Stev. 33.
U LJubljani, v peteR, dni 10. februvarlla 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 220
V upravnlStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10'— za četrt leta „ „ 51— za en mesec „ p, 1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ot> pol 6. url popoldne.
Uredništvo i< v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
_ dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnlSkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
_L_ Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. (JpravnISkega telefona Stev. 188.
Delavsko gibanje.
Hamborn, 7. febr.
Stavka v ruhrskih premagekopih se nadaljuje. Odbor delodajavcev je odklonil ponudbo stavkarskega odbora, da bi se pogajal ž njim. Stavkarji so izvolili sedmerico, katera vzdržuje ves čas red in zastopa delavstvo. Vprašanje je pa, če bo ta sedmerica mogla vzdržati red še nadalje, ako bodo delodajavci tako trdovratno odbijali vse delavske zahteve. Morda hočejo ravno s takim ravnanjem provzročiti ogorčenost, katera bi dovedla do vojaškega posredovanja, kateremu bi najbrže sledili nemiri, ki bi dali delavskemu gibanju vse drugo lice. Načelnik premogarskega sindikata, Kirdorf je rekel: »Štirinajst od delavcev stavljenih zahtev je nesprejemljivih. Če nas pa hočeta jamo mnenje in vlada prisiliti k pogajanjem, naj sama gledata, kaj bo iz tega!"
Tudi na Angleškem so pred leti preganjali strokovne delavske zveze. Hoteli so uničiti strokovna društva, so jih bojkotirali, podili njihove člane od kraja v kraj, zahtevali od delavcev izjav, da niso organizirani, itd. A danes nikomur na Angleškem več to na misel ne pride. Tam so socialnopolitično že toliko izšolani, da vidijo v strokovnih zvezah potrebno obliko sedanjega delavskega razvoja. Tudi nemški premogarski baroni se bodo morali tega naučiti. (In avstrijski industrialni faktorji so tega pouka še bolj potrebni, kakor nas uče naše domače izkušnje. Op. ur.)
Oibor sedmerice se je obrnil do državnega kancelarja, da naj posreduje. A pruska vlada, ki je drugače tako močna, ne more streti trdovratnosti premogarskih baronov.
Katoliško centrumsko časopisje se seveda jako pridno bavi s to stavko. Brez izjeme stoji na strani delavcev. Tu ne vprašajo nič, katere narodnosti je kdo, ampak samo, ali je njegova stvar pravična. Katoliški poslanci, Nemci po rodu, se ravno tako potegujejo tudi za slovanske delavce. Kardinal Fischer, kolinski nadškof, je že dvakrat daroval po 1000 mark v stavkar-sko blagajno.
Gotovo bo ta stavka zelo vplivala na razpravo o novem rudarskem zakonu, pri kateri se bede katoliški poslanci postavili za osemurni delavnik v rudokopih z raznimi olajšavami in ugodnostmi za delavce. V državnem zboru je naredil globok vtisk zadnji izvrstni govor poslanca katoliškega centra, dr. Trimborna, ki je stavil na vlado interpelacijo, kdaj da bo predložila zakon, po katerem se odpravi vsako čez deset ur trajajoče tovarniško delo. Dokazoval je to potrebo z zdravstvenega in rodbinskega stališča ter naglašal, da s tem produkcija nič ne izgubi, pač pa država mnogo pridobi, saj je sedanji delavski rod tudi za vojaško službo vedno slabši.
Zanimiv je pogled na delavski razvoj prošlega leta na Nemškem. Socialna demokracija se je v svojem notranjem organizmu 2elo oslabila. Polemika med posameznimi socialnodemokraškimi listi in strujami je postala tako mesarska, da se človeku ježijo lasje, če bere, kako se gospodje sodrugi psujejo med seboj. Dort mundska »Arbeiterzeitung" je priznala, da „se bliža socialna demokracija notranjemu razpadu in propadu v politično korupcijo".
Razpor med marxisti in revizionisti je pro-vzrečil še celo vrsto drugih prepirov. Za Bernsteina je zdai nastopil proti Bebelu posebno Mehring. Socialnf ijefimkratje so izgubili tri mandate v enem l^ip m pri volitvah niso več dosegli prejšnjega števila. Vera v Bebleva socialistična nebesa peša vedno bolj.
Temu nasproti pa moramo z radostjo konstatirati, da so se krščanska strokovna društva zopet povzdignila. Krščansko strokovno društvo zidarjev je poskočilo lani za 9000 članov, tako da jih ima že 15.000, in je na 49 krajih svojim članom doseglo boljše plače, zmanjšanje delavnika in zboljšanje delavskih pogojev Krščanska strokovna zveza lesnih delavcev se je pomnožila za 2000 članov in ima 180 podružnic — Podobno so se povzdignila razna druga krščanska društva.
In slednjič še naša velika bojna organizacija! »Ljudsko društvo za katoliško Nemčijo šteje letos 435.000 članov!
To zadnje organizatorično delo nepozabnega voditelja Windhorsta s središčem v Miinchen Gladbachu je preteklo leto sijajno napredovalo, in upati smemo, da dosežemo še letos pol milijona. Impozantna armada! — Društvo je v preteklem letu razvilo vsestransko delavnost. Zlasti vpliva na izobražence, da delujejo na socialnem polju. Društveno vodstvo je sklenilo, da bo pričelo odločno delovati za spopolnitev katoliških društev za delavke Poleti leta 1904 je to društvo priredilo 172 shodov in ustanovilo »Katoliško žensko zvezo", kateri je pristopilo že mnogo nemških dam.
Tako se dela v katoliški Nemčiji neutrudno na vseh poljih socialnega življenja. Boj je hud in delo je težko, a zato se tem bolj radujemo vsakega sadu, ki ga z znojem pridobimo
Državni zbor.
D u n a j , 9. febr. Avstrija in Ogrska.
Parlament — dela. Poslanska zbornica je rešila že več točk, odseki marljivo zboru jejo ter pripravljajo gradivo za javno sejo. Veternjaki, ki pobirajo stopinje za vsako vlado, so veseli, ko slišijo ob močni vodi ropotati mlinska kolesa. Vse je nekako praznično in dobre volje. In vendar politična situacija v zbornici ni tako ugodna, kakor more človek soditi na prvi pogled. Vse stranke na levi in desni so še vedno nasproti vladi na stališču „qui vive". K6r berjeva doba je do "dobra med strankami razrahljala stare zveze ter zasejala plevel nezaupnosti in škodoželjnosti. Na levi in desni pazljivo zasledujejo osebe, ki jih med štirimi stenami sprejema baron Gautsch. Povsod vohajo tajne dogovore in obljube, ki dajejo snov novim kombinacijam. In vendar zagotavljajo vsi, ki imajo priliko govoriti z g. min. predsednikom, da je zapet do vratu. On posluša, a ničesar ne obljubi. Ravno v tem pa tiči psihološki razlog, da nobena stranka ne gori ljubezni do nove vlade, da pa tudi nima povoda za načelno nasprotstvo. In žetojevažen moment, ki vladi olajšuje nalogo. Korber je mnogo govoril, še več obljubaval na levo in desno, da mu končno nihče ni verjel. Parlament mu je bil »objeetum fo-pabile", kakor bi rekel Mažar v slabi latinščini. Parlament se je oprostil mučne more, oder je sicer stara igra, a na novo uprizorjena in režisčr se trudi, da ustreže občinstvu. Torej ne vladni program, ne državniška spretnost, kaiere doslej nova
vlada v kratkem času tudi ni mogla dokazati, marveč razni oziri na javnost so omogočili sedanjo delavnost državnega zbora. Korber je šel in ž njim je padel glavni predmet o.bstrukcije. Kdor bi danes proti novi vladi pričel obstrukcijo, stal bi na sramotišču kot Herostrat, ki je samo zato vrgel bakljo v svetišče, da je zapisal v zgodovino svoje ime žalostnega spomina.
Toda obstrukcija proti Korberju je bila naperjena tudi kot zastopniku starega biro-kraškega sistema, ki navzlic ustavi ne izvršuje narodne ravnopravnosti, marveč vzdržuje nemško hegemonijo v javni upravi ter pospešuje germanizacijo v slovanskih pokrajinah. Sistem pa se ne izruje, kakor zrela repa na njivi. Razpletel je korenine in koreninice na vse strani, kakor vjedavka se je zaril v koren in deblo države, ču vajo, branijo in negujejo ga vsi posamezni organi tega sistema. Kdor tega ne stori, pride v črno knjigo.
