Punto )C EneI TRST-Trg G.Verdi 2 (galerija Tergesteo) od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 15.00 ob petkih od 8.30 do 12.30 Znanje, poštenost in strokovnost v korist Tvojemu domu in Tvoji poslovni dejavnosti 69 Primorski Št. 95 (20.72B) leto LXIX. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 24. APRILA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Gabrovec in Ukmar: razlike in podobnosti SandorTence Če volilno zmago Debore Serracchiani lahko res imamo za neke vrste čudež, je izvolitev dveh Slovencev v deželni svet sad in posledica pravilnih izbir Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja. Gabrovec, ki je bil zelo delaven deželni svetnik, v Slovenski skupnosti ni imel tekmecev. Njegova stranka je kljub osipu glasov v primerjavi z zadnjimi volitvami brez težav presegla volilni prag enega odstotka, sam pa je dobil zelo veliko preferenc. Izkazalo se je, da je Gabrovec (pri tem mu je zelo pomagal tajnik Damijan Terpin) bolj spremenil SSk, kot je stranka spremenila njega. V deželnem svetu je Ga-brovec znal spojiti pragmatizem z načelnostjo, kar je volivcem očitno všeč. Stefano Ukmar je imel precej težjo nalogo. Svojo kandidaturo si je moral ne samo zaslužiti, temveč tudi izboriti v nelahkih in zelo nenaklonjenih okoliščinah. Dovolj, da omenimo razkole v slovenski komponenti Demokratske stranke, ki še niso pre-moščeni, ter nezaupanje, ki je spremljalo notranje »posvetovalne« volitve. Ukmar je vedno spoštoval procedure, in ko je kazalo, da je pred nemogočo nalogo, so mu volivci posebno v tržaški občini izkazali zaupanje. Gabrovec in Ukmar bosta oba v levosredinski večini, ki bo v zelo težkih kriznih razmerah upravljala Furlanijo-Julijsko krajino. Čaka ju veliko dela. Škoda, da se jima ni pridružil doberd-obski župan Paolo Vizintin, ki mu je za deset glasov spodletela izvolitev. italija - Predsednik včeraj opravil brza posvetovanja o sestavi vlade Napolitano bo danes imenoval mandatarja opčine - Sinoči v Prosvetnem domu Občni zbor Zadruge Primorski dnevnik OPČINE - Sinoči je v Prosvetnem domu na Opčinah potekal občni zbor Zadruge Primorski dnevnik. Poročilo upravnega odbora je podal predsednik Jure Kufersin, obračun poslovnega leta Livio Valenčič, poročilo nazdornega odbora pa Vojko Lovriha. Po razpravi so člani občnega zbora izvolili novi upravni odbor zadruge. Občnega zbora sta se udeležila in pozdravila člane tudi tržaški župan Roberto Cosolini in deželni predsednik novinarskega sindikata Carlo Muscatello, ki sta med številnimi javnimi osebnostmi, ki so se lani solidarnostno včlanile v zadrugo. O zasedanju več v jutrišnji izdaji dnevnika. volitve Ukmar: Naša izbira je bila povsem pravilna TRST - Deželni svetnik Stefano Ukmar meni, da se je odločitev za eno samo slovensko tržaško kandidaturo DS izkazala za pravilno. Na 3. strani videm - Volitve Fontanini potrjen, Honsell v drugi krog VIDEM - Kandidat desne sredine, ligaš Pietro Fontanini, je bil za predsednika videmske pokrajine potrjen že v prvem krogu. Kandidat leve sredine, demokrat Furio Hon-sell, pa se bo moral za potrditev na mestu videmskega župana pomeriti z desnosredinskim izzivalcem Adrianom Ioanom v drugem krogu. Na 2. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je včeraj opravil posvetovanja z voditelji političnih strank o sestavi nove vlade, bo mandatarja imenoval danes. Tako je sinoči sporočil podtajnik Demokratske stranke Enrico Letta po srečanju s predsednikom. Eden izmed kandidatov za sestavo nove vlade je prav Letta. Toda že več dni se v tej zvezi govori predvsem o nekdanjem premierju Giulianu Amatu. V ponedeljek je zakrožilo tudi ime firenškega župana Mattea Renzija, vendar je sam Renzi včeraj pojasnil, da je ta možnost »zelo malo verjetna«. Letta je medtem prevzel začasno vodstvo Demokratske stranke, potem ko je Pier Luigi Bersani včeraj potrdil svoj odstop z mesta sekretarja. Na 11. strani Sporazum za delavce družbe Jindal-Sertubi Na 5. strani S helikopterjem bodo nadzirali elektrovode Na 5. strani V DSI o monografiji o delu Zorana Mušiča Na 8. strani Doberdob ima deželno svetnico Na 12. strani V Sovodnjah »rastejo« protihrupne pregrade Na 13. strani t/p varčuj z novimi §f Mesečnimi opcijami Bip Mobile Bip 500 Bip 1000 Govoriš z vsemi 500T2 mesečno samo W Govoriš z vsemi IOOOqT mesečno samo w Megabip 500 Megabip 1000 *%nnminut ^m ^J^J pogovora z vsemi 2GB me5e¿n° za brskanje s svojim telefonom po samo W iooominut 2 (jB mesečno za brskanje s svojim T telefonom po samo f ^L W j Za vse 2013 Za podrobnejše informacije www.bip.it Sledinam: DQ0H© | f BIP STORE TRST - Ul. Teatro Romano 2/A tel.: 040 763011 - biptrieste@gmail.com f MARINI GH I CsOf^egl&M/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE odprtje - V Koronejski ulici 19 Nov sedež Sveta slovenskih organizacij Canadiense Trg Cavo ur, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču i \ ^ I 1 \ d'il 9771124666007 2 Sreda, 24. aprila 2013 ALPE-JADRAN / volitve - Upravičenci bodo izbirali med njima v nedeljo, 5. maja Balotaža Honsell-Ioan za videmskega župana Furio Honsell VIDEM - Levosredinski kandidat in dosedanji videmski župan Furio Honsell se bo moral za ponovno izvolitev na župansko mesto pomeriti na balotaži s kandidatom desne sredine Adrianom Ioanom. Na nedeljskih volitvah je prejel približno 46 odstotkov in torej manj od 50 odstotkov glasov, ki bi omogočili neposredno izvolitev. Na drugem mestu je pristal Ioan z nekaj več kot 35 odstotki glasov, kandidat Gibanja 5 zvezd Paolo Pe-rozzo se je uvrstil na tretje mesto, medtem ko so ostali trije kandidati prejeli vsak približno odstotek glasov. Honsell in Ioan se bosta pomerila na balotaži, ki bo v nedeljo, 5. maja. Levosredinskega kandidata Honsella podpirajo Demokratska stranka, SEL, lista »Innovare con Honsell« in Levica. Desno-sredinskega kandidata Ioana so podprli Ljudstvo svobode, stranka UDC, stranka La De-stra-Storace, gibanje »Identita civica Ioan Sin- sežana Proslava ob dnevu upora proti okupatorju SEŽANA - V Kosovelovemu domu prireja Združenje borcev za vrednote NOB Sežana v četrtek, 25. aprila, ob 18.uri osrednjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Program osrednje slavnostne prireditve, ki je namenjena vsem štirim občinam Krasa in Brkinov, bodo oblikovali Pihalni orkester Divača in Mešani pevski zbor Divača. Slavnostni govornik bo Milan Gor-janc, član predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije. (OK) Partizanski pohod AVBER- Ob dnevu upora bosta potekala tudi pohoda v Avber-ju v soboto, 27. aprila, in v nedeljo, 28. aprila, od Dan pri Divači na Va-reje. Pohodniki se bodo ob 9. uri zbrali na Turistični kmetiji "Franci-novi" v Avberju, od koder se bodo ob 10.uri podali na 15 km dolgo pot do Kazelj na Grahovo Brdo (zaku-ska in pokušina dobrot ter partizanski miting) in se skozi Utovlje in Dobravlje vračali v Avber (partizanski golaž in ogled dokumentarnega filma Kraška dediščina Marjana Miklavca. Dolžina trase pohoda je približno 15 km. V predprijavi je cena za udeležbo in topli obrok 8 EUR, na dan pohoda pa 10 EUR. Prijave sprejemajo na e-mail: edi.fab-jan@gmail.com ali na tel. 041660561 in na tel. 041-724 907 (Va-sja Birsa). (OK) pokrajina videm - Prevladal je že v 1. krogu s 50,03% glasov Fontanini predsednik Kandidat leve sredine Andrea Simone Lerussi je prejel 41,07 glasov in se ni prebil do balotaže VIDEM - Ligaš Pietro Fontanini je bil na nedeljskih upravnih volitvah potrjen za predsednika Pokrajine Videm. Fontanini je postal predsednik že v prvem krogu in se je torej izognil balotaži. Sicer je bila Fontaninijeva zmaga vse prej kot lahka, saj - kot je sam povedal - so morali trpeti do zadnjega. Fontanini je namreč sledil preštevanju glasov na videmskem sedežu Severne lige, do zadnjega pa je bilo pod vprašajem, ali bo potrebna balotaža. Ko so manjkali podatki še z zadnjega volišča, je bil namreč Fontanini v prednosti s 50,04 odstotka glasov. Fontanini je nazadnje za las prebil 50-prag (ki zagotavlja neposredno izvolitev), in sicer s 50,03 odstotka glasov. Na zadnjih pokrajinskih volitvah leta 2008 je Fon-tanini prejel 55,39% glasov. Fontaninija so poleg Severne lige Pietro Fontanini podprli Ljudstvo svobode, stranka UDC, Furlansko avtonomistično gibanje in stranka Fra-telli d'Italia-La Destra. Fontanini je po še neu- radnih podatkih nazadnje prejel, kot rečeno, 50,03 odstotka oziroma 109.334 glasov. Kandidat leve sredine Andrea Simone Lerussi torej se ni prebil do balotaže. Le-russija so podpirali Levica, SEL, Demokratska stranka, in gibanje »Chiudiamo la pro-vincia-Scelta adesso«. Andrea Simone Le-russi je prejel 41,07 odstotka oziroma 89.772 glasov. Med kandidati za pokrajinskega svetnika je bil tudi kandidat slovenske narodnosti Fabrizio Dorbolo' (SEL), za katerega sicer sinoči še ni bilo znano, ali je bil izvoljen. Daleč za njima sta se uvrstila kandidata gibanj Front Furlan Federico Simeoni in Druga dežela Massimo Brini. Simeoniju je oddalo svoj glas 12.547 ljudi (5,74%), medtem ko je za Brinija glasovalo 3,16% oziroma 6.904 ljudi. (ag) daco«, lista »Per Udine Ioan Sindaco« in Severna liga. Na volitvah se je na tretje mesto uvrstil kandidat Grillovega Gibanja 5 zvezd Paolo Perozzo z več kot 14 odstotki glasov. Bolj oddaljeni so bili kandidat liste »Udine Futu-ra« Carletto Rizzi, kandidat liste »Blocco ci-vico« Flavio Cavinato in kandidat Antonio Miclavez z istoimensko listo »Antonio Mic-lavez sindaco di Udine«. Honsell se je sinoči razveselil zaradi velikega števila glasov, ki so mu ga zaupali vo-lilci, razlika 10% med njim in Ioanom pa mu je vlila optimizem. Ljudi, ki so ostali doma (volilo je 60,57% upravičencev), pa je povabil, naj se udeležijo balotaže. Grillove privržence pa je spomnil, da so »volilni programi zelo podobni«. Če so Grillovi volilci dosledni, se bodo torej na balotaži težko odločili za program, ki je različen od njihovega, je še dejal Hon-sell. Grillov kandidat Perozzo je bil vsekakor zadovoljen z rezultatom 14 odstotkov glasov. To bo podlaga za prihodnje delo, je dodal Pe-rozzo, ki pa se ni izrekel glede balotaže. (ag) volitve Novi župani v 12 občinah VIDEM, PORDENON -Poleg volitev za obnovo videm-ske pokrajine in videmskega občinskega sveta so na nedeljskih volitvah izvolili župane v še drugih dvanajstih občinah v videm-ski in v pordenonski pokrajini. Na Videmskem so novi prvi občani župan Občine Fae-dis Claudio Zani, ki je premagal tekmeca Gabrieleja Bertoluttija. Novi župan Občine Forgaria nel Friuli je Pierluigi Molinaro, ki je prevladal nad Mariom Vicedo-minijem. V občini San Daniele del Friuli je Paolo Menis premagal Francesca Cianija, medtem ko je v občini San Giorgio di Nogaro Pietro Del Frate prevladal nad Enzom Bertoldijem in Rachele Di Luca. Novi župan Občine Martignacco je nenazadnje Marco Zanor, ki je po trdem boju premagal Gianluco Casalija in Renata Picca. Na pordenonskem so postali novi župani Christian Vacc-her v občini Fiume Veneto, Francesca Papais v občini Zop-pola, Mario Della Toffola v občini Polcenigo, Michele Leon v občini San Giorgio della Ric-hinvelda (ki je bil med drugim edini kandidat), Lucia Maria Raffin v občini Arzene, Lucia DAndrea v občini Sequals in Renzo Francesconi v občini Spi-limbergo. trst - Državni sekretar Boris Jesih na obisku pri SKGZ Politično ozračje v deželi FJK in na Koroškem boljše, a potrebnega je veliko skupnega dela TRST - Državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boris Jesih, je bil v ponedeljek gost Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Srečanje, ki je potekalo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, je bilo namenjeno članom posameznikom SKGZ, povezoval pa ga je predsednik Rudi Pavšič. V izhodišču je gost prisotnim razložil dejstvo, da se spopada Slovenija z ekonomskim položajem, ki ni ravno preprost, kljub temu, da Slovenija ni Ciper. V tem kontekstu pa je potrdil, da je pozornost do Slovencev, ki živijo v drugih državah, ostala visoka in konkretna. Ob tem je poudaril, da »je nujno odnose graditi na kvaliteti, s politiko, vizijami in strategijami Republike Slovenije, ob sodelovanju drugih slovenskih narodnih skupnosti«. Jesih je izvedenec za tematike slovenskih narodnih skupnosti, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, še zlasti kar se tiče Slovencev, ki živijo na avstrijskem Koroškem. Ob primerjavi stanja na Koroškem in v Furlani-ji Julijski Krajini je Jesih z veseljem ugotovil, da se politično ozračje v obeh regijah naglo spreminja, izid volitev na Koroškem je nadvse spodbuden. Ob tem pa je prisotne opozoril, da ni pričakovati, da se bodo stvari uredile same, ampak da je za uveljavljanje sprememb potrebno še veliko skupnega dela. Na občasne namige, da se omejujejo prizadevanja Republike Slovenije do Slovencev, ki živijo v sosednjih državah, le na izplačevanje prispevkov, je Boris Jesih izrazil svoje nestrinjanje. Sam je bil mnenja, da je vloga Urada veliko večja, njegov potencial pa ključnega pomena. O položaju Slovencev v Italiji je zagotovil, da »se Slovenija ne bo vtikala v notranjo organiziranost manjšin. Ne bomo mi ti- Z leve Rudi Pavšič, Boris Jesih in Marino Marsič sti, ki vam bomo razlagali, kaj naj delate in kako naj delate, ker ste za to sami dovolj zreli.« O splošni situaciji v Sloveniji je prisotnim razložil, da so protesti v Sloveniji dosegli, da ima slovenska politika zdaj ogledalo, zaradi katerega morajo ravnati vsi veliko bolj odgovorno. Kljub temu, da sili kritičnost v večjo integriteto političnega kadra, je bil Jesih mnenja, da sta banaliziranje in pretiravanje nevarna, ker povzročata čedalje nižje vključevanje posameznikov v politično sfero. Pred ponedeljkovim zborom posameznikov SKGZ je zasedal tudi pokrajinski svet SKGZ za tržaško pokrajino. Ob srečanju je predsednik pokrajinskega odbora, Marino Marsič, predstavil delo, ki ga je odbor izvajal v preteklem letu, ob tem pa orisal načrte za prihodno sezono. Po sprejetju novih članov posameznikov je sledila še krajša razprava. (mlis) Ob svetovnem dnevu knjige dogajanje v Librisu KOPER- V slovenske dneve knjige, ki se letos odvijajo od 22. do 26. aprila ob 23. aprilu - Svetovnem dnevu knjige, se vključuje tudi koprska knigarna Libris z motom »Vse je mogoče- Poiščimo knjigo v mestu«. Prodajo knjig po znižani ceni na stojnicah bodo popestrile ustvarjalne delavnice in prireditve za otroke in odrasle, ki se bodo odvijale na Prešernovem trgu v Kopru. Ob tej priložnosti vabijo na ogled razstave Šola v preteklosti, ki bo odprta od 22. aprila do 15. maja v Antikvariatu Libris. Razstavljeni so stari šolski dokumenti in predmeti, več kot 200 starih šolskih učbenikov, med katerimi je preko 80 čitank in jezikovnih vadnic, ki so jih uporabljali v Slovenski Istri in drugod po slovenski deže-li.Posebej so izpostavili razvoj šolstva v Slovenski Istri, predvsem v Gradinu in okolici. Predmeti in dokumenti so iz zasebnih zbirk Janeza Janežiča, Deana Pavliča, iz zbirk Pokrajinskega muzeja Koper, Pokrajinskega arhiva Koper, Državnega arhiva Pazin in iz Librisovega arhiva. Številnim prireditvam za otroke, ki se odvijajo ob 17.uri na Prešernovem trgu v Kopru, so dodali tematski večer to sredo, 24. aprila, ob 19. uri, ko so v goste povabili pesnika in novinarja Esada Babačiča in šansonjerko Vito Mavrič. Olga Knez / VOLITVE DEŽELA Sreda, 24. aprila 2013 3 rim - Dan po volilni zmagi Debora Serracchiani že na seji strankinega vodstva Predsednica »razgraditeljica« svoje Demokratske stranke TRST - Dan po volilni zmagi, ki jo marsikdo ocenjuje za čudežno, se je nova predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Serracchiani včeraj v Rimu udeležila seje državnega vodstva Demokratske stranke. Na njej je precej ostro kritizirala tajnika v odstopu Pier Lugija Bersanija zaradi predsedniške kandidature Franca Marinija in bila zelo kritična do »prostih strelcev«, ki so onemogočili izvolitev Romana Prodija za novega predsednika. V zadnjih urah se je predsednica še bolj približala Matteu Renzi-ju, ki jo je edini od vidnih voditeljev DS podprl med volilno kampanjo. Serracchianijeva ne bo več deželna tajnica DS. To funkcijo je sicer že med volilno kampanjo prepustila Renzu Tra-vanutu, bivšemu predsedniku Dežele. Do zamenjave bo prišlo tudi za krmilom tržaških demokratov po odstopu Fran-cesca Russa, čigar senatorska funkcija je nezdružljiva s tajniško. Kdo za krmilom slovenske komponente? Slovenska komponenta DS je brez koordinatorja tako na deželni ravni, kot v tržaški pokrajini. Deželni koordinator Andrej Gergolet (doma je iz Doberdoba) je že zdavnaj odstopil, uradno pa še ni dobil naslednika ali naslednice. Ger-golet je eden redkih zastopnikov Slovencev v DS, ki se je za državne primarne volitve opredelil za Renzija. Precej bolj problematična je situacija tržaške komponente, ki jo je močno pretresla t.z. afera Sardoč. Pokrajinski koordinator Massimo Veronese je odstopil uradno zaradi opravljanja podžu-panske in odborniške funkcije v Devinu-Nabrežini, dejansko pa zaradi znanih nesoglasij v zvezi s slovensko deželno kandidaturo. Veronese, ki je podpiral kandidaturo zgoniškega župana Mirka Sardoča, je odstop naznanil z ostrim in polemičnim pismom pokrajinskemu tajniku Russu. deželni svet - Stefano Ukmar tudi uradno svetnik » Dva Slovenca DS bi bila poguba « Na Krasu je bila velika konkurenca, zato je glede preferenc raje namenil pozornost tržaški občini TRST - Deželni volilni urad je sinoči 24 ur po preštetju vseh glasov končno objavil sestavo novega deželnega parlamenta. Baje se je zataknilo pri ugotavljanju t.i. polnih volilnih kvocientov in ostankov zlasti v razmerju med svetniki Ljudstva svobode in Gibanja 5 zvezd. Igor Gabrovec (SSk) in Stefano Ukmar (DS) sta sedaj tudi formalno deželna svetnika. Ukmar izraža veliko zadovoljstvo nad takšnim volilnim rezultatom. »Izbira ene same slovenske kandidature v tržaškem volilnem okraju se je izkazala za modro in pravilno, ker bi morebitna dva slovenska kandidata gotovo pogorela. Številke so namreč neizprosne,« ugotavlja Ukmar. Vzhodni in zahodni Kras ter občine Zgonik, Repentabor ter Devin-Nabrežina premorejo okrog 25 tisoč prebivalcev. Na tem ozemlju, podčrtuje zastopnik Stefano Ukmar kroma DS, so pobirali preference Igor Ga-brovec, ki je bil zelo konkurenčen, Marko Pisani, Marco Milkovic in David Peric. »Največ možnosti za preference je bilo torej v tržaški občini, za- to je bila kandidatura občinskega svetnika (Ukmarja, op.ur.) dvakrat pravilna izbira,« izpostavlja naš sogovornik. »Dovolite mi, da izkoristim Primorski dnevnik, da se zahvaljujem vsem, ki so verjeli v mojo kandidaturo. Začenši z družino, ki me je prenašala in tako podpirala, ter seveda vsem tistim, ki so mi oddali prefe-renčni glas,« dodaja Ukmar. Soglaša s tistimi, ki ocenjujejo, da je Debora Serracchiani z zmago naredila velik čudež. Protest, ki ga pooseblja gibanje Gibanje 5 zvezd Beppeja Grilla, se je, kot kaže, vsaj v naših krajih nekoliko polegel, zelo kritična pa ostaja situacija DS na državni ravni, kot je tudi včeraj v Rimu lahko direktno preverila tudi Debora Serracchiani. Kaj pa slovenska komponenta DS? »Jaz sem človek, ki gleda vedno naprej in zame danes je v bistvu že jutri. Prepričan sem, da bomo s složnim delom tudi v slovenski komponenti naše stranke ubrali pravo pot.« Uk-marja bolj kot slovenska komponenta, ki se mu sicer zdi zelo pomemben dejavnik, skrbijo veliki problemi, predvsem gospodarske in družbene narave, s katerimi se bosta morala čimprej soočiti nova predsednica Fur-lanije-Julijske krajine in deželni svet. Funkcija tržaškega občinskega svetnika formalno ni nezdružljiva z deželno, statut DS pa ne dovoljuje takšne dvojne dolžnosti. Če se bo le dalo, bo Ukmar skušal biti tržaški svetnik vse do sprejetja novega prostorskega (regulacijskega) načrta, torej nekje do novembra. Do takrat, pravi, se bo odpovedal občinskim sejninam. S.T. deželne volitve - Kako je Debora Serracchiani iz dneva v dan postala prepoznavni obraz DS Čudežni svet drobne Debore TRST - Bilo je 21. marca 2009, na državni skupščini krožkov Demokratske stranke v Rimu. Na okrogel oder sredi arene je stopila mlada ženska drobne postave. Nosila je hlače in usnjeno jopo, čelo ji je prekrival pramen temnorjavih las. Stopila je pred mikrofon in povedala nekaj preprostih stvari, o katerih je bil že dol- skgz - O izidu deželnih volitev Zadovoljstvo in pričakovanja TRST - »Slovenska kulturno-gospodarska zveza z zadovoljstvom pozdravlja zmago levosredinske koalicije ter se veseli dejstva, da bosta tudi v tej mandatni dobi v Deželnem svetu FJK sedela dva Slovenca«, sporoča SKGZ v tiskovni noti. »Zmaga predstavnice Demokratske stranke Debore Serracchiani pomeni uspeh politike odprtosti tudi do naše narodne skupnosti in dialoga z bližnjo Slovenijo. SKGZ je prepričana, da se bo nova deželna uprava lotila resno in celovito družbeno-gospodarskih tem in da bo znala odgovoriti na nekatera pomembna vprašanja, ki so ta čas v središču pozornosti. Ker je bila dosedanja uprava nepozorna do naše problematike, si krovna organizacija nadeja, da se bo tudi na tem področju začelo pisati novo poglavje in da bo nova večina začela celovito uresničevati deželni zaščitni zakon ter smatrala našo narodno skupnost kot dodano vrednost te Dežele in njene specifike«, poudarja v svojem sporočilu krovna organiizacija. »Prisotnost deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Stefana Ukmar-ja bo imela drugačno težo, saj bosta izraz večinske koalicije in bo zato tudi njuna naloga veliko odgovornejša. SKGZ želi z obema vzpostaviti delovni in stalni dialog, zato da bi skupaj iskali primerne odgovore na nerešena vprašanja. SKGZ ocenjuje, da se bodo odnosi med FJK in Republiko Slovenijo premaknili z mrtve točke in da bo resno nastavljen celovit načrt vsestranskega sodelovanja tudi v okviru načrtov in vizij v Alpe-Jadranskem prostoru. Sedaj ni več razlogov za odlašanje in križne vete. Dežela FJK naj na mednarodnem prizorišču ponovno prevzame in odigra vlogo, ki izhaja iz njene specifičnosti. Nadalje je SKGZ prepričana, da bo v nastajajoči deželni vladi primerno upoštevan doprinos slovenske narodne skupnosti pri uveljanjanju večjezične in večkulturne deželne stvarnosti«, sporoča krovna organizacija. go govor v barih in na strankinih sedežih. Strankinemu vodstvu, v prvi vrsti takratnemu tajniku Dariu Franseschiniju (ki je funkcijo prevzel po Veltronijevem odstopu) je dejala, da mora spremeniti smer plovbe: Demokratska stranka mora biti sposobna debatirati o pomembnih vprašanjih in nato zavzeti eno samo jasno stališče. Kajti Demokratski stranki primanjkuje dar sinteze. Demokratska stranka se mora s skupnimi močmi boriti proti konfliktu interesov, proti nemoralni drži v politiki. (Njen nagovor najdete tudi na spletu: njene besede ostajajo aktualne tudi štiri leta kasneje.) Do tistega trenutka so Deboro Ser-racchiani poznali le njeni strankarski kolegi iz Vidma, kamor se je rimska odvetnica preselila zaradi ljubezni (decembra lani se je z Riccardom tudi poročila na videmskem županstvu). In člani videmskega pokrajinskega sveta, v katerega je bila izvoljena. Po tistem nastopu na rimski skupščini, jo je spoznala vsa Italija. Amelie Poulain italijanske politike, so rekli tisti, ki so v njej videli podobnosti z glavno junakinjo ljubkega francoskegafilma o čudežnem svetu Pa-rižanke Amelie. Debora Serracchiani je iz dneva v dan postala vzhajajoča zvezda na italijanski politični sceni. Nekaj mesecev kasneje, junija 2009, je na evropskih parlamentarnih volitvah doživela izreden uspeh v Furlaniji Julijski krajini je dobila več osebnih preferenc kot Silvio Berlusconi, svoj glas ji je oddalo skoraj 74.000 volivcev. Debora je odšla v Bruselj, a ostala tesno povezana z dogajanjem v Furlaniji Julijski krajini in Italiji. Celo preveč, so ji očitali nekateri: zakaj mora javno razglaša- ti svoje mnenje o katerikoli stvari? A je najbrž tudi zaradi tega postala in ostala prepoznavni obraz Demokratske stranke in bila leta 2009 izvoljena najprej za njeno pokrajinsko, nato pa še deželno tajnico. Omenjenefunkcije je že opustila. Od 22. aprila 2013 je 42-letna Debora Serracchiani predsednica avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine. Tudi film o Pa-rižanki Amelie ima srečen konec, a Debo-rin film se v resnici šele začenja. Čaka jo veliko dela, potem ko ji je večina sicer skromnega števila volivcev zaupala svoj glas. Najbrž tudi zaradi tistega poguma, ki ga je pokazala 21. marca 2009, ko je prevzela besedo na rimski skupščini Demokratske stranke. Koliko poguma in avtonomije bo pokazala v novi vlogi deželne predsednice, pa bo povedal čas. Poljanka Dolhar Presrečna Debora je zmago v ponedeljek zvečer proslavila v deželnem svetu kroma 4 Sreda, 24. aprila 2013 TRST APrimorski r dnevnik Slovenska deželna svetnika Igor Gabrovec in Stefano Ukmar sta dobila 1794 oziroma 970 osebnih preferenc. Gabrovec v Slovenski skupnosti ni imel enakovrednih tekmecev, Ukmar pa se je na lestvici preferenc Demokratske stranke uvrstil na tretje mesto po Francu Co-degi (2818) in Francu Rotelliju (970). Zanimivo, da je Ukmar prejel skoraj enako število preferenc kot pred petimi leti njegov somišljenik Igor Dolenc (978), ki takrat ni bil izvoljen. Ob tem je treba povedati, da je bilo tokrat volivcev skoraj polovico manj kot na zadnjih deželnih volitvah. Gabrovec je na volitvah 2008 dobil 760 osebnih glasov, tokrat pa tisoč več. Za izvolitev niso potrebne le preference, temveč predvsem strankarski glasovi, preference pa so pokazatelj priljubljenosti kandidata in njegove vraščenosti v okolje. David Peric (SEL) je dobil 289 preferenc, za izvolitev pa bi jih potreboval skoraj še 150. Giulio Lauri je namreč postal deželni svetnik s 428 preferencami. V tržaški občinije Gabrovec dobil 992 preferenc (Marco Milkovic 140, Peter Močnik 111), Ukmar pa 697. Priimek Peric je na glasovnico napisalo 135 tržaških volivcev in volivk SEL Nichija Vendole. Slovenski kan- didat DS je v dolinski občinidobil 108 osebnih glasov, Peric 28. Med kandidati SSk je največ preferenc dobil Ga-brovec (158), sledijo Močnik (32), Mi-lenka Rustja vd. Ota (22) in repenta-brski župan Marko Pisani (19). Gabrovec se je zelo dobro obne-sel v domači devinsko-nabrežinski občini, kjer je zbral kar 412 preferenc. Pisani jih je dobil 15, Močnik pa 9. Ukmar je v tej občini dobil 57 glasov. V Miljah je Gabrovec prejel 35 osebnih preferenc, Močnik 5, Marta Ber-tocchi pa dva osebna glasova. Na listi SEL je Peric prejel dve preferenci. Občina Repentabor je edina, kjer je Pisani prehitel Gabrovca, kar je za župana precej razumljivo. Pisani je dobil 122 preferenc, potrjeni deželni poslanec pa 46. Peric (8 glasov) je dobil dve preferenci več od Uk-marja. Gabrovec (111) se je dobro izkazal tudi vzgoniški občini, kjer je re-pentabrski župan prejel 14 preferenc. Ukmar je v občini, kjer se je za kandidaturo dolgo časa potegoval župan Mirko Sardoč, dobil 75 osebnih glasov, Peric pa 25. Gabrovec na listi svoje stranke ni imel tekmecev, kar se je sicer dobro vedelo. Presenečenje predstavlja morda dejstvo, da je Pisani (252) prehitel Močnika (169), ki je pred petimi leti prejel 403 preference. Poleg Gabrov- ca je Močnika takrat prehitel še Marko Milkovic (410), ki je tokrat prejel 148 preferenc. Na Pisanija nekateri vsekakor že sedaj gledajo kot na morebitnega Gabrovčevega naslednika v deželnem svetu, čeprav so takšne napovedi zelo preuranjene. Ukmar, ki je doma s Kontovela, si je osebne preference priboril v glavnem sam, brez pomoči vodstva Demokratske stranke in njene slovenske komponente, ki jo je »afera« Sardoč spravila na kolena. Za Ukmarja so glasovali tudi volivci italijanske narodnosti, ki očitno cenijo njegovo delo v tržaškem občinskem svetu. S.T. 25. april - Svečanosti in polaganja vencev Praznik osvoboditve Letos obhajamo 68-letnico splošne protifašistične in protinacistične vstaje v Italiji leta 1945, ki je v Italiji postal državni praznik osvoboditve. Osrednja proslava bo kot običajno jutri v tržaški Rižarni ob 11. uri, ko sta ob verskih svečanostih predvidena tudi slovenski in italijanski govor. Sledil bo že tradicionalni krajši koncert TPPZ Pinko Tomažič. Žrtev fašizma se bodo spomnili danes v Občini Repentabor, kjer bo uprava z domačimi društvi in organizacijami začela s polaganjem vencev ob 19.30 v Repnu in nato na Colu, kjer bo tudi krajša slovesnost. Združenje Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob prazniku Osvoboditve jutri, 25. aprila, ob 10. uri pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ulica 192). Slavnostna govornika bosta Adriano Dugulin, predsednik Združenja Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolon-kovca in Renato Kneipp, sindikalist CGIL. Sodelujejo tudi Marjetka Popov-ski in Moški pevski zbor Lopar pod vodstvom Vlada Korošca. Devinsko-nabrežinska občinska uprava v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI bo jutri polagala vence k spomenikom padlim s sledečim urnikom: ob 7.30 pri nabrežin-skem županstvu, ob 7.40 v Slivnem, ob 7.50 v Medji vasi, ob 8. uri v Devinu, ob 8.05 v Vižovljah, ob 8.10 v Cero-vljah, ob 8.15 v Mavhinjah, ob 8.25 v Prečniku, ob 8.40 v Trnovci, ob 8.45 v Praprotu, ob 8.55 v Šempolaju, ob 9.10 v Križu in ob 9.15 spet v Nabre-žini. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost, pri kateri bodo sodelovali nabrežinska godba na pihala, slavnostni govor pa bo podal novinar Dušan Kalc. Slovesnost se bo zaključila s skupnim zborovskim nastopom pod vodstvom Janka Bana in spet z melodijo nabre-žinskih godbenikov. V Ljudskem domu v Podlonjer-ju (v Ulici Masaccio 24) bo jutri od 13. ure dalje tradicionalni praznik ob Dnevu osvoboditve. Sekcija VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje- Prebeneg in SKD Valentin Vodnik prirejata spominsko svečanost ob 68-letnici osvoboditve jutri ob 17. uri pri spomeniku padlim v NOB na Taborju v Dolini. Slavnostna govornika bosta Milan Rakovac in Claudia Cernigoi. Pri proslavi bodo so- delovali tudi Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV in Majenca Dolina. sramota Mazači tudi v Trebčah Keltski križ na spomeniku Kakor smo že včeraj poročali, so v noči na ponedeljek neznanci pomazali več spomenikov padlim v naših vaseh, točneje na Opčinah, v Bazovici in Miljah, včeraj pa smo izvedeli, da tudi trebenski spomenik, ki stoji sredi vasi, ni ušel širši mazaški akciji. Tudi na tem spomeniku se je namreč pojavil keltski križ. Na tržaški kvesturi ne izključujejo, da stoji za sramotnim dogodkom ena in ista skupina. Iz tržaških občinskih uradov so včeraj sporočili, da so že poskrbeli za očiščenje obeležij padlim v narodnoosvobodilni borbi. Preiskavo vodijo tržaška kvestura in oddelek Digos. tržaška kvestura - Omejitve Sobota v znamenju tekme Cagliari-Udinese Sobotni večer bo zaznamovan z nogometnim navdušenjem, saj bo tržaški stadion Nereo Rocco ob 18. uri gostil nogometno tekmo med ekipama Cagliari in Udinese. Ob tej priložnosti bo tržaška kvestura poskrbela za nekaj organizacijskih ukrepov, ki bi zagotovili varnost in red. Ulice Valmaura, Palatucci in Miani v neposredni bližini stadiona bodo na dan tekme zaprte za promet že od 14. ure, medtem ko bo parkiranje na istih ulicah prepovedano že od 11. ure istega dne. Prav tako bo zaprt tamkajšnji izvoz oz. dovoz na hitro cesto. Prevozno podjetje Trieste trasporti bo ojačilo avtobusne povezave, družba Anas pa bo namestila začasne smerokaze, ki bodo opozarjali o tekmi in voznike usmerjali na pot do stadiona. Turški tovornjak izgubil tovor Kakor poroča spletni dnevnik triesteprima.it, je v noči na torek okrog 3. ure zjutraj na hitri cesti v višini Zgonika prišlo do neobičajne nesreče, v katero je bil vpleten turški tovornjak. Iz še nepojasnjenih okoliščin je izgubil svoj tovor, večji tiskarski stroj, ki je bil očitno slabo pritrjen na vozilo. Težak tovor se je zvrnil na drugi stran cestišča in poškodoval tako asfalt kot zaščitno ograjo. K sreči ni bil pri tem nihče ranjen. Vinjena za volanom Tržaški karabinjerji so v nedeljo med rednim nadzorom prometa po tržaški pokrajini odvzeli vozniško dovoljenje in zasolili slano globo voznikoma, 31-letnemu B.A. in 53-letnemu C.L. zaradi prevelike količine alkohola v krvi. Neznanci vlomili v pokrito tržnico V noči na torek so neznanci vlomili v trgovino jestvin znotraj pokrite tržnice v Ulici Carducci. Iskali so samo denar, saj so iz trgovine odnesli le železen predal, v katerem je lastnik skrival gotovino, baje 300 evrov. Preiskave so v polnem teku. / TRST Sreda, 24. aprila 2013 5 pokrajina - Sklenili so ga javna uprava, delodajalci in panožni sindikati z izjemo Fiom-Cgil Sporazum za delavce tovarne Jindal-Sertubi Na sedežu tržaške pokrajine so včeraj sklenili sporazum, katerega namen je prispevati k ponovni zaposlitvi bivših delavcev tovarne cevi Jindal-Ser-tubi, ki so bili v zadnjih mesecih v dopolnilni blagajni oziroma v mobilnosti. Pristojno pokrajinsko odborništvo bo v ta namen priredilo specifična srečanja z delavci v okviru delovanja pokrajinskega urada za delo, ki jim bodo sledili tečaji poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter t.i. »work experience«. Pomoč bodo glede tega nudile deloda-jalske in sindikalne organizacije. Dogovor so podpisali pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poro-pat in pokrajinska predsednica za delo Adele Pino ter predstavniki družbe Jindal-Sertubi, tržaške Confindustrie, agencije za zaposlovanje Adecco Italia in Adecco Formazione, Obiettivo La-voro, Umana in Manpower, panožni sindikati Fim-Cisl, Uilm-Uil, Failms, Ugl in enotno sindikalno predstavništvo Rsu. Sindikat kovinarjev Fiom-Cgil, ki je sicer že lani nasprotoval sporazumu za dopolnilno blagajno, dokumenta ni podpisal. Kot je poudaril tajnik Fiom-Cgil Stefano Borini, je treba bolj kot nova delovna mesta za delavce Sertubija iskati rešitve glede tovarne oziroma območja Sertubija. Na njem so namreč neizkoriščeni prostori, v katere bi lahko vlagali in dobili nova delovna mesta. Jindal je namreč lani zaprl tovarno in takrat odpustil 148 delavcev, drugih 60 delavcev pa je ostalo zaposlenih in zadolženih za barvanje in prodajo cevi, ki jih proizvajajo v Indiji in jih uvažajo v Trst. Fiom-Cgil si od takrat prizadeva, da se prostore tovarne izkoristi za druge industrijske dejavnosti. Sporazum, ki so ga sklenili včeraj je namenjen za skupaj 136 delavcev v dopolnilni blagajni oz. mobilnosti. Pokrajina Trst bo, kot rečeno, priredila specifične načrte za posamezne delavce in glede na njihove lastnosti poiskala službo prek križanja podatkov glede povpraševanja in ponudbe delovnih mest. Družba Jindal pa bo priredila tečaje poklicnega izobraževanja s finančnimi prispevki iz sklada Fondoimpre-sa ter pomočjo Confindustrie in omenjenih agencij za zaposlovanje. A.G. Dogovor so podpisali v dvorani pokrajinskega sveta kroma bazovica - Pri sinhrotronu opravili posebno študijo Azbest povzroča raka predvsem zaradi prisotnosti železa v vlaknih Hude posledice plevričnega mezotelioma in drugih rakastih obolenj, ki jih lahko povzroči vdihavanje azbesta oziroma njegovih vlaken, gre pripisati železu. Vlakna, ki jih vdihavamo namreč v bistvu vsebujejo delce železa, ti delci pa se sesedejo v tkivih organizma. To je v grobih obrisih izid študije, ki jo je opravila ekipa raziskovalcev s pomočjo sinhrotronskega svetlobnega pospeševalnika Elettra pri Bazovici. Ekipo so sestavljali raziskovalci Elettre, bolnišnice Burlo Garofolo in tržaške univerze, ki so se lotili inovativne analize vzorca pljučnega tkiva pacientov, ki so bili izpostavljeni azbestu. Rezultati dela tržaške ekipe, s katero so sodelovali tudi raziskovalci iz francoskega sinhrotronskega pospeševalni-ka Esrf in z videmske univerze, so dokazali, da ima železo temeljno vlogo pri razvoju plevričnega mezotelioma. Rezultate so objavili tudi v znanstveni reviji Scientific Reports skupine Nature. Raziskava je med drugim dokazala, da se v azbestnih vlaknih nakopičijo železni delci, potrdila pa je tudi vlogo fosforja, kalcija in magnezija. Novi podatki so pomemben prispevek za študije glede na azbest vezana rakasta obolenja, poleg tega pa odpirajo nove perspektive na področju diagnoze in zdravljenja. elektrovodi - Družba Enel se poslužuje novih tehnoloških pripomočkov Okvare bodo iskali s helikopterjem V prihodnjih tednih bodo preleteli in temeljito pregledali 122 km elektrovodov po Krasu in vse do Brega in Milj Enelov helikopter v akciji. V prihodnjih tednih ga bodo uporabili za pregled elektrovodov na Tržaškem Helikopter družbe Enel bo v prihodnjih dneh in tednih v nizkem letu preletal številne predele Krasa in dolinske ter miljske občine. Prebivalci naj ne bodo zaskrbljeni, sporočajo z energetskega koncerna, saj bo šlo le za poglobljeno mo-nitoražo obstoječega električnega omrežja srednje napetosti. Preglede bodo izvajali z najsodobnejšimi tehnološkimi pripomočki, ki so vgrajeni na helikopter: z videokamerami z visoko definicijo, sistemom gps in računalniško obdelavo podatkov kar med letom. To bo tehnikom omogočilo poglobljeno analizo stanja in delovanja vseh sestavnih delov elektrovodov od prevodnikov do izolatorjev in transformatorjev ter ugotavljanje morebitnih okvar ali drugih nevšečnosti, ki bi utegnile ogrožati varnost in redno dobavo električne energije. Nadzor nad elektrovodi srednje napetosti bodo na Tržaškem izvajali do 17. maja, nam je pojasnil Roberto Ruggia-no, ki je pri družbi Enel odgovoren za distribucijo v treh severovzhodnih deželah vključno s FJK. V nizkem letu bodo preleteli in posneli 122 kilometrov elektrovodov na območju občin Devin Nabrežina, Zgonik, Milje in Dolina. Helikopterski videonadzor nadzor omogoča ugotavljanje napak in okvar, ne da bi izklapljali napetost v elektrovodih in torej brez nevšečnosti za odjemalce, ki jim ne bodo prekinjali dobave električne energije. Obrazci 730 na voljo v občinskih izpostavah Tržaška občina je že od 4. aprila začela deliti obrazce 730 za davčno prijavo za preteklo leto 2012. Kdor razpolaga s spletno povezavo, jih lahko natisne seveda kar s spletne strani www.agenziaentrate.it. Papirnate obrazce lahko vsak dvigne v uradu za odnose z javnostmi v Ulici Procureria 2/A, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14.30 do 17. ure. Obrazci so na voljo tudi na posameznih občinskih izpostavah na Proseku (ob sredah od 8.30 do 12. ure), na Opčinah (ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12. ure), v Ul. Locchi 23, v Ro-janu, pri Valmauri in pri Sv. Jakobu (od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure). SEL ocenjuje volitve Stranka Levica, ekologija in svoboda vabi somišljenike in volivce leve sredine na srečanje danes ob 19.30 na sedežu v Ul. Martiri della liberta' 18/a. Ocenili bodo izide deželnih volitev in snovanje nove vlade v Rimu. SEL ocenjuje povezovanje z desno sredino kot najhujše zlo za Italijo. Uvodno poročilo bo podal Fulvio Vallon. Ribiško naselje vabi na obisk V Ribiškem naselju bo jutri, v nedeljo in prvega maja od 10. do 15.ure odprto paleontološko območje, ki ga upravlja zadruga Gemina. Medtem ko je ob zadnji priložnosti odprtje financiral lokalni konzorcij, je za tokratno finančno kritje te pobude poskrbela Zadružna kraška banka. Občina Devin-Nabrežina sporoča, da se bo občasno odprtje tega območja nadaljevalo vse do sklenitve redne konvencije z deželnim vodstvom arheoloških dobrin. Partizanke v mestu Tržaška občina se je ob 68. obletnici osvoboditve pridružila vsedržavni pobudi Partigiane in citta, ki jo vodi skupina Toponomastica femminile. Projekt želi zbrati v enem samem dokumentu imena in zgodbe vseh žensk, ki so sodelovale s partizanskimi enotami in so se izkazale kot antifašistke oz. žrtve druge svetovne vojne, katerim so krajevne uprave posvetile ulice, trge in podobno. Tržaška občinska uprava je trojici herojskih ženskih likov posvetila tri ulice, in sicer Riti Rosani, Lau-ri Petracco in Mafaldi di Savoia. Esej bosanske avtorice V knjigarni Minerva (Ul. San Nicolo' 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo bosanske pisateljice Neval Berber »Nello specchio dell'altro«. Gre za esej o delu E.M. Forsterja, ki povezuje potopis po Balkanu s tematiko rasizma in homoseksualnosti. Otroci v knjigarni Knjigarna Lovat v Drev. XX. septembra vabi danes ob 17. uri na novo srečanje iz niza »Nati per leggere«. Namenjeno je otrokom do 12. leta in spodbujanju k branju knjig. V Miljah ne bo tržnice Občina Milje sporoča, da jutri zaradi prazničnega dne ne bo običajne četrtkove tržnice. Kramarji se bodo v Milje vrnili v četrtek, 2. maja. Predavanje o prehrani Na sedežu zdravniškega združenja na Trgu Goldoni 10 bo danes ob 16.30 srečanje o zdravi prehrani, telesni teži in zdravju. Predavala bo zdravnica dr. Paola Sbisa. 6 Sreda, 24. aprila 2013 TRST / openska sekcija vzpi - Obiskali Lipo in kraje v Istri Po poteh spomina na tragedije preteklosti Pretresljiv obisk Lipe, prizorišča enega najhujših nacifašističnih pokolov Izletniki so se pri spomeniku v Lipi z vencem poklonili spominu na 269 žrtev ihte fašističnih in nacističnih krvnikov Skoraj neverjetno je, kako malo ljudi pozna grozljivo zgodbo Lipe, male vasice na Hrvaškem, ob meji s Slovenijo, ki so jo nacifašisti 30. aprila 1944 zažgali ter pomorili vse prebivalce, kolikor jih je bilo tedaj v vasi. To so bili pretežno otroci, ženske in starejši ljudje, kajti večina moških je bila v partizanih. V plamenih gorečih hiš ter pod streli pušk je umrlo 269 ljudi, med njimi 121 otrok v starosti od 7 mesecev do 15 let. Divja uničevalna ihta fašističnih in nacističnih krvnikov ni prizanesla niti dojenčkom. Rešilo se je le nekaj otrok in starejših, ki so bili v času pokola daleč na paši s svojo živino. Na takšne pretresljive dogodke iz preteklosti ne bi smeli pozabiti. Spomin na strahotno trpljenje in premnoge žrtve bi moral služiti tudi kot opomin človeštvu, da bi se nikoli več ne podalo na pot sovraštva, nasilja in smrti. V tem duhu spoštljivega spominjanja na preteklost, da bi iz njega izluščili najboljše napotke za prihodnost, je sekcija VZPI-ANPI za Opčine, Bane, Ferlu-ge in Piščance sklenila prirediti vrsto izletniških pobud pod naslovom »Po poteh spomina«. Prva od teh pobud je potekala prejšnjo nedeljo prav z avtobusnim izletom v Lipo. Za mnoge je bilo to tragično poglavje iz časov narodnoosvobodilne borbe pravo odkritje. V vas se je po osvoboditvi spet vrnilo življenje, vendar pogled na razvaline požganih domov in ogled muzeja, ki pripoveduje o nekdanjih grozotah, zapusti v obiskovalcu globok vtis. Za prve vtise je sicer poskrbel sam Primorski dnevnik, ki je istega dne objavil slike in članek o požigu Lipe, ki ga je po pripovedovanju kustosinje muzeja Danice Maljavac napisala Marica Gaberšnik. Prav gospe Maljavac in Gaberšnik sta nato v Lipi sprejeli izletnike s Tržaškega in jim orisali trnjevo pot Lipe. Izletniki so pred spomenik umorjenih prebivalcev postavili venec ter s kratko zbranostjo počastili njihov spomin. Izlet openske sekcije VZPI-ANPI pa se ni omejil samo na Lipo. Pot je izletnike nato vodila v notranjost Istre z ogledom nekaterih znamenitosti, kot na primer Dolino čudes pod Učko. Krajši postanek je bil tudi pred spomenikom Vladimirju Gortanu v Beramu, ki ga je posebno fašistično sodišče leta 1929 obsodilo na smrt. Po postanku v agrituristični domačiji Giordana Fatorica v Ferencih, kjer so izletniki lahko uživali dobrote odlične istrske kuhinje, se je pot nadaljevala po krajih, ki jih je doživljal in o njih pisal v svojih delih pisatelj Fulvio Tomizza, o katerem sta izletnikom spregovorila Patri-zia Vascotto in Marino Vocci. Slednji je zelo prikupno govoril tudi o drugih zanimivostih in značilnostih Istre, kot na primer o nekdanji železniški progi »pa-renzani« ter o sečoveljskih solinah, ki so jih izletniki lahko občudovali z griča na hrvaški strani. Splošna želja po povratku na Op-čine je bila, da bi se pobuda »Po poteh spomina« ne omejila na to prvo izletniško izkušnjo. Včeraj danes Danes, SREDA, 24. aprila 2013 JURIJ Sonce vzide ob 6.04 in zatone ob 20.03 - Dolžina dneva 13.59 - Luna vzide ob 17.31 in zatone ob 4.32 Jutri, ČETRTEK, 25. aprila 2013 MARKO, DAN OSVOBODITVE VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,5 stopinje C, zračni tlak 1019,9 mb ustaljen, vlaga 64-odstotna, veter 4 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15 stopinj C. [I] Lekarne primorska poje - V nedeljo, 28. aprila Zadnja koncerta Ob 17. uri v cerkvi sv. Roka v Nabrežini, isti dan tudi v Zavarhu V nedeljo, 28. aprila 2013 se bosta v Nabrežini in Zavarhu zvrstila zaključna koncerta letošnje zborovske revije Primorska poje. Ob 15.30 bo namreč v Zavar-hu koncert v cerkvi sv. Florijana. Na koncertu, ki ga prirejata Center za kulturne raziskave Bardo in Zveza slovenskih kulturnih društev, bodo nastopili Ženski pevski zbor Ivan Rijavec (Črni Vrh nad Idriho), Moški pevski zbor Poljubinj (Tolmin), Župnijski zbor sv. Urbana (Godo-vič), Moški pevski zbor Sv. Jernej (Opčine), Mešani pevski zbor Frančišek Lampe (Črni Vrh) in Mešani pevski zbor Adriatic (Hrvatini). Istega dne prirejata SKD Igo Gruden in Zveza slovenskih kulturnih društev koncert v cerkvi Sv. Roka v Nabrežini ob 17. uri, kjer se bodo publiki prestavili Mešani pevski zbor Tre valli/Tri doline, Duhovni mešani pevski zbor Anton Martin Slomšek, Mešani pevski zbor Mirko Špacapan, Moški pevski zbor Vasilij Mirk, Mešani pevski zbor Jacobus Gallus in Komorni zbor Ipavska. Koncert je nastal v sodelovanju s Slovenskim kultr-nim društvom Igo Gruden iz Na-brežine. Danes najin nono Rinaldo okrogla leta slavi. Da bi bil še naprej tako čvrst in poln energij, mu voščiva Matej in Petra Rinaldo Čač praznuje častitljiv življenjski jubilej. Naj nas še dolgo prosvetljuje in pomaga voditi naše društvo! Odborniki SKD Slavko Škamperle Čestitke Dobrodošel mali GORAZD! Iskrene čestitke mamici Ivani, očku Borutu in bratcu Iztoku želimo iz srca bivši sošolci Ivana, Sara, Martin in David. Dragi NONO MARIO - BIS, danes se bomo vsi veselili, ker bomo skupaj s teboj tvojih 90 let slavili. Vse najboljše ti želi Samo. U Kino Danes, 24. ter od petka, 26., do sobote, 27. aprila 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ul. 18/B - 040 7606477, Ške-denjska ul. 44 - 040 816296, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ul. 18/B, Škedenjska ul. 44, Trg Liberta 6, Bazovica - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Liberta 6 - 040 421125. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Iron Man 3«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »Nella casa«. CINECITY - 16.30, 19.00, 21.30 »Attac-co al potere«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Scary Movie«; 16.10, 18.10 »I Croods«; 16.30, 19.05, 21.40 »Oblivion«; 16.30, 18.25, 19.10, 21.00, 21.50 »Iron Man 3«; 16.10, 18.50, 21.30 »Iron Man 3 3D«; 20.10, 22.15 »Le streghe di Salem«; 16.30 »Le avven-ture di Taddeo Jones«. FELLINI - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Kiki consegne a domicilio«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Attacco al potere«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Viaggio sola«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualcuno da amare«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.10, 20.30, 21.15 »Film, da te kap 5«; 19.05 »G.I. Joe 2«; 21.20 »Hyde Park na reki Hudson«; 15.05, 17.00 »Krudovi«; 20.20 »Padec olimpa«; 15.35, 18.10, 20.45 »Pozaba«; 15.30, 18.00 »Srečen za umret«; 15.20, 17.15 »Zambezia«; 15.20, 17.15 »Zambezia 3D«; 18.05, 19.00, 20.50 »Zavetje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.00, 22.15 »Oblivion«; 18.15, 20.15, 22.15 »Le streghe di Salem«; Dvorana 2: 16.30, 18.50, 21.10 »Iron Man«; Dvorana 3: 16.30, 17.50, 20.45, 22.15 »Scary Movie«; Dvorana 4: 16.45, 18.30 »I Croods«; 19.15 »Passione si-nistra«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.10 »Iron Man 3«; Dvorana 2: 17.50, 20.00, 22.10 »Attacco al potere - Olympus has fallen«; Dvorana 3: 16.15, 18.45, 21.30 »Iron Man 3 -3D«; Dvorana 4: 18.15, 22.00 »Scary Movie 5«; 16.30, 20.00 »Kiki consegne a domicilio«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.00 »Viaggio da sola«; 16.00 »Le av-venture di Taddeo l'esploratore«. 9 Šolske vesti SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel sporoča, da se je pričelo vpisovanje otrok v poletne centre. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom od 1. do 3. leta, otrokom od 3. do 6., in od 6. do 12. leta. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu (Ul. Ginnastica 72, od pon. do petka, od 8.00 do 16.00, tel. 040-573142, urad@dijaski.it). S Izleti 50-LETNIKI POZOR, POZOR! 1. junija ste vabljeni na izlet v neznano. Informacije in vpis (do 30. aprila): Ren-zo Tavčar 338-3916147 ali 040327135. IZLET Z MUZEJSKIM VLAKOM - Združenja staršev Openskega ravnateljstva organizirajo v soboto, 4. maja, celodnevni izlet s parno lokomotivo po Bohinjski progi do Bleda s kosilom in animacijo (projekt Welfare Dežele FJK). Kdor bi si želel na izlet lahko pokliče na tel. št. 3470473606 (Tamara) in 349-3595560 (Roberta). Ugodna cena. Še nekaj prostih mest! LETNIKI 1960 POZOR! 29. junija organiziramo izlet v neznano. Zainteresirani naj pokličejo na tel. št.: 040226517 (Nives), 349-4133919 (Marinka). Id Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. 3403814906. DRUŽINA DEBELIS je odprla osmico na Kolonkovcu, Ul. Giorgio Ventura 31/1. Tel. št.: 347-3648603. ERIKA IN MARTIN sta v Križu odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmico v Vižovljah 1/C. Tel. 040-291498. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICO je odprl Škerk v Praprotu. Tel. 040-200156. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za Slivno. Tel. 338-3515876. PAHOR MARIO ima odprto osmico v Jamljah. Nudi domač prigrizek. Tel. št. 0481-419956. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni. Tel. št.: 040229270. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta spomladanska osmica. Tel. 3467590953. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. št.: 040-200613. V ZGONIKU je odprl osmico Miro Ži-gon. Tel. št.: 040-229198. Loterija 23. aprila 2013 Bari 18 20 49 28 67 Cagliari 47 74 18 41 35 Firence 3 52 64 68 9 Genova 70 55 26 56 4 Milan 21 29 34 24 33 Neapelj 8 66 44 26 24 Palermo 47 86 17 73 42 Rim 2 48 83 70 20 Turin 11 20 85 4 37 Benetke 22 86 12 24 14 Nazionale 42 84 22 40 13 Super Enalotto Št. 49 1 13 37 53 62 63 jolly27 Nagradni sklad 1.741.944,66 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 26.310.559,43 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 4 dobitniki s 5 točkami 65.322,93 € 620 dobitnikov s 4 točkami 427,52 € 28.506 dobitnikov s 3 točkami 18,46 € Superstar 11 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitniki s 4 točkami 42.752,00 € 196 dobitnikov s 3 točkami 1.846,00 € 2.468 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.037 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.509 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 24. aprila 2013 7 □ Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom - Ul. Gruden 72/1) srečanje danes, 24. aprila, od 16. do 19. ure. Informacije na tel. 040-226386 (Magda). SRENJA RICMANJE vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 24. aprila, v Kulturnem domu v Ricmanjih, v drugem sklicanju ob 19. uri. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v četrtek, 25. aprila, ob 12. uri nastop v Rižarni; v petek, 26. aprila, ob 20.30 pevska vaja na Padričah; v soboto, 27. aprila, ob 8.30 iz Padrič odhod avtobusov za nastop v Stožicah; v sredo, 1. maja, ob 17. uri koncert na Opči-nah. CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 26. aprila: ob 18. uri v prostorih Bar Nanos na Razdrtem potopisno predavanje »Aotearoa« (Nova Zelandija), pripravil dr. Zvone Zigon; ob 20. uri izpred bara nočni tradicionalen pohod na Nanos ob polni luni, ki je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvija se vsak petek, ki je najbližje polni luni, po potopisnem predavanju. KRU.T obvešča, da v petek, 26. aprila, bodo društveni prostori zaprti. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo v petek, 26. aprila, zaprta. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor v prvem sklicanju, ki bo 26. aprila, ob 18.00 na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. SOCIALNA SLUŽBA OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, ter Zadruga La Quercia organizirata za predšolske in osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, v soboto, 27. aprila, od 15. do 18. ure delavnici: »Ogrlice in zapestnice« v Briščikih št.77 (Občina Zgonik), v prostorih Krd Doma Briščiki, ter »Tridimenzij-ske sličice« v Naselju Sv. Mavra št. 124 (Sesljan). Prost vstop. OBČINA DOLINA odborništvo za proizvodne dejavnosti, vabi vse, ki bi se želeli udeležiti občinske razstave domačega vina v sklopu Majence, da prinesejo na županstvo vzorce (7 steklenic »bordolese«) najkasneje do ponedeljka, 29. aprila. AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo in naravo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 347-4742793. DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OP-ČINAH - ZADRUGA vljudno vabi člane, da se udeležijo izrednega in rednega občnega zbora, ki bo v prvem sklicanju v torek, 30. aprila, ob 18. uri in v drugem sklicanju v ponedeljek, 13. maja, ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Delavnice v aprilu: Spomladansko kolo in Velikonočne košarice. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo vadba Pilatesa v maju vršila s spremenjenim urnikom, in sicer ob torkih in petkih v Trubarjevi dvorani NSŠ S. Gregorčič v Dolini ob 19. uri. Nadalje obvešča, da vadba v torek, 30. aprila, odpade. SKD IGO GRUDEN vabi na delavnici Makramejčkanja, ki bosta potekali v Nabrežini v petek, 3. maja, od 17. do 19. ure in v soboto, 4. maja, od 10. do 12. ure v društvenih prostorih (soba S. Radoviča). Vodila bo Elda Jercog. Info in vpis: +386 (0)40546600 (Elda) ali +39 349-6483822 (Mileva). SKD RDEČA ZVEZDA vabi na tečaj, sestavljen iz 4. srečanj, v ital. »Spoznajmo vino: ...iz Vinograda v Kozarec«, ki bo potekal v Vinoteki v Zgo-niku od srede, 8. maja, dalje. Sodelujejo: strok. Adriano Bellini, Društvo Kraških Vinogradnikov in Vinoteka Zgonik ter s sponzorstvom Radio Punto Zero. Potekale bodo tudi de-gustacije različnih vrst vin. Info in prijave do srede, 5. maja (največ 25 udeležencev), na: jes.stoka@live.com ali 349-0645406. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 10. maja, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-mon-rupino.regione.fvg.it. BREŽANI LETNIK '68 POZOR! V soboto, 18. maja, večerja z glasbo. Vabljeni tudi vsi letniki '68. Informacije in prijave najkasneje do 13. maja na tel. 347-7423305 (Manuela), 3401653533 (Valentina). DRUŠTVO SLOVENSKIH ČEBELARJEV - TRST razpisuje natečaj za izdelavo društvenega grba-slikovnega logotipa. Vabljeni so dijaki slovenskih šol, grafiki in slikarji, ki imajo posluh in razumevanje do čebelarstva. Likovna dela naj imajo format 15x20 cm ali A4, tehnika je prosta. Svoje izdelke pošljite do 25. maja na naslov predsednika društva: Novak Danijel, 34018 Dolina, Mačkolje 129. Na podlagi ocen strokovne žirije bodo prvi trije izdelki nagrajeni s sladkimi dobrotami iz čebeljega panja. PRIMORCI BEREMO 2013 - pobuda bo potekala do 11. novembra v Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. 0 Prireditve TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT vabijo danes, 24. aprila, ob 10. uri na Kavo s knjigo. Ksenija Majovski bo predstavila pobudo Primorci beremo 2013. V BARKOVLJAH bomo počastili padle na domačem pokopališču danes, 24. aprila, ob 15. uri. Na sporedu petje in recitacije učencev OŠ Finžgar in priložnostna misel Roberte Chissich, odbornice SKD Barkovlje. ZAKLJUČNI NASTOP 13. GLASBENE REVIJE Sv. Ciril in Metod bo danes, 24. aprila, ob 16.30 v gledališču Prešeren v Boljuncu. Sledilo bo nagrajevanje. Vstop prost. DEVINSKO-NABREŽINSKA OBČINSKA UPRAVA, v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI, bo v četrtek, 25. aprila, polagala vence pred spomenike padlim. Urniki: 7.30 Županstvo; 7.40 Slivno; 7.50 Medja vas; 8.00 Devin; 8.05 Vižovlje; 8.10 Cerovlje; 8.15 Mavhinje; 8.25 Prečnik; 8.40 Trnov-ca; 8.45 Praprot; 8.55 Šempolaj; 9.10 Križ; 9.15 Nabrežina. Ob koncu polaganja vencev bo pred spomenikom na nabrežinskem trgu krajša spominska svečanost: nastop nabrežin-ske godbe; pozdrav župana; priložnostni govor (Dušan Kalc); skupni zborovski nastop pod vodstvom Janka Bana; zaključni nastop nabrežin-ske godbe. LJUDSKI DOM v Podlonjerju, Ul. Ma-saccio 24, vabi v četrtek, 25. aprila, od 13. ure dalje na tradicionalni praznik ob Dnevu osvoboditve. SEKCIJA ANPI - VZPI Dolina-Mačko-lje-Prebeneg in SKD Valentin Vodnik prirejata spominsko svečanost ob 68. obletnici Osvoboditve v četrtek, 25. aprila, ob 17. uri pri spomeniku Padlim v NOB na Taborju v Dolini. Slavnostna govornika: Milan Rakovac in Claudia Cernigoi. Sodelujejo: Pihalni orkester Breg, MoPZ Valentin Vodnik, taborniki RMV in Majenca Dolina. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ vabi v četrtek, 25. aprila, ob 12. uri na tradicionalni koncert v Rižarno. V ČETRTEK, 25. APRILA, ob 18. uri v Kosovelovemu domu v Sežani prireja Združenje borcev za vrednote NOB Sežana osrednjo proslavo ob dnevu upora proti okupatorju. Program slavnostne prireditve, ki je namenjena vsem štirim občinam Krasa in Brkinov, bodo oblikovali člani Pihalni orkester Divača in Mešani pevski zbor Divača. Slavnostni govornik bo Milan Gorjanc, član predsedstva glavnega odbora ZZB NOB Slovenije. Vstop prost. VZPI-ANPI, ANED IN ANPPIA bodo v četrtek, 25. aprila, položili venec na osrednji proslavi v Rižarni. ZDRUŽENJE »ODBOR ZA SPOMENIK PADLIM V NOB« iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca vabi na svečanost ob prazniku Osvoboditve v četrtek, 25. aprila, ob 10.00 pri spomeniku padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca (Istrska ul. 192). Slavnostna govornika: Adriano Du-gulin, predsednik Združenja in Renato Kneipp, sindikalist CGIL. Sodelujejo Marjetka in MPZ »Lopar« pod vodstvom Vlada Korošca. KRIŠKA SEKCIJA VZPI-JA, v okviru proslave osvoboditve, vabi na otvoritev razstave "Ko je umrl moj oče" v petek, 26. aprila, ob 20. uri v dom Alberta Sirka v Križu. Sodeluje harmonikar Miha Grmek Seražin. Razstava bo na ogled v soboto in nedeljo med 10. in 12. uro ter od ponedeljka do vključno srede med 18. in 20. uro. PARTIZANSKI POHOD V soboto, 27. aprila, bo potekal partizanski pohod v Avberju. Zbor ob 9.uri na turistični kmetiji Francinovi, ob 10.uri izpred cerkve odhod na 15 km dolgo pot z vmesnimi postanki v Kazljah in na Grahovem Brdu (zakuska, pokušina dobrot in partizanski miting). Zaključek v Avberju s partizanskim golažem in ogledom dokumentarnega filma Kraška dediščina Marjana Mi-klavca. Prijave in informacije o ceni po e-mail: edi.fabjan@gmail.com ali po tel. 041-660561 in tel. 041-724 907 (Vasja Birsa). TPPZ PINKO TOMAŽIČ prireja koncert v soboto, 27. aprila, ob 18. uri v dvorani Stožice. Vstopnice dobite v Trstu: ZSKD, Ul. S. Francesco 20, od ponedeljka do petka 9.00-13.00. Organiziran je avtobusni prevoz iz Dom-ja, Trga Oberdan in Opčin. Informacije in rezervacije na info@zskd.org, tel. 040-635626; Adriatica, Ul. S. Laz-zaro 13, od ponedeljka do petka 9.0018.00, sobota 10.00-12.30. BOLJUNSKA ŽUPNIJA IN MLADINSKI DOM - Boljunec prirejata v nedeljo, 28. aprila, ob 18. uri v dvorani Mladinskega Doma, potopisni prikaz s projekcijo fotografij tržaškega škofijskega romanja v Sveto Deželo. Prikaz in spremno besedo bo podala učiteljica gospa Ida Klarič. Toplo vabljeni. SDD JAKA ŠTOKA - srednješolska skupina - vabi na premiero igre Mojca Pokrajculja (režija Nicole Starc, glasba Iztok Cergol), ki bo v nedeljo, 28. aprila, ob 18.30 v Kulturnem domu Prosek Kontovel. V NEDELJO, 28. APRILA, in v sredo, 1. maja, na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah vabljeni na Prvomajski praznik pod šotorom; v nedeljo, ob 15.00 odprtje kioskov in razprava »Je Italija še na delu osnovana demokratična republika?«, ob 17.00 koncert glasbene skupine - Delavk iz riževih polj »Le mondine di Novi«, sledi ples s skupino Nebojsega; v sredo, 1. maja, ob 14.00 odprtje kioskov, ob 16.00 prvomajski pozdrav, ob 17.00 koncert TPPZ P. Tomažič, Dirty fingers in Kraških ovčarjev. ZSKD - PRIMORSKA POJE 2013: v Cerkvi sv. Florijana v Zavarhu v nedeljo, 28. aprila, ob 15.30, v soorga-nizaciji s Centrom za kulturne raziskave Bardo. V Cerkvi sv. Roka v Nabrežini v nedeljo, 28. aprila, ob 17. uri, v soorganizaciji SKD Igo Gruden. BDS SLOVENIJA IN SKD TABOR - Prosvetni dom - Opčine, vabita na otvoritev fotografske razstave o Palestini »Tu ostanemo« v ponedeljek, 29. aprila, ob 20.30. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 35-55 prirejata v društveni dvorani občinskega gledališča v Boljuncu, v ponedeljek, 29. aprila, ob 20. uri otvoritev fotografske razstave »Mario Magajna - fotograf svojega časa« in ogled filma o liku nepozabnega fotografa. Vabljeni. PRVOMAJSKI NOČNI POHOD NA KOKOŠ - vaške organizacije iz Bazovice vljudno vabijo na pohod na hrib Kokoš v torek, 30. aprila. Ob 20.30 poklon padlim partizanom pred vaškim spomenikom NOB. Ob 21.00 pri Kalu, prižig tabornega ognja in zbiranje prijav na pohod. Vsak pohodnik prejme novo priložnostno izkaznico z žigom. Ob 21.30 štart pohoda z vodičem. Priporočljiva je primerna obutev in obvezna svetilka! Nato, vsi vabljeni v planinsko kočo (odprta bo za vse obiskovalce), kjer se bo odvijala Prvomajska Turbolfolk fešta. GLAS HARMONIKE - KD Fran Ven-turini vabi godce in vse, ki ljubijo ljudsko in narodno-zabavno glasbo, na Mednarodno ne-tekmovalno revijo godcev na diatonično harmoniko. V sredo, 1. maja, ob 15.00 v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. PRVOMAJSKI PRAZNIK v Podlonjerju v sredo, 1. maja: ob 13. uri tradicionalno prvomajsko kosilo, zvečer ples s skupino The Bob O'Lones, govor pokrajinskih tajnikov SKP in SIK. OBČINA ZGONIK, v sodelovanju z Odborom za postavitev spomenika padlim v Gabrovcu, krajevno sekcijo VZPI-ANPI in domačimi društvi, vabi v soboto, 4. maja, ob 19. uri na spominski pohod iz Zgonika v Ga-brovec, kjer bo ob 21.00 nastopil MePZ Rdeča zvezda; v nedeljo, 5. maja, svečanost ob 68. obletnici osvoboditve in 40-letnice postavitve spomenika v Gabrovcu. Zbirališče ob 16.30 pred Društveno gostilno, ob 17.00 osrednja proslava pred spomenikom. Nastopajo krajevni vrtec in šoli, Godbeno društvo Prosek in TPPZ Pinko Tomažič. Slavnostni govornik Štefan Cigoj, član predsedstva ZZB NOB Slovenije. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete, prireja v soboto, 4. maja, celovečerni koncert Primorskega Akademskega zbora Vinko Vodopi-vec ob 60-letnici delovanja. Dirigent Primož Malavašič. Začetek ob 20.30. Vabljeni! 1L Mali oglasi DIATONIČNO HARMONIKO različnih intonacij prodam. Tel. 335-5387249. IZKUŠENA GOSPA išče delo. Nudi pomoč pri negi starejših oseb in gospodinjstvu. Poklicati po 14. uri na tel. št. 338-749701. IŠČEM sodobnejši traktor z varnostnim lokom, max 40 konjev in dodatno orodje. Tel. 348-8277935. PODARIMO mlade mucke. Pokličite ob popoldanskih urah tel. št.: 040213996. POLETNE GUME znamke yokohama, 205-45 R16 in platišča iz aluminija, znamke OZ racing, prodam. Tel. 3482693442. PRODAJAM čistokrvne mladiče pasme border collie stare dva meseca, z rodovnikom. Tel. št.: 345-3331141. PRODAM izvrstno domače ekstrade-viško oljčno olje iz dolinskega Brega. Tel. 339-1539753. PRODAM malo rabljen motor znamke moto guzzi v11, rosso mandello, po ugodni ceni. Tel. št.: 335-8168889 (ob uri obedov). STANOVANJE veliko 85 kv.m, delno opremljeno, dajemo v najem v Križu. Klicati v večernih urah na tel. št.: 040220729. Prispevki V spomin na drago teto Ivanko Peric vd. Orel, darujejo Marija, Anica in Sonja 40,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Livia Albija daruje Bruno Brvinc 20,00 evrov za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na Sergiota Cancianija daruje Tanja Mauri 20,00 evrov za KD Valentin Vodnik. V spomin na Julko Milič Škabar daruje Majda Guštin Colja Očarjeva 25,00 evrov za OŠ A. Gradnika na Repen-tabru. Namesto cvetja na grob Germanota Pierija darujeta Tatjana in Antek 30,00 evrov za AIL - italijansko združenje za levkemijo. V spomin na sosedo Ivanko Peric vd. Orel darujeta Marta 20,00 evrov in Dragica 20,00 evrov za MoPZ RZ. Ob priliki izleta v Posočje daruje Meri Zuljan 20,00 evrov za MePZ Slo-venec-Slavec. Ob 10. obletnici smrti sestre Nataline Simonettig daruje Franco z ženo Mo-rano 50,00 evrov za otroški vrtec Anton Fakin na Colu. V spomin na Učita Dolenca daruje Marica z družino 100,00 evrov za Cerkveni pevski zbor Sv. Jernej. V spomin na Učita Dolenca daruje Marica z družino 100,00 evrov za Pevski zbor Vesela pomlad. V spomin na Učita Dolenca daruje Marica z družino 50,00 evrov za Društvo Finžgarjev dom. V spomin na Sergiota Cancianija daruje žena Silva z družino 200,00 evrov, Vladimir in Livia Wilhelm 25,00 evrov, Vinko in Olga Ščurek 50,00 evrov ter Nadja in Romano Smotlak 50,00 evrov za Moški pevski zbor Valentin Vodnik. 24.4.1998 24.4.2013 Anton Mirko Kapelj Spominjava se te Antonija in Mima 24.4.2008 24.4.2013 Carlo Ražem Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji Ob izgubi drage mame ZVONKE PODBREZNIK ŠVAB izrekamo Luki in družini iskreno sožalje. Soigralci ekipe Kosovel 8 Sreda, 24. aprila 2013 TRST koronejska ulica - Svet slovenskih organizacij v novih prostorih Nov sedež SSO Včerajšnjega uradnega odprtja se je udeležila tudi ministrica Tina Komel - Štirisobno stanovanje v najemu Svet slovenskih organizacij se bo po 1. maju odselil iz Do-nizettijeve ulice v nov sedež v Koronejsko ulico 19, ravno ob tržaški sodni palači, »kjer bomo iskali svojo pravico,« je hudomušno pristavil predsednik Drago Štoka. V bistvu je to delovna podružnica, »saj nikakor ne bomo pretrgali popkovine z Donizettijevo ulico, ki razpolaga z večjimi prostori,« je pojasnil Štoka, ki je na novem sedežu včeraj pričakal tudi ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tino Komel v spremstvu generalnega konzula Dimitrija Rupla. Skoraj 100 kvadratnih metrov veliko stanovanje v najemu (za 12 let), ki je bilo pravkar obnovljeno, razpolaga s štirimi sobami, kopalnico in računalniško centralo. V prihodnjih dneh bodo tjakaj prinesli potrebno opremo za dve pisarni, sej- Gostje v novih prostorih v Koronejski ulici ob tržaški sodni palači kroma no dvorano, ki bo hkrati tudi čakalnica, in pa predsedniško sobo. Štoka je razložil, da so selitev narekovale zahteve po večjih prostorih za uresničevanje evropskih projektov, ministrica pa je pohvalila prijetno delovno okolje ter zagotovila sodelovanje Slovenije pri razvoju in delu rojakov v Italiji. Zatem so se pomaknili v Donizettijevo ulico, kjer si je ministrica ogledala prostore in uvedla sejo izvršnega sveta SSO. Predsednik Štoka ji je nazorno orisal delovanje 155 organizacij članic in ji predlagal srečanje med slovensko in italijansko manjšino. »Na ministrstvu bi se lahko pogovorili o marsičem, od vsakodnevnih težav in potreb pa do sodelovanja pri evropskih projektih.« Komelova je takoj privolila, saj meni, da je komunikacija ključ do vsega. (sas) kulturni dom - Razstava V SSG pravljica o dolinski deklici Kip Deklica s piščalko, ki stoji pred občinskim gledališčem v Boljuncu, je protagonist prav posebne pravljice, ki jo je napisala kočevska pisateljica Lela B. Njatin. Pravljice ni mogoče prebrati v nobeni knjigi, saj gre za »potujočo« zgodbo, ki med bralce prihaja izključno na razstavnih panojih. Lela B. Njatin in njeni pravljični panoji so včeraj obiskali tudi Slovensko stalno gledališče (v foajeju Kulturnega doma bodo na ogled do 9. maja). Uradno odprtje je sicer bilo v večernih urah, že v dopoldanskih pa so se s pisateljico srečali učenci dolinske osnovne šole z ravnateljico Fiorello Bencic na čelu. Lela jim je spregovorila o zamisli, da v središče svojih pravljic postavi tri kipe; ob boljunskem še kipa, ki stojita v Piranu oziroma Kočevju (občini Kočevje in Dolina sta pobrateni in boljunski kip je darilo kočevske občinske uprave). Izrazila je upanje, da bodo otroci sedaj, ko so spoznali pravljico o Deklici s piščalko iz Doline, z drugačnimi očmi gledali na boljunski kip. Kuhanje, moje veselje! Pričenjajo se novi kuharski tečaji na Ad formandumu Za vse, ki iščejo nove recepte, uživajo ob kuhanju in ustvarjalni pripravi krožnikov ali enostavno ljubijo dobro hrano, so na voljo kuharski tečaji, ki jih Ad formandum v Trstu prireja v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. »Kuharski tečaji predstavljajo obogatitev naše ponudbe na področju izobraževanja. Povpraševanje po kratkih tečajih, kjer se originalnost in ustvarjalnost v kuhinji spajata z zabavo, je stalno, zato za poletno obdobje predlagamo dva tečaja, enega slanega, drugega sladkega«, pravi Anna Maria Mi-lič, odgovorna za tržaški sedež Ad formanduma. Šola slaščičarstva združuje najboljše okuse s tehnikami oblikovanja sladic in omogoča odkrivanje ustvarjalnega talenta. Udeleženci bodo pod vodstvom kuharice Klavdije Bizjak lahko v živo pekli in oblikovali sladice na 12-urnem tečaju, ki bo potekal vsak torek od 17.30 do 21.30; prvo srečanje bo 7. maja 2013. Za vse ljubitelje zdrave prehrane Ad formandum ponuja tečaj Zelenjavne jedi, 12-urni tečaj kuhanja z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin, s katerimi sestaviti odlične jedilnike (slane pite, enolončnice, solate, predjedi, sladice). Tečaj bo potekal v Gostinskem učnem centru na Fernetičih ob ponedeljkih: prvo srečanje bo 6. maja 2013. Za vse kuharske tečaje, ki jih ponuja Ad formandum, je vpisovanje že v teku: za več informacij se zainteresirani lahko oglasijo na sedežu v Trstu, ul. Ginnastica 72, tel. 040.566360, e-pošta: ts@adformandum.org. Tečaji se izvajajo ob zadostnem številu prijav. Združenje pešcev iz Trsta na obisku v Logatcu Delegacija tržaškega združenja Coped - Camminatrieste, ki se zavzema za uveljavljanje pravic pešcev in nasploh za uvajanje okolju prijaznih oblik mobilnosti zlasti v mestnem okolju, je bila v prejšnjih dneh na obisku v Logatcu, kjer jih je na občini sprejel župan Berto Menard. Ob tej priložnosti so skupaj podpisali svetovno in evropsko listino o pravicah pešcev (na sliki), županu Menardu pa so tudi izročili pozdravno pismo tržaškega kolege Roberta Cosolinija. Listina, ki jo je pred nedavnim v Beljaku podprl tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz, spodbuja krajevne uprave k sprejemanju ukrepov v korist peščev in okolju prijazne mobilnosti. dsi - Večer o velikem umetniku z avtorji knjige Videnja slikarja Zorana Mušiča v bogati dokumentarni monografiji Sodelujoči pri ponedeljkovi predstavitvi monografije o Zoranu Mušiču v DSI kroma Leta 2009 je Slovenska akademija znanosti in umetnosti priredila dvodnevni mednarodni simpozij ob 100 letnici rojstva Zorana Mušiča. Če je nekoč v matici zaradi ideoloških in političnih predsodkov ostal pozabljen in zapostavljen, je danes priznan kot veliki slovenski in evropski umetnik. Tako ga je predstavil Ivo Jevnikar, ki je na ponedeljkovem večeru DSI v Peterlinovi dvorani za predavateljsko mizo pozdravil tudi akademika Nika Grafena-uerja, publicistko in dolgoletno novinarko Dela Alenko Puhar ter umetnostnega zgodovinarja Vojka Zupana. Urednik bogato dokumentirane monografije Videnja, Grafenauer, je obrazložil nastanek dela, ki je izšlo novembra lani in za katerega je prispevalo besedila 21 avtorjev. Hoteli so pokazati, kako so različna obdobja njegovega ustvarjanja začela oblikovati bolj kompaktno upodobitev njegovega dela, ne pa v običajnem zborniku. Ze naslov ima dvoznačen pomen: so njegova videnja na umetnost in pa naša glede njegovega ustvarjanja. Grafenauer je svoj poseg zaključil z zahvalo Alenki Puhar in Vojku Zupanu za sodelovanje. Zupan je kot izjemen poznavalec Mušičevega opusa in življenja spregovoril o prelomnih trenutkih v Trstu, ki jih je doživel kot slikar in meščan, rojen na slovenskem ozemlju v Bukovici. Imel je dva strica v Trstu in pa teto v Kopru, h kateri je potoval na obisk z mola San Carlo. Tako mama kot oče sta bila učitelja, vanje pa je zarezala kruta usoda Soške fronte, ki jih je prisilila k begu. Zoran se je vračal v Trst že leta 1935 za bežne obiske. Med drugo svetovno vojno se je pomikal iz okupirane Ljubljane. Razstavljal je v galeriji v Trstu. Zatem pripravi poletno razstavo v Benetkah in izide izjemen katalog. Aretirajo ga, pripeljejo v Trst in ga odpeljejo v Dachau, kjer je bil pol leta taboriščnik. Pripeljejo ga v Ljubljano, nato gre v Gorico. Prvič po vojni pripravi razstavo v Trstu z ženo Ido. Ko gre v Pariz, se mu zapre ožja domovina, čeprav sodeluje pri promociji slovenske kulture. Leta 1970 doživi prelom, vsi so presenečeni, ker prerase tržaške okvire in postane slikar vsega sveta, do New Yorka, Tokia in drugih celin. Po Zupanovem mnenju je to doslej najboljša monografska knjiga o Mušiču. Vse re- produkcije so slike iz slovenskih zbirk. Alenka Puhar se je obregnila ob aktualno temo v kulturnem delovanju: izstopanje zaradi črtanja oziroma izključevanja iz slovenskega centra PEN. Tovrstna sramotenja so v Sloveniji zelo pogosta. To se dogaja, ker ljudje zelo malo vedo o slovenski identiteti in se jim poteze preteklosti ne zdijo pomembne. Maja 1945 so Mušiča izključili iz Društva slovenskih umetnikov, nato še iz slovenskega občestva. Drži se ga sloves, da je zatajil svojo domovino, zamolči pa se, da je bil izključen iz tega občestva. Še po smrti, ko je Peter Kolšek napisal nekrolog, je Alenka Gerlovič napisala tri tekste zoper njega, tako se mu je zgodila sramota še po smrti. V pogovor je vskočil tudi pisatelj Boris Pahor, ki se je spomnil prijateljskega razmerja z Mušičem, s katerim pa ni nikoli spregovoril o taborišču. Tam se je Mušič rešil z risanjem, s svojo umetnostjo. Ob koncu večera so predvajali film, ki ga je posnel Miro Oppelt z Mušičem v njegovem ateljeju v Parizu tik pred otvoritvijo razstave, ko je bil star 86 let. (met) / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 24. aprila 2013 9 O NAŠEM TRENUTKU Roman ni odvisen od števila strani Ace Mermolja Običajno prebiram več književnih del, kot je to razvidno iz mojih tedenskih komentarjev. Slednji niso namenjeni književni kritiki, posamezne knjige pa omenim, ko se mi zdi vredno opozoriti nanje, ali pa ko je bolje pisati o romanih kot o stvarnosti. V poračanju in debatah o knjigah in leposlovju pa me vendarle jezi, da se je praktično izgubilo umeščanje del po zvrsteh. V Italiji velja skoraj pravilo, da znani ljudje, začenši z novinarji, napišejo svojo knjigo. Ker se pisci pogosto pojavljajo na televizijiskih ekranih, se njihova dela skoraj avtomatično prodajajo ter prinesejo avtorju in založbi lepe zaslužke. Večje italijanske založbe zaposlujejo ali ho-norirajo spretne obrtnike, ki znajo tudi iz nerodnega dela ali pa le iz zapiskov ustvariti formalno neoporečno delo. Industrijski pristop do knjige je običajen za države in jezike, kjer lahko založniki računajo na velike naklade. V Sloveniji so stvari nekoliko drugačne, čeprav je tudi pri nas v navadi, da nerodnejša, a vsebinsko zanimiva dela uredijo spretni lektorji, ki presegajo zgolj jezikovno znanje. Tako ali drugače imamo opraviti z številnimi naslovi del. Če ostanemo v okviru leposlovja in pozabimo na kuharske knjige, med vsemi temi deli prednjačijo romani. Pri tem vrstnem redu pa se prične moja nejevolja. Ne mislim, da bi morala biti v ospredju zanimanja poezija. Nekdanja kraljeva umetniška zvrst uživa danes zanimanje ozkih skupin ljubiteljev, čeprav znajo biti živahni predvsem po spletu in drugače. Slovenci smo glede pesništva v prednosti pred Italijani. Slovenski pesniki prejemajo še vedno pomembne nagrade, o njih pišejo časopisi, so gostje televizijskih oddaj itd. V Italiji je pesnik odmaknjen na rob dogajanja, najdemo ga po web straneh ali o njem spregovorijo, če je mednarodno priznan in je ...umrl. Pesnikov pa običajno ni na televizi- JEZIK NA OBROBJU Vpliv italijanščine čutimo v vsem načinu našega izraža-nja.Med raznimi izrazi je zelo pogosto zapisano tudi »z izjemo« - ad eccezione di, za kar v slovenščini uporabljamo razen, včasih izvzem-ši (all'infuori, fuorche). Kadar imamo na razpolago dve možnosti, vedno dosledno uporabljamo pri nas tisto, ki je v italijanščini pogostejša. Ker je takih izrazov zelo dosti, nam zvenijo celotna poročila in članki tuje, nedomače, skratka neslovensko. Če želimo kako izjavo poudariti, seveda rečemo: Prišli so vsi brez izjeme. Če pa napišemo samo navadno besedilo o odprtju, bomo rekli: Lokal je odprt vsak dan razen nedelje. Med mojimi izpiski je tudi tale: »Tudi celotna Slovenija se je znašla, z izjemo najtoplejših nižinskih predelov Primorske, pod debelo snežno odejo. Sneg se je pri nas zaradi povečini pozitivnih temperatur odtalil.