Doneski k umetniški vzgoji. Klic modernih pedagogov po umetniški vzgoji postaja vedno aktualnejši. Intelektualna vzijoja. ki je bazirala na fjlozofskem naziranju racijonalizma, in je bila še ideal polpreteklega časa, ie enostranska, govori le k mrzlemu razumu in pušča srce prazno. »Več srčne kulture,« Jdičejo moderni modrijani življenja, in človek bo — srečen! Da se ustvari v človeku tisto radostno notranje razpoloženje, k\ fo nazivamo srečo. i.e -treba utnetniško promatranje na svet, T>o Cankariu povedano. treba ie: »Jacinte. ki stopi v kmečki hram in ie kmetica; ki stopi v kraljev grad in ie kraliica: ki stopi v paradaž in ,ie svetnica.« V našem času ostudnesra materi.ializma, ki ubiia sleherno duševnost ,ie treba dvigati visoko prapor idealizma in vreči oaenj navdušen.ia za vse lepo in blago v ;mlada. neizzorela srca! »Še v nebesili bo pusto in prazno, če ne bo umetnosti,« pravi Kraigher v »Umetnikovi trilogi.ii«, kniigi. ki io ie posvetil nesmrtnemu Cankar.iu. Nai odgovorimo sedai na vprašan.ie, \a\ tvorj vsebino postulata po umetniški vzgo.ii otrok in mladine. V učencu ie treT>a razmahniti vse produktivne sile. t. i. intelektualne in volucijonalne ali čuvstvene. Kult čuvstev. posebno estetskih ali krasoslovnih. ie predvsem naloga umetniške vzgoie! Znameniti francoski tnislec Begson in še mnogi druei. ki so zavrgli edinozveličavnost in vsemogočnost intelekta. trde, da so čuvstva gibala vsega napredka. ona so »elan vital«, t. j. razmah živlienia! Da govorimo k razlagi: znanstveniku ie gibalo in pogon njegovega dela intelektualnn čuvstvo: v.euiiku reHgijozno čuvstvo eibalo pri udeistvovan.iu verskega življenia itd. Če bi se v človcku pri udejstvovan.iu na različnihjoriščih ne porajala istim odgovar.ia.ioča čuvstva. bi pomenjalo to zasto.i vsega niegovega dela, apatičnost. brezbrržnost napram vsemu. . Preidiino sedai no teh filozofskih tneditaci.iab na praktično stran stavljene teme. Da spoznamo. kje mora zastaviti vzgo.iiteli svoi vnliv na umetniško čuv- stvovanie pri otroku. bo dobro. da si pred- očimo nastpi estetskih čuvstev v zgodnji človeški dobi. James Sully, angleški dušeslovec, pravi v sv-©.ii znameniti, še vedno aktualni kn.iigi »Die ersten Erwiederungen des Kindes auf das Naturschone«. (nemški nrevod), da opažamo nekaj znakov estetskih čuvstev pri otroku, že predno deluie vzgo.ini vpliv. Predvsem svetli predmeti v naiširšem pomenu besede (plamen. odsev solnčne svetlobe na stpklu. z belim cvet- iem postlani travuiki. zvezde. bliščcčc vode itd.) vzbnjajo otrokom že v prvih letih zemeliskega bivanja zavest o lepoti i'ii ugodnosti. Čuvstvo za barve se še koma.i stopnievalno ra^vija. Prvo veselje nad barvnimi prednieti se ne razlikuje mnogo od predmetov, ki so samo svetli Najboli pač ugajajo predmetl svetle barve. t. L rdeča, ruinena in modra. V katerem letu starosti prlčnc otrok ceniti barve v kombinacijah, je vsled individualnosti nsihe in vzgojc težko določiti. Pomisliti i; treba. da vsc takšne preizkušnje ne bodo nikdar dovedle do eksaktnih rezultatov, ker igrata pri otroku posnetnanie in avtoriteta glavno ulogo. Preidiino k učinkovan.iu predmetnih oblik. - Otroci bodo občudovali vzbočenie inavrice ali zaokroženost teles raznih živali, dasiprav se ta lepočutni užitek ne poraia zgoli iz oblike. Znak gibanja ie. ki se izvaja in izraža v tch zaokroženih oblikah. Posebno ljubav goje otroei do malih predmetov. Na pr. ptice, žuželke. školke in dr. posebno. ugaiajo otroku. To čuvstvovanje ie zopet mešano, ker vsebuieio te stvari element božaioče nežnosti, ki izbaia iz sočuvstva. Če sc aziemo še na simetrijo oblik ln skladnosl sestav- nih delov. zadenemo na sc več.ie težkoče. Tukai se vprašamo: Kaj ie lepo in kai zaznavamo kot lepoto mi dorasli. Estetika uči. da sta trlavna pogoja: skladnost, proporcijonaliteta ali harmonija delov in ideia ali misel izražena v kompleksu.. sliki. nokraiini itd. Kako ie v tcm oziru pri otroku. Tuka.i moramo prcdvsem upoštevati rnilje. ki v njetn biva otrok. Na raznih preprogah. prtih, odeiah. slikariiali po stenah itd. uvidi otrok regularno prostorlio r.azvrstitev. ki je kot postava teh komnozicii. 