Zato pa tudi nihče ne pričakuje, da bode baron Gautsch čez noč kot novodobni Heraklej očistil Avgijev hlev ter vsepovsod uveljavil pravo avstrijsko idejo. Recimo, da ima baron Gautsch najboljšo voljo, vendar moramo upoštevati razmere, ki so navadno močnejše nego dobra volja te ali one vlade. Baron Gautsch ima danes sicer še proste reke, a pride kmalu prilika, ko bode moral pokazati, ali heče voziti v starem izvoženem tiru ali biti pravičen vsem avstrijskim narodom. Do tega trenotka je treba čakati, kaj pride.
Pa še nekaj treba upoštevati ravno sedaj. Na Ogrskem pride na krmilo nova vlada, ki bode morala računiti z ljudsko voljo. Ta pa je izražena v dveh besedah : Samostojna Ogrska Mažari hočejo svojo armado, samostojno carinsko ozemlje, večino treškov pa naj nosi Avstrija, da vzdržuje bodočo fikcijo avstroogrske monarhije kot velevlasti. V tej dobi je potrebna v Avstriji močna vlada, ki se opira na delaven parlament. Tudi to je razlog, da ne kaže novi vladi takoj iz početka metati polena pod noge. Avstro-ogrska nagodba iz 1. 1867. je sprožila kamen, ki že kot mogočna skala drvi v nižavo, da napravi meje med Avstrijo in Ogrsko.
Naj pride to ali ono, merodajni faktorji v Avstriji ne smejo prilagati drva pod ma-žarski kotel. Ako hočejo politiki onstran Lita ve igrati vlogo samostojnih gospodarjev v državi, naj si tudi sami plačujejo svoj šport. In v tem oziru je ogrska vlada v mnogo ugodnejšem položaju od avstrijske. Ministri so ali bodo izvoljeni ljudski poslanci, dočim imamo v Avstriji le uradniško vlado, ki je sicer odgovorna parlamentu, a ni vezana na njegove želje in zahteve. Zato je tudi v tem pogledu dolžnost resnih strank, da vladi takoj izpočetka ne delajo nepremagljivih težav, ki bi le Mažarom utrdile pozicijo. Vsaj do Velike noči se bode itak videlo, ali hoče in more nova vlada biti kos težavni svoji nalogi z ozirom na avstrijske zmede in nove ogrske zahteve.
Kar se tiče nas Jugoslovanov, more vlada brez vsake škode za naše nemške in italijanske sosede v kulturnem in gospodarskem oziru pokazati dobro voljo. Naj nas ne zbada s šivankami, kakor je delal dr. Kčrber po svojih poslušnih organih. Ze v interesu države same je, ako podpira in utrjuje slovansko stražo ob Adriji, da ne po-meče orožja in orala iz rok ter se izseli v — Ameriko.
Proračunska razprava se je danes pričela. Govorili so dr. S o m -mer, dr. L 6 c k e r, dr. O f n e r, S k e n e, R i e g e r in minister dr. vitez W i 11 e k. Moravski poslanec Skene je ostro grajal državno upravo pri podjetjih, ki so se pričela v smislu zakona z dne 6. junija 1901. To so v prvi vrsti vodni kanali in železnice. Ker se je v prvi vrsti čutil prizadetega že-leznični minister dr. vitez Wittek, odgovarjal je jako pikro, če§, naj se ne sodi, dokler dotični pododsek ni pregledal računov in načrtov. Radovedni smo, kako se ta stvar razvije.
Pismo iz Srbije.
(Napad na tiskarno.
n o t e r o s t i).
— R a z -
B e 1 g rad, 4. februarja.
Te dni je nekaj neznanih oseb zvečer napalo Jakovičevo tiskarno ter pokvarilo stroje. Ker se tu tiskata opozicijska lista »Narodni list" in »Opozicija*, raznesel se je glas, da je ta napad zakrivila policija. Vlada je ukazala strogo preiskavo. Ker policija ni ničesa dognala, je minister za notranje posle upokojil belgrajskega upravnika Cerovida in vse uradnike. Cerovid je doslej užival popolno zaupanje vlade in kralja. Mnogi sodijo, da je hotela vlada s tem vstreči opoziciji in pristašem Obrenovičeve dinastije, a to ni istina, ker na Cerovičevo mesto je imenovan načelnik kragujevskega okraja Raškovic, ki je odločnejši od Cero-viča.
Belograjski delavci, ki so sec. demo-kratje, so na shodu sklenili, da izrazijo solidarnost ruskim revolucionarjem. Srbski časnikarji, pa so prosili rusko vlado, da izpusti iz zapora Maksima Gorkega.
Brat kralja Petra, knez Arsen, ki je v ruski armadi v Mandžuriji kazaški ataman pri generalu Miščenku, je te dni poslal svojemu llletnemu sinu Pavlu svojo fotografijo v uniformi kazaškega hetmana
Iz Makedonije prihajajo glasovi, da se Turčija pripravlja za vojske. Iz Soluna Turčija pošilja orožje in municijo na vse strani. Govori se, da hoče Turčija na svojo roko obračunati s kristjani in rešiti makedonsko vprašanje brez ozira na evropske civilne agente.
Zato je žalostno, da so ravno sedaj v Makedoniji Bolgari, Srbi in Grki v medsebojnem boju, ter napeljujejo vodo na mlin skupnega dušmanina. Tako je nedavno bolgarski vodja Bobev s 60 tovariši napadel več srbskih vasi in srbskega četovodja Krsto. Ta je odbil napad, Bobev se je umaknil, a zagazil v zasedo Turkom, ki so vso bolgarsko četo pobili. Tudi Turki so imeli velike izgube.
V	Solunu je med Bolgari in Grki veliko soviaštvo. Ne začudite se, ako dobite glas o krvavem klanju v Solunu. Nedavno pa so Turki v Makedoniji ujeli do 300 giških vstašev, katere so zaprli v Solunu.
V	Bitoljuinv okolici je popolna revolucija. Tu je središče narodnega gibanja. Pričela se je agitacija, da vsi krščanski orožniki zapuste turško službo in pristopijo k vstašem. Mnogi so to storili, a Turki so vse zaprli.
Povodom teh dogodkov sta ruska in avstrijska vlada poslali tudi Srbiji skupno noto, v kateri ji priporočajo, naj srbski konzuli v Pristoni, Sfcoplju, Bitolju in Solunu ne podpirajo vstaskega gibanja.
Rusko-japonska vojska.
Iz zadnjih bojev.
M u k d e n , 4. febr. Japonci se silno trudijo, da bi povečali zmago, ki si je v zadnjih bojih niso priborili. V resnici smo le mi pri našem napadu zasedli celo vrsto vasi, ki so bile prej utrjene japonske pozicije, ter smo jih obdržali. Večkratni japonski protinapadi so bili vsi odbiti. — V „Vjestniku Mand hirskih Armiji" priobčuje neki ruski častnik pismo, ki osvetljuje ravnanje Japoncev z ranjenci in ujetniki v temnejši luči. To pismo je napravilo tu velik vtis. — Iz Ljaojana došli Kitajci poročajo, da so izgubili Japonci v zadnjih bojih 20 000 mož.
Tretje brodovje. • Peterburg, 9. febr. Tretje brodovje bo odplulo iz Libave v soboto.
Izprememba v nadpoveljstvu ?
Iz Berolina poročajo 9 t. mes., da gre veliki knez Nikolaj Nikolajevič v resnici v vzhodno Azijo. — Imel bo najbrže podobno mesto ko admiral Aleksejev. Potemtakem so
vesti o Kuropatkinovem odstopu verjetnejše.
Pariška izdaja „Newyork-Heralda" poroča iz Peterburga, da so ondi razširjene vesti, da bo namestu preveč previdnega Ku-ropatkina imenovan veliki knez N i -kol a j Nikolajevič, drzni konjeniški general, za nadpoveljnika v Mandžuriji
Sahalin.
Po poročilih, ki so došla iz Sahalina v Peterburg 8 t. m., je pričelo ondotnim trgovcem že zmanjkovati zalog. Pisaln ega papirja ni več dobiti v trgovinah. Vsled tega je edina tiskarna ustavila delo. Podružnica tvrdke Kunst in Albers je tudi ustavila delovanje. Uslužbenci gredo na celino. Merniki princ Friderik Leopold bo prihodnje dni odšel v Mandžurijo. Povabil ga je car brzojavno.
Japanci in Vladivostok.