« Posebno v drugem stavku je nerodnosti kar precej. Temperature so v slovenščini visoke, nizke, zmerne, zmernejše, ne pa pozitivne ali negativne. Sneg kopni ali skopni, se topi ali taja. Tali ali odtali se led, pa tudi zamrznjena živila npr. meso iz zamrzovalnika pred uporabo odtalimo ali odtajamo. ji, v vsedržavnih časopisih, skratka, v neki širši zavesti. Italija pozablja, kaj so ji prinesli pesniki, med drugim kar nekaj nobelovih nagrad. Zaradi takšne odsotnosti se danes ne bomo jokali: je pač tako. Gledališki teksti, ki nastajajo na novo, imajo svoje težave na poti do uprizoritve in ostanejo niša. Velika gledališča najraje segajo po klasikih, a tudi to je razumljivo. Mojo jezo sproža prav prvouvrščeni, to je roman. Jeza pa izvira iz tega, da poročevalci in kritiki prekrstijo v roman vsak daljši tekst, v katerega je pisec vsadil nekaj čustvenih klic. Ni vse roman! Poznamo zvrsti, ki so umetniške, napisane v prozi in dovolj obsežne, a niso romani. Esejistika sodi na rob umetniških zvrsti. Umetniško napisan je lahko potopis. Estetsko vredna je lahko biografska knjiga, odlična je lahko avtobiografija. Nekateri slovenski pisci so svoja najboljša dela napisali v obliki dnevniških zapiskov. Obstajajo debele in zanimive knjige, ki temeljijo na spominih, slednji so povezani v celoto, ki bi lahko bila roman, a to ni. Roman potrebuje namreč romaneskno strukturo, to je določeno obliko, kot jo potrebuje v pesmi sonet. Obstaja še čisto vsebinska struktura romana, ki pa jo sodobnost lahko presega, kot presega prosti verz sonet, ki tudi ni nastal kar tja v en dan. Literarna kritika pozna različne definicije romana, a jih ne bom našteval, saj sem marsikatero z leti že pozabil. Ostajam pa pri zahtevi, naj bo roman resnično roman in ne nekaj drugega. Struktura romana temelji na zgodbi, skratka, nekaj se mora zgoditi. Osrednji tok dogajanja spremljajo še drugačni zapleti, ki se morajo primerno »izliti« v skupno strugo, skratka, zgodba in podzgod-be imajo svoj uvod, svoj vzpon, vrhunec in razplet. V romanu govori dogodek. Človek je v dogodku in njegova usoda se uresničuje tekom dogajanja; uresničuje se in uresniči. Pisec romana mora torej obvladati določeno tehniko. Na soncu se tudi led topi, sladkor pa se stopi v kavi. Topiti smemo uporabiti, kadar kaka trdna snov v tekočini preide iz trdnega v tekoče stanje. Topi se tudi vosek, če ga postavimo na toplo. Poleg ledu se talijo tudi rude, npr. svinec, železo, zlato. Temperatura, pri kateri se ob navadnem tlaku trdna snov spremeni v tekočo ali se tekočina strjuje je tališče, ki je zelo različno, odvisno od trdote snovi, ki se mora staliti. Povečini se pravilno piše narazen po večini (ali večinoma). Bolje bi torej bilo: »Tudi vsa Slovenija, razen najtoplejših predelov Primorske, se je znašla pod debelo snežno odejo. Sneg je pri nas zaradi zmernejših temperatur hitro skopnel.« Za prehajanje iz trdnega stanja v tekoče imamo tudi v italijanščini več izrazov, ki pa se v praktični rabi ne pokrivajo s slovenskimi. Taki izrazi so sciogliere, fondere, diluire, liquefare, sgelare, in tudi struggersi (neve). Za pravilno rabo slovenskih izrazov se ne moremo zanašati na prevod posameznih italijanskih besed, ampak se moramo naučiti, kdaj smemo uporabiti ta ali oni izraz. Kopni in skopni samo sneg, talijo pa se različne snovi. Za lažje razumevanje jih povežemo s ta- Danes obstajajo šole in univerze kreativnega pisanja (v ZDA prihajajo iz njih tudi znani romanopisci), tehnike romana so predmet analize in posledično postavljanja pravil. Roman, kar velja za vso umetnost, zato ni le stvar navdiha, ampak tudi tehnike in iz tega razloge ne sprejemam, da mi podtikajo spominsko knjigo ali potopis kot roman. Čemu moja nejevolja? Konec koncev je lahko vsaka knjiga, ki se jo lepo bere, dobra. To drži. Jezi pa me koncesija prevladajoči obrti in pisateljski industriji, ki meče vse v en koš in briše literarne zvrsti. Je pač očitno, da je veliko lažje umetno proizvesti nek rudimentalen roman, kot pa izdelati kompleksno strukturo z mnogimi zapleti. Pri početju je pomembna tudi vsebina. Mnoge kriminalke so npr. spretno napisane, vsebinsko pa so puhle ali zgolj za kratek čas, kar seveda ni slabo, le ne omenjamo umetnosti. Roman doživi svoj vrhunec ali odliko, če se njegova struktura spaja z vsebino in če iz simbioze spregovori človek z vsemi svojimi vprašanji. Vrhunski romani imajo to značilnost. Drugače pa se največkrat srečujemo z nedovršeno ali nero-maneskno obliko, s preenostavno vsebino ali preprosto z besedilom, kjer je vse tehnika brez človeka. Obstaja še en razlog za mojo jezo ali vsaj nejevoljo. V dobi interneta, weba, facebooka itd. se ljudje vračamo k pisavi in pisanju: ni vse slika ali telefon. Pisava lahko pomaga k razmišljanju, bistveno pa je, da imamo pri pisanju neko disciplino: formalno in vsebinsko. Ni nujno pisati romanov, saj tudi nekaj napisanih in poslanih vrstic zahteva, da priključimo tipkovnici , ob računalniških, tudi osebne možgane. Branje romanov in spoznavanje njihovih struktur nam lahko pri prižiganju ob rojstvu dobljenega računalnika izrazito pomaga. Prepoznavati zvrsti pa pomeni ohranjati neko miselno disciplino. liščem. Ker je zima še daleč, se jih vsak lahko nauči, preden bo spet treba pisati o zimskih padavinah in zas-neženosti. Ob tem pa moram opozoriti še na eno napako, ki se je pojavljala v naših medijih, ko je pritisnil najhujši mraz. Zaradi zelo nizkih temperatur, posebno kadar se dežju pridruži še močna burja, je hoja po naših tržaških klancih, pa tudi v ravninskih predelih, večkrat zelo nevarna. Na poledeneli cesti (se) marsikdo spodrsne (ali: se marsikomu spodrsne). Pozimi je v Trstu večkrat poledica, zaradi katere imajo v bolnici precej dela z zvini in zlomi nog. O poledici so pisali tudi naši mediji, večina piscev pa je napisala to besedo v množini, čeprav jo uporabljamo samo v edninski obliki. To je tanka ledena obloga, ki se naredi v mrazu na cestišču, zato je ob poledici tudi vožnja nevarna. LELJA REHAR SANCIN PISMA UREDNIŠTVU m 1 C »Pirjevčeve ^li Mlfl absurdne trditve o škofu Rožmanu« Jože Pirjevec, »Glosa: Državljanska vojna v Sloveniji«, Primorski dnevnik, 18.4.2013, str. 16. Ni prvič, da zgodovinar Jože Pirjevec razširja absurdne trditve o škofu Rožmanu. Že leta 1999 se je zgražal nad ljubljanskim škofom Rožmanom, ki naj bi spomladi leta 1942 blagoslavljal javno hišo v Ljubljani, ki so jo italijanske zasedbe-ne oblasti ustanovile za svoje vojake (Razgledi, 20.1.1999). Opiral se je na knjigo Maria Cuzzija, L'Oc-cupazione italiana della Slovenia (1941-1945), ki je izšla v Rimu 1998, v kateri pa tega podatka ni. Potem je „po pomoti" arhivarja v Vatikanu, odkril pastirsko pismo o brezbožnem komunizmu, ki ga je datiral na 24. 10. 1941. Dejansko pa je to pismo eno njegovih najbolj znanih, ki ga je napisal 30. 11. 1943, torej po dogodkih na Grčaricah in Turjaku, Jelendolu in Mozlju. Tudi tokrat je Pirjevec nanizal celo vrsto neresničnih trditev. Pričakovali bi vsaj, da pozna cerkveno ureditev v Sloveniji in da ve, da je bila ljubljanska škofija povzdignje-na v nadškofijo šele leta 1961, tako da je postal prvi ljubljanski nadškof Anton Vovk. Rožman torej ni bil nadškof, kot kar trikrat navaja. Od kod ima Pirjevec, da je Rožman odgovoren za, kot pravi, »krvavo rihto«, bo moral še pojasniti. Govori o njegovem „ideološkem ekstremizmu". Rožmanovo »orožje« je bila molitev, nasprotoval je vsakemu nasilju. Popolna izmišljotina je, da je Rožman „aktivno sodeloval pri organizaciji 'protiko-munistične prostovoljne milicije'". Ni sodeloval ne pri ustanavljanju in ne pri organiziranju vaških straž in domobrancev. Zgodovinar France Dolinar tudi ni ničesar „z zagovor-niško vnemo pozabil", kot navaja, temveč je opozoril na previdnost pri uporabi italijanskih dokumentov, ker „ni nujno, da ustrezajo resnici". Da ima tukaj prav, kaže že objava potvorbe Rožmanove izjave maja 1941. Visoki komisar je tekst tako spremenil, da ga ni moč prepoznati. Po ponarejeni različici je bilo pismo naenkrat naslovljeno na Mussolinija in ne več na Visokega komisarja. V pismu Javorniku, ki ga navaja Pirjevec, je Rožman jeseni 1942 res govoril z generalom Ruggero, komandantom alpskih lovcev. Njegovi izjavi je dodal svoj komentar: „ Izjava se mi zdi za nas prav tako porazna kakor za Italijana... " Iz tega pisma pa ne moremo razbrati nobenega aktivnega sodelovanja z MVAC. Rožmanove stike z okupatorji lahko razumemo samo, če upoštevamo njegove intervencije za in-ternirance, pregnane, zapornike, talce, Jude itd. Rožman je interveniral za 1318 imensko znanih oseb. K temu moramo prišteti še skupine, katerih število ni povsem znano. Kako malo kritičen je zgodovinar Pirjevec, kaže tudi trditev, „da se tudi po vojni (Rožman) ni zgledno obnašal, saj je pomagal Anteju Pavelicu preko Vatikana unovčiti zlato, pokradeno hrvaškim Židom." Predvsem na angleških spletnih straneh, ki se opirajo na sporne odlomke iz knjige Marka Aaronsa in Johna Loftusa, se razširja lažna trditev, da je Rožman pomagal pri kanaliziranju nacističnega ali usta-škega denarja oz. zlata v Južno Ameriko in da je dobil ameriško vi-zo nekako kot nagrado, ker je bil v to zgodbo zapleten tudi CIA. V arhivih ni prav nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da je imel škof kontakte s krogi, ki so kaj takega počeli. Vizo pa je dobil izven emigracijskega kontingenta [„non-quota immigration visa"] kot verski predstavnik [„minister of religion"] v konzulatu v Zurichu - in ne v Ber-nu kot trdijo te spletne strani. Postavlja se vprašanje, kdo je zainteresiran, da se razširja tako skrivlje-na slika škofa in zakaj Pirjevec temu naseda? Posebne vrste cinizem, pravzaprav ideološka zaslepljenost, pa je, da Pirjevec odreka Rožmanu pravico do groba v domači zemlji. Tukaj je vsak komentar odveč. Očitno izgublja kritično distanco, ki bi jo kot zgodovinar moral imeti. Dr.Tamara Griesser-Pečar, Dunaj-Ljubljana Sporno početje škofa Rožmana Danes, 13.4.2013, kot lahko beremo v današnjem Primorskem Dnevniku, bodo pogrebli v Sloveniji škofa Gregorja Rožmana. Bil je po vojni politično obsojen in šel v izgnanstvo, kjer je pred leti umrl. Bo Rožman tudi postal blažen? Danes se bo pokopalo le njegovo truplo. Njegova duša ima pa drugačen potek. Njegovo sporno dejanje presega politično sodbo. Pristal je in sodeloval z okupatorjema, s fašisti in nacisti, ki so hoteli odkrito in brezobzirno uničiti naš narod, ki je bil tudi njegov. Rožman je kot škof cerkve, ki je bila zaveznica s fašizmom, to se ve, priredil domobran-stvo proti OF-u oziroma domačemu narodu, ki je pristno čutil, da gre za biti ali ne biti in se organiziral v ponovni punt proti tema dvema dobro oboroženima okupatorskima vojskama. Konec koncev to spada v pristojnosti škofovanja, kot služabnik njegove cerkve z nalogo, da jo širi po svetu. Postaviti, kot je Rožman počel, svojemu narodu še tretjega sovražnika, je izdajalsko do svojega človeka in zločinsko početje, ki presega vse politične odločitve, sodne, nesoglasja in poglede, pa celo cerkvene poglede. Gre za čisti slepi uničevalen proces, v katerega je bil Slovenec pahnjen; tako eni kot drugi. Bili so v preteklosti tudi taki cerkveniki, ki pa so postavili pred cerkvene namene blagor lastnega naoda in zato so bili preganjeni od cerkve. Ciril in Metod, Slomšek, Trubar in še naši čedermaški duhovniki! On ne! Postavil je korist cerkve pred blagostanje svojega lastnega ljudstva. Še danes, prav zaradi tega, se mi gledamo eden proti drugemu, namesto, da bi prepoznali in obsodili zunanje pritiske, ki to povzročajo še danes. Toliko o tem tekočem dogodku in računajmo na nas. Dober dan želim. 13.4.2013, Zahar David. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu 10 Sreda, 24. aprila 2013 KULTURA / revija phainomena - Tržačan Jurij Verč uredil posebno številko Italijanska filozofija v postmoderni dobi Konec lanskega leta je izšla dvojna, 82. in 83. številka slovenske revije za fenomenologijo in hermenevti-ko Phainomena, ki je za naš obmejni prostor dvakrat zanimiva, saj prinaša izbrane spise iz sodobne italijanske filozofije, uredil pa jo je mladi tržaški profesor filozofije in literarni komparativist Jurij Verč. Urednik številke je prispeval tudi uvodnik, v katerem se sprašuje, kaj pravzaprav pomeni govoriti o sodobni italijanski filozofiji danes, in to upoštevajoč tudi njeno samorazumevanje. Gre za zapleten miselni vozel, ki se zlahka sprevrže v miselni krč, saj imamo opraviti s kompleksno igro med zrcali. Napetost med lokalnim (italijanskim) in globalnim odseva v napetosti med raznolikostjo in enotnostjo na ontološki, teoretični, etični in drugih ravneh. Sedanja postmoderna do- ba, ki ji nekateri radi pravijo tudi post-metafizična, se prvi hip prikazuje kot zmagoslavje pluralizma nad moniz-mom, vendar je vprašanje, ali je res tako, saj se je težko sprijazniti z dokončnim poistovetenjem resnice z mnenjem, dobrega z brezobveznim, realnosti z videzom oz. virtualnostjo ipd. In dejansko smo v sodobni italijanski filozofiji priče ne le dekonstrukciji oz. šibenju metafizične misli, ampak tudi poskusom novega utemeljevanja etične odgovornosti, krepitvi kritičnih stališč na epistemološki ravni, vse do pojavljanja novih realističnih teženj. Znotraj tega miselnega obzorja je mogoče razporediti glavnino prispevkov v posebni številki revije Phai-nomena o sodobni italijanski filozofiji. Izbrane spise so prispevali Adriano Fabris, Ugo Volli, Carlo Sini, Arturo Martone, Massimo De Carolis, Mau-rizio Ferraris, Gianni Vattimo, Giovanni Leghissa, Emanuele Severino, Umberto Galimberti, Telmo Pievani, Pier Aldo Rovatti, Giorgio Agamben, Carlo Galli in Roberto Esposito. Iz povedanega je razvidno, da je pred nami pravzaprav antologija sodobnih italijanskih mislecev, ki se navezujejo na fenomenološko in her-menevtično tradicijo, doma zlasti v srednji Evropi, kar je sicer v skladu z naravo revije Phainomena. Dobro so zastopane vse tri glavne šole, v katerih se goji t. i. kontinentalna evropska filozofija v Italiji, se pravi milanska, tu-rinska in neapeljska. Seveda pa ne manjkajo odstopanja. Tako v izboru izstopa zlasti Pievani, ki je bližji anglosaški analitični filozofiji. Slovenski bralec, ki bo vzel v roke to dvojno številko revije Phaino-mena, bo vsaj prvi hip nekoliko razo- Jurij Verč čaran, saj bo slovenščino našel le v uvodnem kazalu in v povzetkih ob koncu publikacije. Vsi prispevki so namreč napisani v angleščini, razen De Carolisovega in Leghissovega, ki sta priobčena v nemščini oz. francoščini. A upoštevati moramo, da gre za mednarodno izdajo revije, ki jo Fenomenološko društvo v Ljubljani objavlja v sodelovanju z mednarodno Organizacijo fenomenoloških organizacij. Kot uvodoma rečeno, je dvojno številko uredil Tržačan Jurij Verč. Po šolanju v domačen Trstu se je odločil za študij filozofije in primerjalne književnosti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 2008. Zdaj na osrednji slovenski univerzi nadaljuje študij filozofije in piše doktorsko disertacijo na temo »Konteksti medkulturnosti« pod mentorstvom prof. Deana Ko-mela. Od leta 2010 je zaposlen kot mladi raziskovalec na Inštitutu Nova revija - zavod za humanistiko, od lanskega leta pa je tudi tajnik revije Phai-nomena. (mb) revije - Mladika št. 2-3 Ob verskih in literarnih tudi družbene teme Konec marca je zagledala luč nova Mladika z zaporedno številko 23. Revijo odpira uvodno velikonočno razmišljanje g. Jožeta Bajzka o pomenu vstajenja, ki razsvetljuje s svojo posebno lučjo življenje s svojimi stiskami in težavami. Jezusovo vstajenje ljudjem omogoča, da lahko svobodno in osebno sprejmejo vero, ki naj temelji na skromnosti in ljubezni. Uvodniku sledi zapis Igorja Gabrovca o meglenem zatonu druge italijanske republike; deželni poslanec stranke Slovenske skupnosti se v članku zaustavi tudi pri deželnih volitvah in škandalih o stroških delovanja svetniških skupin v deželnem svetu FJK. Literaturo so za to številko prispevali Mateja Gomboc z novelo Ograde bivanja, ki je prejela prvo nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju revije Mladika, Milanka Dragar s pesmijo Upanje in Tamara Vašic s pesmijo iz zbirke Boginja in bojevnik. Jadranka Cergol je avtorica prispevka Povejmo na glas; gre za govor, ki ga je mlada profesorica z Univerze na Primorskem imela na Prešernovi proslavi v organizaciji Društva slovenskih izobražencev in Slovenske prosvete februarja letos. V Mladiki se objavlja enajsti del romana v nadaljevanjih Irene Zerjal Peta Avenija in smrtne zagate ter novo nadaljevanje spominov Petra Merkuja o življenju o Nemčiji - tokrat o obisku Moskve. Zanimiv je intervju, ki ga je dopisnica RTV Slovenija v Rimu Mojca Širok imela z znanim italijanskim politikom Walterjem Veltronijem o njegovem dedu Cirilu Kotniku, Slovencu, diplomatskem predstavniku kraljevine Jugoslavije v času druge svetovne vojne, ki so ga oktobra 1944 nacisti ujeli in mučili. V Rimu bodo v spomina na Cirila Kotnika postavili spominsko tablo, stekel pa je tudi postopek, da bi ga v Izraelu proglasili za »pravičnika med narodi«. Sledi šesti in zadnji del spominov Lucie Podgornik z naslovom Izgubljeno otroštvo: tokrat avtorica piše o koncu druge svetovne vojne, prihodu anglo-ameriških čet v Trst in o tem, kako je končno zapustila hišo milosti in si ustvarila svoje odraslo življenje. Leda Dobrinja je avtorica daljšega esejističnega zapisa o Istri z naslovom Kopasti otoki in jeziki v morje. Branka Sulčič piše o cerkvi Blažene Device Marije Vnebovzete na Repentabru; v tem drugem delu članka zajema njeno zgodovinsko raziskovanje od 18. stoletja do današnjih dni. Marija Pirjevec je avtorica obširnega in temeljitega poročila o knjigi Jožeta Horvata Navdih in besede, ki obravnava tržaške pisatelje in pisateljice. Na zadnjih straneh revije dobimo še Anteno, v kateri so zbrane novice iz zamejstva in zdomstva. glasba - V 72. letu starosti 12. mednarodno zborovsko tekmovanje maribor Umrl Richie Havens V Mariboru slavili Švedi Zaslovel je, ko je kot prvi nastopil na festivalu Woodstock Žirijo so prepričali z lepim in homogenim zvokom, dobro intonacijo in tehtnim programom V 72. letu starosti je za posledicami srčne kapi umrl glasbenik Richie Havens, ki se je zapisal v zgodovino s tem, da je kot prvi nastopil na tridnevnem festivalu nasprotovanja vojni v Vietnamu, glasbe, seksa in mamil Woodstock pri kraju Bethel v zvezni državi New York. Havens se je rodil v Brooklynu, v svoji glasbeni karieri pa je izdal skupaj 25 albumov. Zadnjega leta 2008, nakar mu je začelo pešati zdravje. Od leta 2000 je vodil svoje glasbeno založniško podjetje, zaigral pa je tudi v nekaj hollywo- Richie Havens ansa odskih filmih. Leta 1993 je nastopil na inavguraciji predsednika ZDA Billa Clintona, prav tako pripadnika "Woodstock kulture". Na slavnem festivali je nastopil prvi, ker je nekaj drugih glasbenikov zamudilo. Brenkal in pel je tri ure, njegova pesem "Freedom", ki je nastala na podlagi duhovne pesmi "Včasih se počutim kot otrok brez matere", pa je postala himna celotnega festivala. Leta 2009 se je vrnil v Woodstock in zaigral ob 40. obletnici legendarnega dogodka. Švedski pevski zbor Stockholms Musikgymnasium Chamber Choir V finalu 12. Mednarodnega zborovskega tekmovanja Maribor je zmagal švedski pevski zbor Stockholms Musikgymnasium Chamber Choir, ki ga vodi zboro-vodkinja Helene Stureborg in ki se bo prihodnje leto udeležil tekmovanja za veliko zborovsko nagrado Evrope 2014 v Debre-cenu na Madžarskem. Tako je odločila mednarodna žirija v sestavi Stephen Connolly (Velika Britanija), predsednik žirije, Helena Fojkar Zupančič (Slovenija), Lau- rent Gendre (Švica), Urša Lah (Slovenija) in Leon Shiu-wai Tong (Hong Kong, Kitajska). Zirija je zmagovalcu podelila »Gallusa«, kipec, ki ga je za to priložnost ustvarila akademska kiparka Metka Kavčič. »Prvič v dvanajstih letih tekmovanja se je zgodilo, da je zmagal mešani mladinski zbor, pa tudi sicer so se na letošnje tekmovanje v Maribor uvrstili predvsem mladinski in študentski pevski zbori, kar prej kot nekemu trendu pripisujemo naključ- ju, saj so trije zbori iz Venezuele, Kitajske in APZ Tone Tomšič v zadnjem trenutku iz različnih razlogov odpovedali sodelovanje,« je povedala programska direktorica tekmovanja in svetovalka za vokalno glasbo pri JSKD Mihela Jagodic. Članica žirije in zborovodkinja Helena Fojkar Zupančič pa je dejala, da so švedski zbor odlikovali zelo lep in homogen zvok, dobra in-tonacija, dober in tehten program in dovolj prepričljiva izvedba. ITALIJA Sreda, 24. aprila 2013 1 1 demokrati Bersani potrdil svoj odstop RIM - Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je včeraj na zasedanju strankinega vodstva potrdil svoj nepreklicen odstop z mesta sekretarja. Bersani je svoj odstop napovedal minuli teden, ko kandidata stranke za predsednika države Franco Marini in Romano Prodi nista bila izvoljena in so morali nato prositi Giorgia Napolitana, naj kandidira za drugi mandat. Bersani je dejal, da je stranka podlegla »anarhizmu« in »fev-dalizaciji«, se pravi nespoštovanju sklepov, ki jih sprejemajo pristojni strankini organi, in razbohote-nju notranjih struj oziroma frakcij. »Na tak način Demokratska stranka ni več v stanju opravljati koristne vloge v državi,« je posvaril Bersani, ki je stranko pozval, naj se neposredno spopade s tem problemom. Sam odstopa prav zato, da bi pripomogel k zadevnemu razčiščenju, je pristavil. Za izvolitev novega tajnika bo seveda potreben kongres. Medtem pa bo stranko vodil podtajnik Enrico Letta, ki je včeraj prejel tudi nalogo, da bo skupno z načelnikoma parlamentarnih skupin Luigi-jem Zando in Robertom Speranzo sestavljal delegacijo za posvetovanja predsednika republike o sestavi nove vlade. Glede nove vlade je vodstvo Demokratske stranke odobrilo dokument, v katerem se zavzema za oblikovanje vlade v skladu z napotki, ki jih je Napolitano izrazil v svojem ponedeljkovem umestitve-nem nagovoru v parlamentu. Za sestavo takšne vlade, ki bo očitno slonela na dogovoru z Ljudstvom svobode Silvia Berlusconija, bo Demokratska stranka ponudila svojo parlamentarno podporo, pa tudi svoje osebnosti. Vodstvo je dokument odobrilo z večino, ne pa soglasno, saj je bilo 7 članov vodstva proti, 14 pa se jih je vzdržalo. politična kriza - Danes bo imenoval mandatarja Napolitano opravil brza posvetovanja o novi vladi Enrico Letta (DS) po srečanju s predsednikom Napolitanom ansa RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano, ki je včeraj opravil posvetovanja z voditelji političnih strank o sestavi nove vlade, bo mandatarja imenoval danes. Tako je sinoči sporočil podtajnik Demokratske stranke Enrico Letta po srečanju s predsednikom. 