PRIMORSKI DNEVNIK PoStnlna piacana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 40 lir Leto XXI. Št. 130 (6108) TRST, četrtek 3. junija 1965 VČERAJ V RIMU OB NAVZOČNOSTI 50.000 LJUDI Vojaška parada ob dnevu republike Vlada je odobrila petletni načrt Sprejem v Beogradu in Moskvi ter poslanica Mora - Pojasnila ministra Pieraccinija o gospodarskem načrtu in važnosti politike načrtovanja RIM, 2. — Okoli petdeset tisoč ljudi je danes dopoldne prisostvovalo na Ul. Fori Imperiali vojaški paradi ob 19. obletnici proglasitve republike. Na paradi so kot običajno prisostvovali vsi oddelki vojske, izjemoma pa tudi zastave že razpuščenih polkov, ki so sodelovali v prvi svetovni vojni. Predsednik republike Saragat je nekaj pred deveto uro položil venec na grob neznanega vojaka iz prve svetovne vojne, nato pregledal čete in prisostvoval paradi. Na paradi je sodelovalo 13.000 mož, 84 topov, 36 raket vojske in 12 raket letalstva, 153 oklepnih voz, 112 tankov, 42 motoriziranih topov, 442 konj in razna letala. Ob proslavi republike je predsednik vlade Moro izdal proglas italijanskim državljanom, v katerem govori o napredku, ki ga je republika zabeležila v povojnem razdobju. Govora je tudi o sedanjem težavnem, vendar ustvarjalnem, razdobju. Saragat je pozno popoldne priredil na Kvirinalu tradicionalni sprejem, katerega se je udeležilo preko pet tisoč gostov. Prisotni so bili skoro vsi člani vlade, poslanci, predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja. V zvezi s praznikom republike so italijanska poslaništva priredila v raznih krajih sprejeme. V Beogradu je priredil sprejem veleposlanik Roberto Ducci, katerega so se udeležili vidni jugoslovanski predstavniki in med njimi: podpredsednik zvezne vlade Jakov Blaževič, predsednik ustavnega sodišča Blažo Jovanovič, član zvezne vlade Jože Brilej, namestnik zveznega tajnika za zunanje zadeve Dušan Kveder, veleposlanik Mihaj-lo Javorški, beograjski nadškof Bukatko, patriarh German, predstavniki gospodarskega in kulturnega življenja. V Moskvi se je sprejema udeležil podpredsednik vlade Vladimir Novikov, prisoten pa je bil tudi znani maršal Vorošilov, kozmonavt Titov in druge osebnosti. Ministrski svet se je sestal ob 12. uri in je dokončno odobril na osnovi poročila ministra za proračun Pieraccinija petletni načrt za razvoj, ki ga bodo predložili v razpravo parlamentu, da ga sprejme kot običajni zakon. V poročilu predsedstva ministrskega sveta je rečeno, da se bo načrt lahko pričel izvajati šele čez daljše obdobje, in logično ne s 1. januarjem 1965, na katerega se nanaša. Zato je treba letošnje leto upoštevati kot pripravljalno leto. Vlada se obvezuje, da bo predložila parlamentu najkasneje do konca septembra letos dopolnilni akt, ki naj uskladi z okoliščinami količinske pokazatelje petletnega načrta. Pri tem bodo upoštevali dosežene eko- Na včerajšnji dan je bila Italija pred devetnajstimi leti proglašena za republiko. Kot vsi ostali državljani, se tudi državljani pripadniki slovenske narodne skupnosti ob tej priliki spominjamo, da je v prvih členih ustave republike zapisano, da sloni republika na delu, da so njeni državljani enakopravni ne glede na narodnost, in da so v njej vse narodnostne skupine zaščitene s posebnimi določbami. Hkrati pa moramo vnovič povedati, da vse te določbe še vedno niso uresničene. V mednarodnem dogajanju, ki še vedno ne kaže zboljšanja, temveč se nadaljuje nevarna napetost predvsem zaradi ameriških napadov na Vietnam in Dominikansko republiko, naj omenimo najprej negativen odmev na predlog ameriškega tajnika za obi-ambo, da bi v atlantskem paktu ustanovili odbor štirih ali petih članic — med katerimi bi bila tudi Zahodna Nemčija — z nalogo koordinacije atlantske jedrske strategije. Na včerajšnji seji odbora OZN za razorožitev je namreč sovjetski delegat ta ameriški predlog ostro kritiziral. Dejal je, da bi udeležba Bonna pri takem odboru bila v nasprotju z zatrjevanim nasprotovanjem ZDA širjenju jedrskega orožja. V zvezi s položajem v Dominikanski republiki pa je sovjetski delegat zahteval, naj se za nocoj skliče seja Varnostnega sveta. V Dominikansko republiko bo namreč prišla posebna komisija Organizacije ameriških držav, da bi dajala navodila medameriški vojaški sili, ki je sestavljena dejansko zgolj samo iz enot ZDA in ki je včeraj izplačala 687 funkcionarjem vojaške junte plačo v dominikanskem denarju. Iz Hanoja pa poročajo, da je osvobodilna vojska v zadnjih štirih letih vrgla iz boja v Južnem Vietnamu 550.000 sovražnih vojakov, med katerimi je bilo 4800 ameriških. Tudi včeraj so imele sajgon-ske čete hude izgube: več kot 200 mož med mrtvimi, ranjenimi in pogrešanimi. V bojih so sodelovala ameriška letala in enote ameriške mornarice. Ameriška letala pa še vedno niso prenehala bombardirati Severnega Vietnama, pri čemer sta bili dve letali sestreljeni. Včeraj je prispel na uraden obisk v Prago — prvič po letu 1946 — predsednik SFRJ maršal Tito. Obisk bo trajal šest dni. Nato bo jugoslovanski predsednik obiskal Vzhodno Nemčijo. nomske zaključke iz let 1964 in 1965, ko so bile konjunktume težave zlasti občutne. Socialistični minister je v zvezi s sprejetjem načrta dejal, da gre za nbvo pomembno razdobje pri uveljavljanju politike načrtovanja, pri čemer ostaja veljavna politika, ki naj odstrajuje neravnovesja med raznimi geografskimi področji, gospodarskimi sektorji in socialnimi razlikami. Osnovi cilj načrta je v zagotovitvi oolne zaposlitve in v dosegi naraščanja narodnega dohodka za pet odstotkov letno. V bistvu bo parlamentu predložen isti tekst, ki je bil že odobren 29. januarja z manj pomembnimi spremembami. Na novo pa je bilo sestavljeno četrto poglavje, ki je posvečeno splošnim vprašanjem in kjer so upoštevali zaključke razprav in mnenje CNEL. Minister je ugotovil, da je bila v zadnjih mesecih polemika med tistimi, ki so zagovarjali v prvi vrsti produktivnost ekonomskega sistema, in med zagovorniki večjih socialnih izdatkov ter politike polne zaposlitve. Po ministrovem mnenju gre za napačno dilemo. Načrt skuša namreč najti pravilno uskladitev med tema dvema osnovnima potrebama italijanskega gospodarstva. To dokazuje četrto poglavje, ki govori o stabilnosti valute, u-ravnovešenju plačilne bilance in svobodni izmenjavi z vsemi državami sveta. Treba je tudi poudariti, da napori za zagotovitev socialnih potreb nimajo samo značaja obogatitve družbe, temveč so pogoj za razvoj gospodarstva. Načrtna politika poleg tega zahteva racionalno izkoriščanje sred-štev in zato tudi ravnovesje med plačami in dobički, investicijami, potrošnjo, hranilnimi vlogami in cenami. Minister je odločno zanikal, da gre za politiko «zamrznjenja plačo, temveč za pravilno izkoriščanje sredstev, tako da se bodo lahko, ob svobodni izbiri vseh, dosegli veliki socialni in gospodarski cilji, ki jih načrt predvideva. V kratkem bo ministrski svet proučil zakonske osnutke, s pomočjo katerih se bo načrt izvajal, in med njimi proračunsko ministrstvo. Ministrski svet je včeraj tudi o-dobril izjavo, ki jo bo dal minister za javno vzgojo Gui v poslanski zbornici v zvezi z razpravo o šolskih vprašanjih. Minister za o-brambo Andreotti pa je poročal o konferenci ministrov NATO, ki je bila v preteklih dneh v Parizu. Poslanska zbornica bo pričela delo jutri ob 10. uri, ko bo razpravljala o novih ukrepih v korist filmske industrije in bo razpravo zaključila v petek, ko bo pričela razpravo o šoli. Senat pa se ne bo sestal do 15. junija. Ob 13.30 je odpotoval v Pariz zunanji minister Fanfani, ki se bo sestal z de Gaullom, francoskim ministrskim predsednikom Pom-pidoujem in ministrom za zunanje zadeve Cove de Murvillom. Fanfani se bo vrnil v Rim 5. junija. Jutri se bo pričelo tridnevno zasedanje CK KPI. Na dnevnem redu je razprava o «vprašanjih enotnosti italijanskega delavskega in socialističnega gibanja«. Uvodno po. ročilo bo imel senator Paolo Bu-falini. .............................. HGURSKI PARTIZANI SVOJEMU POVELJNIKU Anton Ukmar prejel zlato kolajno A N Pl Govor sen. Sandra Pertinija in odv. Umbcrta lasagne - Zahvalne besede A. Ukmarja GENOVA, 2. — Danes se je velika množica udeležila zborovanja ligurskega odporniškega gibanja. Kljub slabemu vremenu se je že zjutraj pomikala po cesti, ki pelje v gozd Pannesi, dolga vrsta kakih 500 zasebnih avtomobilov im več desetin avtobusov. Kasneje se je vreme nekoliko izboljšalo in zborovanje je lahko potekalo v redu. Okrog 10. ure je odšla številna delegacija v kraj «Cinque strade«, kjer stoji spomenik padlim borcem brigade «Bedin». K spomeniku so položili mnogo cvetja in vencev, prav tako pa tudi na grobove padlih borcev. Popoldne je bila jasa, kjer že več let proslavljajo odporniško gibanje in praznik republike, natrpana z množico, ki je prišla poslušat gbvor sen. Sandra Pertinija in prisostvovat podelitvi zlate kolajne partizanu Antonu U«-marju-Miru, bivšemu poveljniku šestega operativnega področja. Kolajno je izročil slavljencu odv. Umberto Lasagna v imenu vseh ligurskih partizanov, med prisrčno in ganljivo ceremonijo, ki je dvignila med množico val navdušenja. Govornikoma sen. Pertiniju in odv. Lasagni se je bivši poveljnik ligurskih partizanov Anton Ukmar prisrčno zahvalil in med drugim dejal, da prinaša pozdrave tudi jugoslovanskih borcev za svobodo, delovnega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije. • Dvajset let v življenju ni malo in spomin na dogodke zbledi,, je dejal Anton Ukmar in nadaljeval: »Toda to srečanje in ta manifestacija potrjujeta moje prepričanje, da tisti, ki je preživel odporniško gibanje ne bo nikoli niti en sam trenutek pozabil niti enega koraka in kraja na poti v svobodo. Nihče ne bo pozabil cene, s katero je bila plačana svoboda. Vedno bo v našem spominu ostalo junaštvo, ki je spodbujalo borce za svobodo in zmerom bomo ostali globoko hvaležni tovarišem, ki so v tej trdi borbi žrtvovali tisto, kar jim je bilo najdražje — svoje življenje. Spominjajmo se vedno naših padlih, kažimo nanje nenehno na-šim mladim generacijam — današnjim in jutrišnjim — da bi v njihovem imenu in v imenu njihovih idealov preprečili, da bi bilo človeštvo ponovno pahnjeno v temno suženjstvo in v prepad vojne.. Svoj govor pa je zaključil z besedami: »Spričo oblakov, ki se dvigajo na mednarodnem obzorju, se mora mogočno dvigniti glas italijanskega odpora skupaj z antifašističnimi borci vsega sveta: Nove vojne ne sme biti! Naša pravica in dolžnost je, da povedo v imenu trpljenja, žrtev in v imenu padlih, da se ne sme nikdar več ponoviti tragedija, ki jo je morala doživeti naša generacija.« De Gaullov pogovor z Brandtom PARIZ, 2. — Francoski predsednik de Gaulle se je danes razgovar-jal več kot eno uro z zahodnonem-škim županom Brandtom. Po razgovoru je Brandt izjavil, da je bil razgovor zelo ploden. Z de Gaullom sta predvsem govorila o možnosti večje vitalnosti francosko-nemške prijateljske pogodbe. Dodal je, da sta govorila tudi o zadevah, ki se tičejo zahodnoevropske skupnosti in da je bilo zanj zelo važno slišati od samega de Gaulla njegovo mnenje. Brandt je dejal, da «številni elementi razgovora omogočajo upanje za prihodnost«. Govorila sta tudi o odnosih z vzhodnimi državami, toda glavni predmet razgovorov so bili francosko-nemški odnosi. Nova organizacija tajništva CK ZKJ BEOGRAD, 2. — Da bi delo centralnega komiteja KPJ pri izpolnjevanju novih nalog 8. kongresa bilo čim učinkovitejše, je izvršni komite centralnega komiteja sprejel sklep o novi organizaciji centralnega komiteja. Za opravljanje tekočih poslov izvršnega komiteja je bilo izvoljeno tajništvo, v katerem so: Josip Broz Tito, Aleksander Rankovič, Edvard Kardelj, Veljko Vlahovič. Tajnik tajništva Izvršnega komiteja je Krsto Bulajič. Vse ostale posle in vprašanja so grupirali v tri csnovna področja za katera so ustanovili komisije: 1. Delo na področju organizacije in razvoja idejno-političnega dep-vanja Zveze komunistov bo voai.l Aleksander Rankovič. Na tem področju so sledeče komisije: za razvoj organizacije in metode dela ZK; za kadrovsko politiko in o-brambo kadrov; za delo organizacij in aktivov ZK v zveznih ustanovah; za delo ZK v mladinskih organizacijah. 2. Delo na področju idejnega delovanja bo vodil Veljko Vlahovič. Na tem področju so sledeče komisije: za ideološko izobrazbo članov ZK; za delo ZK na področju družbenih znanosti; za proučevanje razvoja nacionalnih odnosov; za delo ZKJ na področju kulture. 