London, 8. febr. Iz verodostojnega japonskega vira se pravi o umikanju Rusov na severni Koreji: Japonci so že pred dolgim časom sklenili, da še poprej resno napadejo Vladivostok, predno zamrzne morje. To se bo najbrže zgodilo takoj, ko Japonci porazijo Ruse ob Sahu. (!?) Prodirali bodo od dveh strani obenem, od se verovzboda in jugovzhoda. Japonci se koncentrirali svoje čete na severu od Genzana in na drugih točkah v tej pokrajini. Takoj, ko jim bo mogoče vzeti del čet od desnega krila ob Sahu, bodo te čete skupno napadle Vladivostok. Vladivostoške utrdbe niso tako utrjene, kakor pripovedujejo Rusi. Japonci upajo, da tu ne bodo imeli takih težkoč ko pri Port Arturju. Tukajšnji dobro poučeni poznavalci položaja sodijo, da bo konec vojske meseca junija. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da Rusija v vzhodni Aziji ne bo več dosegla status quo ante.
Mirovni pogoji, ki jih bo po mnenju dobro poučene osebe predložila Japonska, so: 1. popolna kontrola nad Korejo, 2. kontrola nad enim delom Mandžurije ali celo nad celo, 3 posest Port Arturja in Vladivostoka, 4. velika vojna odškodnina. Japonci nikakor ne bodo prepustili Rusom kake luke v vodah vzhodne Azije.
Za nadaljevanje vojske.
Peterburg, 9. febr. Odbor za zadeve Daljnega Vzhoda je sklenil v navzoč nosti visokih civil in vojaških dostojanstvenikov, resolucijo: Sedanja vojska je življenjsko vprašanje za Japonsko, ker njena sredstva ne zadostujejo za dolgo vojsko, je neobhodno potrebno, da Rusija vojsko nadaljuje do svoje popolne zmage.
Japonska imena.
Port Artur se bo odslej imenoval s svojim starim kitajskim imenom L u š u n -R i o š a n, Daljnij pa T a 1 i e n, japonsko T a r i e n.
.Bengalia."
V Durban je došel hamburški parnik „Dacia" s 54 možmi od posadke »Ben-galie", prevozne ladje baltiškega brodovja, ki se je potopila pri Madagaskarju. Častniki pripovedujejo, da so imeli prestati grozne težave. Domačini so jim grozili s smrtjo. Rešilo jih je francosko vojaštvo.
Demonstracija na dunajski tehniki.
Včeraj popoldne so dijaki priredili na dunajski tehniki demonstracijo proti profesorju Zschetzscbeju, ki je moral zapustiti dvorano ker ni mogel predavat. — Profesor Zschetzsche je priobčil v „N. Fr. Presse* članek o osebnosti Tetmajerja. V tem članku je primerjal dijaštvo na Dunaju z onim v Curihu in se ni izrazil ugodne o dunajskem dijaštvu, katero je vsled tega priredilo proti njemu demonstracijo.
Spomladansko premešče-nje vojaških čet.
Listi priobčujejo odlok vojnega ministrstva o premeščenju vojaških čet letošnjo spomlad. Lovski bataljon štev. 5 bo premeščen iz Bjelic v Trbiž ; lovski bataljon št. 17 bo premeščen iz Dunajskega novega mesta v Judenburg ; lovski bataljon št. 21 bo premeščen z Dunaja v Bruck ob Muri; stotnije št. 2, 3, 4 in 5 pionirskega polka št 15 bodo premeščene iz Klosterneuburga v Ptuj; pionirski bataljon št. 4 bo premeščen iz Ptuja v Osek, 3., 4. in 5. stotnija v Sarajevo, 1. v Trebinje ; lovski bataljon št 29 bo premeščen iz Zaleszykega, Galicija, v Gradiško; 1. stotnija pionirskega bataljona št. 15 bo premeščena iz Novega grada (Castelnuovo) v Ptuj; 4. eskadron huzarskega polka štev. 6 bo premeščen iz Bjeline v Jezerske; lovski bataljon štev. 7 bo premeščen v Kanal in Tolmin ; lovski bataljon štev. 8 bo premeščen s Trbiža v Koče; huzarski polk št. 6 bo premeščen in sicer pride 1. in 3. eskadron v Gorico, v Celovec 2. eskadron, iz Celovca in St. Vida v Jezersko 5. in 6. eskadron; lovski bataljon št. 20 je bil pa premeščen iz Juden-burga v Trst in je prideljen 55. pehotni brigadi.
Položaj na Ogrskem.
Ogrski državni zbor bi moral imeti 17. t m. svojo prvo sejo. Ker pa še ni imenovana nova vlada in ne kaže, da bi staro ministrstvo prisostovalo zborničnim sejam, bo zasedanje odgodeno. Včeraj popoldne je cesar zaslišal Andrassyja. Vladar se še ni odločil o sestavi novega ministrstva, pač pa je sklenil, da se bo posvetoval še z drugimi ogrskimi politiki in tudi s Košutom. Dunajski krogi menijo, da bo imenovano novo ogrsko ministrstvo iz pristašev združene ogrske opozicije.
Dogodki na Ruskem.
Dopisnik „Berliner Tageblatta" vzdržuje vest, da je car dobil grozilna pisma.
V	Londonu govor č da je Gapon na Angleškem. Njegovi prijatelji ne izdajo njegovega skrivališča, da bi ga ruski agentje ne odvedli na Rusko. „Lokalanzeiger" poroča, da Gapon tolike časa ne bo smel veljavno izvrševati svejega poklica kot svečenik, dokler ne pokaže preiskava, v koliko je bil sokriv delavske stavke in narodnostnega gibanja. Tajna policija ga išče zaman. Dijaki visoke poljedelske šole v Moskvi so sklenili, da pred septembrom ne prično pohajati predavanj. Švicarsko soc. demokraške časopisje priobčuje oklic, v katerem poživlja delavce vseh dežel, naj z denarjem in agitacijo delajo za poraz sedanjega zistema na Ruskem. Ruska cenzura je prepovedala časopisju prinašati sliko pesnika Gorkega.
V	Dorpatu je izjavilo 17 profesorjev, da začasno ustavijo predavanja, ako se za mir pri predavanjih more jamčiti le s policijsko silo. Dijaki so jako razburjeni. Ravnateljstvo železnice v Vratislavi naznanja, da je del železnic zopet otverjen prometu. V Baku vsled stavke stavcev ne izhajajo časopisi. Ruski notranji minister je razveljavil prepoved, da židje nesmejo nakupovati gozdov. Ali se hoče sedaj dajati Židom koncesije?
Uradno se razglaša, da število mrtvih pri nemirih v Varšavi, Petrokovu in Ra-domu ne presega števila 100. V Lodzu so delavci dosegli lOurni delavnik in zvišanje plače. V Skarzysku je bil boj 15.000 delavcev z vojaštvom Ubitih je bilo 24 delavcev in 40 delavcev ranjenih. Sicer pa drugod stavka večinoma ponehuje
Bolgarsko sobranje.
Sofija, 7. febr. („—ov"). Da se pokrijejo stroški za nove topove, predložen je sobranju zakonski projekt za uvedenje monopola na sol, vžigalice in cigaretne papirčke. Ta projekt je v narodu skrajno nepopularen, posebno kar se tiče monopola na sol, ki se bo s tem podražila, s čemur bodo najbolj prizadete široke mase narodne.
Grofica Montignozo.
Draždani, 9. febr. Grofica Montignozo, soproga saškega kralja, je presenetila svet z novim škandalom. Čstrt leta je imela zopet novega ljubimca 30 let starega grofa Gincciardinija. Če se bo grofica upirala izročiti saškemu dvoru svojo najmlajšo hčerko Moniko, se jo bo v to prisililo V Florenci njeno razmerje z grofom Gincciar-dinijem že davno ni bila nobena skrivnost. Več rodbin radi tega ni hotelo več občevati z lahkomišljeno grofico Grofica je z grofom napravljala daljše izlete in ga obiskovala tudi v njegovem stanovanju. Na toskanskeni dvoru v Selnogradu menijo, da grofica ni normalna in da bi bilo najboljše grofico izročiti kakemu zdravilišču.
Draždani, 9. febr. Na neko tukajšnjo osebo je prišla iz Flerence brzojavka, ki pravi, da so vesti o novem ljuba vnem razmerju grofice Montignozo neresnične. Brzojavka grozi s tožbo. Uradno se nazianja, da vesti, ki so se širile povodom potovanja justičnega svetnika Kornerja v Florenco niso resnične in da bo saška vlada priobčila uradno poročilo, ko se Korner nazaj vrne.