0 cstetskc-m vplivu proporcijonalitete še ne more biti e.ovora. To je še koma.i rezultat umskega gledanja. Otrok se uči v tem pri sistematskem pouku — v risanju. Prvi temel.i estetskega užitka ie tudi vseobčna liubav otrok do cvetic. Motivi so lahko različni. Zadovoljitev voha ali gizdavosti. Menimo pa. da je slednji vzrok iskati še bolj pri doraslih. Prvi učinki estetskega čuvstvovania iinaio precei sličnosti z i§iim divjakov ali barbjrov. Slednii kaj radi poželijo pestrobarvnost in svetlost predmetov. To opažamo v veselju do na>kiten.ja z raznimi peresi Dri Indiianci i. dr. Važno ie vedeti, v kolikor ie pri otroku razvit estetski. čut do krasote prirode vobče. Deiausko nimajo otroci zmožnosti da bi dojmili in motrili množino stvari (v splošni rabi izraza) v harmonični enoti. Vsled tega tudi nimaio čuvstva za lepe pokrajine kot hamionični kompleks slikarskp se men.iajočih in donolnui.iočih delov. Če peljemo otroke na kraje, odkoder se odpira čudovit razgled, tedaj romaio njih oči namesto na celoto, kot iih spremljevalci žtie. do gotovih objektov, včasi naineznatnejše vrediiosti. Mnenje vzgoiiteliev ie napačno. če vedeio otroke z namenom v kraje. da bi užili umerjeno in ubrano harmonično lepoto. Prostornost, vseobsežnost in vzvišenost nima vcliko učinka na krasoslovni razvoj otroške du- I še. Čuvstva teh vrst se porajajo iz sestavljenega procesa domišljije, ki še v duši otroka ni dozorel. Le na ^.otove obmejne ob.iekte in poteze narave reagira otrok v estetskem smislu. Kaj hočemo s temi izva.ianii povedati? Vzgojiteli mora poznati temelje estetike, da uči ueence smotreno gledati. Najprej se mora vaditi oko in šele potem roflka. Sklepčiio si še odgovarjajnio na kratko, kako skrbi ljudska šola za umetniško vzgojo? V podrobnosti se ne morem spuščati. Učiteli sam bodi v svojem poklicu umetnik in ne rokodelec. To so zahtevali že stari pedagogi. — Šola bi morala biti — žalrbo«- so to lc pobožne želje mnogokje — najlepša liiša v kraju. No-tranja oiprava bi morala biti lična, okusna, ne. smela bj žaliti estetskega čuta. Okna na.f krasiio cvetlice v okusni. unini razporedbi. — Ekskurzije nai razkrivajo učencem sisteinatsko in njihovim razvo.inim stopnjam primerno lepoto prirode. naj iih uče prirodo smotreno gledati. — Prirodopisni pouk lahko neprimerno mnogo stori za privzgojitev umetniškega čuvstvovanja če je podan po modernih bioloških nače¦lih. — Vsaka šola bi morala imeti — vemo. da jih ima malokatera — zbirko posnetk uinetniških slik prvib slikariev, na katerih bi moral učitelj v risarski uri uvajati učence v umetniško uživanje umotvora. vkolikor so pač isti na viš.ii stopnji že zreli. — Iz takšne slike se da samostojno po učencih miipgo posneti. — Opozarja se nai vsekdar na domačo umetnost v obrtih, domači, često resnično umetniški okraski nai natn služiio v ornameiitalnem risan.iu itd. Neštetokrat hodimo dnevno mimo predmetov resničnc umetniške vrednosti Dopolnoma brez pažnje, kakor tisti človek v narodni prislovici, »ki od samih dreves gozda ne vidi«. Učimo ljubiti otroke materinski iezik! Pokazujmo flm kras besednih oblik, zvez, skiipin, prožnost fzrazov itd. Besedc nai ne. bodo le sredstvo za izražanje, temveč »biološki stvori« kot so bile našeniu J. Cankarju. — Uvedimo v šolo čitanje del naših prvili pisatelfev. v kolikor so učenci zreli slediti istirn. Resnično, le velika umetnost more trajno učinkovati na nežno duso mladine. — Če učence ne bomo s^zrranjali z deli naših prvakov — seveda prav izbranimi za n.iihovo stopnjo — se ne bodo znali nikoli prav orijentirati v bodočem. samostojnern živlienju. Torei skra.tka: estetski princip obvladaj vso vzgoio in ves pouk. Le na ta način bomo zadostili nad vse upravičenernu klicu po umetoiškf vzgo.fi? Radovan Jaut.