3. Delo na področju družbenogospodarskih in političnih odnosov bo vodil Edvard Kardelj. Na tem področju delujejo naslednje komisije: za družbeno-gospodarske in politične odnose v gospodarstvu; za družbeno-gospodarske in politične odnose v izvengospodarskih dejavnostih; za družbeno-gospodarske in politične odnose v družbeno-političnih skupnostih; za mednarodne družbeno-gospodarske in politične odnose (to komisijo bo vodil bivši državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič), in komisija za obveščanje. Izven teh osnovnih področij obstojata še dve posebni komisiji: komisija za mednarodne stike in komisija za zgodovino ZKJ. V centralnem komiteju so nadalje uredništva za pripravo in obdelavo memoarskega (spominskega) gradiva, oddelek za vloge in pritožbe in za splošne posle in za finančne posle. V delu posameznih komisij bodo poleg stalnih članov CK ZKJ po potrebi pri proučevanju posameznih vprašanj sodelovali številni drugi družbeni in politični delavci. Nova organizacija centralnega komiteja bo omogočila ne le analitično spremljanje in proučevanje raznih vprašanj in pojavov, temveč tudi njihovo pravočasno ugotavljanje, hitro reagiranje in preprečevanje raznih Zvezi komunistov tujih pojmovanj, ki zavirajo in otežkočajo družbeni razvoj. ...............................milil,,,,,,,,,.... OBISK PREDSEDNIKA SFRJ V ČSSR Prisrčen sprejem v Pragi Prvi razgovor Tito-Novotny Pozdravni govori na praškem letališču PRAGA, 2. — Predsednika republike maršala Tita, ki je_ v spremstvu soproge, člana izvršnega komiteja CK ZKJ Krste Crven-kovskega, državnega tajnika za zunanje zadeve Marku Nikeziča, generalnega tajnika predsednika republike Bogdana Crnobrnje in drugih jugoslovanskih osebnosti, odpotoval danes zjutraj na uradni o-bisk v Češkoslovaško, so po prihodu na praško letališče pozdravili predsednik republike in prvi tajnik CK KP Češkoslovaške Antonin Novotny s soprogo, predsednik narodne skupščine Lastovicki, pred; sednik vlade Lenart' in številni drugi najvišji češkoslovaški državni in politični voditelji. Predsednika sta v svojih govorih na praškem letališču poudaril, da narode Jugoslavije in Češkoslovaške vežejo revolucionarne tradicije in bratski odnosi in izrazila zaskrbljenost zaradi trenutnega razvoja mednarodnih odnosov. Tito je poudaril, da se morajo v sedanjem položaju vse države in narodi ki so zainteresirani za izboljšanje mednarodnega položaja, za zagotovitev miru in pravične enakopravne odnose, upreti negativnemu in nevarnemu razvoju in storiti vse, kar je potrebno za ohranitev miru m svobodni razvoj vseh narodov. «Naravno je.» je poudaril Tito, «da pripada v teh naporih posebno mesto socialističnim državam, mednarodnemu delavskemu gibanju in vsem naprednim silam, ki morajo s svojim delovanjem onemogočiti poskuse reakcionarnih sil, da zaustavijo nujni napredni razvoj človeštva.« Prebivalstvo mesta Prage je priredilo predsedniku Titu in njegovi soprogi na vsej poti od letališča do rezidence v dvorcu Hradčani topel in prisrčen sprejem. Neposredno po prihodu v glavno mesto Češkoslovaške je predsednik Tito položil venec na grob neznanega ju-nuka na Bitkovu. Popoldne so se na Hradčanih pričeli politični razgovori med Titom in Novotnyjem in njunimi najožjimi sodelavci. Med razgovori so proučili odnose in sodelovanje med Jugoslavijo in Češkoslovaško, govorili so o aktualnih vprašanjih sodobnega mednarodnega položaja in o mednarodnem delavskem gibanju. V razgovorih je bila posebna pozornost posvečena gospodarskim vprašanjem, možnostim za tesnejše gospodarsko sodelovanje med obema državama. Razgovori se bodo nadaljevali jutri dopoldne. SZ zahteva sejo varnostnega sveta OZN v zvezi z Domingom NEW YORK, 2. — Sovjetska zveza je zahtevala za jutri zvečer sejo varnostnega sveta, da bi razpravljali o položaju v Dominikanski republiki. Za mesec junij je predsednik varnostnega sveta holandski delegat De Eus. V Dominikansko republiko bo odšla komisija Organizacije ameriških držav, ki jo bodo sestavljali trije člani. Njena naloga bo posredovati in dajati navodila medameriški sili v Dominikanski republiki. To so sklenili na posvetovalnem sestanku ministrov te organizacije. Urugvaj in Mehika sta glasovala proti temu, Argentina, Čile in Venezuela pa so se vzdržali. Ameriške vojaške oblasti so danes javile, da je od začetka ameriške intervencije v Dominikanski republiki padlo devet ameriških vojakov, 87 pa je bilo ranjenih. Tajništvo OAD je sporočilo, da so včeraj izplačali 587 fukcio-narjem vojaške junte plačo v dominikanskem denarju. Glavni tajnik OAD Jose Mora se je včeraj pogovarjal z generalom imbertom in s polkovnikom Caamanom o nevtralizaciji vladne palače, okoli katere je te dni prišlo do več spopadov. V palači so bili vojaki vojaške junte, toda palača je na področju, ki je pod nadzorstvom Caamanove vojske. SDorazum sta podpisala general Imbert in polkovnik Caamano. palačo bodo obkolili brazilski vojaki. V njej pa bo ostalo 25 Imbertovih vojakov. Sedaj je približno 400 Imbertovih vojakov v tej palači, ki se bodo umaknili. IZ OPORIŠČA CAPE KENNEDY Danes ob 15. uri izstrelitev vesoljske ladje «Gemini» Mod drugim krogom ho astronavt White predvidoma za 12 minut zapustil kabino in se približal drugi stopnji pogonske rakete . Polet bo trajal 97 ur in 50 minut CAPE KENNEDY, 2. — Ameriška astronavta James McDivitt in Edward White preživljata v relativnem miru zadnji dan pred svojim vesoljskim poletom. Oba sta majorja letalstva in sta zajtrkovala z obema »rezervama« Frankom Bormanom in Jamesom Lo-vellom. Zdravnik dr. Charles Ber-ry ju je našel «v pripravljenosti«. Nato so pregledali vse podrobnosti poleta, ki bo trajal štiri dni. Popoldne sta se astronavta srečala z ravnateljem načrta Christo-pherjem Kraftom, da proučijo atmosferske razmere, ki so ugodne. Kaže, da bo jutri na področju Cape Kennedy lepo vreme, nebo bo le malo oblačno in temperatura dokaj visoka. Tehniki nadaljujejo zmrzovanje 151 ton goriva potrebnega za raketo »Titan 11», ki je dolga, 27.05 m; gorivo bo porabila v šestih začetnih minutah izstrelitve. Istočasno ko črpajo go-rivo v raketo, pregledujejo tudi vse zapletene naprave v tri in pol tone težki vesoljski kabini. V zgodnjih jutranjih urah (ob 11. uri po srednjeevropskem času) bodo priče- li obratno štetje, ki bo trajalo štiri ure. Friprave se nadaljujejo po vsem svetu, 15 tisoč tehnikov je zaposlenih v 16 opazovalnicah, na 14 vojnih ladjah in 88 letalih. Deluje že tudi osrednji nadzorstveni center v Houstonu (Texas). Polet obeh kozmonavtov bo trajal 97 ur in 50 minut. Predvidoma ju bodo izstrelili ob 15. uri, kar bo lahko videlo po telezivizljskih sprejemnikih milijone ljudi po neposrednem prenosu med Ameriko in Evropo s pomočjo satelita «Ear-ly Blrd«. šest minut po izstrelitvi se bo ločila kabina od druge stopnje rakete. Med drugim krogom okoli Zemlje pa je predvideno, da bo White zapustil kabino in ostal dvanajst minut v vesolju. Približal se bo raketi druge stopnje, kateri se bo že prej kabina približala s pomočjo pomožnih raket. Vrnitev a-meriških astronavtov je predvidena ob 17. uri v nedeljo 645 kilometrov jugovzhodno od Bermudskih otokov, kjer jih pričakuje letalonosilka «Wasp» in trije rušilci. Na tiskovni konferenci je dr. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiiirfiiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiimriiniiiiiiiiiiiiiiiiii PO OBČNEM ZBORU BANCA D’ IT ALI A Val neodobravanja v vsej državi po govoru guvernerja Carlija RIM, 2. — Na glavnem sedežu i Banca dTtalia v Rimu je bil te dni običajni vsakoletni občni zbor nu katerem je imel daljše poročilo o zadnjem gospodarskem razvoju v Italiji in v tujini guverner zavoda, prof. Guido Carli. Za guvernerjeva izvajanja je vladalo v državi, pa tudi v tujini precej zanimanja, kajti vsakoletno poročilo voditelja italijanske državne banke predstavlja poleg komentarja državnega proračuna na ministrski ravni enega izmed poglavitnih gospodarskih dogodkov v državi. Kakor običajno, je gospodarski dnevni informativni tisk tudi letos dal velik poudarek guvernerjevemu govoru, še posebej pa so strokovni listi poudarili njegove zaključke v zvezi z zadnjim razvojem ekonomskega življenja v državi. Uradno stališče zavoda Banca dTtalia do posameznih gospodarskih problemov v državi in praksa iz prejšnjih let nista dali misliti, da se bo guvernerjevo poročilo v bistvu mnogo razlikovalo od poročil iz lanskega leta, in tako se je v resnici tudi zgodilo, saj je dr. Carli načel številna vprašanja s svojega običajnega zornega kota, seveda »mutatis mu-tandis«, kolikor so se razmere v mednarodnem in domačem merilu med tem časom spremenile Glede na realno stanje v današnji gospodarski dinamiki znotraj države pa so številni opazovalci pričakovali, da bo dr. Carli poudaril postopno izboljšanje položaja v zadnjih mesecih, zlasti kar zadeva razvoj trgovinske in plačilne bilance s tujino. Guverner Carli je med svojim govorom sicer priznal, da so bili protikonjunktumi ukrepi, ki jih je vlada sprejela v začetku lanskega leta, uspešni, vendar je poudaril, da so bili še vedno prešibki glede na resnost tedanjega položaja v gospodarstvu. Govornik je poudaril, da se plače in mezde v državi še vedno hitreje dvigajo, kakor povprečna produktivnost dela, kar ima za posledico nadaljnje slabšanje proizvajalnih pogojev. Tudi država priznava po mnenju dr. Carlija svojim nameščencem previsoke plače glede na količino in kakovost njihovega dela, zaradi njihovega števila pa pomeni tako popuščanje nasproti sindikalnim zahtevam po vedno novih poviških plač postopno večanje inflacije. Dr. Carli je nadalje poudaril, da bi morali vladni organi poskrbeti za to, da se podjetjem dovoli večja samostojnost, kar zadeva nabavljanje posojil, avtofinanciranje novih pobud v industriji in trgovini, ter amortiziranje kapitelov. To pa bi dosegli najprej tako, da bi podjetjem s primemo gospodarsko politiko dopuščali večje dobičke, kakor jih imajo danes. Dr. Carli se je v tej zvezi ponovno zavzel za odpravo tako imenovane premične lestvice, ki da otežuje in občutno zavira normalen gospodarski razvoj gospodarstva v državi. Iz guvernerjevih izvajanj na občnem zboru zavoda Banca dTtalia je razvidno, da so «višji» gospodarski krogi v Italiji še vedno proti vsakemu popuščanju na področju pravičnejše porazdelitve narodnega dohodka med posameznimi sloji prebivalstva v državi. Zaradi stališča, ki ga je zavzel guverner Banca dTtalia Carli, in z njim tudi drugi predstavniki bančnih krogov, tako n. pr. prof. Giordano dell’A-more, glede postopnega dviganja osebnih prejemkov delavcev in u-službencev zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov s pomočjo premične lestvice, ob istočasnem naraščanju dobička zasebnih podjetnikov, je potek občnega zbora zavoda Banca dTtalia sprožil po državi val neodobravanja. Kritiki očitajo nastopajočim zlasti to, da je bilo guvernerjevo poročilo preveč črnogledo glede na današnjo gospodarsko resničnost, in v resnici je težko razumeti to črno-glednost, ko je znano, da je italijanska plačilna bilanca v zadnjih mesecih prešla v aktivo, kakor tudi, da je Italija povečala svoj delež pri Mednarodnem denarnem skladu, in da je nedavno tega prav Banca dTtalia nakupila v Združenih ameriških državah večjo količino zlata. Kar zadeva vprašanje zamrznjenja plač in mezd v državi pa je težko spraviti to tendenco v sklad s splošnim vsestranskim pri-lagojevanjem italijanskega gospodarstva ekonomiji drugih držav, ki so članice skupnih meddržavnih organizacij, kakršno je na primer Evropsko skupno tržišče, in ki bo vendarle prej ali slej moralo dovesti tudi do izenačenja povprečnih plač v vseh šestih državah, ki ga sestavljajo. Kakor znano, pa uživajo italijanski delavci danes v tem pogledu kaj žalostno prednost, da so na zadnjem mestu po povprečni višini svojih rednih prejem- kov, ali preprosto, da so najslabše plačana delovna sila v Zahodni Evropi. NEW YORK, 2. — Sovjetski delegat Carapkin je na današnji seji odbora OZN za razorožitev o-stro kritiziral predlog ameriškega tajnika za obrambo McNama-re, naj bi v NATO ustanovili odbor štirih ali petih držav članic, med katerimi bi bila Zahodna Nemčija, in katerega naloga bi bila koordinirati jedrsko strategijo NATO. Carapkin je dejal: «U-deležba bonskega ministra za o-brambo pri takem odboru bi bila v nasprotju z zatrjevanim nasprotovanjem ZDA širjenju jedrskega orožja.« Kraft povedal, da bo zadnji trenutek odločil, če bo astronavt zapustil vesoljsko kabino. Na odločitev bo vplivalo mnenje zdravnika Ber-ryja, ki bo pri drugem krogu že razpolagal s točnimi podatki o zdravstvenem stanju obeh astronavtov. Berry predvidi va, da bo astronavtu žila hitro bila, ko se bo pripravljal, da zapusti kabino. A-stronavta bosta ves čas poleta govorila z Zemljo in bosta * »d poletom lahko ponovno odprla vrata v kabino, da bosta vrgla v vesolje smeti. White pa bo sam odločil, če se bo med «sprehodom po vesolju« dotaknil druge stopnje pogonske rakete, ki bo 7—15 metrov oddaljena od kabine. Dr. George Mueller, ravnatelj »človeškega programa« NASA pa je pojasnil, da bo White podvržen izven kabine zelo različnim temperaturam: v senci 129 sto- pinj pod ničlo, na soncu 121 stopinj nad ničlo. Vendar ga bo vesoljski skafander varoval, tako da bo temperatura v njem približno enaka kot v kabini. S štirimi dnevi poleta, predvidenimi z vesoljsko ladjo »Gemi-ni« bodo ZDA dosegle 257 ur vesoljskih poletov, za kar so izdali okoli 5.700.000 dolarjev (okoli tri milijarde in pol lir). NASA predvideva, da bo v prihodnjih dveh letih porabila 600 milijonov dolarjev za izvedbo načrta »Ge-mini« in' okoli dve milijardi dolarjev za načrt »Apolon«, ki predvideva pristanek astronavtov na Luni, Čuenlaj v Pakistanu n - , *v RAVALPINDI, 2. — Davi je prispel na 24-urni obisk v Pakistan predsednik kitajske vlade Cuenlaj. Pakistanski predsednik Ajub Kan je imel z njim dolg razgovor o zadevah Azije in Afrike ter o bližnji afriško-azijski konferenci v Alži-ru. Jutri se bo Cuenlaj ponovno sestal z Ajubom Kanom in bo nato odpotoval v Tanzanijo, kjer bo ostal štiri dni na uradnem obisku. V Dar Es Salam bo prispel pojutrišnjem. Danes se je Cuenlaj raz-govarjal tudi z Ben Belovim poseb. nim odposlancem Jaridom, ki je predsednik zunanjepolitične komisije alžirskega parlamenta. i - vU&š Ameriški padalci v Južnem Vietnamu v džungli blizu Sajgona ......................................»111111111111111111111111.... USPEŠNE AKCIJE OSVOBODILNE VOJSKE Novi hudi porazi