Draždani, 9. febr. Kralj želi, da se hčerka grofice Montignozo vzgoji na dvoru. Radi zadnjih dogodkov v Florenci se je grofici zapretilo, da se ji odvzame apanaža.
Stavka ob Ruhri.
Essen o b R u h r i, 9, febr. Danes ob 9. dopoldne je pričela zborovati konferenca zastopnikov stavkujočih rudarjev. Ob 2 popoldne je bila sklenjena resolucija, v kateri se je izjavila konferenca, naj prično rudarji zopet delati.
B e r o 1 i n , 9. febr. Stavka ob Ruhri je končana. Jutri zjutraj prično delavci zopet delati.
Diisseldorf, 9. febr. Ko so de lavci izvedeli, da se je preglasil konec stavke, so priredili shode, ki so bili jako viharni. Svojim zastopnikom so očitali iz-dajalstvo. Viharno so zahtevali nadaljevanje stavke. Bati se je izgredov.
Italijani in Črnogorci.
„Commercio" poroča, da se vrše pogajanja med nekim beneškim konzorcijem in črnogorsko vlado. Konzorcij bi rad dobil od črnogorske vlade koncesijo za zgradbo ^ obrežnih naprav v Baru in bi rad izposlo-
val, da bi bilo mesto Bar proglašeno za prosto pristanišče. Ce se to konsorciju posreči, bodo dobili Italijani velik trgovinsko-politični vpliv v Črnigori.
Pobjedonoscev umira?
3Berl. Tageblatt" poroča iz Londona : »Bližnji sorodnik Pobjedonosceva piše, kakor poročajo iz Kodanja, nekemu ondot-nemu svojemu prijatelju, da umira v Peterburgu višji prokurator svete sinode. Vkljub veliki svoji moči umira Pobjedonoscev reven in je moral 51etno deklico, najdenke, ki jo je vzel za svojo, priporočiti carjevi milosti". Od druge strani se ta vest še ne potrjuje.
Nemški državni zbor
je pričel razpravo o trgovinskih pogodbah z Avstro-Ogrsko, Rusijo, Italijo, Švico, Belgijo, Rumunijo in Srbijo.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Naučni minister je predložil zbornici zakonski načrt o ločitvi cerkve od države, ki ga je odkazala komisiji.
Zakonski načrt Rouvierjev o ločitvi cerkve od države na Francoskem se bistveno razločuje v toliko, da bedo smela razna veroizpovedanja za vzdrževanje bogoslužja ustanavljati verske skupine v desetih departementih, med tem, ko bi bile po Com-bovem načrtu imele se ustanoviti le v enem departementu. Tudi bodo smele begate skupine podpirati revnejše.
Italijanski senat.
V italijanskem senatu je včeraj odgo voril minister za vnanje stvari, Tittoni, na interpelacijo senatorja di Camporeale, ki je interpeliral o razmerah med Italijo in Avstro-Ogrsko. Minister je rekel: Med obema državama je popolno odkrito sporazumljenje. Avstrijsko-ogrska vlada se je svoj čas razburjala zaradi iredentistične agitacije, a sedaj zaupa italijanski vladi, ker je ta zavzela napram iredenti odločno, pravilno in lojalno stališče. V Orientu prideta v poštev poleg berelinske pogodbe še dve vprašanji, namreč Makedonija in Albanija. Kar se tiče be-rolinske pogodbe, nas ščitijo naše zvezne pogodbe, a glede Makedonije in Albanije sta sklenili Avstro-Ogrska in Italija pismeno pogodbo. Res je pa, da je vznemirjeno in razburjeno javno mnenje, kar se ne sme prezreti.
Srbska ministrska kriza.
Belgrad, 8. febr.
(J. S. K.) V danes nam došli številki „Neue Fr. Presse" nahajamo brzojav iz Bel-grada, v katerem trdi vnovič tukajšnji dopisnik imenovanega lista, g. Ž Balugdžič, da je finančni minister v istini že sklenil posojilo v Parizu in Berolinu, ko se je tam nahajal in da je to vzrok ministrske krize Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da to absolutno ne odgovarja istini, ker posojilo še ni sklenjeno.
Ministrski predsednik g. N. Pašic je tožil g. Balugdžiča pri sodišču radi razžalitve časti. G. Balugdžič namerava oditi na Dunaj v uredništvo „Neue Fr. Presse".
Ministrska kriza se je zvršila s tem, da ostane dosedanja vlada. — Javno mnenje je bilo posebno zato tako razburjeno, ker je vse mislilo, da je krona pritiskala na njo Zdaj pa je kralj javno pokazal, da spoštuje parlamentarnost in je izjavil zastopnikom skupštinske večine, da ostane zvest prisegi na ustave. Duhovi se pomirjeni in javnost pozdravlja z veseljem, da mora g. Balugdžič oditi z dvora.
Dnevne novice.
Slovenska gimnazija v Celju.
Za včerajšnjo številko prepozno smo dobili naslednjo brzojavko: Odbor slovenjebistri-škega političnega društva je danes sklenil v zadevi slovenske celjske gimnazije sledečo resolucijo: Slovenjebistriško politično društvo odobruje in zastopa sklep zaupnega shoda v Celju dne 10. aprila 1902. S slovenske gimnazijo iz Celja ne gremo, naj pride kakršnakoli sila odkoder hoče!
»Avstrijska družba sv. Rafaela" bo imela občni zbor na Dunaju dne 22. februarja 1905. ob pol 8. uri zvečer v občinski dvorani X. okraja, Keplerplatz 5. Spored: 1. Govor p. g. dr. Antena Stejana o izseljevalsem gibanju v Avstriji in novi zakonski načrt o varstvu izseljencev. 2. Predavanje g. dr. Jožefa Schranka, predsednika „Avstrijske lige proti trgovini z dekleti": „0 nevarnosti trgovine z dekleti za žensko mladež". 3. Razna poročila zaupnikov v posameznih deželah in volitev odbora. 4. Slučajnosti Kdor bi želel se udeležiti tega zborovanja, naj to naznani p. g. prof. dr. Ja-nežiču v Ljubljani, podpredsedniku družbe, da se mu odpošlje vstopnica.
—	Samoumor ovaduhov, časnikar Anton B o n i c i o 11 i, ki je izdal zadevo z bombami v Trstu, se je v Vidmu zastrupil. Tudi njega so policijsko zasledovali. Vest, da je izdal zaroto neki Petronio, ni bila resnična.
—	Grof Barbo je bil včeraj ed cesarja sprejet v avdijenci. Cesar je izrazil zadovoljnost nad delavnostjo državnega zbora.
—	Stavka v Litiji je končana. Včeraj popoldne se je vršil delavski shod, na katerem je bilo sklenjeno, da delavci danes zopet pridejo na delo S tem je končana stavka, ki je trajala 4 dni
—	Umrla je v St. Petru na Krasu gospa Frančiška opilar, mati znane ugledne družine. Naše iskreno sožalje !
—■ Napad na urednika„Slov.. Stajaroa". V Kranju je v nedeljo ponoči ekspeditor .Slov, Štajerca", Baudek zažgal posteljo urednika Križmana, na to ga potegnil s postelje in mu zadal okolu 15 nevarnih ran. Baudek je zaprt.
—	Dar „Kranjski podružnici avstrijskega pomožnega društva za bolne£na pljučih" je princezinja Schftnburg v Sneperku darovala svote 100 kron.
—	Iz Cerkna. Vič. g. Jan. Wester, kurat v Otaležu na Goriškem, kjer je nad 34 let neutrudljivo in plodonesno deloval, podal se je v stalni pokoj in se preselil v Skofjo Loko. Naj bi blagi gospod svoj pošteno zasluženi pekej mirne in srečne vžival mnogo let!