87-letni Napolitano, ki je bil v soboto izvoljen za drugi predsedniški mandat, je posvetovanja začel včeraj dopoldne z manjšimi strankami, končal pa jih je zvečer z Demokratsko stranko, ki ima največ sedežev v parlamentu. Predstavniki Južnotirolske ljudske stranke so potrdili svoje politično zavezništvo z Demokratsko stranko in izrazili pripravljenost, da podprejo vlado, ki bi jo podpirali leva in desna sredina. Proti temu pa so se izrekli po vrsti zastopniki desne stranke Fratelli d'Italia, Levice, ekologije in svobode Nichija Vendole, pa tudi Severne lige. Gibanje petih zvezd Beppa Grilla je zavrnilo možnost sodelovanja v kateri koli vladi, čeprav je izrazilo pripravljenost, da podpre posamezne ukrepe nove vlade, seveda v primeru, da bi bili v sozvočju z njegovim volilnim programom. Če bo do vlade »širokega dogovora« res prišlo, bo očitno to vlada, ki bo lahko računa- la »le« na podporo Ljudstva svobode in Demokratske stranke (poleg Južnotirolske ljudske stranke). Silvio Berlusconi je po srečanju s predsednikom potrdil, da je njegova stranka za takojšnje oblikovanje »trdne« vlade z demokrati, ki bo zmožna sprejeti pomembne ukrepe, kakršne danes Italija potrebuje. Tudi delegacija Demokratske stranke, ki jo je vodil podtajnik Enrico Letta, saj je tajnik Pier Luigi Bersani včeraj potrdil svoj odstop, je izrazila podporo rojstvu nove vlade v skladu z napotki, ki jih je nakazal predsednik Napolitano v svojem ponedeljkovem umestitve-nem nagovoru v parlamentu. Ta vlada bi se morala po oceni demokratov soočiti predvsem z dvema izzivoma, in sicer z reševanjem gospodarske in socialne krize ter z reformo političnega sistema. Kdo pa bo mandatar? Eden izmed kandidatov za prevzem te naloge je prav Enrico Letta. A že več dni se v tej zvezi govori predvsem o nekdanjem premierju Giulianu Ama-tu. V ponedeljek je zakrožilo tudi ime firen-škega župana Mattea Renzija, vendar je sam Renzi včeraj pojasnil, da je ta možnost »zelo malo verjetna«. intervju Vodja Gibanja 5 zvezd Grillo rešitev vidi v »nemški invaziji« BERLIN - Italija bi potrebovala »nemško invazijo«, da bi postala bolj poštena in sposobna, je v intervjuju za nemški časnik Bild dejal vodja Gibanja petih zvezd komik Beppe Grillo. Hkrati je opozoril, da Italiji v drugi polovici leta grozi bankrot. »V našem parlamentu je še vedno 30 poslancev, ki so bili obsojeni zaradi resnih prestopkov,« je dejal 64-letni Grillo. »Med drugim si želim poštenih, sposobnih in profesionalnih ljudi na pravih položajih. V povezavi s tem bi bil vesel invazije Nemčije na Italijo,« je dodal. Glede prizadevanj italijanskih političnih voditeljev, da bi po februarskih volitvah oblikovali vlado, je Grillo zatrdil, da ni njegova stranka tista, ki karkoli sabotira. »Stranke sabotirajo same sebe, nihče ne more položiti upanja nanje. Nič ni od njih,« je dejal. Grillo, katerega Gibanje petih zvezd je na volitvah osvojilo okoli četrtino glasov, je še posvaril, da Italiji, ki je tretje največje gospodarstvo v območju evra, grozi bankrot. »Septembra ali oktobra bo vladi zmanjkalo denarja, tako da bo težko izplačevala pokojnine in plače,« je še dejal. lacij - Predsednik posegel Zingaretti ustavil prispevek za spomenik Grazianiju RIM - Fašističnemu generalu Ro-dolfu Grazianiju so nameravali v rojstnem kraju Affile v Laciju z deželnim denarjem postaviti spomenik, a so pristojne oblasti odkrile prevaro in odrekle finančno podporo. V svoj zagovor so deželne oblasti v Laciju dejale, da so jih zavajali pri dodelitvi sredstev. Oblasti v kraju Affile so namreč zaprosile za sredstva za narodni park in grobnico neznanemu vojaku. »Naša administracija ne bo nikoli podprla poskusa potvarjanja ali ponarejanja zgodovinskega spomina,« je ob tem dejal predsednik dežele Nicola Zingaretti. V kraju Affile so že zgradili mavzolej, za katerega je dežela odobrila fi- smrt - Visok javni funkcionar in politik Umrl Maccanico, podpisnik osnutka zaščitnega zakona RIM - Včeraj je v Rimu v 89. letu starosti umrl visok javni funkcionar in politik Antonio Maccanico. Doma je bil iz Avellina, kjer se je rodil leta 1924. Po diplomi iz prava na Univerzi v Pisi je postal funkcionar parlamenta. Politično je najprej deloval v Komunistični partiji Italije, ki pa jo je zapustil leta 1956 ob sovjetski invaziji Madžarske in postal član republikanske stranke. Leta 1978 je na vabilo predsednika republike Sandra Perti-nija postal generalni tajnik na Kvirinalu, pozneje pa je bil član raznih vlad, in sicer kot minister za dežele v vladah Ciriaca De Mite in Giulia Andreottija. Leta 1995 je bil med ustanovitelji Demokratske unije, ki je pozneje postala del Oljke in naposled Demokratske stranke. Medtem je bil Maccanico večkrat izvoljen v parlament ter postal minister v vladah Romana Prodija in Massima DAleme. Med Slovenci v Italiji je Maccani-co znan po tem, da je 26. januarja 1990 kot minister za dežele v Andreottijevi vladi vložil v parlamentu zakonski osnutek za zaščito slovenske manjšine. Os- Antonio Maccanico ansa nutek so predstavniki Slovencev v Italiji ostro kritizirali, ker je ponujal zaščito na sorazmerno nizki ravni ter povrh ločeval Slovence na Tržaškem in Goriškem od Slovencev v videmski pokrajini, pa tudi Slovence v mestih od tistih na podeželju. Bil pa je to prvi osnutek zaščitnega zakona, ki ga je vložila kaka vlada, saj so se poprej, od leta 1970 dalje, v parlamentu pojavjali izključno zakonski predlogi političnih strank, v katerih so se prepoznavali Slovenci v Italiji. Kot znano, je do odobritve zaščitnega zakona potem prišlo šele leta 2001. Papež Frančišek se je zahvalil Napolitanu VATIKAN - Papež Frančišek je predsedniku Giorgiu Napolitanu izrazil zahvalo za njegovo pripravljenost, da se v luči trenutnih političnih razmer še enkrat daje na razpolago za omenjeni položaj. Napolitano je s tem korakom pokazal »veliko požrtvovalnost«, je zapisano v papeževem telegramu z voščili novoizvoljenemu predsedniku. Sveti oče je obenem pozval politične sile Italije, naj si prizadevajo za čim tesnejše sodelovanje. Izrazil je upanje, da bo Napolitano s svojo »razsvetljeno in modro« politiko lahko nadaljeval »ob podpori odgovornega sodelovanja vseh vpletenih«. Tudi Italijanska škofovska konferenca (CEI) je pozdravila ponovno izvolitev Napolitana in obenem izrazila kritiko italijanski politiki. Politično odgovorni bi se morali na zahtevne trenutne odzivati s premišljenimi in dolgoročnimi koncepti, ne pa s kratkoročnimi in naključnimi pobudami, je zapisano v pozdravni poslanici CEI. Amanda Knox piše knjigo spominov na zapor SEATLE - Petindvajsetletna Amanda Knox, ki jo je sodišče v Perugii leta 2007 obsodilo na 26-letno zaporno kazen za domnevni umor svoje sostanovalke Meredith Kercher (obe sta bili takrat na študentski izmenjavi v Perugii), nato pa jo po štirih letih zapora oprostilo, bo v kratkem pri založbi HarperCollins izdala svoje spomine iz časa, ki ga je prebila v zaporu. To je napovedala v intervjuju za revijo People, ki bo objavljen 26. aprila. Novinarji so jo obiskali, ker je italijansko kasacijsko sodišče na podlagi novih podatkov preklicalo njeno oprostitev in oprostitev njenega nekdanjega zaročenca Raffaela Sollecita ter odločilo, da je potrebno novo sojenje. Datum tega še ni določen, a kot je izjavil vir iz družinskih krogov Amande Knox, se Knoxova ponovnega sojenja skoraj zagotovo ne bo udeležila. Američanka je v preiskovalnem zaporu prebila štiri leta. Kot sama pravi, se na to obdobje še vedno spominja s strahom. nančno podporo v višini 18.000 evrov, a so sedaj sporočili, da denarja ne bodo nakazali, dokler ne bodo odstranili vseh opomnikov na Grazianija (18821955), ki je bil v Etiopiji in Libiji v času italijanskih kolonialnih vojn tamkajšnji poveljnik. Graziani velja za enega najbolj krvoločnih sodelavcev fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Zgodovinarji ga krivijo za uporabo kemičnega orožja in množične pokole civilistov v Etiopiji v 30. letih minulega stoletja. Vojaško sodišče ga je leta 1948 zaradi vojnih zločinov obsodilo na 19-letno zaporno kazen, a je odslužil le dve leti, nato pa so ga pomilostili. ZLATO (999,99 %%) za kg 34.960,94 € -344,06 SOD NAFTE (159 litrov) 100,39 $ +0,12 EVRO 1,2990$ -0,40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. aprila 2013 valute evro (povprečni tečaj) 23.4 22.4 ameriški dolar 1,2990 1,3037 japonski jen 128,56 130,00 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,909 25,930 danska krona 7,4541 7,4549 britanski funt 0,85165 0,85630 madžarski forint 299,45 299,79 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7005 0,7002 poljski zlot 4,1342 4,1079 romunski lev 4,3498 4,3573 švedska krona 8,5926 8,5139 švicarski frank 1,2219 1,2188 norveška krona 7,6775 7,6090 hrvaška kuna 7,6055 7,6020 ruski rubel 41,2270 41,2138 turška lira 2,3478 2,3515 avstralski dolar 1,2676 1,2696 braziljski real 2,6266 2,6237 kanadski dolar 1,3350 1,3375 kitajski juan 8,0267 8,0592 indijska rupija 70,6070 70,5910 južnoafriški rand 12,0034 12,1109 1 2 Sreda, 24. aprila 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu Dva izmed petih novih deželnih svetnikov iz goriške pokrajine sta v politiki novinca, zato velja njuna izvolitev za presenečenje. Njuno izvolitev je sinoči potrdil volilni urad, kar velja tudi za Danila Moretti-ja, Saro Vito in Rodolfa Ziberno. Na listi Gibanja 5 zvezd je pomembno osebno uveljavitev dosegla 35-letna Ilaria Dal Zovo iz Doberdoba, ki je na pokrajinski ravni zbrala 502 preferenci, kar je največ med Grillovimi kandidati na Goriškem. Nepričakovano je bil v deželni svet izvoljen tudi 29-letni kandidat Svobode, ekologije, levice (SEL) Alessio Gratton, ki je večino svojih preferenc zbral v Gradežu, kjer je tradicionalno izredno močna desnica, ne pa leva sredina. Dal Zovova je svojo volilno kampanjo vodila med ljudmi, nikakor pa ni pričakovala takšnega uspeha. »Pred petimi leti sem začela slediti blogu Beppeja Grilla, da bi se informirala o pobudah njegovega gibanja. Potem me je prijateljica povabila, naj pridem na eno izmed srečanj krajevnega krožka. Srečali smo se v Gradišču, zatem pa sem se vključila v goriški Meet up in postala aktivistka,« pravi Dal Zovova in pojasnjuje, da se goriški aktivisti Gibanja 5 zvezd srečujejo enkrat tedensko, vsakič v drugem javnem lokalu, saj nimajo lastnega sedeža. »Ko smo začeli sestavljati liste za deželni svet, so me vprašali, če bi rada kandidirala. Odgovorila sem pritrdilno in se skupaj z drugimi lotila volilne kampanje in priprave programa, ki ga je vsakdo lahko dopolnjeval preko spleta,« pravi Dal Zovova in priznava, da je preko Gibanja 5 zvezd spoznala veliko ljudi, navezala je nova prijateljstva. »Višjo šolo sem obiskovala v Štarancanu, kjer sem zaključila trgovski tehnični zavod in postala knji-govodkinja. Takoj zatem sem se zaposlila kot uradnica. Delala sem do leta 2005, potem pa je podjetje prenehalo z dejavnostjo, ravno ko sem čakala svojega sina. Znašla sem se noseča in brez dela, tako da sem sprejela prvo zaposlitev, ki sem jo našla. Postala sem čistilka in začela delati na ronškem letališču, kjer še danes delam,« pojasnjuje Dal Zovova in napoveduje, da bo zaradi svojih življenjskih izkušenj na deželi posebno pozorna ravno na problematike dela. Po njenih besedah je na Goriškem vedno več brezposelnih, zato pa bodo morali deželni svetniki njihovi stiski posvetiti posebno pozornost. Dal Zovova zagotavlja, da bo v deželnem svetu posebno pozorna tudi do potreb slovenske narodne skupnosti. »Moj oče je iz Verone, mama iz Papariana pri Fiumicellu, rodila sem se v Gorici in nato celo življenje stanovala v Turjaku. Leta 2005 sem se poročila z Doberdobcem in se preselila v Doberdob,« pravi Dal Zovova, ki se je v zadnjih letih naučila tudi nekaj slovenščine. »Razumem kar precej, imam še nekaj težav, ko govorim; tudi, ker govorijo v Doberdobu večinoma v narečju. Jeseni bo moj sin obiskoval prvi razred doberdobske osnovne šole, tako da bom tudi z njegovo pomočjo izboljšala svoje znanje slovenščine,« pravi Dal Zovova, ki štafetno palico doberdobske zastopanosti v deželnem svetu prevzema od Jožeta Jarca. Slednji je bil na listi Komunistične partije izvoljen v deželni svet leta 1964, to se pravi na prvih deželnih volitvah, v njem pa je ostal štiri leta. Za pičlih deset glasov pa ni uspela izvolitev v deželni svet doberdobskemu županu Paolu Vizintinu, ki ga je prehitel gra-deški kandidat SEL Alessio Gratton z izredno osebno uveljavitvijo in zelo dobro izpeljano volilno kampanjo. »V Gradežu smo bili na terenu vsak dan, izpeljali smo več srečanj in volilnih soočenj, odpravili smo se tudi na tržnice v Krmin, Gradišče, Ronke in Ilaria Dal Zovo Škocjan, letake smo delili po številnih občinah,« pojasnjuje Gratton, ki je računal na pomoč mladih članov gradeške sekcije SEL. Ustanovili so jo pred tremi leti, na pokrajinskih volitvah leta 2011 so v Gradežu zbrali 243 oz. osem odstotkov glasov, zatem pa se še temeljiteje lotili dela na terenu. Gra-dežane so s svojo angažiranostjo in mladostno zagnanostjo očitno prepričali, da jih podprejo, tako je za SEL na zadnjih volitvah glasovalo skoraj 13 odstotkov volivcev iz gra-deške občine, kar je za levičarsko stranko v tradicionalnem desnosredinskem volilnem fevdu izreden rezultat. Gratton je v grade-ški občini prejel 300 osebnih preferenc, ostalih 48 pa je zbral po občinah goriške pokrajine, kamor se je odpravil, da bi na ulici volivcem predstavil svojo kandidaturo. »Običajno delam do 19. ure, v zadnjih tednih pa sem nato vsak dan nekaj ur posvetil volilni kampanji in stikom z ljudmi, kar se je očitno obrestovalo,« ugotavlja Alessio Gratton, ki je znanstveni licej zaključil v Čer-vinjanu, nato pa je diplomiral na fakulteti za politične vede v Trstu. Zaposlen je kot potnik pri podjetju za mobilno telefonijo. Dal Zovova in Gratton sta v politiki novinca, v deželnem svetu pa bosta sestavljala petčlansko predstavništvo iz goriške pokrajine skupaj s tremi prekaljenimi krajevnimi upravitelji. V deželni svet so bili namreč izvoljeni še pokrajinska odbornica Sara Vito, štarancanski podžupan Diego Mo-retti in goriški občinski odbornik Rodolfo Zi-berna. Vitova je na listi Demokratske stranke prejela 1990 preferenc; med njenimi podporniki sta bila tako predsednik pokrajine Enrico Gherghetta kot poslanec Giorgio Brandolin. Moretti, nekdanji tajnik Marjetice, ki je zdaj med privrženci Mattea Ren-zija, je na listi Demokratske stranke zbral 1726 glasov; dejansko je na deželi prevzel politično dediščino Franca Brusse. Ziberna je s svojimi 1826 preferencami preprečil, da bi bil za Ljudstvo svobode v deželni svet še enkrat izvoljen bivši gradeški župan Roberto Marin; čeprav je vpleten v krah gradeškega hospica Ospizio marino in v afero glede povračil za stroške na deželi, je za Marina vseeno volilo 817 volivcev. (dr) Alessio Gratton gorica - Občina Romoli ne bo nadomestil Ziberne »Če bo Rodolfo Zibema odstopil, ga ne bom nadomestil z drugim odbornikom. Kulturni resor nameravam prevzeti sam, o resorju za organizacijo večjih dogodkov pa bomo še odločali.« Po izvolitvi Rodolfa Ziberne v deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine, v katerega se je prebil s 1826 preferencami na Listi ljudstva svobode za predsednika Tonda, bo goriška odborniška ekipa okrnjena. Goriški župan Ettore Romoli je namreč včeraj napovedal, da namesto Ziberne ne bo imenoval drugega odbornika, pač pa bo resorje porazdelil med ostalimi upravitelji. Župan Romoli je tudi komentiral izid deželnih volitev, na katerih je po njegovem mnenju zmagala »volilna neudeležba«. »Volivcem, ki se niso odpravili na volišča, je treba prišteti še vse tiste, ki so oddali belo ali neveljavno glasovnico,« je poudaril župan, po katerem se je v Gorici dvoboj Ser-racchiani-Tondo zaključil »skoraj izenačeno«: levosredinska kandidatka je dobila 5.854 preferenc, bivši predsednik pa 5.689. Romoli je ob koncu tudi izpostavil, da je Ljudstvo svobode, čeprav le za peščico glasov, ponovno postalo prva stranka v goriški občini. volitve - Ocene Aleša Waltritscha in Julijana Čavdka Leva sredina dolguje uspeh tudi slovenskim kandidatom »Verjetno je dogajanje v Rimu vzbudilo v nas še večjo željo, da bi pokazali svojo posebnost.« Tako pravi Aleš Waltritsch, goriški kandidat na listi Demokratske stranke za deželni svet. Wal-tritsch je zadovoljen, ker je stranka na teh volitvah dokazala, da je vraščena v goriški teritorij, zase pa je pričakoval nekoliko boljši rezultat. »Zahvaljujem se vsem, ki so mi zaupali preferenčni glas. Prejel sem jih skoraj tisoč, kar je veliko zadoščenje,« pravi Waltritsch in nadaljuje: »Tako v Gorici kot v drugje sem sicer pričakoval nekaj glasov več; morda bi lahko večja strnjenost leve sredine omogočila boljši rezultat, dejstvo, da se je v goriški občini Slovenec uvrstil na drugo mesto po številu preferenc, pa priča o pravilnosti izbire DS.« Waltritsch meni, da je uspeh leve sredine na Goriškem tudi uspeh Slovencev, pri čemer izpostavlja, da sta skupaj z Vizintinom (SEL) na pokrajinski ravni prejela več pre- ferenc kot kandidati SSk. »To pomeni, da je prisotnost Slovencev cenjena tudi v vsedržavnih strankah,« meni Waltritsch. Volivcem SSk se zahvaljuje pokrajinski tajnik Julijan Čav-dek, ki se veseli Gabrovčeve potrditve v deželnem svetu, hkrati pa ne more prezreti nizke volilne udeležbe, ki je prizadela tudi stranko lipove vejice. »V odstotkih smo rezultat izboljšali, tako na deželni kot na pokrajinski ravni pa smo izgubili precej glasov. Razlogov je verjetno več. Ob krčenju slovenskega življa je možno, da je tudi kdo izmed naših volivcev protestno ostal doma, nekateri pa so verjetno volili Waltritscha, ker je v javnosti krožila novica, da bo SSk tako ali drugače izvolila svojega predstavnika,« pravi Čavdek, po katerem bi enoten nastop vseh Slovencev v prihodnosti lahko omogočil pridobitev večje politične teže in večjega števila glasov. volitve - Vizintinu (SEL) za las ni uspelo Zmanjkalo le deset glasov Lavrenčič opozarja na solidarnost levice in na bojkot Vizintinove kandidature »Zahvaljujem se volivcem in volivkam, ki so me podprli s preferenčnim glasom, seveda naj gre zahvala tudi vsem prijateljem, ki so mi stali ob strani v zahtevni volilni kampanji. Zelo zadovoljen sem, da je zmagala leva sredina in da se je zaključilo obdobje Tondove vladavine.« S to strnjeno izjavo je doberdobski župan Paolo Vizintin, kandidat Svobode, ekologije, levice (SEL) komentiral izid deželnih volitev, na katerih mu je izvolitev ušla za peščico glasov. Vizintin je zbral 338 preferenc, deset manj kot Ales-sio Gratton iz Gradeža. Da je Vizintin dosegel dober rezultat, je prepričan Mario La-vrenčič, njegov predhodnik na čelu doberdobske občinske uprave in član pokrajinske koordinacije SEL, čeprav ne skriva kančka razočaranja nad dejstvom, da je do izvolitve zmanjkalo tako malo glasov. »SEL je na pokrajinski ravni dosegla dober rezultat, predvsem v odstotkih, četudi smo na pokrajinskih volitvah zbrali precej več glasov, približno 8-odstotkov. Tokrat smo k sreči imeli podporo le- vice, vsaj to je moje mnenje, ki je svoj glas oddala nam in s tem prispevala k združevanju levičarskih sil. Vsi levičarji se seveda niso obnašali enako; nesmiselno se mi zdi, da so nekateri levičarski volivci svoj glas odvrgli, kar ne pomaga k združevanju levice,« poudarja Lavrenčič in nadaljuje: »Razočaran sem tudi nad običajnim obnašanjem tistih, ki so promovirali nekatere slovenske kandidate, češ da imajo edino oni možost izvolitve. Rezultati kažejo drugače, sploh pa bi morali imeti vsi slovenski kandidati enako dostojanstvo. Poleg tega so nekateri vidni somišljeniki SEL dobesedno bojkotirali Vi-zintinovo kandidaturo in ga niso podprli, kot bi jim etika morala narekovati.« Lavrenčič nazadnje ugotavlja, da je bila slovenščina v imenu strank prisotna le pri Slovenski skupnosti in SEL. »Tudi zaradi dvojezičnega simbola, ki je bil viden povsod, na televiziji, časopisih in spletu, je marsikdo glasoval za SEL,« zaključuje Lavren-čič, ki vsekakor prepričan, da je uspeh leve sredine na deželni ravni izredno pomemben za vso našo narodno skupnost. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. aprila 2013 13 gorica - Drevi se začenja osmi cikel Snovanja v priredbi centra Komel Izložba glasbene šole Niz bodo obogatila sodelovanja z drugimi glasbenimi šolami in priznanimi izvajalci, kot sta Miran Devetak in Črtomir Šiškovič Izložba celotne pedagoške ponudbe Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel in vseh projektov, ki so nastali v delavnicah društva Arsatelier. To želi biti cikel Snovanja, ki ga goriška glasbena šola s sedežem na goriškem Vialu letos prireja že osmič. V okviru tradicionalnega niza se bo zvrstilo osem kakovostnih glasbenih večerov, ki bodo potekali na raznih prizoriščih v Gorici, v Brdih in Devinu. Ob nastopih mladih gojencev šole Komel so prireditelji v cikel Snovanja vpletli sodelovanja z drugimi italijanskimi in slovenskimi glasbenimi šolami in ustanovami, v goste pa so povabili tudi priznane izvajalce, med katerimi sta pianist Miran Devetak in violinist Črtomir Šiškovič. »Letošnji ciklus Snovanja predstavljamo s še večjim ponosom in zadovoljstvom kot v prejšnjih letih, saj nam je kljub težavam - krčenju prispevkov ter prilagoditvi novemu ustroju glasbenega šolstva -uspelo sestaviti bogat program,« je povedala ravnateljica centra Komel Mara Čer-nic, po kateri je niz Snovanja ena izmed tistih pobud, ki v ponudbi goriške glasbene šole ne morejo manjkati. Program je predstavila direktorica Alessandra Schettino, ki je poudarila, da je niz Snovanja nekakšna izložba pedagoške ponudbe šole, ki je močno povezana z goriškim teritorijem. Cikel se bo začel že drevi v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer bodo igrali in peli mladi učenci šole Komel in Glasbene šole Nova Gorica. Večer, ki nosi naslov Mi smo pomlad, se bo začel ob 19. uri. Drugi dogodek, ki so ga poimenovali Evergreen, bo potekal 17. maja v kleti kmetije Carlo di Pradis v Krminu, kjer bodo nastopili učenci moderne skupinske igre in baletnega oddelka šole Komel. Najlepše sodobne skladbe in filmsko glasbo bodo med vinogradi poustvarili v sodelovanju z Brkinsko godbo na pihala iz Hrpelj-Kozine, ki jo vodi Tomaž Škamperle. V sredo, 29. maja, ob 20.30 bo cerkev sv. Ignacija v Gorici prizorišče koncerta liturgične glasbe iz staroslovanske, glago-ljaške in pravoslavne tradicije Glasba pod cerkvenim obokom, ki ga posvečajo 1150. obletnici prihoda sv. Cirila in Metoda v srednjo Evropo. Nastopili bodo mešani zbor in komorne skupine Arsatelier, so-pranistka Alessandra Schettino in mez-zosopranistka Margarita Swarczewskaja ob orgelski spremljavi Mirka Butkoviča. Dirigent bo Mirko Ferlan. Istega dne bodo ob 19. uri v galeriji Ars na Travniku odprli razstavo »Dediščina Cirila in Metoda - načrt za Evropo«, ki jo prirejajo v sode- Mladi violinisti SCVG Emil Komel lovanju s centrom Studium in knjigarno Faidutti. 29. maja bodo v centru Bratuž v okviru Glasbenega mozaika nastopili izbrani solisti komorne skupine centra Komel, glasbenega društva iz Fare in fundacije Mesta Gorica, 2. junija pa bo na kmetiji Komjanc na Jazbinah prireditev Glasbena pravljica v Brdih. Ob učencih šole Komel in hindaci-je Mesta Gorica bosta nastopila tudi pevca Julija Kramar in Eugenio Leggiadri Gal-lani. V nedeljo, 9. junija, bo v avditoriju Zavoda združenega sveta v Devinu prireditev Glasbena pravljica na morskih valovih (nastopili bodo OPZ Ladjica, MVS Ladja in učenci podružnice šole Komel iz Devina), v petek, 14. junija, pa bo v palači At-tems-Petzenstein v Gorici na sporedu koncert Mirana Devetaka, priznanega goriškega izvajalca, ki je bil eden izmed prvih diplomirancev šole Komel. Devetak že vrsto let živi v Parizu in koncertira po vsem svetu, domači publiki pa se bo predstavil s klavirskim recitalom francoskih avtorjev. Večer posveča spominu profesorja Silvana Kerševana. Zadnja etapa letošnjih Snovanj koncert Solo & Orkester, ki bo 24. junija potekal v Verdijevem gledališču v Gorici. Na tradicionalnem koncertu, na katerem bodo podelili tudi štipendije Fundacije Goriške hranilnice, bodo z zahtevnim programom sodelovali violinist Črtomir Šiškovič, mlad in talentiran pianist Giuseppe Guarrera, simfonični orkester Arsatelier in dirigent Marco Feruglio. Večer posvečajo Silvanu Kerševanu; v spomin nanj bodo tudi preimenovali orkester Arsatelier. (Ale) sovodnje - Podjetje Autovie Venete dokončuje dela na avtocesti Nameščajo protihrupne pregrade, fotovoltaične panele bi »zamaskirali« Nove protihrupne pregrade (levo); fotovoltaični paneli ob avtocesti (desno) bumbaca Vzdolž nove avtoceste v Sovodnjah so v minulih tednih začeli nameščati protihrupne pregrade, za katere je družbo Au-tovie Venete še pred odprtjem gradbišča zaprosila sovodenjska občinska uprava. Protihrupno zaščito so začeli postavljati ob izhodu iz avtocestnega predora v smeri Vi-leš; na levi strani bodo nadaljevali skoraj do mosta nad Sočo, na desni pa bodo s pregradami zaščitili nogometno igrišče. Pred časom je družba Autovie Venete tik pred vhodom v sovodenjski predor na strani šole namestila veliko foto-voltaično napravo, za katero je porabila 450.000 evrov. Skupna površina fotovol-taičnih celic, ki so jih položili na kovinsko protipotresno ogrodje, meri 1.400 kv. metrov. Naprava bo lahko proizvedla okrog 220 tisoč kW električne energije letno, ki jo bodo uporabili za razsvetljavo so-vodenjskega predora. »Videz naprave, predvsem s hrbtne strani, ni najlepši. Zato smo prejšnji teden naslovili na družbo Autovie Vente prošnjo, naj na zadnji strani skuša "zamaskirati" napravo z živo mejo,« je povedala sovodenjska županja Alenka Florenin, ki je zadovoljna tudi z dokončnim urejanjem stranske ceste, ki povezuje Prvomajsko ulico s Štradalto. »Družbo Autovie Venete smo zaprosili, naj po zaključku del dokončno uredi to povezovalno cesto, ki je za občane koristna. Speljali so jo za potrebe gradbišča, a je predvidena tudi v našem regulacijskem načrtu,« je zaključila županja. doberdob - Na pobudo društva Jezero in Hiše pravljic Praznična »prauca« Po lučanju jajc in poslušanju pravljice o petelinu, ki je hotel znesti jajce, so barvali pirhe Kulturno društvo Jezero in Hiša pravljic sta na velikonočni četrtek organizirala prvo »Prauco z varšta« v tem letu, ki je bila praznično obarvana. Na sedežu društva se je zbrala vesela skupina devetnajstih otrok, za katere sta pravljičarka Martina Šolc in Katja Frandolič iz domačega društva pripravili zanimiv in zabaven program. Najprej so se otroci naučili nekatere stare velikonočne igre, med katerimi jih je najbolj prevzelo lučanje jajc. Vsak otrok je dobil star kovanec po 100 lir, s katerim je moral zadeti kuhano jajce. Otroke je igra popolnoma prevzela, saj so se resnično trudili, da bi zadeli jajce. Nato so se odpočili in umirili ob poslušanju pravljice »O petelinu, ki je hotel znesti jajce«. Ob koncu pa so si zavihali rokave, vzeli čopiče, si izbrali barve in začeli z ustvarjanjem. Nastali so mavrično pisani pirhi, medtem ko so ves popoldan dekleta iz društva pripravljala zabavne košarice za pirhe v obliki gosenice. Po končanem delu so otroci dali svoje pirhe v košarice in jih ponosno odnesli domov. gorica Kradli sta hrano Goriški karabinjerji so prijavili na prostosti dve ženski, ki sta kradli v veletrgovini Famila v Ulici Terza Armata v Gorici. 