Sajgoncev Salonska vojska jc zgubila 200 vojakov - Od leta 1961 do konta aprila je osvobodilna vojska vrgla it boja 500.000 sovražnih vojakov SAJGON, 2. — Sajgonske čete so tudi danes doživele nov velik poraz. Nekatere enote so padle v tri zasede na področju Ninh Long 350 kilometrov severno od Sajgona, pri čemer je sajgonska vojska zgubila dvesto mož med mrtvimi, ranjenimi in pogrešanimi. Osvobodilna vojska je napadla iz treh zased, ki so bile oddal lene le nekaj kilometrov druga oj druge. Poleg tega so enote osvobodilne vojske izvedle preteklo noč napad na vojaško postojanko Ca La v pokrajini An Huyen, pri čemer pogrešajo 25 od 26 branilcev postojanke. Ameriška letala so tudi danes bombardirala in obstreljevala enote osvobodilne vojske. Toda akcija letal je skoraj neučinkovita zaradi slabega vremena. Stopile so v akcijo tudi enote ameriške mornarice, ki so obstreljevale obalna pod. ročja. Nad Severnim Vietnamom, kjer so tudi danes ameriška letala bombardirala razne kraje, sta bili sestreljeni dve ameriški letali. Iz Hanoja poročajo, da je osvo- bodilna vojska od leta 1961 do konca aprila letos vrgla iz boja v Južnem Vietnamu 550 tisoč sovražnih vojakov, med katerimi 4.800 ameriških vojakov. V Sajgonu so v vojaških krogih sporočili, da je bilo od 7. februarja letos sestreljenih nad Severnim Vietnamom 48 ameriških letal. Samo 15 pilotov se Je rešilo s padali, ostalih 30 pa pogrešajo. Ameriški poslanik Taylor se ni še odločil, kdaj bo odpotoval v Washington na posvetovanje. Prvotno je imel odpotovati prejšnjo soboto, toda svoj odhod je odložil zaradi krize v sajgonski vladi, ki še ni rešena. Erhardov pogovor z U Tantom NEW YORK, 2 — Zahodnoneni-ški kancler Erhard se je danes raz- govarjal tri četrt ure na sede: Združenih narodov z glavnim ti nikom U Tantom. Pozneje Je im Erhard tiskovno konferenco, na k teri je izjavil, da bo Zahodna Nei čija še dalje materialno in finan no podpirala Združene narode (Z hodna Nemčija ni članica OZN, t da prispeva k tehnični podpori k drugim programom te organiz cije). Izjavil je tudi, da sta z Tantom govorila o zadevah, ki i tičejo gospodarskega razvoja prispevkov bonske vlade. Zatem je Erhard dejal, da Z hodna Nemčija ni mnenja, da zdr žitev Nemčije spada v pristojno OZN. Bonn ne bi imel nič pro temu, če bi poslali predstavni! OZN, ki naj proučijo pogoje Nemčiji, pripomnil pa Je, da Vzhodna Nemčija že odklonila spr jem takih opazovalcev. fs 'c 2-vK & to t ;>£•*! emm&mlB f"||l ^ J aajj •‘L ^T**#***'***«** il | j ("n 1,1, j^av arrčr*^ vM keNfcevtt Nr 6 IllP1 Rasna diskriminacija za astronavte? VVASHINGTON, 2. — Ameriška revija «Ebony», namenjena Črncem, izjavlja v svoji zadnji številki, da je bil edini Črnski Častnik, ki je bil izbran za astronavtski teCaj, letalski kapetan Ed-ward Dwight, odslovljen iz rasističnih razlogov ter prestavljen v Dayton (Ohio), kjer je sedaj zaposlen kot kolavdator bombnikov. Tako NASA kot letalstvo sta sicer energično zavrnila te trditve, Ceš da med oboroženimi silami ni bilo nikoli rasne diskriminacije. Kar zadeva Dwighta, pravijo, da je bil Častnik v skupini 26 pilotov, določenih za astronavtske tečaj^ 1. 1963. Izbranih pa Je bilo od teh samo sedem, medtem ko Jih je bilo 19 odklonjenih: seveda — tako trdi uradno poročilo — je imel Dwight iste pravice, iste prednosti in enako Je bil o-bravnavan kot vsi ostali. Kljub kategoričnemu uradnemu zatrjevanju je vendar čudno, da bi revija pisala brez čuta odgovornosti v tako pomembnem vprašanju. Spričo vsega, kar se črncem v ZDA še dogaja, je torej upravičen sum, da je v pisanju revije le kaj — ali mogoče celo precej — resnice. Učitelji iz Trbiža na Jesenicah Učitelj strokovnih šol železarskega Izobraževalnega centra na Jesenicah že nekaj let sodelujejo z učitelji strokovne šole v Trbižu. Da bi to sodelovanje še bolj utrdili, je prišla v soboto na obisk skupina italijanskih učiteljev, ki so jih Je-geničani sprejeli v Kranjski gori. Ko so sl ogledali zgornjesavsko do lino in Jesenice, so se gostje odpeljali na Bled, kjer je bilo v hotelu Jelovica posvetovanje. Izmenjali so misli o delu šol v tekočem šolskem letu in o tem, da bi bilo treba sodelovanje še utrditi. TRANSATLANTIK »MICHELANGELO« PRED POVRATKOM V času postanka vNetv Yorku je ladjo obiskalo 30.000oseb Vstopnice za dobrodelno prireditev v korist društva za raziskovanje raka so se prodajale celo po tisoč dolarjev - Ugodnost potovanja v ZDA z letalom in nazaj z besed in dnevnih diplomatskih akcij dragocen kažipot k trajnejšim osnovam sovjetske politike, ki so v manj resnih preizkušnjah marsikdaj skrite pod plastjo taktiziranja ali pa so — zaradi nezadostne preizkušnje v praksi podvržene sumničenjem. Med vprašanji, ki so med vietnamsko vojno dobila še zlasti jasne in ostre obrise, izstopajo predvsem: nara-va Interesov Sovjetske zveze, njen odnos do sožitja, osnove nasprotij s Kitajsko, odnos do pogojev za enotnost socialističnega sveta, pojmovanje vloge nevezanih držav, odnosi z Zahodom itd. Razvoj dogodkov v vietnamski vojni je dovolj znan; prav tako tudi stališča in konkretne akcije posameznih držav, med njimi Audi Sovjetske zveze, in zato ni treba ponovno dokazovati, kar je dokazal ves dosedanji potek — da je Sovjetski zvezi ta vojna skrajno neprijetna in da je njena edina želja, da bi se čimprej končala na osnovi tistega minimuma, ki ga kot velesila in socialistična dr ava še lahko sprejme brez prevelike škode za svoj ugled. Druga stvar je, da Je sovjetski vpliv na razplet vietnamske vojne omejen in da celo pri izbiri minimuma, ki ga Je s svoje strani pripravljena priznati, nima prostih rok; toda o tem bo govor pozneje. Indijski premier Sastri je med obiskom v Moskvi 15. maja dejal: »Tisti, ki skušajo ustvarjati atmosfero razdora in razpihovati napetost, niso prijatelji držav v razvoju. S svojimi dejanji silijo države v razvoju, da jemljejo sredstva od načrtov za gospodarski razvoj in jih dajejo za oborožitev, zaradi zaščite nacionalnih interesov » Izbral sem te ljesede indijskega voditelja, kajti čeprav opozarjajo na dejanske interese držav v razvoju, veljajo tudi za Sovjetsko zvezo. Nobena skrivnost ni da v notranjem razvoju Sovjetske zveze obstajajo disonance in da ZSSR še ni dosegla ravnotežja med svojimi Interesi v svetu in interesi v notranjem razvoju. Morda bi celo lahko rekli, da so njeni interesi navzven zadovoljeni v večji meri kot navznoter Večkrat Je slišati, da se ZDA bojijo uravnoteženja sovjetskih no-' tranjlh interesov z zunanjimi in da je eden od ciljev zaostrene a-meriške politike oviranje sovjetskega notranjega razvoja in vsi- ljevanje oboroževalne tekme, ki močno otežuj« ta razvoj. Naj bo to res ali ne, vsekakor kaže, da so mnogi, na Zahodu prepričani, da Je Sovjetska zveza obrnjena navznoter, da je njen prvi in najpomembnejši Interes notranji razvoj. Tolikokrat poudarjena sovjetska želja po sožitju ne Izvira iz kakšne sentimentalnosti ali filozofije, ampak iz logike notranjega družbenega in gospodarskega razvoja, ki je po Stalinovi smrti prišel do stopnje, ko je potrebna angažiranost vseh sil za bistveno nov korak v razvoju socializma v Sovjetski zvezi. Razrešitev družbenih in ekonomskih protislovij je postala nujen pogoj za nadaljnji razvoj in brez zelo resnih posledic je v nobenem primeru ni mogoče potisniti vstran ali odložiti v imenu angažiranosti navzven. To Je najosnovnejša zakonitost, ki Sovjetski zvezi narekuje politiko miru in takšnih mednarodnih odnosov, ki bodo omogočali člmvečjo koncentracijo sil na notranjem področju. Vojna v Vietnamu, spor s Kitajsko in mednarodna napetost sploh — vse to je bilo Sovjetski zvezi v bistvu vsiljeno proti njeni volji ln proti njenim interesom. Takšne stvari so lahko dobrodošla mobilizacijska sila, usmerjena navzven, ki pomaga prepričevati ljudi, naj se v imenu zunanjih interesov odrekajo osnovnim potrebam, ki Jih notranji razvoj ne more zadovoljiti. Casl, ko Je Sovjetska zveza sama bila v tekem položaju, so minili. Danes, ko je prišla do stopnje, ko razvoj zaostaja za objektivnimi možnostmi, pa ji nd potrebna nikakršna navzven usmerjena mobilizacijska sila. Nasprotno: mobilizacijska sila za sovjetsko ljudstvo se danes v celoti sklada z njegovimi Interesi — odpravljanjem disonanc v gospodarstvu in likvidacijo zaostajanja na nekaterih področjih, razvojem socialistične demokracije ter iskanjem popolnejših družbenih odnosov itd. Edina zunanja dejavnika, ki sta za to potrebna, sta mir in sožitje, vse drugo pa je samo ovira za notranjo koncentracijo sil. Zahteve in logika notranjega razvoja so dovolj močna podlaga za dolgotrajno politiko sožitja in miru,'ker to ustreza osnovnemu interesu Sovjetske zveze. Vendar to ni edini interes, ker pač izo-lacionizem v današnjem svetu ni mogoč. Razen tega je Sovjetska zveza velesila in prva ter nal-močnejša socialistična država, iz česar izvirajo številni drugi interesi, ki jo s stoterimi vezmi vežejo s svetom. Položaj, ki zaradi tega nastaja, je najbolje zaobsežen v mnogokrat ponovljeni trditvi sovjetskih voditeljev: »Mi smo za mir, toda ne za vsako ceno.« Cena, ki jo Sovjetska zveza zahteva za mir, ima dve meji: zunanjo in notranjo. Prvo je praktično nemogoče povsem natančno začrtati, okvirno pa bi lahko rekli, da se približno pokriva s sedanjim statusom quo v svetovnem ravnotežju, kar seveda ne pomeni zamrznjenje polkolonialnih odnosov v nekaterih delih sveta. Z drugimi besedami, zunanja meja sovjetske privrženosti sožitju in miru sega do točke, ko bi bila zares bistveno ogrožena njeno sedanje mesto ln vpliv v svetu. Notranja meja je bolj jasno začrtana: tu se Sovjetska zveza lahko odreče sožitju samo v primeru, če bi karkoli ogrozilo notranji razvoj in ga onemogočilo. Obe meji skupaj sestavljata dovolj močan jez med vojno in mirom, ki pa vseeno ni nerazrušljiv. pripeljala z ((Michelangelom« od Gibraltarja do New Yorka. Takoj naslednji dan je ladjo obiskalo okrog 15.000 oseb in nekateri so ostali na ladji več ur. Ogled ni bil brezplačen in že do tedaj je izkupiček v korist (dtalian Welfare League« znašal 15 milijonov lir. Ladjo si je ogledalo tudi 500 potovalnih agentov, ki so za to priložnost prispeli v New York lz vseh držav ZDA. Pozdravil jih Je predsednik plovne družbe «Ita-lia« Giuseppe Zuccoii, ki je poudaril pomen, ki ga predstavlja začetek plovbe ((Michelangela« in »Raffaella« v okviru vedno tesnejših vezi med kontinentoma. Sprejema v korist ((American Committee for Italian Migration« se je udeležil tudi newyorški župan Wagner. Udeležence so zopet sprejeli predsednik »Italie« Zuccoii, generalni ravnatelj dr. Ali ter poveljnik ladje višji kapitan Crepaz. Postanku ((Michelangela« v New Yorku so posvetile veliko pozornost televizijske in radijske postaje. V mestu samem pa so bili v številnih izložbah razstavljeni modeli ladje. Poseben sprejem — in sicer prvi po vrsti — Je bil namenjen predstavnikom tiska ZDA ter newyorškim dopisnikom najbolj znanih listov z vsega sveta. Ladjo Je obiskal tudi newyorškl nadškof kardinal Spellman v družbi drugih škofov. Posebej je bil sprejet newyorškl župan Wagner; prišel je tudi župan iz Quebeca Dupuis, Italijanski veleposlanik v ZDA Fe-noaitea, italijanski predstavnik pri OZN Vinci, italijanski generalni konzul v New Yorku Montezemolo, poveljnik obalne straže admlrai Stephenz, veleposlanik Cabot Lod-ge, predsednik ((Ameriško . italijanskega društva« Grimm ln na stotine drugih uglednih osebnosti iz New Yorka in ZDA sploh. Omeniti velja vsekakor tudi sprejem, ki ga Je na transatlantiku priredil zunanji minister Fanfani. Po postanku enega tedna, v ka- terem je ladjo obiskalo več kot 30.000 oseb, je ladja odplula iz New Yorka proti Genovi. Tudi ob odhodu ladje je bilo na pomolu več tisoč oseb. Ob začetku povratne vožnje je predsednik plovne družbe «Italia» Zuccoii poslal ministru trgovske mornarice sen. Spagnolliju posebno brzojavko; prav tako je poslal brzojavko tudi newyorškemu županu Wagnerju ter se mu še posebej zahvalil, ker je proglasil 20. maj, dan prihoda ladje v New Yorku, za ((Michelangelo Day». Zanimiv spored «inclusive tours« bosta pričeli izvajati plovna družba «Italiav) ter letalska družba «Pan American«. Gre za 30 letalsko-pomorskih križarjenj v času od letošnjega junija do decembra. U-godnosti križarjenja se bo mogoče poslužiti individualno ali pa kolektivno. Udeleženci bodo odpotovali iz Evrope z letali »Jets Clipper« družbe «Pan American«, za povratek pa si bodo lahko Izbrali «Cabin Class« na ((Michelangelu« ali ((Raffaellu«. Postanek v ZDA bo trajal različno, od sedem do 13 dni. Na sporedu bo obisk najbolj privlačnih ameriških krajev z Izleti k Niagari, v Miami, New Orleans, Detroit, Chicago, Washintgon. V času križarjenja bodo turisti v ZDA gostje hotelske verige Hilton. Zanimiva pobuda, ki bo omogočala obisk vrste najbolj privlačnih in znanih krajev v času največ 21 dni, bo Izvedljiva za izredno skromno ceno: že od minimalnih 432.000 lir pri čemer so všteti vsi stroški. Konferenca o delu ŽENEVA, 2. — Danes je pričela zasedati mednarodna konferenca o delu. Otvoritveni govor je imel predsednik George Hatyhor-ne (namestnik ministra za delo Kanade), ki je govoril o različnih načrtih v korist držav v razvoju. V tej zvezi je omenil usta- PRAGA, 2. — Jan Jacko, ki ima 29 let, je ubil očete, mater in brata, med tem ko so spali. Morilec je slaboumen. DEGO (Savona), 2. — Neka ženska je ponoči ustrelila moža in enega otroka, nato pa še sebe. Ker stoji hiša bolj na samem, je prišla tragedija na dan šele danes proti dopoldnevu, ko je 4-letni sinček Gianni, ki je najbrž po čudnem naključju ostal živ, prišal k teti, ki stanuje kakih sto metrov daleč, ter ji tako zmedeno nekaj pripovedoval, da ga niti ni mogla razumeti. Sla je na dom za njim in tam je odkrila zločin. Med ženo, staro 35 let, in njenim leto dni mlajšim možem ni bilo soglasja. Družina je živela v neki zelo slabo ohranjeni hiši sredi cunj in nereda, pa čeprav je imel mož dokaj dobro zaposlitev. Zdi se, da Je treba tak način življenja pripisati predvsem skoposti žene, kajti mož je želel, da bi družina imela bolj dostojno življenje. Toda skope žene ni mogel spreobrniti in iz tega je gotovo prišlo v glavi ženske, ki gotovo ni mogla biti povsem pri čisti pameti, do groznega sklepa, ki ga je minulo noč izvedla. ................................................................»">...............m..."