—	Iz Rudolf ovega,, 10: febr. Kletarskega tečaja se je od< 7. de 10. febr. udeležilo dvajset vinogradnikov, med njimi deset duhovnikov. Pričujoč je bil tudi č. g. prošt Elbert in poštar le-skovški E Pfeifer. G vinarski nadzornik državne kleti Bohumil Skalickj je jako mično razlagal dopoldne teoretično v pisarni, popoldne pa praktično v državni kleti o umnem kletarstvu: 1. dan: o najbolj priporočljivih trtah za del. vinograde, o spravljanju grozdja, o kipenju in posedi vinski; 2. dan: o ureditvi kleti, o pretakanju, čiščenju in filtriranju vina; 3; dan e zboljšanju vina, o vinskih boleznih in napakah. Predavanje je bilo poučno in zanimivo in razum, vinogradniki naj ne opu-ste prilike, da se tehnično in praktično po-uče o napredku v vinarstvu, zakaj ravno zanikernost in nevednost v kletarstvu jako zadržuje dobro prodajo dolenjskega vina. — Vsa predavanja vinarskega nadzornika, gospoda B. Skalickija se nad vse in-teresantna. Gospod je res vsestranske strokovno izobražen. V zgledni državni kleti pa se vsak osebno lahko prepriča, kaj šola pripomore, da se iz razmeroma slabega grozdja pridela — izborna kapljica!
—	Nasledki Miklavževega večera. Trije fantje in ena deklina so se napravili v Miklavža in parkeljne. Prišli so tudi v Anžičevo gostilnojv Sneberje, kjer se je nahajal 181etni delavec Jožef Ilovar. Ko so se slekli in prisedli k mizi, domenili so se fantje skrivaj, da bodo iz neznanega vzroka Ilovaija naklestilL Fantje so se ga res dvakrat lotili in ga nekaj obr-cali, zate je pa iz jeze Ilovar Anžičevega hlapca brez povoda sunil v levo stran prsi. Sodišče ga je obsodilo na 4 mesece težke ječe.
—	Egiptovska očesna bolezen se je začela širiti med šolsko mladino v Zagorju ob Savi. — Čast krajnemu zdravniku g T. Zarniku, ki se je še v pravem času začel z vse odločnostjo boriti zoper njo!
—	Veselioo priredi katol slov. izobraževalno društvo v Črnem vrhu nad Idrijo v nedeljo, dne 19. febr. 1905 v društveni sobi posojilnične hiše štev. 34. Spored: Tamburanje, petje in igra. Začetek ob pel 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin., stojišča 20 v. Z ozirom na te, da je imelo društvo z nabavo novih godal veliko stroškov, se pre-plačila hvaležne sprejemajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Dvojna mera. Piše se nam: V Kamniku so bile volitve. Vloženi rekurz je bil v kratkem času rešen. In v Črnem vrhu nad Idrijo ? Liberalci so vložili ugovor proti volitvam, dasi jih je vodil okrajni komisar. Vkljub temu pa še danes niso rešili liberalnega ugovora, ki je bil prav za prav vložen samo v ta namen, da je ostal še nekaj časa liberalen odbor na krmilu, kije imenoval še toliko častnih občanov sedaj že po volitvah, da upa tudi v prihodnje ohraniti in zagotoviti 1. razred. Nekateri tudi pravijo, da je manjkalo še toliko volivcev v Črnem vrhu, da bi lahko potem volili posamezni razredi po 6 odbornikov. Ali so, oziroma bodo sprejeli posamezni odlikovanci te čudno čast, ne vemo. Pravijo, da se najbolj brani Tinče v Idriji, notar pa je razposlal v zahvalo račune za mlekarno.
—	Novice iz Bohinja. Že pred par mesci je vlomil nekdo na Bistrici v cerkev in odtrgal raz zidu dve nabiralni pušici ter jih odnesel. Te dni šele so prišli tatu
l na sled v osebi šele 13 let stare, a že
znane radi tatvine Marije Bucek z Bleda. — Na Laškem rovtu so zavrtali vkameno-lomu več metrov dolg rov ter napravili v njemu dve razstrelbi. V en« s« naložili 1000 kg v drug« 1300 kg smodnika. Dne g. t. m. so okr«g poldne zanetili a je le prva razstrelba eksplodirala, druga se ni vnela. Ker je bila ena sama preslaba, da bi porušila celo plast kamenja, je puhnila z strašansko silo vzidano steno proč tako, da so letele velike skale celo do 500 m daleč, kjer je padla precejšna skala na hišo Lovrenca Jelar ter poškodovala streho, druga pa na sani Mencingerja iz Bistrice ter jih polomila. V gozdu pod kameno-lomom je drevje zelo poškodovamo.
—	Smrtna kosa. Na Ravnah nad Krškim je umrl posestnik Antonjan. — V Belgradu je umrl mestni zdravnik dr. Fr. R i b n i k a r, rodom Slovenec. Eden njegovih »i»ov je izdajatelj lista .Politik" v Belgradu.
—	Tatinska natakarica. V Gorici je pokradla natakarica Fani Polentič v dveh gostilaah precejšnje vsote in nato s svojim znancem, nekim Glašičem, šla v Trst, kjer so oba zaprli.
—	Kaj se vse primeril V Gorici se je zaklenil na trgu sv. Antona neki mladenič v javno stranišče. Nato pa ni mogel več odpreti. Moral je predreti streho, zlesti gor i« po s«sednjih drevesih je splezal na tla.
—	Iz Smarija pod Ljubljano. Dne 7. t. m. ob 7. uri s« se vnele saje v dimniku gostilaičarja i* mesarja Zavirfieka. Ljudstvo se je zelo ustrašilo, ker je bila že noč. To samo aa sebi bi še ne bilo tako hudo, ker saje se hitro uduše. če s« ljudje doma. Ali pri tem mi sili neko drugo vprašanje pod per« : Kaj bi zdaj p«čela ta uboga šmarija, če bi nastal večji ogenj? Kaj pa nam maajka za ta slučaj? Požarno brambo imamo, gasilce tudi in celo v«d«vod, ali vode pa ne. Zakaj ne teče voda, razun na enem kraju, p« celem Šmariji i« Razdrtem, tega ne ve aobedca. Že celih 8 dni smo brez vode, če ravno ves čas hodijo od enega konca do drugega, ter prenašajo drva, kotlje in vročo vod«. — Gospod načeln.k vodovodnega odseka, koliko časa bo še to trpelo ? Če aočete delati, ali ni že vaša doba pretekla? Kedaj boste razpisali a«vo volitev ? Če nastane kak hud požar, b«ste li vi z rokami in s klobukom zadušili ogenj ? Dosti imamo vaše modrosti in vi dajte to iz rok!
—	Dekanija ljubljanska ima
prihodnjo sredo, dne 15. februarja sv«j mesečni sestanek.
Štajerske novice.
š V studenioah pri Poličanah je umrla dne 9. svečana v samostanu Magda-lenk č. sestra Marta Prause.
š Vlomi v Trbovljah. Tatove so imeli v noči na sredo na Vodah. Vlomili so v restavracijo in odnesli nekaj žganja in jedi. Pri trgovcu Sporku so jih pregnali s streli, predno s« si mogli kaj naložiti. Tudi v Molov« trgovino se jim ni posrečilo priti. Na sumu imajo nekega bivšega restavracijskega uslužbenca.
š St. Jurij ob Tabru. Gospod Ludovik Plavšak iz Trbovelj se je poročil dne 6. t mes. z gospico Julijo Južna.
š Po plesu ubit. Pri Slovenski
Bistrici sta dva hlapca ubila posestnika Jo sipa Jauerniga. Ubiti zapušča tri otročiče, ženo pa v norišnici.
š Beračevo maščevanje. Te
dni je prišel v Mariboru prosjačit mlad fant v neko stanovanje v Gledališki ulici. Ker so ga z neprijaznimi besedami napodili, je sklenil, se maščevati. Zvečer je prišel zopet, in ko so se vrata nekoliko odprla, je spustil skozi vrata miš v sobo, kar je pri ženskah vzbudilo velikanski vriič in strah. Vrhutega so še pri lovenju miši potrli nekatere stvari. Boljše bi torej bilo, beraču dati kak dar.
š Kako je poceni dobil čre veljčke. Iz Maribora poročaj«: Nekemu možu, ki je imel že jako raztrgane črevlje, pade v glavo, da bi si preskrbel brez denarja nove. Zvita buča gre naravnost v neko lepo stanovanje, kjer najde deklo samo doma. Tej pravi, da je črevljarski mojster in da ima od gospoda naročilo, priti p« par črevljev, katere mora popraviti. Dekla mu to verjame, rekoč, da sicer o tem nič ne ve, toda naj pogleda, kateri par črevljev je potreben popravila. Uzmovič seveda pograbi najlepši par ter izgine. Kdor zna, pač zna!