50-letna R.R. iz Cosenze, ki ima bivališče v občini Videm, in 51-letna F.L. iz Salerna, ki živi v Gorici, sta pri blagajni trgovine plačali samo prehrambene izdelke in druge artikle, ki sta jih položili v nakupovalni voziček, nista pa plačali blaga, s katerim sta si napolnila žepe jopičev. Uslužbenci trgovine, ki so opazili, da sta bili ženski pri blagajni zelo napeti, so poklicali karabinjerje. Nekaj minut kasneje je bila patrulja že na kraju: karabinjerji so ženski odpeljali na sedež pokrajinskega poveljstva na Verdijevem korzu, kjer so kmalu ugotovili, da sta tatici v žepih skrivali okrog 200 evrov vreden plen. Šlo je za prehrambene izdelke. 50-letno R.R. in 51-letno F.L. so nato prijavili na prostosti zaradi sodelovanja pri tatvini v obtežil-nih okoliščinah. F.L. je bila zaradi tatvine že prijavljena v prejšnjih mesecih. Podrl kolesarja in pobegnil Na avtocestnem krožišču pri Štandrežu se je včeraj zjutraj okrog 6.40 zgodila prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 47-le-tni kolesar. Goričana G.L., ki se je peljal s kolesom, je podrl neznan avtomobil. Kolesar je obležal, voznik avtomobila pa mu ni nudil pomoči: pritisnil je na plin in odpeljal. Ranjenega Goričana so z rešilnim avtomobilom odpeljali v goriško bolnišnico - po včerajšnjih informacijah naj bi njegovo zdravstveno stanje ne bilo hudo -, okoliščine nesreče pa preučuje goriška prometna policija. Do manjše nesreče, v kateri je nastala le gmotna škoda, je včeraj prišlo tudi na novem krožišču pri štandreški telovadnici. Domačini že dalj časa opozarjajo občino, da je krožišče nevarno in da bi ga bilo potrebno prilagoditi, uprava pa še vedno čaka, da se na gradbišče vrne podjetje Pessot, ki ni še zaključilo del. Ob krožišču in malem parkirišču ob njem bi moralo podjetje Pessot dokončati tudi pločnike v Ulici Diaz v Gorici. V Doberdobu o puntu Društvo Jezero iz Doberdoba prireja danes ob 20. uri na svojem sedežu predavanje ob 300-letnici Tolminskega punta; predavatelj bo zgodovinar Branko Marušič. Priložnost bo zanimiva tudi za mlade, saj bo Marušič pojasnil, kaj je sploh bil punt in zakaj so se kmetje-tlačani uprli grofom. Znano je, da se je vstaja tragično zaključila na goriškem Travniku z obglavljenjem puntarskih voditeljev, na kar spominja kamnita plošča. Črna pravljica Udeleženci pravljičnega popoldneva V okviru prireditev iz projekta Kras 2014+ bo jutri ob 19.30 v občinski izpostavi v Martinščini predstavitev knjige »La fiaba nera«, ki jo je napisal Lucio Fabi. V petek, 26. aprila, ob 19.30 pa bo v cerkvi na Martinščini koncert »Musica in trincea« (Glasba v strelskih jarkih). Nastopila bosta zbor Ars Musica in zbor iz Branika. 1 4 Četrtek, 25. aprila 2013 GORIŠKI PROSTOR / goriška - Evropski projekt Po krožnih poteh z elektronskim vodičem Enajst pohodnih krožnih poti v krajih z višinskega dela novogo-riške mestne občine, občin Kanal ob Soči, Tolmin, Kobarid, Bovec in Idrija bo poleti moč spoznavati s pomočjo podeželskega elektronskega vodiča. Gre za dlančnik, ki je GPS naprava in turistični vodnik obenem. Sposoditi si ga bo moč na šestih lokacijah v omenjenih občinah, zvečine bodo to turistično informacijski centri. Projekt Podeželski elektronski vodič je vreden skoraj 67.000 evrov in je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gre za pilotni projekt Ustanove Fundacije BiT Planote s partnerji, ki prispeva k izboljšanju prepoznavnosti in dostopnosti podeželja ter različnih ponudnikov na podeželju. »Podeželski elektronski vodič vključuje nove metode in tehnologije vodenja, zato je posebej zanimiv predvsem za mlajše generacije in družine. Je moderen nadomestek turističnega vodnika. Prihaja Sprehod z novim elektronskim vodičem foto k. m. doba, ko bodo označevalne table in brošure nadomestile takšne rešitve,« je prepričan podjetnik Edbin Skok, ki sodeluje pri projektu. Izposojeni dlančniki bodo po-hodnike usmerjali v štirih jezikih, v slovenščini, italijanščini, angleščini in nemščini. Uporabnike bo aparat najprej kot klasična GPS naprava vodil do izhodiščne točke, kjer se bo izrisala pohodna pot z osnovnimi podatki o dolžini, zahtevnosti, ocenjenem času, ki ga pešec potrebuje za dosego cilja in o možnostih uporabe: bodisi peš, s kolesom ali z avtom. V bližini turistične točke - znamenitosti, spomenikov, naravnih pojavov - bo naprava oddala signal, ki bo uporabnika opomnil na možnost, da si o zadevi kaj več prebere z dlančnika ali da posluša glasovno sporočilo. Slednje bo dobrodošlo dopolnilo pri slepih in slabovidnih uporabnikih. Turistične točke bodo opremljene s fotografijami ali kratkimi filmi, naprava bo vsebovala še uporabne informacije o bližnjih bencinskih črpalkah, go- stilnah, nočitvah, prvi pomoči ... »Posebnosti elektronskega vodiča so svobodna izbira časa pohoda ali ogleda, svobodna izbira hitrosti s poljubnimi postanki, poljubna izbira tematike, ki bo uporabnike zanimala. Zlahka pa se bodo dodajale tudi nove vsebine,« našteva Skok, ki dodaja, da v Sloveniji pa tudi v tujini še ni na voljo takšnega projekta. Na nov in inovativen način se bo poleti moč podati po naslednjih krožnih poteh: Na Trnovski in Banjški planoti sta v projekt vključeni dve poti, in sicer Krožna pot Grgar in Za zidom, v Kanalu Pot na Jelenk in Pot pod Ježo - ta delno poteka tudi po italijanski strani, v Tolminu sta vključeni krožni poti Čez most po modrost in Tolminska korita, v Kobaridu Kobariška zgodovinska pot in Koseška korita, v Bovcu Bovška pravljična pot, ki bo na dlančniku predstavljena v lokalnem narečju, v Idriji pa Pot po starem jedru in Pot idrijskih naravoslovcev. (km) goriška - Praznik osvoboditve Že danes prve spominske svečanosti Ob 25. aprilu, prazniku osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, se bodo tudi letos zvrstile tradicionalne svečanosti v poklon padlim v narodnoosvobodilnem boju. Goriška sekcija VZPI-AN-PI prireja v sodelovanju s tržiškim kulturnim konzorcijem predstavitev video pričevanja o Elisabetti - Lisi Deros, par- jamlje - Jutri Krajevna sekcija VZPI-ANPI odpira sedež Osrednja slovesnost ob 25. aprilu v doberdobski občini bo v Jamljah, kjer bo sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje uradno odprla svoj novi sedež. Jutrišnji niz svečanosti se bo začel ob 10. uri z mašo za padle v NOB v cerkvi v Doberdobu, zatem bodo položili venc pred spomenike v Doberdobu (10.45), na Poljanah (10.55) in na Palkišču (11.05); ob 11.15 bo osrednja slovesnost ob spomeniku padlim v Jamljah, govoril bo zgodovinar Jože Pirjevec. Sodelovali bodo orkester Kras, mešani pevski zbor Hrast in kulturno društvo Kremenjak. Po svečanosti se bodo udeleženci odpravili do ja-meljskega večnamenskega središča, kjer je v zgornjih prostorih sekcija VZPI-AN-PI Dol-Jamlje uredila svoj novi sedež. Za odprtje so pripravili razstavo o zgodovini odporništva v Dolu in Jamljah in o delovanju sekcije. Za pripravo razstave sta poskrbela predsednik sekcije Jordan Se-molič in njena blagajničarka Bruna Vi-sintin, s fotografijami in drugim gradivom pa so sodelovali razni domačini in člani. nova gorica - Postavitev pomnika Ljubki Šorli Spomenik bo odkrila Lojzka Bratuž Šorlijeva bo prva ženska, ki bo dobila svoj doprsni kip v novogoriški aleji slavnih mož - V petek ob 18.30 slovesno odkritje Letošnja občinska slovesnost ob dnevu boja proti okupatorju bo še posebej svečana. Na pobudo no-vogoriškega Slavističnega društva bo namreč v petek, 26. aprila, ob 18. uri na Erjavčevi ulici v Novi Gorici odkritje spomenika Ljubki Šorli, »pesnici upora, upanja in ljubezni«. Takšen napis bo namreč nosil njen doprsni kip, ki bo postavljen v neposredni bližini pomnika njenemu možu Lojzetu Bratužu. Šorlijeva bo prva ženska, ki bo dobila svoj doprsni kip v novogoriški aleji slavnih mož, pa tudi prva ženska, ki bo v mestu sploh dobila svoj pomnik. Pobudo o postavitvi spomenika sta podprla novogoriški župan Matej Arčon in predsednica krajevne skupnosti Nova Gorica Boža Mozetič. Na slovesnosti ob odkritju spomenika bodo sodelovali župan mestne občine Nova Gorica Matej Ar-čon s pozdravnim nagovorom, slavnostna govornica Marija Mercina, ki je tudi pobudnica zamisli o postavitvi spomenika Šorlijevi, mešani pevski zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Bogdana Kralja, dekliški pevski zbor Kapela pod vodstvom Kristine Škibin in mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice pod vodstvom Davida Bandlja, na otvoritvi razstave v Frnaži pa ženska vokalna skupina Nepozebnice iz Tolmina pod vodstvom Vere Klemente Kojic. Vse pesmi, ki jih bodo zapeli omenjeni pevski zbori, bodo uglasbena dela Ljubke Šorli. Program bo z umetniško interpretacijo pesmi Šorlijeve povezovala igralka Nataša Konc Lo- Z leve Boža Mozetič, Marija Mercina, Matej Arčon in Ernesta Dejak Furlan foto k.m. renzutti, spomenik pa bo odkrila hčerka pesnice Lojzka Bratuž. Prireditev ob spomeniku se bo zaključila z blagoslovom mgsr. Metoda Piriha, ki ga bo spremljal p. David, župnik in gvardijan Frančiškanskega samostana. Na slovesnosti bodo prisotni tudi člani pripravljalnega odbora za postavitev spomenika Ljubki Šorli, ki ga poleg že omenjenih župana Mateja Arčona in Marije Mercina sestavljajo še Ernesta Dejak Furlan, predsednica Slavističnega društva Nova Gorica, Niko Jurca, načelnik občinskega oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo, Melanija Kerševan iz krajevne skupnosti Nova Gorica, Marilka Koršič kot predstavnica slovenskih društev iz Italije, Branko Marušič, zgodovinar in Zoltan Jan, literarni zgodovinar. Doprsni kip je delo akademske kiparke Milene Braniselj iz Cerknice, načrt za kamniti podstavek kipa je zasnoval arhitekt Gabrijel Va-lenčak. Temelje in okolico je pri- pravila novogoriška Krajevna skupnost, Slovenske železnice so prispevale zemljišče. Slovesnost se bo nadaljevala v Galeriji Frnaža z ogledom razstave, ki jo pripravlja Melanija Kerševan. Razstava z naslovom iz verza sonetnega venca, posvečenega možu Lojzetu Bratužu »Uporno sem viharjem kljubovala« nastaja ob tesnem sodelovanju z družino Ljubke Šorli: s hčerko Lojzko Bratuž in nečakoma Vero Tuta in Igorjem Tuta. Večina gradiva iz zasebnega življenja Šorlijeve bo na razstavi prvič javno predstavljenega. »Vsebina razstave se nanaša na življenje in delo Ljubke Šorli, od otroštva preko njenega zrelega obdobja do smrti. Prikazani so stiki s pomembnimi osebnostmi, ki jih je imela za časa življenja, s poudarkom na družini. Razstavljena bodo njena dela: pesniške zbirke in celo rokopisi pesmi, ki jih je skrbno prepisala.« Družina pesnice idejo o postavitvi spomenika spremlja že od za- četka in je v sodelovanju s skupnostjo goriških Slovencev v Italiji pomembno prispevala k uspešni obele-žitvi dela in življenja Ljubke Šorli. Del omenjene razstave bo posvečen tudi nastajanju kipa, ki bo umeščen v alejo zaslužnih mož na Erjavčevo ulico v Novi Gorici. Ideja o parku zaslužnih mož v mestu izvira iz leta 1964, njen avtor je Branko Ma-rušič, kasneje je bila preoblikovana v zamisel o aleji na Erjavčevi. Tam je bil leta 1968 postavljen prvi spomenik, in sicer Karlu Lavriču. Po zaslugi Kluba starih goriških študentov se je nato v aleji zvrstila cela vrsta spomenikov, pri skoraj vseh je sodeloval tudi Marušič, nazadnje leta 1982 pri odkritju spomenika Milku Kosu. Katja Munih prej do novice www.primorski.eu tizanki v brigadi Garibaldi Natisone. Video bodo predvajali danes ob 18. uri v večnamenski dvorani na Trgu San Giorgio v Ločniku, spregovorili bodo Liliana Ferrari, Anna Di Gianantonio in Alessandro Morena. VZPI-ANPI, AVL, SKGZ in združenje Krajevna skupnost Pevma, Oslavje in Štmaver bodo polagali vence jutri ob 8. uri pred ploščo priprtim anti-fašistom v zaporu v Ulici Barzellini v Gorici, ob 8.30 pred ploščo ustreljenim v grajskem naselju, ob 9. uri pred ploščo padlim in spomenikom taboriščnikom pred železniško postajo, ob 9.15 v Pevmi, ob 10. uri v Podgori, ob 11. uri v Kopriv-nem, ob 11.15 v Štandrežu, ob 12. uri pa pri obeh spomenikih na glavnem pokopališču v Gorici. Ob 10. uri bo na Travniku svečanost v organizaciji prefekture in brigade Pozzuolo. Ob 11. uri bo v Loč-niku maša, ob 11.45 bodo polagali vence pred spomenik mrtvim partizanom na lo-čniškem pokopališču. Doberdobski osnovnošolci in niž-ješolci bodo danes ob 10. uri v sodelovanju s krajevno sekcijo VZPI-ANPI priredili kratko slovesnost pred spomenikom v Doberdobu. Govoril bo Mario La-vrenčič. Niz svečanosti prirejajo tudi v občini Sovodnje. V Gabrjah se bodo zbrali danes ob 19.45 na Trgu Neodvisnosti, nato bo slovesnost pri spomeniku, kjer bo spregovorila občinska odbornica Vesna Primožič. Jutri bodo ob 8.50 bodo polagali vence na Vrhu (zbrali se bodo pred centrom Danica), ob 9.30 na Peči, ob 9.45 v Rupi, ob 10.10 v Sovodnjah, kjer bo spregovorila županja Alenka Florenin. V Pevmi bo jutri ob 9.15 svečanost, ki jo bo uvedel recital osnovnošolcev, zapel bo moški pevski zbor Štmaver; govornica bo ravnateljica Večstopenjske šole Doberdob, sicer domačinka, Sonja Klanjšček. Podgorska sekcija VZPI-AN-PI in kulturno društvo Paglavec prirejata svečanost jutri ob 10. uri pri spomeniku padlih v NOB v Podgori. Borčevske organizacije in krajevna društva bodo polagali vence, govoril bo zgodovinar Štefan Čok, svečanost bodo popestrili nastopi pevskih zborov iz Šempetra in Pod-gore ter recitacije. Štandreška sekcija VZPI-ANPI in kulturno društvo Oton Zupančič prirejata svečanost jutri ob 11.15 pred spomenikom na trgu v Štandrežu. Govornik bo Aleš Waltritsch, sodelovali bodo taborniki, pela bo vokalna skupina Sraka, prebrali bodo tudi odlomke na temo vlaka spomina. V vili Vicentini Miniussi v Ronkah bodo danes ob 18. uri odprli fotografsko razstavo z naslovom »Testimoni. Ritrat-ti di resistenti di Ronchi« Luciana Ma-maja. Jutri ob 9. uri bo maša v cerkvi sv. Lovrenca, ob 9.45 bo polaganje vencev pri spomeniku, ob 10.30 pa svečanost na trgu pred občinsko knjižnico. Spregovorila bosta župan Roberto Fontanot in Ivan Por-telli, sodelovali bodo dijaki nižjih srednjih šol iz Ronk in Doberdoba. V Tržiču bodo jutri ob 9. uri polagali vence na Trgu Unita; ob 9.30 se bodo zbrali na Trgu Aldo Moro pred bolnišnico San Polo, nakar bo sprevod krenil do pokopališča v Ulici XXIV Maggio. Nastopil bo moški zbor Jezero iz Doberdoba, spregovorili bodo predstavniki VZPI-ANPI, borčevske organizacije iz Nove Gorice in županja Silvia Altran. V Štarancanu se bodo jutri zbrali ob 9.30 na Trgu Republike, od koder bodo z godbo na pihala Kras iz Doberdoba in zborom Edi Forza na čelu sprevoda obšli spomenik v Ulici Martiri della Liberta, kostnico na pokopališču in spomenik na Trgu Dante Alighieri. Glavna slovesnost bo potekala v občinskem amfiteatru, govorili bodo Luca Moimas, predstavnik pobratene krajevne skupnosti Renče in župan Lorenzo Presot. V občinski dvorani v Krminu bodo jutri ob 20.30 predvajali dokumentarec »Cer-cando le parole« Paola Comuzzija in Andree Trangonija. Prisotna bo tudi Paola Schiratti, predsednica odbora Donne Resistenti. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 24. aprila 2013 15 doberdob - Jubilej kmečkega turizma Pri Cirili Čuočevi praznovali V dvajsetih letih so gostili tudi številne razstave, pesniške večere in predstavitve knjig Prejšnji teden je bilo v Doberdobu nadvse veselo. V kmečkem turizmu Pri Cirili so v nedeljo, 14. aprila, praznovali 20. obletnico neprekinjenega delovanja. Za družino Ferfolja, ki jo prijatelji in znanci poznajo z družinskim imenom Čuočevi, je bil 15. april 1993 prazničen dan, saj so takrat odprli kmečki turizem. Čuočevi so se sicer z gostinstvom ukvarjali že prej, ko so goste razvajali v domači osmici, nato pa so v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja svojo dejavnost še okrepili in razširili. Prejšnjo nedeljo so zato v kmečkem turizmu Pri Cirili priredili prijetno družabnost za številne goste, prijatelje in znance, ki so v polnem številu prišli na skupno zdravico. Bogato kulinarično in drugo raznovrstno dejavnost kmečkega turizma sta predstavila mlada Sanja Vo-grič in družinski prijatelj Amerigo Vi-sintin. Skupaj sta v slovenskem in italijanskem jeziku naslikala obrise bogatega dvajsetletnega delovanja. Kmečki turizem Pri Cirili je namreč v dveh desetletjih vsakmour, ki se je tam ustavil, ponudil izvrstno enogastronomsko ponudbo in hkrati tudi prijeten občutek domačnosti. Za to sta v prvi vrsti poskrbela »gospodarja«, zakonca Franc Ferfolja in Cirila Lestan ob izdatni pomoči sina Praznovanje dvajsetletnice pri Čuočevih Mateja. K razvoju in razcvetu kmečkega turizma je veliko pripomogla še ena družinska članica, Nadja Lestan. Enoga-stronomska ponudba, ki je temeljila na domačih izdelkih in domači kapljici, je v letih dobila širšo razsežnost: kmečki turizem ni bil več samo kraj za druženje, v njem so vse posgosteje našle primerno mesto tudi številne kulturne pobude. Pri Cirili so svoja dela predstavljali domači slikarji, na sporedu so bili tudi pesniški večeri in predstavitve knjižnih del. In vsi ti raznovrstni vidiki so prišli do izraza v foto a.c. besedah dveh povezovalcev večera, ki sta predstavitev kmečkega turizma obogatila s pesniškimi vložki samega Visintina. Na dan je tako prišla prava narava kmečkega turizma, ki si je znal pridobiti pester in širok pridih prijetnega kraja druženja. Uradnemu delu je sledil seveda še »manj uradni«, ko so vsi prisotni nazdravili okroglemu rojstnemu dnevu in voščili Čuočevim še veliko volje in delovne vneme, ki sta doslej bili pravi zaščitni zank kmečkega turizma Pri Cirili. (ač) [13 Lekarne fl Razstave DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. Koncerti ODHOD AVTOBUSA (ŠE NEKAJ PROSTIH MEST) OB 15.30: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič bo nastopil 27. aprila ob 18. uri v dvorani Stožice v Ljubljani ob Dnevu upora in ob 72. obletnici ustanovitve OF. Predprodaja vstopnic poteka na sedežih Zveze slovenskih kulturnih društev: v goriškem uradu na korzu Verdi 51 od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. Organiziran bo tudi avtobusni prevoz z odhodom ob 15.30 s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije na gorica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. ~M Gledališče »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE!« v Kulturnem domu v Gorici: 4. maja, ob 20.30 »Il matrimonio per-fetto« (Robin Hawdon), nastopa Laboratorio Teatrale Terzo Millennio -Cengio (SV); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v petek, 3. maja, ob 20.45 koncert v deželni ekskluzivi »Earth Wind & Fire Experience Featuring Al McKay«; informacije in predprodaja pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481-383601/383602, več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: v četrtek, 25. aprila, ob 20. uri »Ljudožerski ples« (Tommaso Santi). V petek, 26. aprila, ob 20. uri »Rokovnjači« (Miha Nemec, Nejc Valenti, Niet); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. V GOSTILNI PRI MILJOTU pri Deve-takih bo 26. aprila ob 18. uri odprtje razstave del Lojzeta Spacala. Spregovoril bo vnuk Martin Spacal. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA-TUŽ je v sodelovanju s fotografskih krožkom Circolo Fotografico Isonti-no na ogled fotografska razstava z naslovom »Vidiki vernosti v prvi svetovni vojni 1915-2013«. NA SEDEŽU KROŽKA VISINTIN ob športnem igrišču v Martinščini je na ogled razstava z naslovom »Martin-ščina, pesnik in osamljeno drevo«; do 29. junija ob sobotah, nedeljah in praznikih 10.00-19.00, ob delavnikih po domeni; informacije po tel. 3461761913. Ob razstavi bodo potekale prireditve: v četrtek, 25. aprila, ob 19.30 bo v občinski izpostavi v Mar-tinščini predstavitev knjige »La fiaba nera« Lucia Fabija; v petek, 26. aprila, ob 19.30 bo v cerkvi na Martinščini koncert »Musica in trincea« (Glasba v strelskih jarkih), nastopila bosta zbor Ars Musica in zbor iz Branika. FOTOKLUB SKUPINA 75 vabi v soboto, 27. aprila, ob 20.30 na odprtje fotografske razstave »Pogledi« v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu. Razstavljajo Rebeka Bernetič, Ilenija Braj-nik, Deborah Brugnera, Shana Carrara in Stane Lokar. V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled razstava Nella Taverne z naslovom »Mandala«; do 28. aprila od četrtka do sobote 16.00-19.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-19.00. V RAZSTAVNEM PROSTORU FURIO LAURI v prvem nadstropju letališča v Ronkah bo do 30. aprila na ogled razstava v organizaciji kulturnega krožka Il Caffe Palmarino iz Palmanove. Fotografije na temo Palmanove in okolice razstavljajo Sergio Ioan, Ales-sandro Malvaso, Stefano Cirillo in Lu-ca Titton. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Moj Kras. Poklon Scipiu Slataperju«. Svoje fotografije razstavljajo Carlo Alberto Andreasi, Luca Bellocchi, Elisa Biagi, Primož Bizjak, Marco Covi, Paola di Bella, Marcus Gabriel, Elio Germani, Fabrizio Giraldi, Stefano Graziani, Roberto Kusterle, Laura Leita, Gianni Palcich, Roberto Pa- strovicchio, Alessandro Ruzzier, Sergio Scabar, Mario, Sillani Djerrahian, Marco Spano, George Tatge; do 2. maja od ponedeljka do petka 10.3018.40, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA V GORICI je na ogled razstava slikarja Edoarda Pirusela z naslovom »Habi-tat med mikavnostjo in resničnostjo«; do 12. maja od ponedeljka do petka 9.00-13.00 in 16.00-18.00 ter med prireditvami. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 »Iron Man 3« (digital 3D); 21.00 »Attacco al po-tere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Nel-la casa«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.10 »Iron Man 3«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »At-tacco al potere - Olympus has fallen«. Dvorana 3: 16.15 - 18.45 - 21.30 »Iron Man 3« (digital 3D). Dvorana 4: 16.30 - 20.00 »Kiki con-segne a domicilio«; 18.15 - 22.00 »Scary Movie 5«. Dvorana 5: 16.00 »Le avventure di Taddeo l'esploratore«; 17.40 - 20.00 -22.00 »Viaggio da sola«. H Čestitke Vse najboljše dragi RICCARDO! Domači S Izleti KROŽEK KRUT organizira: skupinska bivanja - Talaso Strunjan (od 12. do 22. maja in od 13. do 23. oktobra), Terme Radenci (od 9. do 19. junija), Terme Šmarješke Toplice (od 25. avgusta do 4. septembra); letovanja -Mali Lošinj (od 20. do 30. junija in od 7. do 14. septembra); izleti - v nedeljo, 5. maja, na Brione in v petek, 31. maja, v osrčje Istre; spomladanski ciklus vodene vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu poteka ob torkih do 28. maja; prijave in informacije v goriški pisarni po tel. 0481-530927 ob torkih od 9. do 12. ure ali v Trstu po tel. 040-360072 vsak dan. DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE prireja enodnevni avtobusni izlet v Gardaland v soboto, 22. junija; informacije in vpisovanje na sedežu društva v Gabrjah ob ponedeljkih, od 17. do 18. ure ali po tel. 340-3423087. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi udeležence izleta v Pariz, da poravnajo zadnji obrok plačila za izlet v ponedeljek, 29. aprila, od 10. do 11. ure na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51/int. v Gorici. KROŽEK KRUT obvešča zainteresirane za letovanje na Mali Lošinj, ki se niso še prijavili, naj pohitijo, saj se zaključuje vpisovanje. Tiste, ki pa so se že vpisali, prosijo, da v teku meseca aprila potrdijo njihov vpis z akontacijo na sedežu KRUT-a (Korzo Verdi 51/int. v Gorici) vsak torek od 9. do 12. ure. SPDG prireja enodnevni avtobusni izlet na Ptuj v soboto, 18. maja. Odhod iz Gorice ob 6.30, ogled z vodičem razstave »Dobrote slovenskih kmetij«, mesta in Ptujske Gore. Ob 17. uri vrnitev s postankom v Trojanah; vpisovanje in informacije na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro ali po tel. 0481-390688 vsak dan med 19. in 20. uro (Saverij Rožič, ki bo vodil izlet). KD BRIŠKI GRIČ bo 1. maja priredilo puntarski pohod Tolmin-Števerjan. Start bo ob 5. uri iz Tolmina. Pot bo vodila skozi Most in po levem bregu Soče do Ajbe in v Ročinj, kjer se prvoudeležencem lahko pridružijo drugi pohodniki. Sledi pot skozi Aj-bo proti Gornjemu Nekovemu, kamor bodo pohodniki prispeli ob 11.30. Preko Liga in pod sv. Jakobom se bodo zatem po stezah usmerili na Korado, kamor bodo prispeli ob 13.30. Ob 14.30 je predviden odhod proti Števerjanu, kamor bodo prispeli med 17.15 in 17.30. Zaradi organizacije jutranjega prevoza iz Števerjana v Tolmin je obvezna prijava (najkasneje do 25. aprila) po tel. 0481-884226 (Silvan). Pohodniki, ki se nameravajo začetni skupini pridružiti v Ročinju ali na Ligu ali na Koradi, morajo sami poskrbeti za prevoz. SPDG obvešča udeležence izleta na Trdinov vrh, da bo odhod v soboto, 27. aprila, ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). DRUŠTVO KRVODAJALCEV SO-VODNJE obvešča udeležence izleta v sklopu kongresa krvodajalcev, ki bo 5. maja v Padovi, da bo odhod avtobusa ob 6.15 pred cerkvijo v Sovodnjah. □ Obvestila 60 LET SOVODENJSKEGA VRTCA: občina in učno osebje vrtca naprošata vse, ki bi imeli zanimive podatke, dokumente, fotografije in osebna pričevanja, predvsem o prvih desetletjih delovanja, da se obrnejo na urade županstva in posodijo gradivo, ki bo fotokopirano in takoj vrnjeno lastniku. Na osnovi zbranega gradiva želijo zas POSOŠKA JAMARSKA ŠOLA - Scuo-la di Speleologia Isontina organizira v sodelovanju z jamarskim klubom Kraških krtov tečaj speleologije za vse, ki jih zanimajo kraške jame, še zlasti tiste, ki niso dostopne vsakomur. Teoretični del tečaja, v obliki predavanj, bo potekal v Gorici, v Ul. Vitto-rio Veneto 7, na sedežu združenja Punto Giovani, vsak četrtek od 2. maja do 6. junija. Praktični del predvideva obisk kraških jam v naši okolici in uporabo jamarske opreme ob nedeljah od 5. maja do 2. junija; za informacije in vpisovanje jamarski klub Kraški krti (micheledelo@tiscali.it), tel. 333-1635865; več na www.scuo-laspeleoisontina.it. PRI ZVEZI DELOVNIH INVALIDOV ANMIL v Ulici Cantore v Gorici (tel. 0481-531953), ki je odprt ob ponedeljkih, sredah, četrtkih in petkih dopoldne, in v ulici Leopardi v Tržiču, ki je odprt ob torkih in sobotah dopoldne, je mogoče dobiti obrazce CUD 2012, INPS in INPDAP brezplačno. PROJEKT »PRIMORCI BEREMO!