......n.............................>""....................... _f______I _____ BECKETT: V Kulturnem domu je v okviru proslave 20-letnice osvoboditve razstava primorskega tiska, ki jo je pripravila Narodna in študijska knjižnica (slika zgoraj) ter filatelistična razstava, ki jo je uredil Slovenski tržaški filatelistični klub «L. Košir« (slika spodaj). Razstavi bosta odprti do ponedeljka IHIIIIIIIIHmtnilllllllllliminiHIMHmillMIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllMMIMUllllllllMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIII mnČA V JAPONSKEM PREMOGOVNIKU Po uradni ugotovitvi 236 rudarjev mrtvih TOKIO, 2. — Rudniška nesreča na otoku Kyushuju je po uradnih podatkih zahtevala 236 mrtvih in 39 ranjenih. Med ranjenci Je stanje 23 rudarjev zelo resno. Do današnjega večera so izkopali 232 trupel. V času eksplozije, ki Je nastala lz še neugotovljenih vzrokov v globini približno 550 m, je bilo v rudniku vsega 552 rudarjev, od katerih se je jih je 316 vrnilo na površje. To je ena izmed najhujših rudniških nesreč na Japonskem. Število žrtev rudniških nesreč v letošnjem letu se je tako povzpelo že na 461. L. 1964 je bilo 342 žrtev rudniških nesreč. Japonski ministrski predsednik Sato Je sprejel ostavko ministra za industrijo in trgovino Sakura-chlja, ki je dejal, da ima tudi njegovo ministrstvo za vsaj deloma odgovorno, da ni izvedlo vseh, varnostnih ukrepov v premogovnikih v državi. Po vesteh, ki se zde verjetne, je ministrski predsednik Sato sprejel ostavko tudi drugih ministrov in pripravlja preosnovo vlade. Sindikalni voditelji so obtožili lastnike rudnikov, da žrtvujejo varnost ljudi za večjo proizvodnjo in za večje zaslužke. Sindikat premogovniških rudarjev, ki šteje 60.000 vpisanih, Je za petek napovedal protestno stavko zaradi številnih rudniških nesreč v zadnjem času. Najbolj prodane italijanske knjige Objavljamo pregled italijanskih knjig, ki so bile v 2adnjih dveh tednih na prvih desetih mestih Po Stenilu prodanih izvodov. Upoštevana so tudi dela tujih avtorjev. Število v o-klepaju poleg imena založbe pove, na katerem mestu je bila knjiga v prejšnjem tednu.) V tednu od 16. do 23. maja: 1. Volponi, La macchina mon-diale (Garzanti, 1); 2. Saviane, II passo lungo (Rizzoli 3); 3. Parise, II padrone (Feltrinell i 2); 4. Hemingtoay. Di la dal fiu-me tra gli alben (Monaadori); 5. Remarque, La notte di Lisbo-na (Mondadori 7); 6. Montanel-li, Dante e il suo secolo (Rizzoli) in Ceccherini, Do po Vira (Rizzoli); 8. Romano, Maria (Ei-naudi); 9. Raimondi, L’ingiusti-zia (Bompiani); 10. Venturoli, L o sprecadonne (Rizzoli), Elsner, I nani giganti (Einaudi S), Tecchi, Gli onesti (Bompiani). V tednu od 23. do 30 maja: 1. Volponi, La macchina mon-diale (Garzanti 1); 2. Montanel-li, Dante e il suo tempo (Rizzoli) in Parise, Il padrone (Feltri-nelli 2); 4. Silvestri, Isonzo 1917 (Einaudi); 5. Steinbeck, Lo luna e tramontata (Oscar Mon dadori); 6. Hemingway, Di Id dal fiume, tra gli alberi (Mondadori 5); 7. Saviane, Il passo lungo (Rizzoli 3); 8. Remargue, La notte di Lizbona (Mondadori i)i 9. Buzzati, Un amore (O-scar Mondadori); 10. Elsner, 1 nani giganti (Einaudi, 5). Vrstni red je bil sestavljen na podlagi podatkov, ki so jih dobavile knjigarne: elnternazio-nate di Ste/ano« (Genova), «Dante Alighieri» (Turin), • In-ternazionale Catiour« (Milan), •Goldoni» (Benetke), tUniversi-tas« (Trst), »Cappelli« (Bologna), •Internazionale Seeber« (Firence), •Modernissima* in ,Gremese» (Rim), «Minerva• (Neapelj), sLaterza» (Bari), «Salvatore Fausto Flacovio» (Palermo). THOMAS WOLFE O času in reki Kar na podstavku za pivo nam je igralec Stane Starešinič poslal pozdrave iz Bratislave. Pošta je pošiljko v redu dostavila Z dokajšnjo zamudo, ki je glede na obsežnost dela in glede na druge, morda še nujnejše prevode deloma tudi opravičljiva, smo dobili v slovenščini zajeten roman Thomasa Wolfa «0 času in reki», ki je v originalu izšel leta 1935. Thomasa Wolfa, tega sodobnega ameriškega pisatelja (1900-1938), smo spoznali pri nas že po njegovem odličnem romanu «Ozrl se proti domu. angelu; ki je bil pred leti eden najbolj branih tekstov pri nas. še bolj si bodo slovenski bralci dopolnili svojo sodbo o pisatelju in ustvarili svojo podobo Amerike po drugem delu istega avtorja, po romanu «0 času in reki«, ki je pravkar izšel pri Državni založbi Slovenije v zbirki Sodobni roman. Res da bosta dve obširni knjigi, ki imata skupno 983 strani kar drobnega teksta že zaradi o bširnosti vzbujali spoštovanje bralcev. Toda nikomur, ki se bo lotil branja, tega ne bo žal, kajti spoznal bo ne samo ameriškega človeka in delček Amerike temveč resnično odlično literarno mojstrovino, ki bo vsakega resnega bralca povsem prevzela. Obsežna dela Thomasa Wol-fa so avtobiografska, obenem pa avtor v njih z izredno prizadetostjo in vsebinskim bogastvom riše kaotično resničnost Amerike bed obema vojnama. Pri tem pa je njegovo pisanje tista pristna literatura, ki ima značaj prave, resnične umetnosti. «0 času in reki» predstavlja nadaljevanje romana «Ozri se proti domu, angel.« Osrednja oseba je še vedno Eugene Gant, ki se po smrti svojega brata odpravi od doma na Harvardsko univerzo. Z neznanskim pohlepom študira, bere in sprejema vase življenje, ker hoče spoznati in doumeti svojo domovino. Vendar pa so to zanj težka leta, leta pomanjkanja, samote in tudi obupa. Polagoma pa se njegov življenjski položaj le uredi. Najprej odide v New York potem pa v Evropo. Toda prav v tem, ko skuša spoznati Evropo, začne šele prav dojemati Ameriko. V Evropi se njegovo potovanje sicer konča z bridkim razdorom s prijateljem in šele na poti nazaj, ko spozna lepo Ester in ko napravi nekak obračun nad svojo usodo, nastopi po teh vseh očiščujočih udarcih usode prava zrelost. Po pisateljevem pričevanju se osrednja misel, ki jo je hotel izraziti s to svojo knjigo, od vsega začetka ni spremenila: «Naj-globlje iskanje v življenju se ml je zdelo tisto, kar je tako ali drugače središče vsega živečega, je človekovo iskanje, da bi našel očeta, ne samo očeta svojega mesa, ne samo izgubljenega očeta svoje mladosti, temveč podobo moči in modrosti zunaj njegove nuje in višjo od njegove lakote, podobo v kateri bi bilo mogoče združiti verovanje in moč lastnega življenja. «Pisatelj skuša torej v svojem romanu prodreti v bistvo človekovega življenja in bistvo njegovega obstoja v svetu. Pri tem pisatelj nasprotja med naravo in človekom, med stalnim okoljem in spreminjajočim se človekom označuje kot čas, skozi katerega kot reka teče nje-gc a pripoved. Odtod tudi naziv romana. Pisatelj je svoj obširni tekst razdelil na poglavja, ki jim je nadel naslove iz mitologije. To pa ne brez pomena, saj ima njegova simboličnost tudi svojo formalno pla‘. Medtem ko je Thomas Wolf svoj prvi roman napisal brez posebne priprave in v smislu tradicij realističnega romana, si je v tem svojem delu prizadeval najti svoji izpovedi primerno formo, čeprav je Wolf šele začetnik smeri modernega romana s prehajanjem iz sodobnosti v retrospektivo, z meditacijami. s prehajanjem iz realnega sveta v svet podzavesti in domišljije, njegovo delo vendarle lahko označimo kot primer sodobnega modernega romana, ki je tudi po formalni plati mojstrski. Zanimivo je pri tem, da je Wolf napisal svoje delo še v mnogo obširnejši obliki in da je šele s pomočjo svojega prijatelja sestavil sedanjo, krajšo verzijo romana. Res pa je, da je delo že ob nastanku obstajalo iz cele vrste fragmentov, vendar pa je s to literarno montažo delo vendarle še nekoliko izgubilo na notranji povezanosti. Posamezni prizori tega obširnega teksta se zde večkrat bolj rahlo povezani, tako da delu vendarle manjka resnično trdne notranje zgradbe. Kljub temu pa deluje roman na bralca kljub dolgosti izredno impresivno in mu ustvari podobo Amerike in njenega človeka. Morda je delo resnično predolgo in tudi utrujajoče. Toda s tem tekstom je pisatelj vendarle posegel v bistvo človekove eksistence in ustvaril delo, ki sodi v vrh sodobne ameriške književnosti. Slovenski prevod je odlično pri-pravil Janez Gradišnik, opremo pa je zasnoval Uroš Vagaja, ki si je po svoje zamislil upodobitev naslova. Je pa celotna izdaja primer skrbno pripravljenega, samo po sebi odličnega teksta. Sl. Ru. Srečni dnevi (V izvedbi Clure Colosimo) V ponedeljek je Clara Colosimo ob režijski pomoči Jožeta Babiča in ob sodelovanju Maria Giovaninnija uprizorila Beckettovo dvodejanko «Srečni dnevi*. Gre, kot je znano, za v igralskem pogledu zelo zahtevno delo, ki terja od protagonistke mnogo igralske rutine, umetniške nadarjenosti in izreden smisel za notranjo napetost odrske besede. Clara Colosimo je pokazala, da ima vse te pogoje. Zaigrala je dolg monolog brez omahovanj m z vsemi barvnimi odtenki, ki jih vsebuje razredčeno poetično tkivo Beckettovega besedila. Njena največja zasluga pa je nedvomno v tem, da je popolnoma zadela bistvo Beckettove umetnosti. Nikjer ni namreč posebej poudarila tesnobe, ki očitno izhaja iz celotnega smisli dela. Prepustila je to naravnemu kontrastu med nesmiselnostjo vsakdanjega početja in veselega blebetanja na eni strani in objektivno brezizhodnostjo človekove biti na drugi. Uspelo ji je tako ustvariti na odru tisto napeto vzdušje poetičnega konflikta, po katerem se Beckett odlikuje med predstavniki tako imenovanega • gledališča hladne vojne» tn zaradi katerega se lahko upravičeno uvršča med klasike sodobne dramske umetnosti. Režiser Jote Babič je Član Colosimo nedvomno zelo pomagal s svojo veliko izkušenostjo in prefinjeno intuitivnostjo. Njegova pomoč je še zlasti prišla do izraza v drugem dejanju, ki je odrsko najtežje in zahteva mnogo posluha za učinke, ki jih igralka lahko doseže zgolj s svojimi glasovnimi sredstvi in s pravilnim ravnovesjem med šepetavim in poudarjenim govorom. Scena Jožeta Cesarja je kljub skromnim elementom razodevala veliko inventivnost in zanesljiv smisel za poetične komponente Beckettovega besedila. Prav tako je glasba Pavleta Merkuja ob zaključku obeh dejanj s pristno učinkovitostjo poudarila predvsem poetično vsebino dela, kakršna izhaja v spopadu 2 nesmiselno stvarnostjo. j.t. Anna Magnani v Parizu PARIZ, 2- — Danes je iz Rima prispela v Pariz Anna Magnani, ki bo od 8- do 10. junija v TNP (Nacionalnem ljudskem gledališču) igrala v delu • La lupa» Giovannija Verge. m • * Kritika in javnost sta izredno lepo ocenili te dni končano razstavo moderne juogslovanske grafike v glavnem mestu Danske. Preden so si lahko ogledali dosežke jugoslovanske moder, ne grafike v Danski, so isto razstavo gledali še na Nizozemskem in v Belgiji. * • * MEHIKA, 2. — Arturo Šoto Rangel, najstarejši mehiški i-gralec, je umrl v starosti 83 let. V 60 letih kariere je ,arai v kakih 250 filmih. Štiristo let geografskih kart brez strateških meja (Nadalj. s 3. str. nedeljske št.) 13 naslednjih kart obdeluje slovenske In furlanske pokrajine, koder je divjala tako ime: • vana vojna za Gradiško (1616-1617» med Beneško republiko in Habsburžani. Nekatere teh kart so prava paša za oči: na kartah bruhajo topovi ogenj, konji vlačijo v diru lafete, vojaški pratež divja v prahu naprej, zastave vihrajo v vetru, četverokotniki pehote in konjenice stoje trdno na poljanah, bobni in fanfare oživljajo pokrajino. Največ teh kart je seveda beneških z beneškimi krajevnimi imeni, nekaj nemških z nemškimi imeni. Tri karte Giovannija Antonia Maginija zaključujejo prvo polovico kataloga in naj bi bile neke vrste prelomnica. Magini je bil namreč tisti, ki je prvi zbral kartografske dokumente italijanskih pokrajin. Te so izdaji po njegovi smrti 1. 