š Mater in hčer v en grob so pokopali dne 6. t. m. Obe sta bile žene revnih drvarjev na Tinji. Hči je bila tista trdna žena, o kateri smo poročali, da je iz Oplotnice domov grede v gozdu porodila, in sama otroka in še težko vrečo moke nesla eno uro daleč do svojega doma. Pogreba priprostih ženic udeležil« se je izvanredno mnogo ljudi. Samo njenega moža ni bilo zraven, ker dela v plaainah pri Feiču na Gor. Štajerskem ia »i dobil pravočasno poročila o smrti svoje žene.
š Porotne obravnave v Celju
se prično dae 13 t. m. Na vrsti bodo 13. t. m Rudolf Maček, uboj; 14. t. m. Anton Florianz tatvina, in Janez Kovač požig; 15. t. m. Janez Strehar tatvina; 16. t. m Martin Lubej požig; 17. t. m. Mihael Jamnišek goljufija; 18 t. m. Jožef Hofer tatvina.
š Ogenj je napravil v hiši kočarice Marije Noč vPodvinu 316 kron škode.
š Občni zhor »Mladeniftke jareninske zveze'' se je zadnjo nedeljo, dne 6. februarja, zelo dobro obnesel. Bilo je navzočih nad 100 mladeničev. Iz Maribora je g«voril g. Iv. N. G o s t i n -čar. Posebao lepo pa je načrtal smer, kako bi v prihodnje morale delovati naša Zveze", šeatiljski mladenič Fr. Ž e b o t. Predlagal je tudi, da bi skupno delovali obe Zvezi" in skupaj tudi nastopale, kar se je tudi sprejelo. Nekateri mladeniči iz St. Jakoba s« pristopili k jareniaski zvezi. Du-h«vni voditelj, gospod kaplan jareninski, je posebno povdarjal, da bodo morale odslej mlad. zveze skrbeti ne toliko za navdušenje, kakor pa za i z o b r a z b o , ki je mladeničem predvsem potrebna. V jareniaski in šentiljski zvezi se poučuje že občinski red. Dal je tudi pregled mladeniškega gibanja po Nemčiji, po Švici la sedaj tudi med avstrijskimi katoliškimi Nemci. Povsod je to gibanje in povsod se tudi uvažuje, sam« pri nas ne, ker še nimajo v merodajnih krogih duhovni voditelji op«re in pomoči.
š Občni zbor in poučen shod mladeni&ke zveze v Ja-renini se je vršil dne 5. t. m. ob jako obilni udeležbi. Prišli s« na sh«d vrli mladeniči od sv. Ilja, sv. Jakoba in sv. Kuni-gunde. Bilo je nad 100 mladeničev, Voditelj jareninske mladeniške družbe g S e k o 1 je navdušsno pozdravil navzoče mladeniče, nakar je g. I. N. G o s t i n č a r iz Maribora narisal delovanje v mladeniških zvezah in izobraževalnih društvih. Povdarjal je posebno p«men izobraževanja v gospodarskih društvih ia sklenil: »Gospodarsko se moramo postaviti na lastne noge, da bomo na svoji zemlji tudi svoji gospodje". Mladenič Z e b o t od sv. Ilja je v krasnih be sedah risal potrebe naiega ljudstva. Govorili so še gg kaplan E. Vračko iz Jarenine, mladenič G r a n d u š e k od sv. Kunigunde in kaplan M. Z e m 1 j i č od sv. Jakoba. Tudi deklamacija je bila izvrstno predna-šana. Nato je voditelj S e k o 1 pozival navzoče, da vztrajno delujejo na narodnem in verskem temelju in zaključil shod.
Koroške novice.
k Umrl je v Trbižu nadučitelj gosp. K r a s s n i g.
k Razveljavljene občinske volitve. V Migarjah na Koroškem s« nemškutarji z nezakonitimi sredstvi prodrli pri občinskih volitvah. V«litve so razvev-ljavljene.
k Na sv. Vičarjah. Prvi izmed hribolazcev in romarjev je bil seveda g. Alojzij Knafelc na sv. Višarjah in sicer v nedeljo 28. m. m. Šel je popolnoma sam, do polovice pota, kjer sen6 in drva doli vo-zij«, rabil je dobro uro, za drugo polovico je rabil pa 3 in pol ure, kajti sneg se je zelo globoko udiral, pot je bila jako težavna in nevarna, ker sneg je suh kakor kaša. Končno je veadar priromal na sv. Vi-šarje. Kljub slabemu potu je prišel g. Kna-falc zdrav in vesel zopet v dolino. Pravil je, da snega ni letos veliko gori, okrog 2 metra samo, to je jako malo proti drugim letom, večkrat ga je bilo okrog 5 metrov. Upanje imamo, da let«s romarji ne bodo več našli snega na sv. Višarjah, kakor druga leta, posebno zato ne, ker letos bo •tvoritev šele 1. junija. Do tistega časa bo že trava rastla.
k Mesto v zakon v smrt. Pred več leti je služil v Celovcu pri 4. domobranskem polku stotnik Vincenc Kiir-biseh. Zaročil se je z neko gospodično in jo je hotel tudi poročiti, toda prestavljen je bil v Galicijo k 20. domobranskem polku. Te dni je prišel v Celovec, zbolel in umrl.
lj Hajloveo, o katerega občutljivi nogi smo včeraj poročali, je znani klepar Janschigg.
lj Nedvigneni dobitki. Glavni dobitek ljubljanskega loterijskega posojila v znesku 50.000 K, ki pripada srečki štev. 71.763, se do sedaj še ni dvignil, čaravno je bila omenjena srečka že pred leti izžrebana. Razven te so še nedvignjeni 1 dobitek v znesku 30000 K, 3 dobitki po 1000 K in 341 dobitkov po 60 K. Pa pravijo, d manjka denarja!
lj Sklep prvega semestra. Na tukajšnjih srednjih šolah se sklene jutri prvo poletje z razdelitvijo izpričeval Drugo polletje se prične v sredo, dne 15. t. m. Počitnice trajajo torej tri dni.
lj Predpustne zabave. Plesni venček prirede ljubljanski komi-sijonarji in postreščki v nedeljo, dne 12. februarja 1905, ob 7. uri zvečer v steklenem salonu kazinske restavracije. Pri plesnem venčku sodeluje godba na lok. Vstopnina 60 vin. za osebo. — K n j i-goveško društvo je sklenilo prirediti v nedeljo, 26. t. m., v dvorani Punti-gamske pivnice (.Katoliški dom") veliko predpustno zabavo na korist podpornemu zakladu. Začetek «b 8 uri zvečer. Vstopnina 30 kr. za osebo. Pri veselici svira društvena godba. Ker se za to veselico ne bode razpošiljalo posebnih vabil, se tem potom slavno občinstvo najuljudneje vabi k mnogobrojni udeležbi Vstopnice za veselico so dobiti v predprodajo po vseh knjigoveznicah in na večer veselice pri blagajni. — Plesni venček pevskega zbora ^Glasbene Matice". Soditi po splošnem zanimanju za jutrišnji plesni venček pevskega zbora „Glasbene Matice" obeta biti ta zabava ena najštevilnejše obiskanih in najbolj animiranih v letošnjem predpu-stu Saj pa tudi pevski zbor .Glasbene Matice" po vsej pravici zasluži splošnih simpatij, ki jih ima v najširšem občinstvu. Že leti je, da bi se slavno občinsto že naprej preskrbelo z vstopnicami, ki se dobe v trgovini g. Lozarja, ker utegae pri blagajni na večer biti hud naval. Dvorana se odpre, ob pol 8. uri. ples se prične točno ob 8 uri s polonezo. Posebno zanimanje vzbuja .Kolo". Za postrežbo je najskrbneje preskrbljeno in restavrater „Nar. doma", gosp.
zaprli, je listnica
z 200 K
manjša vsota de-
Ljubljanske noulce.
lj Ljudsko gibanje v Ljubljani. Ljubljana je imela v zadnjem četrtletju preteklega leta 38.332 prebivalcev. Porok je bilo 113. Novorojencev je bilo 287, umrlo je 254 oseb.
lj Umrli s« v bolnici: Mihael Matek, delavčev sin, 4 in pol leta; Peter Segina, krošnjar, 56 let; Helena Ljubič, delavčeva žena, 40 let; Mihael Lužar, dninar, 76 let; Matevž Markelj, g«stač, 66 let; Barbara Steif, rudarjeva žena, 60 let; Valentin Roz-man, gostač, 65 let; Ana Ltvriša, delavčeva žena, 38 let; Ignacij Valenčič, kajžarjev sin, 19 let; Marka Schlaus, delavec, 55 let; Anton Lampič, kajžarjev sin, 2 leti; Greg«r Ažbe, dninar, 65 let; Ivaaa Jezeršek, delavčeva žena, 45 let; Marija Dolenc, posestni-kova žeaa, 42 let. — Dalje so umrli v Ljubljaai: Neža Armbruster, posest-nica, 52 let, Zal«ška cesta 11; Lucija Lončar, trgovka, 33 let, Poljanska cesta 26.