« potek do ponedeljka, 11. novembra, v Feiglovi knjižnici v Gorici, kjer je na razpolago 51 proznih del in 9 pesniških zbirk slovenskih ustvarjalcev; sodelujejo lahko člani knjižnice, ki so starejši od 15 let. V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 v Novi Gorici imajo člani možnost testirati do konca julija prvi pravi slovenski spletni servis za izposojo elektronskih knjig slovenskih založb. Na spletnem portalu Biblos bo na voljo skoraj tisoč elektronskih knjig; več na www.ng.sik.si. ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO vabi v soboto, 27. aprila, na tržnico, ki poteka vsako 4. soboto v mesecu na Travniku v Gorici. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. NA TV SLOVENIJA 2 bodo predvajali danes, 24. aprila, ob 21.15 dokumentarni film »Maša za Lojzeta Bratuža«, režiser Marjan Frankovič, scenarist-ka Dorica Makuc. POKRAJINSKA MEDIATEKA UGO CASIRAGHI v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 26. aprila, zaprta. 0 Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v nedeljo, 12. maja, ob 11. uri laboratorij za otroke z naslovom »Ti voglio bene mamma!«; zaželjena je prijava. SKRD JEZERO iz Doberdoba prireja danes, 24. aprila, ob 20. uri v društvenih prostorih predavanje o Tolminskem punta s filmom. Predaval bo zgodovinar Branko Marušič. 44. PRAZNIK FRTALJE V RUPI: v četrtek, 25. aprila, ob 16.30 nastop otroških pevskih zborov in harmoni-kaša, tekmovanje v cvrtju najboljše frtalje, ples z ansamblom Kraški mu-zikanti; v nedeljo, 28. aprila, ob 16.30 nastop plesne skupine AKŠD Vipava, častni govornik Andrej Černic, nastop dramske skupine Tik Tak Teater, ples z ansamblom Arena. Deloval bo dobro založen bife s frtaljo in jedmi na žaru. Ob prazniku bo v četrtek, 24. aprila, ob 10. uri maša in slovesnost za patrona Sv. Marka ter zasaditev novih lip. V torek, 30. aprila, bodo v večernih urah sredi vasi dvignili otroški in veliki mlaj. V CENTRU MARE PENSANTE v parku Basaglia (Ul. Vittorio Veneto 174) v Gorici bo v ponedeljek, 29. aprila, med 16.30 in 18. uro srečanje na temo zdravilne umetnosti. Vodila bo Lucia Gigante; vstop prost. Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Lino Deiuri s pokopališča v cerkev Sv. Justa, sledila bo upepelitev. DANES V PODGORI: 9.30, Palmina Dezorz por. Seno (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V LOČNIKU: 11.30, Bruno Bre-gant (z glavnega goriškega pokopališča) v cerkvi in na glavno goriško pokopališče. DANES V ŠLOVRENCU: 15.00, Norma Franco vd. Marega v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 14.00, Severina Mauri vd. Mavric (iz Trsta) v kapeli samostana Rosa Mistica in na pokopališču. DANES V GRADIŠČU: 10.00, Kosich Bruno (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkev Sv. Duha in na pokopališču. DANES V FOLJANU: 14.00, Ugo Angelo Sel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MEDEI: 14.00, Odilo Stabile v cerkvi in na pokopališču. 16 Sreda, 24. aprila 2013 TRST APrimorski r dnevnik Petacchi obesil kolo na klin MILAN - Kolesar Alessandro Petacchi se je pri 39 letih odločil za konec kariere. Petacchi je na treh največjih dirkah, po Franciji, Italiji in Španiji, zmagal v kar 48 etapah. Petacchi bo v zgodovino zapisan kot eden najboljših sprinterjev vseh časov, ne nazadnje je v poklicni karieri zbral kar 178 zmag. Majico za najboljšega sprin-terja je dobil na italijanski (2004) kot tudi francoski (2010) in španski pentlji (2005). Petacchijevo kariero je očrnila dopinška afera, leta 2007 so ga na dirki po Italiji odkrili pri jemanju salbutamola. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Play-off NBA: Clippersi vodijo z 2:0 LOS ANGELES - Košarkarji Los Angeles Clippers so prišli še do druge zmage v prvem krogu končnice severnoameriške lige NBA proti Memphisu. Tokrat so Kalifornijci slavili s 93:91, odločilni točki pa je sekundo pred koncem tekme dosegel Chris Paul, s 24 točkami tudi najboljši strelec domačinov. V vzhodni konferenci sta drugo tekmo igrala Brooklyn in Chicago. Potem ko so na prvi slavili Nets, so se v go-steh veselili biki (90:82) in izid v zmagah izenačili na 1:1. nogomet Ali se Barcelona zanima za Handanoviča? nogomet - Prva polfinalna tekma lige prvakov Bayern pokopal Barço Bayern München - Barcelona 4:0 (1:0) Strelci: Müller v 25., 82., Gomez 49., Robben 73. Bayern: Neuer, Lahm, Boa-teng, Dante, Alaba, Javi Martinez, Schweinsteiger, Robben, Müller (od 83. Pizarro), Ribery (od 89. Shaqiri), Gomez (od 71. Luiz Gustavo). Barcelona: Valdes, Dani Alves, Pique, Bartra, Jordi Alba, Busquets, Xavi, Iniesta, Sanchez, Messi, Pedro (od 83. Villa). MÜNCHEN - Bayern je z visoko zmago naredil velik korak k uvrstitvi v finale lige prvakov. Barcelono je nadigral v vseh pogledih. V 25. minuti je prvi zadel Thomas Müller. Akcija se je začela na desni strani kazenskega prostora, kjer je Robben poslal predložek pred vrata. Tam je najvišje skočil Dante, žogo, ki je zletela nazaj na desno stran, pa je Müller z glavo iz bližine spravil v mrežo. Na 2:0 je v 49. minuti povišal Mario Gomez, najbrž pa je bil v nedovoljenem položaju, čeprav televizijski posnetek tega ni povsem raz- jasnil. Katalonci so se na sodnika jezili tudi pri zadetku Robbna za 3:0 v 73. minuti. Nizozemec je z desne strani diagonalno streljal po prodoru v kazenski prostor, potem ko je preigral Jordi Albo, tega pa je nato s hrbtom ustavil Müller. V prihodnjih dneh bodo še burne razprave, ali s prekrškom ali ne. Večina bi najbrž razsodila v korist Barcelone. Zato pa je bil četrti zadetek Bayerna čist kot solza. Na levi strani sta lepo kombinirala Franck Ribery in David Alaba, Avstrijec je žogo podal pred vrata, Müller jo je le potisnil čez črto. Barcelona je bila v prvem polčasu kljub večji posesti žoge (37:63 odstotkov) nenevarna. Še najlepšo priložnost je imela v 29. minuti, ko je po predložku Pedra pred Messi-jem pravočasno posredoval Dante in žogo izbil v kot. Popolnoma enako razmerje v posesti je bilo tudi na koncu tekme. Streli? 13:4. V okvir vrat? 9:2. V drugem polčasu je imel Bayern še nekaj priložnosti (Ribery, Robben). Barcelona z neopaznim Messijem si pravih strelov tudi v nadaljevanju ni pripravila, v kazenskem prostoru gostiteljev je bilo malenkost bolj razburljivo samo v 69. minuti, ko po strelu iz kota Marc Bartra ni uspel premagati Manuela Neuerja. Povratna tekma v Barceloni bo 1. maja. Danes (20.45) bo na sporedu še druga polfinalna tekma med Bo-russio iz Dortmunda in madridskim Realom. Samir Handanovič ansa MILAN - Nogometni gigant FC Barcelona naj bi se zanimal za usluge slovenskega reprezentančnega vratarja Samirja Handanoviča. Zanj je pripravljen odšteti 30 milijonov evrov. Han-danovič bi tako lahko na vratih Barcelone zamenjal Victorja Valdesa, ki po osemnajstih letih zapušča Camp Nou. Slovenski reprezentant ima 28 let. Kariero je začel v Domžalah, nato pa je branil barve Udineseja, Trevisa, Lazia in Ri-minija. Od leta 2012 je vratar milanskega Interja. BOGATEJŠI - Prireditelji najpre-stižnejšega turnirja v teniškem koledarju so sporočili, da bo v Wimbledonu letošnji nagradni sklad za 40 odstotkov večji od lanskega. Tako bosta zmagovalca v posamični konkurenci v žep pospravila po skoraj 1,9 milijona evrov, lani je denarna nagrada za zmagovalca znašala 1,3 milijona evrov. Skupni sklad bo znašal dobrih 26 milijonov evrov. bavisela 2013 - Višek bo v nedeljo, 5. maja, s teki 15.GGG zvezdic Če je oktober v Trstu z Barcolano na čelu mesec jadralcev, je glavni dogodek toplejših dni v letu tekaška prireditev Bavisela, ki sicer še presega tržaške meje, saj povezuje obmorsko mesto tudi z goriško pokrajino, svoje sledove pa pušča v kar sedmih občinah. Letošnji višek športne prireditve, ki zaradi svoje popularnosti postaja tudi važen magnet za turiste, bo v nedeljo, 5. maja, ko bodo ceste iz Gradišča ob Soči do Velikega trga v Trstu preplavili tekači - pričakujejo 15.000 udeležencev, ali »zvezdic«, kot jih je imenoval predsednik Fabio Carini - iz kar 24 držav, med tujci pa so bili do včeraj najštevilnejši Slovenci. Na vrsti bo 14. Evropski maraton, 18. tržaški polmaraton in 20. družinski tek Bavisela family Walk of life Telethon, ki jih bodo uvedli še drugi športni, glasbeni in kulturni dogodki (pro- 130 minut in 48 sekund (2:10,48): toliko znaša rekord maratona, ki ga je leta 2005 postavil Mugudio Bou-rifa. Tekač bo tudi letos prisoten, vendar se je odločil, da bo tekel polovično razdaljo, »boter« Evropskega maratona in tisti, ki bo skušal podreti rekord, pa je Stefano Scaini, najbojši deželni tekač. gram v spodnjem okvirčku). Tudi letos bodo trase nespremenjene: 42 kilometrski tek se bo začel - kljub visokim stroškom zaradi prevoza tekačev - v Gradišču ob Soči ob 9.00 (ob 8.55 bodo startali tekmovalci s posebnimi potrebami), pol-maraton v Devinu ob 10.15, start družinskega teka, na katerem je dovoljeno tudi z rolerji in kotalkami (ne pa s kolesi), pa bo pred Miramarskim gradom ob 10.40. Slednji bo letos zbral največ 8.000 udeležencev, vsak pa bo z vpisom podaril euro fundaciji Telethon, ki podpira raziskovalne projekte v zdravstvu za manj razširjene genetske bolezni. Letos bo na 7 kilometrski trasi možna tudi nordijska hoja (start ob 10.35). Na včerajšnji predstavitvi v hotelu Savoia Excelsior Palace Hotel je predsednik Carini poudaril predvsem vlogo prireditve, ki je pomembna vizitka za Trst in deželo. Glede na število udeležencev sodi med največje športne dogodke v deželi, odkar se je Bavisela vključila v čez-mejni projekt Run Alpe Adria (niz treh tekem, ob tržaški še tek v Celovcu in Ljubljani) še pridobiva dodatni ugled, predvsem pa številne goste-tekače iz Slovenije in Avstrije. Ker so organizatorjem javne uprave zmanjšale prispevke za kar 120.000 evrov, se je Carini zahvalil vsem, ki so kljub krizi prispevali: javnim upravam in sponzorjem. Napovedal je še, da bo letos epicenter prireditve Veliki trg, kjer bo potekalo čisto vse dogajanje: od cilja vseh tekov do Bavisele Young, koncertov in drugih prireditev. Veronika Sossa informacije Kje in do kdaj se lahko prijavite? Do včeraj se je na Evropski maraton prijavilo 613 tekačev in tekačic iz 24 držav. Po italijanskih so najštevilnejši slovenski tekači (61), sledijo Avstrijci, Brazilci, Kanadčani, Japonci in Američani. Na polmaraton pa se je že prijavilo 2100 tekačev in tekačih 24 držav, od »tujcev« so tudi na polovični razdalji najštevilnejši Slovenci (188). Prijave za vse tri preizkušnje - maraton, polmaraton in družinski tek - zbirajo do sobote 4. maja do 19. ure: do četrtka 3. maja je vpis na maraton in polmaraton možen na spletni strani, na sedežu Bavisele (ul. Boc-cardi 2) ali na infotočki na Borznem trgu (tu samo do 30. apila), v petek 3. in soboto 4. maja pa bodo prijave možne tudi v šotorih na Velikem trgu. Dvig startne številke za maraton in polmaraton bo možen v petek in soboto prav tako na Velikem trgu od 10.00 do 19.00, v nedeljo pa tudi na startu z doplačilom 5 evrov. Vpisovanje na družinski tek bo letos potekalo od 27. aprila do 3. maja (razen 1. maja) tudi v centru II Giulia in v De-vinu v trgovini Coop Gran Duino. Lani pred startom v Gradišču ob Soči bumbaca Program Vse dogajanje bo na Velikem trgu v Trstu, izjeme so pripisane. Sreda, 1. maj ob 16.00 - ekshibicijska tekma s frizbijem 16.00-23.00 - Band live: Dolcemania, Blue Jam, Simone Piva in Bolce Velluto, Mee, Aurora Aquattromani, Jimmy Joe Bans, Luca Lucchesi in XYZ. Četrtek, 2. maj 10.00 - Bavisela Young 16.00-20.15 Band live: Maskara, I-M.a.i.l., Flop, Surise 19.30 - srečanje vseh sledilcev facebook strani Bavisele 20.15 Maxi staffetta 10x100 CSI 22.00-23.00 Band live: Down to Ground Petek, 3. maj 16.00 - praznovanje ob okroglih obletnicah športnih društev v Trstu 16.30 - demonstracija reševanja s psi (Scala Reale) 19.30 - Band live: Stati alterati 21.00-23.00 - koncert Animal House Sobota, 4. maj 10.00 - veslaška regata Brez meja (marina S. Justa) 11.00 - orientacijski tek Oribavisela 15.00 - predstavitev turnirja Crese sup 16.00 - Band live: Silent Opera, Ridauts 18.00 - predstavitev Top runnerjev in podelitev prispevka, ki so ga pridobili na ženskem teku trieste Womaen Run, Goapu in casa La Madre 18.45 - demonstracija borilnih veščin 19.30-23.30 Band live: RickiMaury, Disequazione, Bivio H, Funkimage. Nedelja, 5. maj 9.00, 10.15 in 10.40 start tekom 10.00 - BaviVela 12.30, 15.00, 16.00 in 18.00 - plesne točke / ŠPORT Sreda, 24. aprila 2013 17 nogomet - Predsednik NK Kras Goran Kocman jadranje - 470 v Hyeresu »Sem razočaran!« v srebrni skupini Sivitz Košuta in Farneti ne bosta nadaljevala regate med najboljšimi Predsednika Krasa G orana Kocmana so zmotili na službenem potovanju. Zaradi izpada rdeče-belih v elitno ligo je bil še potrt in razočaran. »Od 1 do 10 koliko sem razočaran? 10,« je z jeznim tonom glasu poudaril prvi mož repen-skega kluba. »Jezen sem, saj sem v D-ligo vložil veliko truda, denarja in nazadnje tudi zdravja. Od samega začetka sem verjel, da nam bo uspelo doseči obstanek brez večjih težav.« Toda ste se ušteli. Negativni trend in problemi so se začeli po odstopu trenerja Sergeja Alejnikova. Do zadnjega sem vztrajal, da mora Sergej ostati na klopi. Nato sem popustil čeprav sem dobro vedel, da se bodo največje težave začele šele v nadaljevanju prvenstva. Treba je bilo začeti vse znova. Ponovila se je zgodba izpred dveh let, ko smo prav tako zamenjali dva trenerja in izpadli. Letošnja sezona je bila žal prava fotokopija. Trend se je sicer obrnil s prihodom trenerja Branka Zupana. Pred tem smo po 21 tekmah osvojili le 8 točk. Nato pa smo vse ostale. Z Zupanom je ekipa končno začela igrati in dosegati rezultate. Bilo pa je prepozno. Mogoče bi na začetku prvenstva potrebovali še kako okrepitev? Zaradi naše geografske lege in ker smo bili novinci v ligi, smo z veliko težavo najeli dobre igralce. Giordano in Melis sta prišla k nam le decembra, ker prejšnji delodajalec ni spoštoval pogodbe. Pri Krasu pa smo igralce redno izplačevali. To se mogoče dogaja le pri par klubih. Večina samo obljublja in nato vleče nogometaše za nos. nogomet Okrnjena Vesna znova brez točk Ponziana - Vesna 2:1 (0:0) Vesnin strelec: Furlan v 75. min. Vesna: Ghira, Brecevich, Butti (M. Vidoni), Puric, Patriarc-hi, Renar, Paolucci (Burnich), Rebula, Furlan, Borelli, Rossone. Vesna je v predzadnjem krogu deželnega mladinskega prvenstva izgubila v gosteh proti Pon-ziani. »Plavi«, ki v zadnjih krogih, zaradi številnih poškodb, igrajo s precej okrnjeno postavo, so bili tehnično enakovredni, če že ne boljši od tržaških vrstnikov. Izdala pa jih je fizična plat. Prvi polčas se je končal brez zadetkov. Okrog četrt ure drugega dela pa so gostitelji zadeli dvakrat v razmahu par minut. Drugič so bili uspešni po strelu iz enajstih metrov. Za Vesno je častni gol zadel Samuel Fur-lan. Dobro pa sta igrala Tomas Re-nar in vratar Dean Ghira. Ü3 Obvestila CHEERDANCE MILLENIUM vabi bivše člane na treninge za skupno točko za prireditev ob 10. obletnici društva, ob petkih (26. aprila, 3., 10. in 17. maja) od 19.30 do 20.30 v telovadnici OŠ Bevk na Opčinah. AŠD MLADINA - rolkarska sekcija vabi na tečaj rolkanja za otroke, ki želijo združiti šport z zabavo. Pričakujemo vas v torek, 30. aprila, ob 17. uri pri gostilni Pettirosso v Križu. Za opremo je poskrbljeno. Informacije na tel. 3474742793. Kras čakata do konca sezone še dve tekmi. V nedeljo doma v Repnu proti Sambonifaceseju in nato še v gosteh proti ekipi SandonaJesolo. Na sliki zgoraj predsednik Goran Kocman kroma Klubi niso resni, igralci pa jim med poletjem verjamejo.« Kako pa naprej? Ne vem. Vzel si bom nekaj tednov počitka, čeprav že veliko razmišljam. Očitno bo treba izbrati kako drugo strategijo. Na primer katero? Več bo treba vložiti v mladinski sektor in trenerjem mladinskih ekip dati še boljše pogoje za delovanje. V prihodnje bomo morali sami vzgojiti igralce za člansko ekipo. Treba je razmišljati dolgoročno. Kaj pa članska ekipa? Ne vem. Govorim na pamet: razmišljam, če se bomo v prihodnji sezoni za vsako ceno borili za vrnitev v D-ligo. Mogoče ne bo to prioriteta. Ampak je še prezgodaj, da bi povedal karkoli pametnega in tehtnega. Najprej se moram sprostiti. Razočaranje je preveliko.« Trener Branko Zupan ostaja? »To boste izvedeli čez nekaj tednov. (jng) nogomet Tekme tudi v Štandrežu in Sovodnjah Mednarodna turnirja Trofeja Nereo Rocco in Trofeja narodov, za starostno kategorijo U17, se bosta letos začela nekoliko kasneje kot ponavadi, in sicer v sredo, 1. maja oziroma v torek, 30. aprila. Uvodna tekma Rocca bo na praznik dela ob 16.30 v Gradišču med lanskim zmagovalcem čilskim Colo Colom in Padovo. Isti dan bo širom po vsej deželi na sporedu več srečanj. Tekmo skupine B bo gostila tudi Juventina v Štandrežu. Ob 18. uri se bosta pomerila Udinese in Koper. Finale turnirja Rocco bo 7. maja ob 20. uri v Gradišču. Uvodna tekma Troheje narodov bo 30. aprila ob 18. uri v Gradišču, kjer se bosta pomerili reprezentanci U17 Italije in Zda. V sredo, 1. maja, bo v Sovodnjah gostovala Slovenija, ki bo igrala proti Čilu. Finale bo 5. maja ob 11. uri v Gradišču. ŠD Sovodnje bo na domači zelenici gostilo še eno tekmo. V četrtek, 2. maja, bosta v okviru Trofeje Roc-co igrala Colo Colo in Koper. Štandrež in Sovodnje sta tudi v lanski izvedbi gostila tekme obeh turnirjev. V Trstu bo edina tekma na sporedu 2. maja, in sicer pri Ponziani. Ob 19.00 bosta igrala Empoli in Kashiwa Ryu-kei. Tekme Trofeje narodov pa bodo tudi v Sloveniji in avstrijski Koroški. tenis - C-liga Prvi poraz igralcev Gaje AT Campagnuzza - Gaja 4:2 Boaro - A. Plesničar 2:6, 0:6, Bulfon - B. Plesničar 3:6, 1:6, Nardone - Gianol-la 7:5, 6:2; Bensa - Marin 3:6, 6:4, 7:6; Alia/Sussan - Plesničar B./Gianolla 7:6, 7:6; Bensa/Boaro - Plesničar A./Morossi 6:1, 6:4. V tretjem krogu moške C-lige je Gaja doživela prvi poraz, ki pa bržkone ne bo vplival na končno razvrstitev in željen obstanek v ligi brez dodatnih tekem. Proti Campagnuzzi, ki jo sestavljajo mlajši igralci, trener pa je bivši igralec Gaje Alia, bi sicer lahko iztržili vsaj remi, zmanjkalo pa je nekaj športne sreče in drugačnih odločitev. Marin je namreč v singlih izgubil po treh urah šele v tie breku 7:6, v dvojicah pa sta Borut Plesničar in Gianolla prav tako izgubila po dveh tie-brekih 6:7. Ze po singlih je bila sicer tvegana odločitev kapetana Morossija, da loči brata Plesničar v igri dvojic. Postavitev parov ni bila naklonjena Gaji, saj sta Borut Pesni-čar in Gianolla igrala proti močnejši dvojici Goričanov, Aleš Plesničar, ki je po sin-glu občutil bolečine v hrbtu, pa je s povratnikom po poškodbi Morossijem kmalu klonil proti Bensi in Boaru: Morossi mu na igrišču ni bil v zadostno podporo, saj se je na igrišče vrnil pred kratkim in še lovi formo. Edini dve točki sta tako prispevala v singlih Aleš in Borut Plesničar, ki sta ekipi priskočila na pomoč potem, ko se je dan pred tekmo poškodoval zapestje Matej Cigui. V nedeljo bo Gaja na Padričah odigrala še predzadnji krog proti Gradežu, v zadnjem krogu pa jo čaka najboljši tekmec TC Natisone. SKLEPNO DEJANJE PRIMORSKEGA SMUČARSKEGA POKALA V Ilirski Bistrici nagradili najboljše Z nagrajevanjem 8. Primorskega smučarskega pokala (PSP) in 9. Pokala Alternativa sport se je zaključila letošnja smučarska sezona. V Ilirski Bistrici sta Smučarska komisija ZSŠDI in Notranjsko-primorska regija podelili nagrade smučarjem in smučarkam ter društvom (foto J. Del Linz), ki so na treh od štirih tekem Pokala zbrali največ točk. Kot pred tremi sezonami so nagradili z denarjem za nakup športne opreme in rekvizitov tudi najboljših pet klubov, ki so zbrali največ točk v triletnem obdobju na absolutni in mladinski lestvici. Pred nagrajevanjem so se pred mikrofonom zvrstili pozdravi predstavnikov klubov in organizatorjev, ki so predvsem izpostavili željo, da bi se pobuda še nadalje razvijala. V Ilirski Bistrici je številne gostil SK Snežnik. Sivitz Košuta in Farneti kroma Čupinima jadralcema Simonu Sivitzu Košuti in Jašu Farnetiju na letošnjem krstnem nastopu v olimpijskem razredu 470 ni uspel preboj med najboljše. Na regati za svetovni pokal v Hyeresu sta po kvalifikacijskih rega-tah osvojila 37. mesto, tako da bosta nastope nadaljevala v srebrni, tolažilni skupini. Včeraj sta v srednje lahkem vetru zasedla 14. in 20. mesto: »Obakrat sta podarila nekaj točk. V prvi regati sta z 10. mesta nazadovala na 14., v drugi pa sta bila prav tako 10., v zadnjih dveh stranicah pa mesto izgubila. Jadrala sta preveč na silo, nekoliko nervozna, zato se jima ni izšlo,« je regati ocenil trener Antonaz. Do zlate skupine, 31. mesta, jima je zmanjkalo 10 točk, skratka manj od tistega, kar sta včeraj izgubila. Med italijanskimi posadkami sta tretja, boljša sta Capurro in Raiman na 27. mestu ter Falciatelli in Cle-menti na 30. mestu. »Kilometrino sta si pozimi že nabrala, zdaj se morata le sprostiti. V zadnjem obdobju sta ob treningih veliko časa in energije vložila v regulacijo nove jadrnice, tako da sta sem prispela brez baterij,« je še dodal Antonaz, ki meni, da sta še vedno v boju za uvrstitev na sredozemske igre, kar je tudi njun letošnji cilj. V srebrni skupini bosta odjadrala še šest regat. Vodi britanska dvojica Patience in Glanfield. namizni tenis Krasovke v B-ligi končale na 2. mestu Igralke Krasa v državni B-ligi so nepričakovano osvojile visoko drugo mesto, potem ko so na začetku sezone računali na mesto na sredini lestvice. V zadnjem krogu sta Damjana Sedmak in Sonja Doljak v Trevisu osvojila poln izkupiček. Premagala sta domačo ekipo Duomofolgore s 5:0, Polisportivo San Giorgio, kjer igra tudi pa-raolimpijka Pamela Pezzutto, 3. v Londonu, pa s 4:1. Predvsem drugo srečanje proti Pordenončankam je bilo na papirju zahtevnejše, saj so tekmice v prvem delu prvenstva premagale predstavnice zgoniškega društva. Najtrši oreh je bila ravno Pezzut-tova, ki sodi v sam svetovni vrh in je osvojila edino točko, to pa je bilo tudi vse. Izidi ostalih dvobojev so bili vsi v prid krasovk, ki so z zmago (4:1) celo izboljšali svoj položaj na lestvici in napredovali na drugo mesto. Ker se v play-off uvrsti le prvouvrščena ekipa, so krasovke zaključile sezono. (R) POPRAVEK - Včeraj smo pomotoma zapisali, da je Kras v A2-ligi osvojil 3. mesto. Po pravilnem izračunu točk je drugi in bo torej v play-offu imel boljše izhodišče. ODBOJKA - D-liga Govolley že danes V ženski D-ligi v skupini za obstanek bo Govolley igral že danes ob 20.30. V Sovodnjah bo gostil zadnjeuvrščeni Por-denone, ki je doslej zbral le eno točko. Šah: Pino Lakovič 8. na državnem veteranskem prvenstvu V nedeljo se je v Arcu na Gardskem jezeru zaključilo italijansko veteransko prvenstvo, na katerem je, kot običajno, nastopil tudi naš najboljši šahist Pino Lako-vič iz Gorice. Dvakratni veteranski in aktualni zamejski prvak je v devetih kolih zbral 6 točk in pristal na končnem devetem mestu. Zmagal je mojster Marco Albano, La-kovič pa je z drugimi štirimi igralci delil četrto do osmo mesto, nazadnje pa pristal na dnu te skupinice zaradi slabšega Bucholz količnika. Zmagal je štiri dvoboje, dvakrat remiziral in dvakrat izgubil, proti končnemu zmagovalcu Albanu in mojstru Gio-vanniju Iudeicellu. Omeniti gre, da je bil Lakovič (letnik 1937) najstarejši med prvimi desetimi uvrščenimi, saj so vsi ostali imeli vsaj pet let manj kot naš prvak. (M.O.) 18 Sreda, 24. aprila 2013 SVET / bližnji vzhod - Potem ko je Izrael obtožil sirski režim, da uporablja kemično orožje Nato »izjemno zaskrbljen« zaradi dogajanja v Siriji BRUSELJ - Zveza Nato je "izjemno zaskrbljena" zaradi morebitne uporabe kemičnega orožja v Siriji, je včeraj v Bruslju poudaril generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen. Ruski in ameriški zunanji minister, Sergej Lavrov in John Kerry, sta bila sicer v odzivu na izraelske navedbe, da je to orožje že bilo uporabljeno, previdna, češ da dokazov ni. Zaveznice so "izjemno zaskrbljene" zaradi humanitarnih razmer v Siriji, zaradi nevarnosti širitve krize v regiji, zaradi uporabe balističnih izstrelkov in zaradi morebitne uporabe kemičnega orožja, je izpostavil Rasmussen. Ni pa želel komentirati navedb izraelske strani, da je režim sirskega predsednika Bašarja al Asada kemično orožje v boju proti upornikom že uporabil. Prav tako ni želel komentirati morebitnih Natovih kriznih načrtov za primer uporabe kemičnega orožja. Tudi ameriški zunanji minister Kerry, ki se je včeraj prvič udeležil zasedanja zunanjih ministrov Nata, je bil previden. Izrael po njegovih besedah svojih navedb o Anders Fogh Rasmussen ansa uporabi kemičnega orožja za zdaj ni uspel utemeljiti s trdnimi dokazi. "Ne verjemite vedno, kar preberete v časopisih," je odvrnil novinarjem, ki so ga spraševali o tem. Izraelski premier Benjamin Netanjahu mi ni uspel potrditi, da je sirski režim v boju proti upornikom uporabil kemično orožje, je še dejal. Previden je tudi ruski zunanji minister. "Vsako informacijo o tem, da je bilo uporabljeno kemično orožje, morajo temeljito preučiti strokovnjaki," je