1620 v Bolognj v atlasu z naslovom «Italia». Trije listi: «Furlanija, Beneška posest v Italiji in Istra» so bili ponatisnjeni skupaj z drugimi pokrajinami v tem atlasu. Karte sicer niso izvirne, ker je Magini v glavnem zbiral že priobčene karte in je le poskrbel za njihovo izdajo v skupnem atlasu. To dejstvo je po mnenju sestavljalca kataloga in urejevalcev razstave obeležilo njihovo zgodovinsko pomembnost. Skušnjava na kongresu v Trstu je bila prevelika, da se ne bi odločili za to gesto, ki jo pa sama izbira vseh 121 kart ne opravičuje. TRI VALVASORJEVE REKE Karte, objavljene po Maginije-vem atlasu «Italia» in ki jih je bilo na sami razstavi še 46, so smatrali organizatorji za manj pomembne in so jih razvrstili kat po časovni zaporednosti in ne po njihovi vrednosti v posamezne skupine kot karte prvega dela pred Maginijeve dobe. Drugi ne delijo njihovega mišljenja, saj imamo po Maginiju še za dvesto let kart pred industrializacijo kartografske umetnosti po generalnih štabih. Med prvimi post-Ma-ginijevimi kartami imamo nor.: karto' Janeza Vajkarda Valvasor-a: «Carniola, Carstia. Ilistria et indorum Marchias. Karta ni izvirna ter je posneta po karti znanega nemškega kartografa Kre-merja-Mercatorja. da, je celo nekoliko slabša. Eno pomembno stvar pa je Valvasor ugodno rešil, česar niso mogli opraviti drugi kartografi pred njim, da je osebno poznal kraške pojave: narisal je točni obseg Cerkniškega jezera ter popravil napako vseh dotedanjih kartografov, ki so iz treh ločenih rek: Rižane, Pivke in Unca napravili eno samo dolgo reko Alben (Planino), ki naj bi izvirala nekje pri Logatcu in se izlivala v Koprskem zalivu v morje. Za nas je tudi zanimiva brezimna karta gornjega soškega bazena, ki Je v bistvu karta 13 cest, ki vodijo iz Furlanije na Koroško in Kranjsko. $ torja-Kremerja. V letih,t ko je iz-, šla Florijančičeva karta, so se še ponavljale napake Laziusa, stare skoraj že dvesto let. Mnogo bolj kot točno podajanje nadrobnosti vzbuja pri tej karti občudovanje potomcev solidno matematično ogrodje ter jo prav zaradi tega lahko upravičeno imenujemo prvo moderno karto Slovenije.» Po Florijančičevi karti Kranjske in sosednih pokrajin ter po kartah starega Maginija iz 1. 1620 je izdal Rudolf Coronini, grof Kojskega in baron Kromberga, iz znane goriške plemiške družine, ki je dala v časih slovenskega narodnega preporoda še celo zastopnike slovenskega goriškega ljudstva v dunajskem parlamentu, dve karti goriške grofije. Prva je izšla 1. 1751. torej kaj kmalu za Florijančičevi. Imela je polno pogreškov iz zahodnega dela grofije, kamor ni segala Florijančičeva Kranjska, ki. jo je Coron:ni pridno uporabljal za vzhodni del. Cez pet let je Coronini izdal drugo, iz osnove čisto drugačno karto goriško-gradiščanske grofije, ki so mu .jo izdelali in izmerili . na terenu cesarsko-kraljevl geometri v Gorici. Bovcu in Tolminu. Seveda tudi ta nova karta ni brez pogreškov. Geografske koordinate niso točne za posamezne kraje. Izpuščeno je Doberdobsko jezero. Pojavljajo pa se nova imena slovenskih vasi, ki jih še ni bilo na nobeni karti: Plužnje pri Bovcu, Vrh nad Kanalom in druga. Natančne so zamotane politične in upravne meje. Narisana je celo Goričica pri Codroipu, ki Je bila avstrijski exclave. PATOCHI SO POTOKI .Na Cofoninijevi novejši karti je za profesorja Cucagno in seveda tudi za nas pomembno vprašanje bogata bera krajevnih imen. Naj govori tudi tokrat prof. Cucagna- «Zelo številna krajevna imena na karti so jasno zrcalo zgodo-vinsko-kulturn'h razmer naše dežele prav spričo izredne raznolikosti njihovih oblik. Ta imena namreč sestavljajo nekoliko zamotan in muhast mozaik, toda vendarle dragocen, ki je- prispevala kamenčke zanj ne samo navzočnost italijanskih in slovenskih prebivalcev, ampak tudi in predvsem kulturni in politični vpliv: na strani Italijanov, na drugi Avstrijcev nemškega jezika. Najdemo tako italijanska krajevna imena (s kakšno beneško ali furlansko obliko), čisto nemška imena, čisto slovenska imena, slovenska itali.janizirana, slovenska ponemčena,' kakor tudi ital!jap ska ponemčena ali pa poslovenjena in ne malo. mešarrih oblik. Tudi ne manjkajo. ..j^imacj sl.ove^skiji besed, ki so jih pb jezikovni; meji prevzela behBšfca' .narečja: saj imenujejo nekatere pritoke-in tlotft- dournik. Tako je na tej Coroni-nijevi karti Coritenza vnesena kot Coritenza patoco in Trebuša, dotok Idrijce kot Patoco Tribussa. Italijanska krajevna imena so številnejša in se pojavljajo tudi na Krasu in v tistih delih soškega porečja, ki so bili tudi tedaj kompaktno slovenski.« PRVA MODERNA KARTA SLOVENIJE Prof. Cucagna zelo hvali delo slovenskega župnika Janeza Diz-me Florijančiča, ki je po 12 letih trdega dela narisal na 12 listih takratno kneževino Kranjsko s sosednimi pokrajinami. Karta je bila tiskana v Ljubljani 1. 1744 in je bila ponatisnjena 1. 1799. Dva lista te velike karte obsegata Kras od Sesljanskega zaliva do Prevala, a na jugu segata do črte Rovinj-Lavin. S tem je vključen v karto tudi obmejni del beneške Istre. Beneško ozemlje ni tako dobro izdelano kot Kranjska dežela, toda še vedno toliko točno, da sta prvič na kartah točno izrisana pazinska grofija in tržaški Kras. Edino večji Flo-rijančičev pogrešek je bil ta, da je imel Limskl kanal za reko, kar pa je bil že običajni pogrešek na večini starejših kart. Florijančič je uporabljal pri imenovanju krajevnih imen zvečine nemška ali ponemčena imena, pri manjših naseljih slovenska imena, a za italijanske mesta Ob obali le italijanska Imena, za kar mu je prof. Cucagna posebno hvaležen. Na Krasu ni Florijan-čič vrisal dosti imen, Doberdob je pogrešno imenoval Doberdol. Nanos je imenoval z njegovim pravim imenom, a narisal na njem zelo vidno cerkvico sv. Hieronima, ki so se po njej ravnali mornarji, ko so pluli v Tržaški zaliv. Najbolje ocenimo to izredno Florijančičevo karto, če kar dobesedno citiramo profesorja Cucagno «Pri tej karti gre za z vseh vidikov izreden dokument, posebno če upoštevamo dobo, ko je bila karta narisana. Karta Je izšla v letih, ko so glede naših pokrajin severni atlasi preplavljali Evropo z zastarelimi predelavami kart Maginija in Marca- li«iiiiiii>iiBnuaiiiiaiiiitiiiMiiiif*iiiii*vii*iitiiii>iiiiii*iii«Mrti»iiii«Mi>i*M>ita*ltlllllM,ll>>Bf ll>l,,llllatl,ll,>>l>ia,a Ne moremo predalgo opisovati karte postoinskega okraja, ki 1o je narisal Kindermann in je izšla 1 1795. Zasluži pa, da jo omenjamo zaradi tega, ker označuje kot prva karta s posebnimi znaki podzemeljske jame. Prav zato zasluži posebno častno mesto v zgodovini kartografije. Nadiške doline so bile dostikrat kartografirane na kartah Furlanije, ob začetku 19. stoletja pa še posebej vdrugič na samostojni karti. Cesta skozi dolino oh Nadiži v Kobariški kot, ki je spadal še k Beneški Sloveniji, je zmeraj privlačevala interes oblasti. Župnija Kanal ob Soči je dobila še pred padcem Beneške republike svojo karto, na kateri so številne vasi dobile čisto sjpve1}; ska imena brez italijanskih ali nemških navlak. * * * S tem smo končali bežni pregled tistih geografskih kart, ki zanimajo primorske Slovence ali pa so splošnega pomena za vse prebivalce sedanjih obmejnih pokrajin med Jugoslavijo in Italijo. Na vseh teh starih kartah so na okrasnih baročnih vinjetah dolgi baročni naslovi, lci so v glavnem drugačni od sedanjih politič-no-administrativnih poimenovanj. Predvsem ni nikjer imena «Vene-zia Giulia«, ki so ga skovali ob koncu preteklega stoletja. Na prostoru sedanje «Venezie Giulie« se je nekaj časa šopiril oglejski patriarh, nato poljetnl goriško-tirolski grofje in čisto na zahodnem robu Beneška republika in končno avstrijska goriško-gradi-ščanska grofija; kraški del seda-nje «Venezie Giulie» do Trsta je zavzemala kneževina Kranjska, a je imela za navrh še polovico Istre OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kdor se ukvarja z novotarijami, bo imel več sreče. Srečni boste, ker vas bodo razumeli. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zaradi nervoze boste marsikaj pokvarili. Nepredviden dogodek vas bo spravil iz ravnotešja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Finančni napredek je zagotovljen, toda zavihati bo treba rokave. Ne tolmačite sl napak neke izraze čustva. RAK (od 23.6. do 22.7.) Vzdušje Je kot nalašč za začetek nekega sodelovanja. Preveč ste lahkoverni in to vam bo škodovalo. LEV (od 23.7. do 22.8) Naključno srečanje ni priporočljivo, vsaj /,a resne zadeve ne. Novo sklenjeno prijateljstvo bo trdno. DEVICA (Od 23.8. do 22.9.) Neki zmenek, ki je veliko obetal, bo šel po zlu. Vaši načrti tudi ne bodo ubrali prave poti. Na kartah tja y pozno 18. stoletje ril bilo dosti geografskih objektov, to je imen gora, rek in še manj pa naselij. Glavna mesta so bila središča fevdalnih gospodov, velikih ali pa majhnih, kakor je bila vojna sreča opoteča. Dolgo je prevladoval med fevdalno gospodo nemški Jezik, nato italijanski in končno je dunajski centralizem spet potisnil v ospredje nemški jezik po svojih kanclijah Lahko rečemo, da je bila topnnomastika odsev jezika na velikih in malih fevdalnih dvorih. Nekaj kartografov našega rodu Je že v 18. stoletju pustilo, da je prišla do veljave toponomasti-ka ljudstva, ki je živelo na kraju samem, to se pravi našega slovenskega ljudstva. Objektivno moramo dostaviti, da v mestih naši ljudje s svojim jezikom takrat še niso nič pomenili. Italijanski geografi, ki so se hkrati posvetili zgodovini kartografije, to je Marinelli, Marussi, Cucagna in drugi so že dalj časa proučevali stare karte naših pokrajin, jih kritično presojali in posebno na poslednji razstavi kart v Trstu leta 1961 objektivno ocenili Priznati je treba, da niso šli več po poteh iredentističnih aspiracij pred prvo svetovno vojno in ekspanzivnih ambicij med obema vojnama. ALBERT REJEC — Si uida a, Jakec, kej so sprauli vkep naši ta mladi? — Ja, tu je bla velika reč! Velika reč za dosti stvari. Ta prvo je bla velika reč, ke so se postauli glih ta mladi. Pole je velika reč, ke so sprauli pokonci vse ledi jn vse kraje od tam gor, od Belopeškeh jezer jn vele dol do Milj. Pole je velika reč, ke se sprauli vkep Slovence vseh farb. — Ma jest sm slišbu, de trakov v treh far-hah niso pestili. — Se zna, de ne! Zatu ke ani be teli, de be vsak nosu samo po ano farbo in de ne be denli teh farb vkep. Ma tudi tu bo pasalo. Jn pole je velika reč, ke je blo narjeno brez ta praveh žegnov. — Kaku de ne? Sej so tudi dehovniki požegnali tisto palco! — Ma ja, tisti žegen je biu. Ma, ku be reč, laičnega žegna odgovorneh činiteljev ni blo. Ta mladi so vse nardili nečko po svoji glavi, brez prašat nobenga neč. Jn taku je morbet kašen vihau nus. Ma tu neč ne stri, zatu ke pej ledje so vzeli vse za dobro in so bli forte navdušeni jn kontenti jn se jem je dobro zdelo, de se vsaj ta mladi zastopejo, če se ta stari ne morejo al nečejo. Jn tu je narbol fajn. — Ma sm slišan, de je tudi tekla kri?! — Tudi, tudi! U Ricmanjih je aden od tistih, ke so tekli, pou, ke je bla velika riva. Jn se je forte udaru u koleno. Jn je hitro pršu an drugi, prpraulen, de bo teku uan. Ma tisti, ke je pou jn ke je jemu koleno krvavo, ni fou neč slišat jn je teku uan. Vse, koker je blo odločeno. — E, slovenska kri ne /ali/ Ma posiliš! Jakec, ti, ke vse znaš! Kaku je prouzaprou ses tistem spomenikom u Miljah? Je odkrit al ni odkrit? — Znaš Mihec, ano jn drugo! Zatu, ke urad- je tisti spomenik pokrit, zatu, ke oblast ga ne pesti odkrit, zatu, ke je gor pisano tudi po slovensko. — Ben alora je pokrit. — Ne, ni pokrit, zatu ke ga je odkrila burja, — Ma vidi na! Jema burja več pameti ku ledje! Je vidla, de oblast ga lome jn taku ga je šla odkrit uana. — Ja, ma ni za vzet taku na lahko! Zatu ke tisti spomenik je uradno še zmiram pokrit. Ma sej sm vidu na fotografiji, de je odkrit. Tu ni uradno. Jn ke je uradno še zmiram pokrit jn ke je odkrit zastran burje jn ke tu ne smej bet, alora je vladni komisar poklicau h sebi miljskega žepana jn mu naroču, de more uan spomenik spet pokrit. — Alora ga bojo spet pokrili? — Ni miga res! Zatu ke miljski žepan je reku, de uan ne more neč naredet jn se ne more neč mejšat, zatu ke miljska občina tega spomenika še ni prevzela, zatu ke še ni biu odkrit. —• Ma zde j, denmo reč, de be ga teli uradno odkrit, sej ga ne bojo mogli, zatu ke ga je burja odkrila. Zatu ke za odkrit an spomenik, more bet prej pokrit. Ma če je odkrit! Premisli: kaku se be ti odkriu, če nimaš klebuka? — Ma alora zdej je situacija taku, da je spomenik odkrit jn de ga zdej ne morejo nan-ka odkrit, zatu ke je uradno pokrit. Jn miljska občina ga ne more pokrit, zatu ke uradno še ni biu odkrit. Jn odkrit se ga pej ne da, zatu ke je vre odkrit... — Ma kpj se te ne zdi zadosti tega odkrivanja? Jest sm samo radoveden, kaku se bo oblast zmazala s tega, s tega... — Ja, ja, sm vre zastopu. Tudi jest sm radoveden. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Nekoliko preveč napeto je vzdušje, da bi sodelovanje rodilo uspehe. Ne vtikajte se v tuje zadeve. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Delo se vam bo čudovito obneslo. Upoštevajte tudi mnenje tistih, ki jih po navadi podcenjujete. STRELEC (od 23.11. do 20 12.) Lotite se dela z vso resnostjo, kajti čas hiti. Tudi mladina ima svoje pravice. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekaj resnih težav, ki pa jih boste prebrodili. V družinskih odnosih bo vse teklo gladko. VODNAR (od 21.1. do 19.2) Z denarjem se ni šaliti. Zato skrajna previdnost. V družini neznatno navzkrižje, ki se bo kmalu popravilo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vse svoje sile boste morali napeti, da bo ste zadevo speljali pod streho. Veliko miru v sicer razgibani družbi IUIIIIIIHIIII1llllllllllll|i|iii|||t|||ii|||||||||||,|,||,„,|,m,||(|„,|t|||m||||||n|||||||t|||||||||||||||lm||||||||||||||||||||||t|||||t|||||||||t|||||||11|)|||||||||||||||||||||||||1|||||||MM||||n||I|||||n|||t||||||nt||||||||||||||||t||t|||t||||t||||i|||| SREČANJE Z DRAMATIKOM FRIEDRICHOM DURRENMATTOM Kulturi se obeta velika doba sedaj ko je postala svetovna v Biti «vest Svice» ni lahka stvar - Svetovna slava je le nesporazum Posledice potovanja v Sovjetsko zvezo - Ljudstvo ni nikoli nevtralno Močan, nepremičen. Sfinga z rokami v žepu. Od njega ne moreš pričakovati nič dobrega. De-monstrantivno nam obrne svoj široki hrbet. Ko se na pol obrne, vrže izpod obrvi svoj nezadovoljen in negostoljuben po-g ed.’ Leden molk. In koj, zatem’‘in povsem nepričakovano Friedrich Duerren-matt z naglico, ki se za njegovo veliko teli SUt4 neverjetna, zdr-vi po kamnitih stopnicah in nas čez veliko teraso pripelje v svojo delovno sobo. Na Skandinavskem se sedaj vodi velika diskusija o vprašanjih kulture. Glavna tema pa je, ali je država dolžna pomagati umetno-'*i ali ne? ((Načelno se nikakor ne more reči, če je umetnost resnično povezana z ljudstvom, ali ne. To stanje se ne more spremeniti z nobenim umetnim ukrepom. Moje gledišče se glede tega skrči na to. da nobena stran ne more prevzeti nase te obveznosti.. Razumljivo je, da imata dramaturg m prozaist vedno večje možnosti za materialne uspehe kot pa jih ima na primer pesnik-lirik. Zaradi tega mislim, da bi bilo treba Nobelovo nagrado podeliti izključno pesnikom-liri-korn.D To pomeni, da bi se vi, podobno kot -je to storil vaš prijatelj Sartre, odpovedali nagradi? «Kakšno pa je to vprašanje. Ne vem, ali so drugi dolini slediti zgledu nekoga, ki se je nagradi odpovedal. V primeru pa, da bi moral o tem odločati ja2, bi nagrado podelil pesniku.« To pomeni, da ste vi vendarle pristaš materialne varnosti umetnika? Do določene meje. Eden od najuečjib spodbudnikov je tudi materialna zainteresiranost. Ali ni svetovna slava povezana tudi z določenimi radostmi, zadoščenji? Jaz iivim zelo odmaknjeno življenje. Prav zaradi tega, sem se naselil v Noichatelu. Sicer pa je vsa zgodba o slavi le nekakšen nesporazum. Redko katera od dram, ki sem jih napisal, je bila po mojem mnenju dobro postavljena. Moj problem je v tem, da moja dela igrajo mnogi, toda slabo. In jaz se vedno bolj bojim dajati nove in nove drame. Težko si na primer morem privoščiti, da bi napisal nekaj v lahkem žanru. Od mene pričakujejo, da bo vsako moje novo delo težko m miselno globoko. Spravili so me tako rekoč v kletko. Ljudje se jezijo, ko želim pisati lahke stvari. Ko u-stvarjum dramo, se zapiram vase ves čas, dokler traja dogajanje. Nato pa na vse to pozabim. Meni ne ugajajo dela, ki sem jih komaj napisal. Pravzaprav jih celo sovražim. Veliko časa mine, preden se začnem objektivno obnašati do kakega svojega dela. Toda vi ne pišete le dramskih del? Ne, toda drama... drama je za mene — najpomembnejša. Kaj pa bosta rekli na to, da o vas neprestano pišejo kot o »nihilistu Duerren-mattu«? Neki kritiki pravijo o meni, da sem moralist, drugi zatrjujejo zame, da sem — nihilist. Sicer pa je nihilist zelo nejasen pojem in še sam ne vem, kaj pravzaprav pomeni. Ce nekdo sma-traA da je železniška proga nepotrebna, mu že naprtijo ime — nihilist. Se zavedate, da ste vi vest Švice? Tako se v Švici počuti vsakdo, ki razmišlja o tem, kar se tu dogaja. Jaz nisem edina vest. Težava je samo v tem, da ljudi, ki se ukvarjajo z raziskovalnim delom in odpotujejo zaradi tega na kakšno jezero na južni polobli in opisujejo navade tamkajšnjih ljudstev, nihče ne bo obtožil, da so nihilisti. Ce pa nekdo opisuje navade svoje lastne dežele, tedaj postane nihilist. Med Švicarji je smisel za humor zelo slabo razvit. Zato Švicarji vedno menijo, da je človek, ki piše šaljive stvari — nihilist. V današnji dobi pa takšno razpoloženje vlada povsod, ne samo v Švici. Morda je to zaradi tega, ker ljudje menijo, da današnja doba ni doba šale? Humor — je vprašanje distance. Eden vajvečjih humoristov je bil Sokrat. Vsakdo, ki se nad čemerkoli zamisli, mora zadevo ali dogajanje opazovati z določene razdalje, da bi si mogel ustvariti drugo, širšo sliko o njem. Toda mnogo je ljudi, ki si sploh ne želijo, da bi se v kaj zamislili. Zato vidijo vse v tako tragični luči. Po vašem zadnjem lanskem potovanju v Sovjetsko zvezo so vas začeli v določenih krogih smatrati, da ste postali »nekoliko rdeči«? To je možno. Vsak prebivalec Švice se boji, če nekdo potuje v Sovjetsko zvezo. Edina izjema so — trgovska potovanja. Malo prej ste rekli, kako grenko je biti vest Švice. V kolikšni meri vpliva dolgoletna nevtralnost dežele na način mišljenja švicarskega ljudstva? Samo ljudstvo nikoli ne more biti nevtralno. Nevtralnost — to je le politični problem. Razgovor se oddalji od glavne leme. Cez trenutek, kot bi se vrnil k svoji misli, Duerrenmatt zaključi: «Možno je, da bo čez petdeset let umetnost bolj romantična, kot je danes... V vsakem primeru se zelo čudim, da se v Sovjetski zvezi tako krepko navdušujejo nad romantiko. Tam romantične stike o ljubezni deklamirajo na zborovanjih, na katerih se zbere po več tisoč oseb... Ne mislim, da bo Evropa nekoč igrala isto vlogo, ki jo je imela nekoč. Prepričan pa sem, da so za kulturo nastopili veliki časi šele sedaj, ko je kultura postala svetovna. ANNE VOLDEN - REHTINGE «Kkstrahladet», Kopenhagen Pisalni stroj za note LONDON, 2. — Po petnajstih letih zelo zahtevnega dela je 48-letna Angležinja Lil Pavey dokončala pisalni stroj za pisanje not In partitur. »Ne bom se ustavila pri tem — je rekla gospodična Lil Pavey — pač pa bom svoje iznajdi-teljsko delo nadaljevala, dokler ne izdelam pisalnega stroja za beleženje gibov za balet, nadalje še pisalni stroj, ki bi bil primeren za rabo pri matematiki, pa še za kako drugo rabo, kar ml bo pač prišlo na misel.« Brž ko se je včeraj razširila vest o tej iznajdbi, si je družba «Im-perial Typewriter» zagotovila patentno pravico za novi stroj za ves svet. In brž ko Je bila objavljena ta vest, namreč vest o odkupu patenta, so se delnice omenjene družbe takoj dvignile. jg^pr Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11,30 šopek slovenskih; 11.45 Neapeljski motivi; 12.15 Za smeh in dobro voljo; 12.45 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tipični furlanski ansambel; 17.20 Italijanščina; 17.40 Lahka glasba; 18.15 Umetnost; 18.30 Glasbena oddaja za mladino; 19.00 Trobentač Ferguson; 19.15 Radijska univerza; 19.30 Novosti lahke glasbe; 20.00 Šport; 20.35 Moški zbor; 21.00 «Mrtve duše«, roman; 22.45 Avtorji Fur lanije - Julijske krajine. Trst 12.05 Plošče; 12 25 Tretja stran; 13.20 Pesmi Sergla Endriga; 13.30 Med zgodovino in legendo; 13.40 Koncert p. v. Ferrarisa; 14.10 Knjižne novosti; 14.20 Orkester P- v. C. Paccb.torija; 14.15 Ansambel »The jets«. Koper 17.15: Jutranja glasba; 8.00 Ritmi; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Glasovi ln orkestri; 11.50 Iz turistove beležnice; 12.00 in 12.55 Glksba po željah; 13.40 Mala prodajalna plošč; 14.00 Glasba po že JJah; 15.00 Operni almanah; 15.40 Vprašanja tedna; 16.00 Tretja stran; 16.15 Popevke; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ansambli; 19.30 Prenos RL j 22.30 Nočni motivi. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani iz albuma; 9.45 Popevke; 10.05 Operna antologija; 10.30 Radijska Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. narodne pesmi; 11.30 Dvorakove skladbe; 11.45 Glasba ČETRTEK, 3. JUNIJA 1965 za godala; 13.10 Giro dTtalia; 13.30 Odrska ln filmska glasba; 14.55 Vreme na morjih; 15.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Dantejevo življenje; 16.30 V diskoteki; 17.25 Naše pesmi; 18.10 Skladbe -tal. skladateljev; 18.50 Mali koncert; 20.00 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 20.30 Var'*''"'': 21.00 Politična tribuna; 21.45 Belgijska lahka glasba; 22.15 Planji John Brovvning. //. program 8.00 Jutranja glasba; 9.35 Srečanja; 10.40 Nove Ital. pesmi; 11.05 Pevci lahke glasbe; 11.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 12.00 Romantično potovanje; 13.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14.00 Pevci na odru; 14.30 Dnevne vesti in Giro dTtalia; 14.45 Nove plošče; 15.15 Kolesa in motorji; 15.35 Lahka glasba; med 15.50 in 18.30 Giro dTtalia; 15.50 Ritmi; 16.00 Rapsodija; 16.35 Di-verttmento za orkester; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Plesna glasba; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.15 Giro dTtalia; 20.05 Filmske novosti; 22.15 Jazz ///. program 18.30 Glasbeni pregled; 18.45 Na sporedu Igor Stravinski; 19.30 Vsakovečerni koncert; 20.40 Brahmsove skladbe; 21.20 Schoen-bergov kvartet štev. 3; 21.50 Načela in tehnika nenasilja; 22.30 Spohrove skladbe Slovenija 8.05 Jutranji zvoki; 8.55 Radijska šola; 8.2« Peroci - Mihelčič: Moj dežnik Je lahko balon; 9.45 Slov. narodne; 10.15 Glasbeni sejem: 11.00 Napotki za tuje turiste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Ansambel Jankoviča; 12.30 Dve simfonični pesnitvi; 13.30 Priporočajo vam,,,; 14.05 Naši solisti; 14.35 Naši poslušalci čestitajo; 15.30 Kmečke pihalne godbe; 15.40 Literarni sprehod; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Turistična oddaja; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Odskočna deska; 18.45 Jezikovni pogovori; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 večer; 21.40 Glasbeni nokturno; Domače pesmi; 21.00 Literarni 22.10 Popevke; 23.05 Iz novejše svetovne glasbe. Ital. televizija 8.30 Sola; 16.30 Giro dTtalia; 18.00 Tvoja prihodnost; 18.30 TV zgodba: »La sfida di Millvalley»; 19.00 Dnevnik; 19.15 O kmetijskem pridelku in porabi; 19.50 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Politična tribuna; 21.35 Prireditve med tednom; 22.30 Prijatelj »izločenih«; 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Sejem sanj; 23.15 Športne vesti. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 11.00 Francoščina; 16.40 Ruščina; 17.10 Govorimo po angleško; 17.40 Na črko, na črko — mladinska oddaja; 18.25 Obzornik; 18.45 Po Jugoslaviji; 19.15 Glasbena porota; 19.45 V kinu bomo videli; 20.00 Dnevnik; 20.30 Narodna glasba; 20.40 Rezer. čas; 22.40 Šostakovič in Bergman; 23.20 Poročila. U Spominski tek v slikah 1 Čeprav se je Spominski tek ob dvajsetletnici zmage nad nacifašiz-mom zaključil že v nedeljo in smo o njem podrobno poročali v torek, objavljamo danes še nekaj slik o tej resnično lepi prireditvi. Na sliki vidimo poklonitev nosilcev štafetne palice, domačih športnikov in Prosečanov na proseškem pokopališču pred spomenikom in na grobovih padlih partizanov Nosilci štafetne palice in športniki kluba »Primorje« pred spomenikom padlih na kontovelskem pokopališču aia—a———Bi Poklonitev in položitev venca na openskem strelišču, na kraju, kjer so fašisti postrelili Pinka Tomažiča in njegove tovariše Po kratki svečanosti v Rižarni je šla štafetna palica skozi Skedenj do pomola ob lesnem skladišču, kjer je bil počaščen spomin vseh naših borcev, ki so padli na morju ' \ Nfcdjt : T’~ "Vrni Kolona s štafetno palico je tekla tudi čez Mlljske hribe. Na sliki kratek postanek pri Korošcih. Peter Viola pozdravlja mladince pred sedežem domačega prosvetnega krožka Tudi v Mačkovljah je bil kratek postanek z ustreznim programom. Na sliki čitanje listine Pred spomenikom padlim partizanom v Boljuncu, kjer se je na kratki svečanosti zbralo veliko domačinov Vreme včeraj: naj višja temperatura 21. najnižja 13,9, ob 19, uri 19; zračni tlak 1016.8 stanoviten, vlaga 66 odst., nebo 5 desetin po-oblateno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 3. Junija Pavla Sonce vzide ob 4,18 in zatone ob 19.48. Dolžina dneva 15.30. Luna vzide ob 7.41 in zatone ob 23.45 Jutri, PETEK, 4. junija Franc SRAMOTNA PREPOVED OB 20-LETNICI ZMAGE NflP FAŠIZMOM IN NACIZMOM Protestno zborovanje ANPI v Miljah zaradi prepovedi odkritja spomenika Govornika dr. Karel Šiškovič m deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi sta ostro ožigosala nedemokratični ukrep oblasti in napovedala nadaljnjo borbo ANPI za spoštovanje pravic slovenskih skupnosti Včeraj dopoldne je bilo v Miljah protestno zborovanje, ki ga je organizirala krajevna sekcija partizanskega združenja ANPI, proti prepovedi odkritja spomenika padlim v Miljah z dvojezičnim napisom. Govorila sta deželni svetovalec dr. Karel Šiškovič in deželni svetovalec ter deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi. Oba govornika sta povezala včerajšnji praznik republike, dvajsetletnico osvoboditve in ustavo s prepovedjo odkritja spomenika. V začetku svojega govora Je dr. Šiškovič dejal, da je proglasitev republike- pomenila zmago antifašističnih sil in njihove enotne borbe proti nacifašizmu. Temu je sledila ustava, izraz enotne borbe in jamstvo demokracije, svobode in enakopravnosti, ki sicer zagotavlja Slovencem v Italiji njihove narodne pravice, a te se še kršijo kljub raznim izjavam dobre volje. V ta okvir se postavlja vprašanje spomenika v Miljah. Na podlagi ustave in skupne borbe za iste ideale svobode in demokracije Slovenci zahtevajo svoje pravice. Za te ideale so se borili in umirali. Tudi za tiste,; ki so se skrivali ali so bili celo na nasprotni strani. Oblasti si glede prepovedi odkritja spomenika v Miljah hočejo umiti roke, prebivalstvo pa zahteva jasno besedo In preklic nedopustne prepovedi. Nikakor pa ne more in ne sme biti govora o nekakšnem dovoljenju s strani Deputacije za domovinsko zgodovino, katere predsednik je bivši tržaški podeštat med nemško okupacijo odv. Pagni-ni. Oblasti, ki so izdale prepoved, morajo to prepoved preklicati. Nato je govoril Silvano Bacicchi, M je ostro obsodil ravnanje pristojnih oblasti in odločno zahteval, da se odpravi sramotna nasilna krivica, ki žali demokratično prebivalstvo ter spomin padlih. Poudaril je: «Nikakor ne moremo trpeti takega nasilja, ki ne upošteva dejstva, da so se v teh krajih skupno borili in prelivali kri ter umirali pripadniki dveh narodnosti, Slovenci in Italijani. S spomenikom z napisom v njihovem jeziku hočemo počastiti njihov spomin.