Bogovič, zagotavlja, da bode slavn« občin stvo glede kakovosti jedij in pijače gotovo zadovoljno.
lj Z nožem. Včeraj ponoči okrog 12. ure je prišel črevljarski mojster Mihael Bakovnik z nekim prijateljem po Marije Terezije cesti, kjer je srečal delavca Franca Dolinarja. Pri srečanju sta trčila. Takoj je nastal med obema mal prepir, nakar je Do-linar potegnil nož in začel ž njim udrihati po Bakovaiku. Zadel ga jel5krat. K sreči mu je pa povzročil samo dve rani, ker je bil nož zlomljen in ni vselej prišel do živega. Dolinarja so lj Izgubljena in denarnica z 41 K.
lj Najdena je narja.
lj Koliko Ljubljana na leto potrebuje? V letu 1904 so pripeljali v Ljubljano 281 hI. ruma, 1559 hI. špirita, 712 hI. žganja, 18 659 hI vina, 5525 hI. mošta. 144 hI. sadnega mošta, 26.844 hI. piva, 1304 hI. kisa, 2338 ovac, 2288 jagnjet, 4249 goveje živine, 8141 telet, 474 prešičev pod 19 in pol kg, 9135 prešičev nad 19 in pol kg, 148.169 kg mesa, 11112 velike perutnine, 82.178 male perutnine, 4 jelene, 640 srn, 3034 zajcev, 589 fazanov, 16 272 kg. rib, 14.600 kg. klinov, 189.000 kg. riža, 5 mil 695.646 kg. moke, 1,886.760 kg. ovsa, 3 mi lijonov 412 200 kil«gr. otrob, sena, slame, 89.850 kg. zelenjave, 1,138.976 kg. svežega sadja, 1,138.976 kg. suhega sadja, 85.100 kg. masla, 78.194 kg. svinjske masti in slanine, 114.521 kg. mila, 63.100 kg. slanine, 1 mi lijon 935.600 jajc, 200.977 1. olja, 34.360 kub metrov trdega lesa za kurivo, 5026 kub. metrov mehkega lesa za kurivo, 284.100 kg. oglja, 4,078.330 kg. premoga. — Vsled draginje mesa, se je posebao povzdignil kon-sum riža, moke, sadja, masla in olja, skupno za skoro pol milijona kg. več. Uvoz zganja je bil za 54 hI manjši nego laai, uvoz ruma za 100 hI. večji.
lj Umrla je soproga koadukterjeva gospa Elizabeta Gestrin
lj Varuh in varovanka. Posest-nica Neža Lavričeva je že dalj časa pod kuratelo zaradi svoje zapravljivosti in raznovrstnih ljubezni. Njen varuh pa je neki mehanik, ki ljubi bolj svoje k«lo, kakor pa svojo varovanko, četudi skupaj stanujeta. Baš to je mehaniku danes zjutraj provzro-čilo nekoliko skrbi. Ko se je zjutraj zbadil, ni našel doma svoje varovanke. Žalosten je postal, ker je takoj vedel, da mu je varovanka pobegnila, ln mehanik se ni motil. Ko se je bil zazibal v sladki sen, je njegova Nežika okrog 2. ure zjutraj vstala, se najedla mesa, nekaj riža raztresla po mizi, mehanikove pomeranče je pa pometala v cestni jarek in jo potem popihala v Ljubljano. Ker je Nežika znana tudi ljubljanski policiji, ker ima včasih tudi dolge prste, jo
je stražnikovo oko takoj zapazilo na promenadi po ljubljanskih ulicah, nakar je romala Nežika v zapor. Varuh je pa prišel danes zjutraj k policiji naznanit, da mu je ponoči pobegnila njegova varovanka. Zjasnil se mu je takoj obraz, ko je zagledal na stražnici svoje »gledalo, ki ga je bila odnesla Nežika s seboj: .Adaj je pa že dobro," je rekel varuh, „se bova že pobotala." In šla sta zopet na Vič.
lj Najdena očala. Po predavanju »Slovenske krščansko - socialne zveze" so bila najdena očala. Kdor jih je izgubil, naj se oglasi.
Telefonska In brzojavna poročila.
Litija, 10. februarja. Stavka v Litiji pokazala podlo i z da -jalstvo socialne demokracije. Ravnateljstvo ne sprejme štirih stav-kujočih delavcev in pet jih je naznanilo sodniji. Torej devet žrtev! Podrobnosti priobčimo.
Dunaj, 10. februarja. (Kor. urad.) V državnem zboru danes nadaljujejo prvo fii-tanje proračuna. Scheicher je govoril proti mažarski prevzetnosti ter protestiral, da bi se še dalje podpirale z avstrijskim denarjem mažarske težnje p« samostojni mažarski državi. Govornik se je pritoževal nad velikim vplivom židovstva na vse panoge državne uprave. Lindtner je želel gospodarsko ločitev od Ogrske, naj se Avstrija pridruži Nemčiji ter naj se uveljavi nemški državni jezik. Popovicz je želel trdne Avstrije ter uveljavljenje vseh rumun-skih želja.
Dunaj, 10. febr. Danes sta v državnem zboru govorila tudi d r. P 1 o j in dr. Tavčar Dr. Ploj je vzbujal s svojim odločnim nastopom posebno pozornost. Izjavil je v ime kluba z ozirom na Gautscheve izjave, da smo Jugoslovani lepih besedij že siti in da hočemo videti dejanj. (Odobravanje). Jugoslovani bodo počakali, kaj bo storila vlada, če bo samostojno odločevala. — Jugoslovani žele sprave med Čehi in Nemci, a istočasno tudi sporazumljenja Slovencev ia Hrvatov z Nemci oziroma Italijani. Slovenoi in Hrvatje imajo na jugu države zgodovinsko nalogo. Govoril je za vseučilišče v Ljubljani ter povdarjal stališče kluba, da morajo biti v slovenskih krajih slovenski uradniki. Razvoj stvari na Ogrskem bodo Jugoslovani strogo opazovali.
Dunaj, 10 febr. Akcija e piskopata za ureditev kongrue ima že nekaj uspeha. Kardinal Gruša je že predložil predloge škofovske seje. Ta bode predloženo enketi, kateri bodo ti predlogi služili za podlago novemu načrtu zakona.
Dunaj, 10. febr. Koncem današnje seje drž. zbora pride na vrsto Stojanov nujni predlog o ureditvi kongrue. Podpisan je od 200 poslancev. Podpisali ga niso Vsenemci, soc. demokratje in nemška ljudska stranka, ki pa izjavlja, da bo zavzela proti predlogu prijazno stališče.
Dunaj, 10." febr. Po prvem branju proračuna, kar se zgodi tekom prihodnjega tedna, bo drugo branje predloge o vojaških novincih, nato sledi drugo branje ref. predloge, nakar se bo vršilo prvo branje obrtne predloge.
Dunaj, 10. februarja. Gosposka zbornica ima danes sejo, a bo le kratka. Predlog kneza SchOnburga za izpremembo poslovnika v državnem zboru pride šele jutri na vrsto.
Florenoa, 10. febr. Odposlanec saškega kralja je imel z grofico Montignozo daljši pogovor. Princezinja Monika je bolna. Sem je pozvan pravni zastopnik grofioe iz Lipskega. Na poti sem sta dva saška policijska uradnika, ki Kornerju prinašata važna obvestila. Italijanska vlada je izjavila, da ne bo pustila, da bi se grofici hčerko s silo odvzelo.
Belgrad, 10. febr. Ministrski predsednik P a s i 6 je v današnji seji zbornioe pojasnil intrige po tujem časopisju ter jih razkrinkal. Zbornica je odobrila njegovo izjavo.
Monakovo, 10. febr. „Augsburger Zeitung" poroča, da se bo nadvojvoda Ferdinand Karol skoro morganatično poročil z gdč. Berto Czuber, hčerko profesorja v Pragi. O tem razmerju se je že pred nekaj časom maogo pisalo.