poudaril in spomnil, da so se v preteklosti podobne navedbe že izkazale za neresnične. Vodja ruske diplomacije je bil sicer kritičen do "zelo agresivne in krvi žejne" manjšine v mednarodni skupnosti, ki zavira "vsa prizadevanja za dialog" v Siriji. Na koga konkretno cilja, ni pojasnil. Rasmussen pa je sicer še poudaril, da ima Nato pripravljene "vse načrte za zagotovitev učinkovite obrambe in zaščite Turčije", svoje zaveznice. "Naša solidarnost s Turčijo ostaja trdna kot skala," je zatrdil. Ker vse hujše razmere v Siriji lahko vplivajo na varnost zaveznic, bo Nato po Rasmussenovih besedah razvoj dogodkov še naprej "izjemno budno" spremljal, a brez poziva iz Varnostnega sveta ZN konkretnejše vloge ne more igrati. Med stalnimi članicami VS ZN namreč v primeru Sirije zaradi nasprotovanja Rusije in Kitajske ni soglasja za posredovanje Nata, ki je obstajalo v primeru Libije, kjer je zavezništvo z operacijo Združeni zaščitnik posredovalo na podlagi resolucij VS ZN. Edina podlaga za posredovanje Nata v Siriji bi bilo tako sklicevanje na 5. člen Severnoatlantske pogodbe, kar dejansko pomeni, da bi Sirija morala napasti Turčijo, kar bi potem avtomatično pomenilo, da bi Turčijo vse zaveznice branile pred tem napadom. To se doslej ni zgodilo. Tudi zato Turčija, ko je nekajkrat sklicala seje Sever-noatlantskega sveta, do česar ima kot zaveznica pravico, tega ni storila na podlagi 5. člena, ampak na podlagi 4. člena, ki govori o političnih posvetovanjih med zaveznicami. Nato je sicer decembra na prošnjo Ankare uradno podprl namestitev raketnega sistema patriot v Turčiji ob meji s Sirijo, da bi državo zaščitili pred morebitnim letalskim ali raketnim napadom iz Sirije. Generalni sekretar Nata je sicer včeraj vnovič izpostavil, da je "prava pot naprej politična rešitev", ter izrazil upanje, da bodo "zelo močni pozivi h končanju prelivanja krvi prevedeni v nekaj konkretnega". Razprave v EU o delni ukinitvi embarga na izvoz orožja v Sirijo Rasmussen ni želel komentirati, češ da je embargo vprašanje EU in da se Nato ne vpleta v odločanje EU. (STA) Več mrtvih v spopadih vojske s protestniki v Iraku BAGDAD - V spopadih med iraško vojsko in protivladnimi sunitskimi protestniki na severu Iraka je bilo včeraj ubitih 27 ljudi, 70 pa ranjenih. Do spopadov je prišlo, ko so varnostne sile prišle v Havijo zahodno od Kirku-ka, kjer protesti potekajo od januarja, je povedal predstavnik iraške vojske. Sledila sta povračilna napada, v katerih je umrlo 13 napadalcev. Po podatkih več častnikov vojske je bila operacija uperjena proti sunitskim skrajnežem, ki so se pomešali med protestnike. Poudarili so, da so varnostne sile streljale šele, ko so streljali nanje. Na kraju pa naj bi našli 34 pušk in štiri strojnice. Indija zahteva od Kitajske umik vojske iz Ladakha NEW DELHI - Indijsko zunanje ministrstvo je včeraj sporočilo, da je od Kitajske zahtevalo umik njenih vojaških enot, ki naj bi na odmaknjenem območju Himalaje napredovale znotraj spornega območja, za katero Indija trdi, da pripada njej. Gre za območje Ladakh. Ob tem so v New Delhiju poudarili, da obstajajo miroljubna sredstva za rešitev vprašanja nedoločene meje. Opozorili so tudi, da če bo prišlo do bližnjega srečanja med vojskami, bodo indijski vojaki "zadržani in bodo storili vse, da bi preprečili poslabšanje razmer". (STA) francija - Kljub obsežnemu nasprotovanju in protestom Parlament dokončno potrdil zakon o istospolnih porokah PARIZ - Spodnji dom francoskega parlamenta, narodna skupščina, je včeraj v drugem, zadnjem branju potrdila zakon, ki bo istospolnim partnerjem omogočil poroko in posvojitev otrok. S tem je francoski parlament dokončno potrdil zakon, ki je v Franciji močno razburkal javnost in sprožil tudi množične proteste. Za zakon je glasovalo 331 poslancev, 225 pa jih je bilo proti. V prvem branju 12. februarja je zakon podprlo 329 poslancev, proti pa jih je bilo 229. Senat je zeleno luč zakonu prižgal 12. aprila. Ministrica za pravosodje Christiane Taubira je odločitev parlamenta že označila za zgodovinsko. "Daje nove pravice, odpravlja diskriminacijo in priča o spoštovanju naše države do institucije zakonske zveze," je dejala v izjavi po sprejetju zakona. "Ta zakon svetli horizonte mnogih naših državljanov, ki so jim bile te pravice prikrajšane," je dodala. Zakon mora zdaj podpisati še predsednik Francois Hollande, da bi začel veljati, pa ga morajo tudi objaviti v uradnem listu, kar je oboje pravzaprav le še formalnost. A opozicijski poslanci desnih strank so že napovedali ustavno pritožbo. Ustavni svet naj bi imel mesec dni časa za odločitev, ali je zakon morda v nasprotju s francosko ustavno ureditvijo, nasprotniki zakona pa upajo, da bodo medtem prisilili Hol-landa, ki je sicer vseskozi goreč zagovornik zakona, da ga ne podpiše. Zakon je sicer sprožal burne razprave in ulične proteste, ki so se občasno sprevrgli tudi v nasilje. Reforma omenjene zakonodaje je Francoze tudi razdelila na tiste, ki zakon podpirajo, in tiste, ki mu nasprotujejo. Na ulicah Pariza se je v nedeljo zbralo več deset tisoč nasprotnikov zakona. V zadnjem tednu so nasprotniki zakona protestirali tudi nasilno, spopadali so se s policijo in zažigali avtomobile. Policija je zato tudi včeraj pred glasovanjem močno poostrila varnost pred narodno skupščino. (STA) Protestniki so se pojavili tudi v narodni skupščini ansa libija - Ranjena francoska varnostnika Francoska ambasada v Tripoliju tarča napada TRIPOLI/PARIZ - Francosko veleposlaništvo v libijski prestolnici Tripoli je bilo včeraj tarča napada. V eksploziji avtomobila bombe, ki je odjeknila okoli 7. ure po lokalnem času, sta bila ranjena dva francoska varnostnika, eden huje. Libija in Francija sta obsodili napad. V eksploziji je bil uničen del zidu okoli veleposlaništva, resneje je bilo poškodovano tudi poslopje veleposlaništva. Uničena sta bila tudi avtomobila, parkirana v bližini, poškodovani sta bili tudi bližnji vili. To je prvi napad na kako tuje diplomatsko veleposlaništvo v Libiji od napada na ameriški konzulat v Ben-gaziju septembra lani, v katerem so bili ubiti štirje Američani, tudi veleposlanik Chris Stevens. Libijski zunanji minister Mohamed Abdel Aziz je napad odločno obsodil in ga označil za terorističnega. Napad je obsodil tudi francoski predsednik Francois Hollande in dejal, da mora Tripoli hitro delovati in najti storilce. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je zagotovil, da bo država v sodelovanju z libijskimi oblastmi storila vse, da ugotovijo okoliščine napada in najdejo storilce. Diplomatski viri v Parizu so dejali, da naj bi Fabius takoj odpotoval v Tripoli. Aziz sicer ni hotel komentirati, kdo bi lahko stal za napadom, niti morebitnih motivov. Dejal je, da so s Francijo že oblikovali skupno komisijo, ki bo preiskala napad. Do napada prihaja, medtem ko v Libiji še vedno niso uspeli vzpostaviti ustreznih varnostnih razmer, potem ko je bil leta 2011 strmoglavljen dolgoletni diktator Moamer Gadafi. Za nasilje v državi pogosto krivijo radikalne islamiste, ki so jih v času Gadafijevega režima preganjali, sedaj pa želijo poravnati stare račune. Oborožene džihadistične skupine so sicer Franciji že grozile z napadi na njene interese po svetu, potem ko je francoska vojska posredovala na severu Malija. (STA) eu - Protest zaradi bojkota bližnjevzhodnega mirovnega procesa Vodilne države unije za »stigmatizacijo« blaga z zasedenih palestinskih ozemelj BRUSELJ - Vodilne članice EU naj bi se nagibale k uvedbi posebnih oznak blaga, ki ga proizvajajo judovski naseljenci na zasedenih palestinskih ozemljih, da bi tako omogočili bojkot teh izdelkov. Pobudi 13 evropskih držav, v kateri sodeluje tudi Slovenija, sta se v zadnjih dneh pridružili še Francija in Nizozemska, poroča bruseljski spletni bilten EUobserver. Gre za pobudo, da bi striktno označevali poreklo izdelkov, ki so proizvedeni v judovskih naselbinah na palestinskih ozemljih, in tako evropske potrošnike opozorili na njihovo spornost ter s tem posredno pozvali k bojkotu oz. bi potrošnikom omogočili, da se jim zavestno izogibajo. Doslej namreč v EU za državo porekla teh izdelkov zadostuje navedba države Izrael. Danska in Velika Britanija sicer že imata uvedeno obvezno označevanje porekla spornih izdelkov, kot poroča EUobserver pa tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU in Evropska komisija pripravljata poseben kodeks pravil, ki bi omogočil izvajanje te pobude na območju celotne EU. Kot piše EUobserver, je Ashtono-va že 22. februarja v internem sporočilu pozvala vse članice povezave, da uvedejo "polno in učinkovito izvajanje evropske zakonodaje glede označevanja izdelkov v primeru Izraela". Zunanji ministri Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Irske, Luksemburga, Malte, Portugalske, Španije in Velike Britanije pa so 11. aprila idejo podprli in jo Ashtonovi posredovali v skupnem pismu. Kot so potrdili na zunanjem ministrstvu, je pismo podprla tudi Slovenija. Ministri v tem pismu "pozdravljajo prizadevanja" Ashtonove in evropske komisije, "da se pripravijo smernice EU za označevanje proizvodov iz judovskih naselbin", navaja EUobserver. Kodeks pravil, ki ga pripravlja Ash-tonova skupaj z Evropsko komisijo, naj bi bil po navedbah EUobserverja pripravljen sredi letošnjega leta. Priprava celotnega seznama spornih izdelkov, vključno z vinom in kozmetiko, bi sicer lahko trajala dlje časa. Pridružitev Francije in Nizozemske tej pobudi v Bruslju že označujejo za zelo pomembno. Nizozemska je bila namreč doslej trden zaveznik Izraela v EU, a se je to spremenilo s prihodom do Izraela kritičnim zunanjim ministrom Fransom Timmermansom na položaj novembra lani. Več francoskih in nizozemskih uglednežev, med njimi nekdanja premiera obeh držav Lionel Jospin in Andreas Van Agt, je sicer prejšnji teden v pismu Ashtonovi izrazilo protest zaradi "stagnacije" v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Opozorili so, da Izraelska politika širjenja naselbin kaže na "stalen trend k dokončni odpravi palestinskih ozemeljskih pravic". (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. aprila 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Volilne tribune, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.10 Nan.: Senza Traccia 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.45 Dnevnik 21.05 Roberto Benigni in Tutto Dante ^ Rai Tre Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie- ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (23. aprila 2013) Vodoravno: Maradona, Američani, tan, Nepal, trema, oni, Tea, orglar, urolit, Risi, argo, Veto, personalizem, omikron, boter, Renosto, Otaru, T. C., Kia, ranar; nasliki:Tea Ugrin. sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.05 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Money Drop 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.20 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacchetti, E. Greg-gio) 20.40 Champions League 22.45 Champions League - Speciale O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Cle-rici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Af-fari tuoi 21.10 Nad.: Rosso San Valentino 23.10 Dnevnik - Kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta 7.00 Nan.: Zack e Cody sul ponte di comando 7.50 Nan.: Tutto in famiglia 8.40 Nan.: Una mamma per amica 10.30 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 14.55 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Risanka: Lupin 16.10 Nad.: Smallville 17.55 Nan.: The Middle 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: The Town (krim., ZDA, '10, r. in i. B. Affleck) 23.35 Nad.: The Vampire Diaries La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 15.30 Nad.: Diane - Uno sbirro in famiglia 17.10 Nan: Il Commissario Cordier 18.50 Rubrika: I menu di Benedetta 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Talk show: Le invasioni barbariche 00.15 Omnibus notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le sto-rie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amo-re della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Rubrika: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Le storie di Chi l'ha visto? u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: T. J. Hooker 7.45 Nan: Miami Vice 8.40 Nan: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportel-lo di forum 15.30 Nan: Hmburg distretto 2116.35 Film: Jonathan degli orsi (vestern, '93) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta colonna - Il quotidiano 21.10 Nan.: The Closer 23.15 Nan.: Bones nistrom za kulturo Urošem Grilcem 21.30 Žarišče 21.45 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.00 Aktualno 23.25 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 „Me-ridiani" 15.30 Sprehodi po Ljubljani 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.25 Vseda-nes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 23.45 Vseda-nes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: V italiji 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City folk 21.00 Folkest 2011 22.15 Potopisi 22.45 Artevisione 23.15 Le parole piu belle Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.0018.30 Naš čas 10.3013.00 Vi-deostrani 12.00 Vedeževanje s Cvetko 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik in vremenske napovedi, Kultura... 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Aktualno 21.00 Brez panike 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Vi-deostrani pop Pop TV 7.00 Deželni dnevnik 7.2512.45 Italia Economia e Prometeo 7.35 Dok.: Luoghi ma-gici 7.55 Dokumentarec 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Happy Hour 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.10 Nan.: Bine 10.30 Odd.: Zlatko Zakladko 10.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 11.20 Impro Tv 12.00 Dok. film: Mehek kot skala 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 17.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.40 Risanke 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Ime mi je Li (dram., It., '11) 21.40 Kratki igrani film: Luknja 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.05 Orkester Slovenske filharmonije in Robert Moody (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.00 Zabavni infokanal 10.00 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.10 Točka 14.55 Igralci brez maske 15.55 Igralci tudi pojejo 16.20 To bo moj poklic 16.50 Odd.: Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 Odd.: O živalih in ljudeh 18.40 Odd.: Na vrtu 19.00 00.10 Točka 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Košarko čutim 20.45 Dok. odd.: Spomini med koši 21.15 Dok. odd.: Maša za Lojzeta Bratuža 21.55 Odd.: Bleščica 22.30 Film: Mona Liza (dram.) Jr Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00 Aktualno 8.00 Poročila 8.10 Žarišče 8.25 Beseda volilcev 8.30 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 8.55 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 13. redna seja Državnega zbora, prenos 13.30 Prvi dnevnik 15.15 Utrip (pon.) 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.30 Kontaktna oddaja z mi- 6.00 Risanke 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 17.50 Serija: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan.: Kaos 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Naša mala klinika 15.05 Nad.: Norišnica v Clevelandu 15.40 Nan.: Srčna strast 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Annapolis (ZDA, '06, i. J. Franco) 21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Dvojnica 23.20 Nan.: Zdravnikova vest Kanal A 6.55 Risane serije 8.30 Nan.: Frasier 9.00 16.00 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.30 Tv prodaja 10.00 ŠKL 16.30 18.00, 19.45 Svet 16.35 Nan.: Dva moža in pol 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 18.55 Nan.: Številke 20.00 Film: Čistilec 21.35 Film: Razkritje 23.55 Film: Virus smrti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan ; 11.00 Studio D; 11.15 Bruno Križman - Mednarodni utrinki; 12.00 Pregled dogodkov - Slobodan Valentinčič; 12.30 Moja, tvoja, naša knjižnica; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Izseljenci/ Priseljenci; 14.45, 17.10 Music Box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Antonia Arslan: Pristava škrjančkov - 19. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Pesem in pol; 11.30 Poročila; 11.40 Dopoldanski gost;12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Felici con coach; 9.35 Appun-tamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 An- Sreda, 24. aprila Italia 1, 21.10 VREDNO OGLEDA The Town ZDA 2010 Režija: Ben Afleck Igrajo: Blake Lively, Ben Affleck, Jeremy Renner in Rebecca Hall V Bostonu vsako leto zabeležijo več kot 300 bančnih ropov. In skoraj vsi roparji živijo v krogu slabih dveh kvadratnih kilometrov v četrti Charlestown. Med njimi je tudi Doug MacRay, ki pa je v nasprotju z njimi imel priložnost za uspešno kariero; možnost, da se izogne poti po stopinjah očeta kriminalca. Namesto tega je postal vodja skupine neizprosnih bančnih roparjev, ki se ponašajo z nadvse uspešnimi akcijami. Zadeve pa se zapletejo, ko v zgodbo vstopi ženska: Claire Keesey, direktorica banke. Doug se vanjo zaljubi in je zanjo pripravljen celo zapustiti kriminal. Taka odločitev pa seveda ne more brez posledic in beg pred preteklostjo še enkrat nima prihodnosti. teprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Fi-nestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35, 20.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Ba-bele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classica-mente alternato a liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Im-proklet; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo: Robert Kristan ; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Arsov forum; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sreda, 24. aprila 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1020 Ciklonsko območje, ki se nahaja nad Tirenom se umika proti Afriki. Nad našo deželo dotekajo manj vlažni tokovi a še nekoliko nestabilni. V četrtek in petek se bo anticiklon okrepil in nam zagotavljal lepo sončno in stanovitno vreme. J OSLO 4/9 O STOCKHOLM 4/11^ HELSINKI, 3/11 Oy MOSKVA -1/9 O 6/V ° - „ 1010 BERLIN ^ O 9/20 BRUSELJ DUNAJ 012/22 ŽENEVA A LJ8/13JANA 4/14 MILAN ^ 8/13 BEOGRAD 011/18^. 9 14/240 KIJEV °6/13 V SPLIT ,£>8/23 SW SKOPJE ^ 11/23 • ^ ATENE ,15/23 Po vsej deželi bo prevladovalo lepo vreme. Po nižinah in ob morju bo jasno, v hribih pa le zmerno oblačno. Ob morju bo čez dan pihal zmorec. Jasno bo. Zjutraj bo ponekod po kotlinah kratkotrajna megla. Čez dan bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne pa od 19 do 24 stopinj C. TOLMEC O 4/21 VIDEMO 5/22 TRBIŽ O 3/19 /iL ČEDADo^ 6/21 CELOVEC °3/20 KRANJSKA G. 0-1/16 O TRŽIČ 6/19 KRANJ O S. GRADEC O 6/18 CELJE 5/20 O LJUBLJANA O 6/21 GORICA ¿"i GORICA 8/22 O 8 8/19 N. MESTO 5/21 O š=£ Sonce vzide ob 6.04 in zatone 2 Luna vzide ob '^i ob 20.03 5 17.31 in za- O u uu □ Dolžina dneva 13.59 z tone ob 4.32 i KOČEVJE iV ° ^ ČRNOMELJ O 1968 - V večjem delu nižin->Žn2 skega sveta so izmerili najvišjo aprilsko — temperaturo od začetka meritev. V Ratečah se je ogrelo na poletnih 25,4 °C, v Novem mestu 28,9 °C, v Mozirju 29,0 °C in v Ljubljani 29,3 °C Po vsej deželi bo lepo jasno vreme. Ob obali bo čez dan pihal zmorec. Jutri bo jasno. Zjutraj bo sveže, čez dan pa toplo s temperaturami okoli 25 stopinj. TOLMEČ O 6/24 TRBIŽ O 6/21 CELOVEC °6/22 KRANJSKA G. O 4/18 O TRŽIČ 6/21 S. GRADEC O 6/20 CELJE 6/22 O VIDEMO 6/25 ČEDADo" 7/24 KRANJO LJUBLJANA O 7/23 GORIC. N. GORICA GORICA o 8/22 9/25 O v 8/22 POSTOJNA O 7/21 N. MESTO 6/23 O < O S^ Danes: ob 4.19 najnižje -57 cm, ob 10.33 naj-_ višje 31 cm, ob 15.59 najnižje -32 cm, q ob 22.11 najvišje 60 cm. S Jutri: ob 4.49 najnižje -62 cm, ob 11.09 najvišje 29 cm, ob 16.27 najnižje -24 cm, ob 22.36 najvišje 58 cm. Morje je skoraj — mirno, temperatura morja 15 stopinj C. -JO 500 m ..........20 1000 m ..........14 1500 m ...........8 2000 m ...........4 2500 m...........-2 2864 m...........-3 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6 in v gorah 7. 6Ï>> Tc r m lj (01 i iti i 3 Prvi maj v Termah Olimia 2,6.4. - 5.5.2013 Polpenzion Wellness hotel Sotelia****s GRATIS 4, 5 ali 8 dni Bivanje za 2 otroka Vsak dan 2 urno varstvo za otroke Japonska - Napetost s Kitajsko zaradi spornih otokov Obisk poslancev v spornem svetišču sprožil kritične odzive izrael - Delo Davida Ribnerja Ortodoksni judje dobili priročnik za spolnost TOKIO - Skoraj 170 japonskih poslancev je včeraj obiskalo svetišče Jasukuni, posvečeno padlim japonskim vojakom, tudi vojnim zločincem. Že minuli konec tedna ga je obiskalo več ministrov, kar je sprožilo nejevoljo Kitajske in Južne Koreje. Zaostril se je tudi spor med Tokiom in Pekingom glede otokov, ki jih nadzoruje Japonska, lasti pa si jih tudi Kitajska. Svetišče v središču Tokia, ki velja za močan simbol japonske imperialistične preteklosti, je tokrat po poročanju francoske tiskovne agencije AFP obiskala ena najmočnejših delegacij poslancev doslej. Svetišče je posvečeno 2,5 milijona padlim v vojnah, vključno s 14 glavnimi vojnimi zločinci. Novega množičnega obiska ni preprečil niti protest Kitajske in Južne Koreje, potem ko je svetišče že minuli konec tedna obiskalo več ministrov. Seul je v odgovor na to v ponedeljek preložil predviden obisk zunanjega ministra Yung Byung Seja v Tokiu, Peking pa je sporočil, da se bo morala Japonska pokoriti za svoje vedenje v preteklosti. "Zgolj s soočenjem in obžalovanjem svoje agresivne zgodovine bo lahko Japonska ustvarila prihodnost in resnično razvila prijateljske odnose in sodelovanje s svojimi sosedami," je sporočilo kitajsko zunanje ministrstvo. Znova je vzplamtel tudi spor med Kitajsko in Japonsko glede otokov v Vzhodnem kitajskem morju, ki jih nadzoruje Japonska, lasti pa si jih tudi Kitajska. Osem kitajskih ladij je včeraj zaplulo v japonske teritorialne vode v bližini otokov, ki jih Japonska Svetišče Jasukuni v središču Tokia imenuje Senkaku, Kitajska pa Diaoyu. V bližini otokov so bile v zadnjih mesecih že večkrat, tokrat pa naj bi jih bilo rekordno veliko. Tokio je zaradi tega na zagovor poklical kitajskega veleposlanika, japonski premier Šinzo Abe pa je napovedal, da bodo "s silo pregnali" katerokoli kitajsko ladjo, ki bi pristala na otokih. "Sprejeli bomo odločne ukrepe proti kakršnemukoli poskusu vstopa v ozemeljske vode in pristanka" na otokih, je Abe dejal v parlamentu. Sekretar japonske vlade Jošihide Suga pa je menil, da je "obžalovanja vredno in nesprejemljivo, da kitajske vladne ladje vedno znova vstopajo v japonske teritorialne vode". Skupina japonskih aktivistov je zatem na območje poslala devet svojih ladij. (STA) JERUZALEM - Spolnost je med konservativnimi ortodoksnimi judi zelo občutljiva tema. Javne razprave o spolnosti so praktično tabu. Po drugi strani pa ta skupnost trpi zaradi neizobraženosti v spolnosti. Nek terapevt se je zato zdaj odločil, da jim pomaga s prav za njih prirejenim spolnim priročnikom, poroča britanski BBC. Avtor priročnika za ortodoksne jude David Ribner pravi, da orto-doksni judi nujno potrebujejo nekaj takega in da njegova publikacija za spolno izobraževanje že krepko zamuja. Dečki in deklice ultraorto-doksnih judov se namreč izobražujejo ločeno in imajo zelo malo stikov z nasprotnim spolom vse do poroke. Tedaj se od njih pričakuje, da zakonsko zvezo konzumirajo, pri čemer pa največkrat nastopijo težave povsem tehnične narave - kako to izvesti. Med ortodoksnimi judi je namreč prepovedan praktično vsak fizičen stik z nasprotnim spolom; celo nekaj tako nedolžnega, kot je stisk roke, je nezaželeno. To je na primer dovoljeno le med zelo tesnimi družinskimi prijatelji. Spolnost je v judaizmu sicer nekaj pozitivnega, vendar pa so javne razprave o spolnosti postale pravcati tabu. Tako spolnosti ni niti v izobraževalnem procesu. Mladi pa praktično tudi nimajo možnosti, da bi se sami izobraževali o spolnosti, saj so npr. tudi erotični filmi ali pa inter-netne strani s pogrošno vsebino prepovedani. "Samoizobraževanje" med mladimi judi pa je problematično tudi, ker je to v očeh drugih lahko videno kot "uporniško in subverzivno". David Ribner Ribner, ki prihaja iz ZDA, je zdaj skupaj s kolegico Jennie Rosenfield, raziskovalko ortodoksnih judov, napisal priročnik, ki naj bi mladim pravovernim judom vsaj nekoliko pomagal in jim spolnost predstavil na religiozno sprejemljiv način. Priročnik tako navaja osnovne opise, kako se razlikujeta telo moškega in ženske, nima pa nobenih slik ali ilustracij. Priročniku je sicer pridana ovojnica, v kateri so slike treh osnovnih položajev, a je na ovojnici opozorilo, da vsebuje prizore spolnosti. Zato če jih bralec noče videti, lahko ovojnico odstrani od priročnika in jo vrže stran, je za britanski BBC pojasnil Ribner, spolni terapevt, ki se je v Jeruzalem priselil iz ZDA. Ribner sicer priznava, da stopa na tvegano pot. "Beseda o spolnosti je dovoljena samo v okviru zakonske zveze. Preko tega se o tem ne govori," pojasnjuje. Upa pa, da skupnost ortodoksnih judov njegovega priročnika ne bo vzela negativno. To upajo tudi ostali sociologi in psihologi, ki pa vendar opozarjajo, da bi se predvsem tisti najbolj skrajni predstavniki skupnosti lahko odzvali tudi nasilno. (STA)