« Omenil Je določila ustave o zaščiti pravic narodnih manjšin in pripomnil: «Danes praznujemo dan republike, govorimo o ustavi, pa moramo še protestirati zaradi prepovedi odkritja spomenika. To dokazuje, kako daleč smo še od uresničitve določil ustave in idealov odporništva. Slepi bi bili, če bi trdili, da se s tem kršijo pravice le enega dela prebivalstva. S tistim pokrivalom hočejo prikriti in skriti, zatemniti ter ignorirati ustavo in pravico do enakopravnosti. Lahko prekrijejo napis, a zbrisati ga ne bodo mogli, ker je vklesan v vesti svobodoljubnih ljudi, ki so se borili za ideale demokracije in svobode, v srcih mlade generacije, ki sledi tem idealom in bo za njihovo uresničitev nadaljevala borbo.« Govornik je pripomnil, da gre za sramotno prepoved tudi zaradi tega, ker se formalno ne ve, kdo jo je izdal. Poudaril je, da v zadevi glede spomenika v Miljah prihaja do izraza borba med novimi, naprednimi silami in ostanki starih reakcionarnih ter šovinističnih usedlin. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so' se glede odkritja spomenika v Miljah soglasno izjavili tudi nekateri občinski sveti na Tržaškem; v Dolini in Nabrežini pa so se komunistom, socialistom in Slovencem raznih političnih struj pridružili tudi demokristjani. Nato Je Bacicchi ponovno pouda-rjl, da vse dosedanje izkušnje dokazujejo, kako se krši svoboda vseh, ko se odrekajo pravice delu prebivalstva. Zato vprašanje spomenika v Miljah presega krajevni značaj. Pri tem gre za načelno vprašanje svobode ln demokracije. Zavedamo se, je prej pripomnil govornik, da bi sprejeti diskriminacijo na škodo slovenske skupnosti v naši deželi, pomenilo oporekati ji mesto, ki si ga Je priborila s svojimi žrtvami in boji, ki niso bili samo za obrambo njenih pravic, ampak v splošnem interesu pravic vseh narodov, ki tu živijo. Govornik je omenil dogodke v Vietnamu in ožigosal zatiranje teženj ter borbe narodov za svobodo in neodvisnost. Glede spomenika v Miljah pa Je zagotovil, da bo združenje ANPI nadaljevalo močno akcijo tudi v vsedržavnem okviru. Anahronističen karabinjer na bloku pod Škofijami Prejeli smo naslednjo vest, ki jo objavljamo suhoparno in brez komentarja, ker je vsak komentar odveč. Pričakujemo pa, da bodo pristojni organi podobne stvari preprečili. Sinoči ob 22.55 se je ugledni slovenski tržaški zdravnik vračal iz Kopra v Trst skozi blok pod škofijami (Rabuiese) skupno s svojo ženo in svakom. Ko je njegova žena izročila na italijanskem mejnem bloku službujočemu karabinjerju potni list, je s svojim bratom govorila po slovensko. Tedaj jo je karabinjer vprašal, kakšen jezik govori. Odgovorila mu je, da govori slovensko. Nahrulil jo je, da ne sme govoriti slovensko, naj govori italijansko, češ da ima italijanski potni list, ali naj se vrne čez mejo na jugoslovansko stran. SINOČI V DVORANI KULTURNEGA DOMA Pretresljiv poklon «Gledališča mladih» vsem žrtvam nacizma in fašizma Odrski debut mladih gledaliških entuziastov.ki se je visoko dvignil nad raven amaterskega nastopa Pod pokroviteljstvom Slovenske- svetili spominu vseh žrtev naciz- V soboto, 5. junija, ob 19. uri bo v dvorani kulturnega krožka gRodolfo Morandi« prof. Stelio Zeppi s tržaške univerze predaval o temi: «Nova knjiga o krizi italijanske univerze: Laboratorij« R. Tcmatisa, Pogled odkriti neodkriti spomenik Vem sodelujočim in tistim, ki so na kateri koli način prispevali in pripomogli k uspehu SPOMINSKEGA TEKA DVAJSETLETNICE OSVOBODITVE, najlepša hvala, STEDO — KOORDINACIJSKI ODBOR ga akademskega kluba ((Jadran« je sinoči opravilo v Kulturnem domu svoj odrski debut ((Gledališče mladih 65». Kdor emu debutu ni prisostvoval, bi si lahko tudi predstavljal, da je nastopila ena izmed običajnih amaterskih skupin, kakršne poznamo iz prosvetnih društev, z vsemi tistimi začetniškimi težavami, ki so pač povezane z vsakim amaterskim delovanjem. Bilo bi seveda pretirano oovoriti, da se s podobnimi težavami ni borilo tudi «Gledališče mladih 65», toda nesporno dejstvo je, da se nam je predstavilo ne samo z zrelim gledaliških hotenjem, temveč tudi z resnostjo in skrbno pripravljenostjo, kakršno se lahko odraža samo v amaterstvu višje stopnje, ko že ni več mogoče govoriti samo o posameznih talentih, temveč o skupini mladih ljudi, ki pojmujejo gledališče v vsej njegovi vlogi umetniškega prenosnika kulturnih stremljenj in teženj. Res je sicer, da so 'nekateri od nastopajočih že našli stik z gledališčem pred sinočnjim nastopom, pa čeprav v njegovi radijski zvrsti, toda jo prav nič ne zmanjšuje uspeha, ki so ga dosegli s svojim odrskim krstom in ki nas je kratko in malo presenetil. Se prav posebno simpatično pri teh mladih gledaliških entuziastih, in tako jih lahko po pravici imenujejo, pa je, da so svoj prvi odrski nastop po- .........................................................iMtiiiiimiimmmiiiimiii-immiiiiiiiiHMiii....... TRI TIPNE PRED IAČCTK0M VClIKl GOSPODARSKI MANIFESTACIJE Glavne značilnosti letošnje udeležbe Jugoslavije na tržaškem velesejmu Iz Jugoslavije bo razstavljalo 58 podjetij ■ 22 junij- dan Jugoslavije - Pet italijanskih dežel s posebnim statutom Tržaški velesejem se pripravlja na svoj veliki dan, ki bo 21. junija, dan otvoritve 17. mednarodne vzorčne razstave. Od 1948. leta dalje, ko Je tržaški velesejem po daljšem presledku ponovno zaživel je vsakoletna junijska manifestacija postala osrednja gospodarska prireditev tržaškega emporija, na kateri pride vsako leto ponovno do izraza pomembnost tržaškega pristanišča, tržaške Industrije, trgovinskega posredniškega centra v gospodarskih, političnih ln socialnih stikih med Podonavjem in čezmttr-jem, med Zahodno in Srednjo Evropo, Bližnjim in Daljnim vzhodom, Afriko in Amerikp. Do odprtja nove prireditve manjkajo še slabi trije tedni, na vele-sejemsko upravo pa prihajajo sporočila o uradni udeležbi tujih držav ter zasebnih razstavljal cev lz notranjosti države. Avstriji ln Jugoslaviji, ki sta prvi zagotovili svojo udeležbo tudi na tem 17. velesejmu, so se doslej pridružile Madžarska, Poljska, češkoslovaška, Katnerun, Tanzanija, Zahodna Nemčija ln Nizozemska. Jugoslavija bo. kakor znano, tudi letos nastopila s kolektivno razstavo industrijskih ln obrt- niških izdelkov v pritličju tako imenovane Palače narodov, kjer bo zajela isti razstavni prostor kakor na lanski prireditvi. Prikaz jugoslovanskih izdelkov sta tudi letos pripravila skupno gospodarski zbornici za Slovenijo in Hrvatsko, razstava pa bo obsegala zlasti tiste proizvode, ki pridejo v poštev za izvoz na italijansko tržišče. Včeraj je uprava velesejma prejela od ljubljanskega podjetja Exportpro-Jekt, ki bo poskrbelo za ureditev te skupne razstave Industrijskih izdelkov. dokončen seznam jugoslovanskih podjetij, ki bodo letos nastopila na tržaški prireditvi. Teh je najavljenih 58. in sicer gre za podjetja, ki pripadajo najrazličnejšim Industrijskim vejam. Težko Industrijo bodo zastopali železarna iz Jesenic, Strojna tovarna iz Trbovelj, podjetje Llv iz Postojne,-Metalna Industrija lz Varaždina; lahko strojno industrijo bodo predstavljale Tovarne pisalnih strojev iz Ljubljane, podjetje Contal, prav tako lz Ljubljane, dalje znana tovarna ISKRA, zagrebška Tvornlca računskih Strojeva, Tovarna igel iz Kobarida In druga; izvozni sektor bo prisoten s celo vrsto podje- ■ iiiiiiimiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii DOLOČENI UČNI PROGRAMI ZA LETO 1966 Zaključek zasedanja sveta centra za fiziko ■ Za znanstvenike centra še niso zgradili stanovanj Znanstveni svet, ki nadzoruje delovanje mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Trstu v imenu mednarodne atomske agencije z Dunaja, je včeraj zaključil svoje drugo zasedanje in je izrazil svoje popolno zadovoljstvo z dosedanjim delom centra. Sestankov, ki jim je predsedoval Mehikanec prof. Vallarta, so se udeležili poleg drugih članov sveta tudi Nobelov nagrajenec prof. Heinsenberg, podpredsednik sovjetske akademije znanosti >rof. Soloviev in prof. Van Hoff, ci je zastopal predsednika mednarodne atomske ustanove CERN iz Ženeve. O znanstvenem programu, ki je sedaj na dnevnem redu v centru za teoretsko fiziko, in sicer o seminarju za fiziko visokih energij in elementarnih delcev sta PRIPRAVE ZA POSTAVITEV SEKCIJE ANPI V nedeljo bo v Nabrežini konferenca bivših borcev Sprejeli bodo tudi sklepe v zvezi s postavitvijo spomenika padlim borcem v NOR v Nabrežini V Nabrežini se Je sestal priprav- občine pri zgradnji spomenika Ijalni odbor za sklicanje občinske konference bivših partizanskih bor. cev. Na sestanku so sklenili, da bo konferenca v nedeljo 6. t. m. v dvorani «1. Gruden« v Nabrežini ob 10. url zjutraj. Pobuda bivših borcev devinsko . nabrežinske občine Je izredno važna, ker gradi temelje močne sek-cljske organizacije Združenja bivših partizanov Italije (ANPI) v tej občini in ker postavlja na dnevni red vprašanje postavitve spomenika padlim borcem v Nabrežini. Sestanek pripravljalnega odbora je v zvezi s tema dvema vprašanjema žel popoln uspeh. Na eni strani so se utrdile organizacijske vezi bivših borcev, a na drugi so bili postavljeni temelji za čim širšo udeležbo vsega prebivalstva bivšim borcem. Nedeljska konferenca bivših borcev devinsko - nabrežinske občine je še posebej pomembna, ker spada v okvir množičnih manifestacij ob 20-letnici osvoboditve. Dnevni red konference je naslednji: 1. Poročilo o delovanju pokrajinske organizacije ANPI; 2. Postavitev spomenika padlim v NOB v Nabrežini; 3. Izvolitev občinskega odbora ANPI; 4. Razno. Poročili bosta podala Vladimir Kenda In Giovanni Padoan-Vanni, člana pokrajinskega odbora ANPI. Pripravljalni odbor vabi vse bivše borce, aktiviste ln sorodnike padlih, da se udeležijo zborovanja. obširno poročala ravnatelj centra prof. Abdus Salam in namestnik ravnatelja prof. Budini. Na sestankih je bilo poudarjeno, da je bilo v tem kratkem času, odkar center deluje, napravljenega mnogo dela. Dosedanji dosežki znanstvenih del centra so ponesli v svet Trst in tudi mednarodno a-tomsko agencijo z Dunaja. Danes, so ugotovili znanstveniki, ni na svetu specializirane znanstvene revije, ki ne bi poročala o delu centra za teoretsko fiziko. Znanstveniki so izrazili svoje zadovoljstvo tudi z organizacijo centra v začasnih prostorih in z deli, ki so v teku za zgraditev novega sedeža pri Miramaru. Hkrati pa so ugotovili, da še ni bilo rešeno vprašanje zidanja stanovanj za znanstvenike centra, ki bi jih morala sezidati italijanska vlada, ter so izrazili željo, da bi bilo to vprašanje čimprej rešeno. Svet je tudi izrazil upanje, da si bodo pristojni organi prizadevali za izboljšanje letalskih zvez s Trstom. Znanstveni svet se je sestal tudi z deželnim odbornikom za prosveto prof. Vicariem, ki jim je sporočil, da je deželna uprava že nakazala 200 milijonov lir za pomoč centru za teoretsko fiziko. Na včerajšnjem sestanku je znanstveni svet določil tudi učne programe za prihodnje leto. Sklenili so, da bosta sestavljeni dve raziskovalni skupini: ena o fiziki plazme in ena o fiziki visokih e-nergij in elementarnih delcev. Zato bodo seminarji trajali dve leti. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je kot nadzorni organ na svojih zadnjih dveh sejah odobril vrsto u-pravnih sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril o-snutek konvencije tržaške občine za ustanovitev medicinske fakultete na tržaški univerzi, ustanovitev petih delovnih središč za brezposelne v tržaški občini; sklep devinsko nabrežinske občine o prispevku turistični in le-toviščarski ustanovi v Sesljanu, predujem 150 milijonov lir tržaški pokrajinski upravi itd. tij, ki Izvažajo najrazličnejše izdelke in proizvode, od učil do medicinskih instrumentov, od papirne embalaže do kinoprojektorjev. Tudi usnjarska Industrija bo letos dobro zastopana na sejmu, saj so s tega področja priglasile svojo udeležbo tovarne Toko iz Domžal, Koteks Tobus iz Ljubljane, Derma Koteks iz Zagreba in Konus iz Slovenskih goric. Za prikaz izdelkov domače obrti in pletarskih proizvodov bosta poskrbeli podjetji Dom iz Ljubljane ter Interplet iz Zagreba. Podjetja Istravinoexpart z''Reke, Slovenija vino iz Ljubljane, Vinopro-dukt iz Zagreba ter Dalmacija vino iz Splita bodo prikazala izvozne zmogljivosti. Jugoslavije, kar zadeva vino, žgane pijače in sadne sokove, posebne razstave pa bodo organizirala še podjetja Muzička naklada lz Zagreba (kitare in klavirske harmonike), Jugofllatelija (znamke in pribor za filateliste), itd. Turistične informacije bodo obiskovalci lahko prejemali v posebni informativni pisarni, ki jo bosta na sejmu odprli skupno Turistična zveza SR Slovenije in Tu-ristički savez Hrvatske. Poleg skupne razstave industrij skih in obrtniških izdelkov v Palači narodov pa bo Jugoslavija kakor vsako leto nastopila tudi na lesni razstavi, in sicer znotraj lesnega paviljona, deloma pa tudi na odprtem. S tega področja se je letos priglasilo pet velikih podjetij, in sicer Jugodrvo iz Beograda, Export-drvo iz Zagreba, Meblo iz Nove Gorice ter Slovenijales in Lesnina lz Ljubljane. V posebnem kiosku v gastronomskem parku bo nastopilo z neposredno prodajo znanih specialitet novogoriško podjetje Primorje Export, ob sodelovanju s podjetji, ki izvažajo jugoslovansko pivo in vino. Kot posebno zanimivost naj omenimo, da bo letos na sejmu nastopilo s posebno razstavo vseh pet italijanskih dežel s posebnim statutom, to je Sicilija, Sardinija, Tri-dentlnsko-Gornje Poadižje, Dolina Aoste ter Furlanlja-Julijska krajina. Svojo