Budimpešta, 10. februarja. Listi trdijo, da postane Košut trgovski minister, Zichy dvomi minister, Banffjri notranji mi nister.
London, 10. februarja. Izvzemši ka Bonado ob Sahu je ondi mirno. Kar se tiče odpoklicanja Kuropatkina nihče nič natančnega ne ve. Dolgo časa ne bo ostal, ker je postal silno nervozen. Kuropatkin se mora boriti tudi z velikanskimi težkočami pri prevozu zalog na bojišče. Sibirska železnica ne zmore vsega dovoza in tako leže na raznih postajah ob sibirski železnici velikanske zaloge, od katerih jih je mnogo un čenih. predno prispo na svoj cilj. Kuropatkin je izdal oklic na armado. V oklicu se ostro obrača proti marodiranju in pravi, naj vojaki dajo lep vzgled prebivalstvu.
London, 10. jan. Iz Tokia poročajo da koncem prvega leta vojske japonsko čas nikarstvo povdarja, da japonski narod po tej dolgi borbi še ni prav nič v stiski in da še bolj upa v bodočnost, nego začetkoma vojske. Japonska je pripravljena nadaljevati vojsko, dokler pribori povoljnih uspehov. Ob obletnici vojske so bile v Tokiu velikanske slavnosti. Vsi glasovi o skorajšnjem mitu so popolnoma neosnovani.
ffleteorolojlčno poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0mm
10
Čas opazovanja
Stanje barometra T ram
9. zveč. 749'7
Temperatura
po Celziju
Vetrori
0 0 sl. svzh. del. obl,
Nob«
7. zjutr. 2. pop.
748-4 746 0
—55 +1-6
sr. svzh. sl. sever.
del jasno jasno
|5g Isi-
0 0
Srednja včerajšnja temp. —0'8°, norm. -0 8».
Tržna poročila
od dne 9. svečana 1905.
Budimpešta. Pšenica za april 19 62 do 19'64;ržza april 15-34 do 15 36; oves za aoril li'l0 do 1412; koruza za maj 14 78 do 14 80.
Pšenica: ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, trdno. Prodaja 20.000 met. stotov za 10 stotink višje. Koruza od 2 */» do 6 stotink zvišaiya. Druga žita trdno, vzdržano. Vreme: blago
Dunajska borza
dne 9. svečana.
Skupna 4»/0 konv renta, maj-nor. Skupna 4»/0 konv. renta, jan.-julij Skupna 4 2% pap. renta, feb —avg. Skupna 4-2% sreb. renta, april okt. Avstrijska zlata renta . , . . . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska invest. renta 3'ZtVo . .
Ogrska zlata renta 4%.....
Ogrska kronska renta 49/0 . . . Ogrska invest renta 3'i,°/o . • , Delnice avstro-ogrske banke . .
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž, bankovci za 100 mark
20 mark . . . . ......
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Cekini...........
100 20 10015 100*60 100-60 119-70 100 20 91'75 118 80 9805 89-40 16 31 676 25 240 37'/, 117-371/. 2350 1912 95-50 lt-34

Roza Legat roj. Waide naznanja v svojem imenu in v imenu svojih sorodnikov prežalostno vest, da je predragi njen oče, oziroma tast in stari oče, gospod	257
Matej Waide,
zasebnik
danes dnu 10. februarja, ob 11. uri po daljšem bolehanju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 83. letu svoje starosti v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika bode v nedeljo dnč 12. februarja ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, sv. Petra cesta št. 64, na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah v Ljubljani in r Celovcu.
Nepozabni pokojnik bodi priporočen vsem prijateljem in znancem v molitev in blag spomin.
Ljubljana-Celovec, 10. febr. 1905. Venci so hvaležno odklanjajo.
254 1-1
Josip Gestrin javlja v svojpm i'> v inv-nu svojih <>t'ok Ivana in Viljemine vsem sorodnikom, pri-jate em in znancem prežalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene so-proue, odnosno matere, gospe
Elizabete Gestrin
sprevodnikove soproge
ki je po kratki, težki bolezni, previ-dena s sv. zakramenti za umirajoče, danes, dnč 9 febr., ob l/43 uri pop. v 73. letu svoje dobe mirno zaspala v Gospodu.	251
Pogreb bo v soboto, dnč il.febr., ob po' 3» uri popoldne iz hiše žalosti v Kolodvorskih ulicah št. ll na pokopališče k Sv. Kriš ofu.
Svete zadušne maše darovale se bodo v župni cerkvi Mar. oznanenja.
Prosi se tihega sožalja. " V Ljubljani, dnč 9. febr 1905.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, priiateljem in znancem pre-tužno vest, da je naša iskreno ljubljena, nepozabna mati. oziroma stara mati, teta in tašča, gospa
Frančiška Špilar
po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 68. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne rajnice bode v soboto, U. svečana, ob 4. uri popoldne.
Preblago pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
Št. Peter na Krasu, dne 9. sveč. 1905.
Žalujoči ostali.
-fV-
Mednarodna panorama
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Fotoplnstika. Naravna potovanja
po celem svetu v popolni istini.
Svetovno zgodovinski in patrlotičnl dogodki. Vsak teden novo potovanje t«?
V soboto, dne 11. februarja
Zadnji dan razstave "^M
Zanimivo popotovanje
cesarskih veličanstev
po Sredozemskem morju.
V nedeljo 12. do v3f. sobote 18. febr.:
1. potovanje po slikoviti
Koroški.
Te velezanimive slike so prirejene nalašč za mednarodno panoramo in nudijo popoln pregled preko te krasne pokrajine. Odprto vsaki dan.
Velespoštovanjem
asi_ravnateljstvo.
Sprejmejo se takoj
dva pomočnika,
vajena trgovine mešanega blaga, 244 3—2
ena prodajalka
katera naj bi bila tudi zmožna v kontoar-skih delih. Solidni imajo prednost. Vstop takoj eventuelno tudi v šestih tednih.
RlldOlf ZOre Jesenice (Gorenjsko.)
<£e eno
stanovanje
je oddati za maj.
dlje, pove upravništvo.
VaŽI10 za kolesarje!
Prosimo svoje cenjene odjemalce koles, da nam že sedaj poverijo svoja popravila potrebna kolesa, ker se ta dela izvrše pred sezono brez izgube časa za kolesarje in mnogo temeljiteje.	249 3-1
Majvdaneje se priporoča
Iv. Jax & sin,
trgovina Šivalnih strojev in koles v LJubljani.
Barve za umetnike, SKft
v puSicah, za akademične slikarje, ter Kaspar-jeve in Spitzauer -jeve , dobč se pri tvrdki BRATA EBERIi v Ljubljani, Frančiškanske ulice.
Vnania naročila proti povzetju. 524 7 11 -10
Kmetovalci!

Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesliivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Tr&oTcl itd. dobijo popust.	1963 26-7
D 2
Leopold Tratnik
00 pasar v Ljubljani o o
prporoča prečastiti duhovščini m cerkvenim predstojnikom, svojo veliko zal >go cerkvenih posodi in orodja.
Slavnemu občinstvu pa ehk trična svetila in druge ko vinske izd Ikc n. pr.: križe, sv. razpela v raznih velikostih podobe i. t. d.
• Priporoča se za oblla • naročila! 0 0 0
lH;> 20 3
Cena fikatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ijic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja.
*r Pijte
Klauerjev
L,Triglav"
* najzdravejši Yseh likerje?.
6-141 50-139
Na dražbo!
Dne 13. februarja od 9. ure dalje in v naslednjih dneh se bodo v „Škofiji" v Kranju na prostovoljni dražbi prodajale reči iz	243
VVitlmarjeve zapuščine
kakor: hišna oprava, podobe, porcelan in steklo.
-m
tovarne za platneno, namizno in damastno blago
NORBERT LANGER & SINOVI
Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n.|M. Zaloga pri
Anfonu $arCU v Ljubljani
— Sv. petra cesta štev. 8 —— specialna trgovina z opremami za neveste.
Vsi izdelki se prodajajo po tistih cenah, kakor t tovarni sami.
809 52—39
		
f Nakup ln prodaja 9* i vsakovrstnih državnih papirjev, sreftk, denarjev itd. 1 Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri iižrebanju naj manj-1 šega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. 1 Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarična delniška družba „111311 C UR" VVollzeile 10 in 13, Dunaj, 1., Strebelgasse 2.	8MF" Pojasnila v vseh gospodarskih in flnandnlh stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipoknlaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor Je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloienlh glavnlo. 18 150—16