udeležbo so doslej zagotovile tudi številne tovarne in podjetja iz Trsta ter iz ostalih industrijskih in trgovskih središč dežele Furlanije — Julijske krajine. Iz notranjosti Italije pa se je priglasilo tudi nekaj vodilnih Industrijskih koncernov. Med velikimi gospodarskimi organizacijami z državno udeležbo, ki bodo nastopile na letošnji razstavi, naj omenimo Flnmeccanico z obrati Ansaldo San Giorgio, Officine Meccaniche Trie-stine in Termomeccanico, dalje Finsider z obrati Italsider in Dal-mine, Fineantieri z Združenimi jadranskimi ladjedelnicami ter Fin-mare z vsemi štirimi pridruženimi družbami, to je Italijo, Tržaškim Lloydoin, Tlrrenljo in Adriatico. Uprava velesejma je za letos pripravila bogatejši program stranskih prireditev, ki bodo spremljale splošni vzorčni sejem do njegovega zaključka 5. julija. Tako bosta letos poleg običajnega Dneva lesa, ki bo 29. junija in Strokovnega srečanja o pohištvu z združenim natečajem za najboljši model zložljivega stola, na katerega se je doslej priglasilo čez 200 arhitektov in risarjev in ki bo 27. junija, še poseben dan posvečen topolu (28. junija) ter poseben Mednarodni dan kave (1. julija). Uprava velesejma je tudi že pripravila glavni koledar, po katerem si bodo sledili dnevi posvečeni posameznim državam, ki bodo uradno prisotne na sejmu. Tako Je bilo določeno, da bo prvi dan sejma, to je 21. junij, posvečen Zahodni Nemčiji, drugi, 22. junij, Jugoslaviji, tretji, 23. junij, Avstriji. Itd. Letošnji sejem se odpira v trenutku, ko se Italijansko gospodarstvo hitreje razvija kakor na primer lansko leto ln ko se Trst čedalje bolj uveljavlja kot glavno mesto nove dežele Furlanije — Julijske krajine; lani je število razstavljavcev doseglo 1057, letos pa Je zato pričakovati, da se jih bo priglasilo še več. žal pa bo moral sejem v vsakem primeru ohraniti iste razsežnosti kakor v prejšnjih letih, kajti sejmišče (35.000 kv. m, od tega 12.000 pokrite površine) ni- ma možnosti, da bi se razširilo, dokler ne bo zanj pripravljena nova površina v Barkovljah. Preden pa bo ta rešitev možna, v kolikor se uprava ne bo odločila za kakšno drugo varianto, pa bo njoralo najbrž preteči več let. Odv. Pietro Ferraro imenovan za viteza dela Predsednik tovarne papirja v Stivanu odv. Pietro Ferraro je bil imenovan za viteza za zasluge na delu. Ferraro se je rodil leta 1908 v Benetkah ter se je najprej posvetil odvetniškemu poklicu, nato pa industrijskim dejavnostim. Leta 1938 je ustanovil Italijansko družbo za magnezij v Bocnu, leta 1051 tovarno bombaža San Giusto v Trstu, leta 1955 pa tovarno papirja v Stivanu, ki krije 50 odstotkov potreb po časopisnem papirju v Italiji. Ustanovil je tudi družbo «Elettro-termica triestina«, kj proizvaja tok za tovarno in tudi za naše mesto. Odv. Piero Ferraro se ukvarja tudi z raznimi gospodarskimi in socialnimi vprašanji, o katerih je napisal tudi več knjig in mnogo esejev. Med vojno se je udeležil odporniškega gibanja ter je opravil tudi več važnih vojaških misij. Tako se je med drugim spustil spomladi leta 1944 s padalom v Venetu. Za svoje junaško delovanje je prejel zlato vojaško kolajno za hrabrost. Sprejem dr. Mazzc ob prazniku republike Deželni vladni komisar dr. Maz-za je včeraj zvečer ob prazniku republike priredil v vladni palači sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki vseh najvišjih krajevnih civilnih, vojaških in cerkvenih oblasti, vplivne osebnosti iz javnega življenja in člani konzularnega zbora. Sprejem je potekal v prijaznem vzdušju. mo in fašizma in tudi s tem pokazali zrelost svojih pogledov na svet in predanost idealom, za katere so morali umirati ljudje samo zato, ker so ljubili svoj narod in svobodo in ker so v očeh in možganih sfanatiziran ih zveri bili manjvredna in nečista rasa. Želim poudariti to simpatično potezo tega mnogoobetajočega gledališkega kolektiva zlasti še zato, ker nam je neizmerno prijetno ob zavesti, da imamo mladino, ki se oplaja ob vzvišenih zgledih nesebičnosti in predanosti naših žrtev. Sinočnji nastop ((Gledališča mladih 65» je bil razdeljen v dva dela. V prvem so mladi igralci u-prizorili Edtvina Sglnanusa igro ((Korczak in otroci», v drugem pa montažo pisem na smrt obsojenih. Cas in prostor nam ne dopuščata, da bi se spuščali v podrobnejšo razčlembo Sglnanusovega dela, ki je čudovit gledališki spomenik trpljenju židovskega ljudstva na Polj. s kem a obenem resna in s toplim humanizmom grajena pretresljiva zgodba o židovskem zdravniku Korczaku in nebogljenih židovskih otrocih v varšavskem getu, ki morajo umreti in s katerimi umre tudi zdravnik sam, čeprav bi se lahko rešil, ter o nacističnem častniku, ki slepo in prepričan v svoje poslanstvo v imenu nemškega naroda in ideje o nadčloveku izvršuje ukaze in brezvestno pošilja v smrt nedolžne židovske otročiče, medtem ko doma izkazuje vso svojo očetovsko nežnost in ljubezen svojemu otroku, ženi in celo svojemu psičku. Igralski kvintet Drago Gašperlin, Saša Rudolf, Livij Valenčič, Savina Remec in Roman Ljubič so pod zanesljivo režisersko roko tlana SG Jožka Lukeša, v na moč poenostavljeni scenski zasnovi Mitje Ceja ter ob dognani glasbeni o-Vremi Edvarda Martinuzzija z vložki Chopinovih nokturnov,. je svojo nalogo rešil nadvse zadovoljivo z odličnim obvladanjem besedila in v izraziti, čeprav povsem neprisiljeni interpretaciji. Ustvarili so zaokroženo predstavo v svojstveni odrski postavitvi, dovolj sproščeno v igri in v karakterizaciji posameznih oseb. Tudi montaža pisem na smrt obsojenih je učinkovala presunljivo. Scenska postavitev montaže z uporabo reflektorjev na zamračenem horizontu je bila kljub svoji enostavnosti in statičnosti zelo domiselna in zlasti učinkovita v zaključnem prizoru z defilejem nastopajočih s transparenti v rokah, ki je izzvenel kot molčeča manifestacija za mir, Za svobodo in za socialno pravičnost. Prosto podajanje pisem je bilo doživeto in zlasti v nekaterih primerih tudi interpreta-cijsko poglobljeno, prosto vsakega patosa tako, da je še bolj prišla do izraza presunljiva vsebina pisem, ki je že sama po sebi silno dramatično učinkovita. Izbor pisem je bil primeren, ker je predstavljal dovolj zaokrožen prikaz evropskega odporništva tudi v njegovih različnih ideoloških izvorih, toda skupnih stremljenj po svobodi in napredku. Zelo lepo je bilo, da sta bili v ta izbor vključeni tudi pismi dveh naših žrtev Simona Kosa in narodnega hero- ja Pinka Tomažiča, nedopustno pa je, da je bil iz znanega pisma Pinka Tomažiča zaročenkii izpuščen drugi del stavka, v katerem pravi Pinko o svojem zadnjem srečanju z duhovnikom: «Ločila sva se kot ddbra prijatelja, ki je kljub svojemu stanu dober fant«. Vsak Slovenec in posebno še vsak tržaški Slovenec dobro ve, da je bil Pinko Tomažič komunist. Prepričan sem, da je bil tudi zato vključen v ta izbor, kot je bil na drugi strani vključen vanj francoski duhovnik, da se tako še bolj osvetlijo vezi, ki so družile protifašistične borce raznih prepričanj. Prav zato je cenzuriranje pisma Pinka Tomažiča, pa naj je bilo nenamerno, toliko bolj pa še, če je bito namerno, vse obsodbe vredna skrunitev njegove dragocene oporoke, kakršno predstavlja prav to njegovo pismo, v katerem je tudi in še zlasti v ((cenzuriranem« stavku poslednjič govorilo njegovo plemenito in široko človečansko srce, polno prav tiste ljubezni, ki je nekateri očitno ne poznajo. Za ves simpatični kolektiv gledališča mladih mi je iskreno žal, da je do tega prišlo in upam samo, da gre za nenamerno dejanje. Kot recitatorji so nastopili: Pavel Bajc, Sonja Bajs, Eilibert Be-nede tič, Matjaž Bidovec, Drago Gorjup, Nora Jankovič, Igor Jogan, Pavla Kramar, Alenka Kravos, Nevica Lukeš, Pavel Makuc, Nerina Švab, Marinka Theucr-schuh, Saša Rudolf in Franko Žerjal. Gledalci, ki so tudi tokrat v lepem številu napolnili avorano, so mlade izvajalce m zlasti še požrtvovalnega in opo‘vb>.e,7 i režiserja Jožku Lukeša nagradili z obilnim in toplim pios vitjem ki nuj bo m,uihm gledaiiščuk-i.m sp .dkodo za / aduijni J delo. Prav bi tudi bilo. da bi ta mladi ansambel svoj nastop še ponovil, zlasti za šole, za katere bi lahko bil tudi obvez-.n. j k. OB PRAZNIKU REPUBLIKE Sprejem generalnega konzula v Kopru Italijanski generalni konzul v Kopru dr. Amadeo Cerchione s soprogo je priredil nocoj v hotelu »Triglav« v Kopru sprejem ob italijanskem nacionalnem prazniku. Sprejema se je udeležilo nad 500 povabljencev, med njimi predstavniki oblasti ter političnih in družbenih organizacij iz vseh primorskih občin, nadalje predstavniki sosednih področij hrvaške Istre, predstavniki Italijanske unije za I-stro in Reko na čelu s predsednikom Unije prof. Antonijem Bor-mejem in drugi. Na. sprejemu so bili tudi številni člani italijanske manjšine s koprske obale. Opazili pa smo tudi mnogo ljudi iz poslovnih krogov, predvsem predstavnikov Industrijskih podjetij Primorske. Na sprejemu, ki je potekal v prisrčnem vzdušju, Je dr. Cerchione v kratkem nagovoru poudaril pomen praznika in se zahvalil udeležencem, da so se odzvali vabilu. (llllllllllllfllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIimMllllllllllllllllllllllllllllllltMliilillliilimillllMIIIIilliiliilHiiiiii IZ POSTAVK PRORAČUNA TRŽAŠKE OBČINE 51 milijonov lir za nujno okrepitev javne razsvetljave Pripravljeni načrt glede javne razsvetljave nameravajo uresničiti v štirih letih SLOVENSKI KLUB priredi v nedeljo izlet v Tupelee pri Štanjelu na Krasu združen s kulturno-družabno prireditvijo, na kateri bodo sodelovali naši tržaški slikarji ln pesniki. Predmet nagradnega natečaja ex-tempore slikarskih In pesniških stvaritev je Kras. Ocenitev in razdelitev nagFad nagrajenih del bo po kosilu na sedežu žirije v gostilni Jazbec v Tupelčah. PRIDITE! Dramska skupina prosvetnega društva Ivan Cankar bo ponovila danes dne 3. junija ob 20.45 v društveni dvorani igro (Striček prihaja«. Ponovitev iste igre bo v soboto 5. junija ob 20. uri v Dijaškem domu. Šolske vesti Dne 6. junija 1965 ob 18. uri bo v Kulturnem domu zaključna prireditev osnovnih šol. Vabila so na razpolago na šolah. Izkupiček je namenjen šolskemu patronatu. Razstava risb gojencev učiteljišča v Ul. Caravaggio 4-1. Je odprta vsak dan od 10. do 12. ure in sicer do lt. junija Osnovna šola in otroški vrtec v Cropadi prirejata ob zaključku šolskega leta razstavo ročnih del. Razstava je odprta v šolskih prostorih. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM TRST V soboto, 5. junija bo ob 20. uri v Slovenskem dijaškem domu v Ulici Glnnastlca št. 72 gostovala dramska skupina prosvetnega društva «Ivan Cankar«, ki bo uprizorila veseloigro v dveh dejanjih Josipa Fišerja STRIČEK PRIHAJA Vljudno vabljeni! Delovanje dežele Danes se sestane deželni odbor. Prav tako se sestane peta deželna komisija, ki bo izrekla svoje mnenje o dveh zakonskih osnutkih o gradnji ljudskih stanovanj in o izpraznitvi nezdravih hiš. Med drugim predvideva osnutek tudi možnost izločitve zasilnih hiš na Ko-lonkovcu. Deželni odbor se bo morda že danes ukvarjal z zakonskim osnutkom o pristojnostih dežele pri nadziranju sklepov krajevnih ustanov. Z odobritvijo zadevnih izvršilnih norm v Rimu bo lahko odbor odobril zakonski osnutek in ga predložil deželnemu svetu. Zakonski o-snutek predvideva, da bodo nadzirale sklepe krajevnih ustanov komisije, ki jih bo imenoval deželni svet. Toda nadzorstvo dežele se bo omejevalo predvsem na kriterije o zakonitosti sklepov, kar pomeni, da bodo krajevne ustanove uživale od. slej večjo avtonomijo. Odbornik za prosveto Vicario od-potuje danes na tridnevni obisk v Slovenijo, kjer bo imel stike s prosvetnimi oblastmi SRS. Javna razsvetljava predstavlja za Trst eno najbolj perečih vprašanj, ki ga občinska uprava mora na en ali drugi način začeti reševati. Mesto se je v povojnih letih precej razširilo, čeprav ne v tolikšni meri, da bi rešili tudi stanovanjsko stisko, ki jo še vedno občuti na tisoče družin, ki so prisiljene živeti v nehigienskih in neprimernih stanovanjskih prostorih. Poleg tega pa je treba obnoviti razsvetljavo tudi v velikem delu starega mesta. Za to bi občinska uprava potrebovala na stotine in stotine milijonov lir, ki jih nima. Zaradi tega so občinski upravitelji pred petimi leti, ko so bili sprejeti nekateri popravki zakona, ki določa državni prispevek pasivnim občinam za javno razsvetljavo, napravili obširen načrt za preureditev in okrepitev mestne razsvetljave. Manjši del tega načrta je bil sicer že uresničen v okviru rednih in izrednih občinskih izdatkov. Toda za glavna in najdražja dela je občina računala na državno podporo. Doslej pa je ministrstvo za javna dela odobrilo le en prispe vek v znesku 128.800.000 lir, ki jih bodo uporabili za razsvetljavo na nekaterih glavnih občinskih cestah. Poleg tega pa občinska uprava, če hoče izkoristiti odobrene prispevke, ne sme začeti z deli preden ni prispevek odobren, kar pomeni, da občina ne more vključiti v načrte za ureditev razsvetljave z državnim prispevkom najnujnejših del. Zato je občinski odbor sklenil, da bo z letošnjim poslovnim letom začel z namestitvijo ali z okrepitvijo javne razsvetljave v tistih krajih, kjer ni mogoče več odlašati z deli. V ta namen je odbor določil v letošnjem proračunu 51 milijonov lir, od katerih 21 milijonov iz rednih izdatkov, ostalo pa iz izrednih izdatkov. Odbornik za proračun dr. Verza je izjavil, da bodo v prihodnjih letih določili enako vsoto denarja, tako da bodo lahko v štirih letih uresničili pripravljen načrt. To pa še ne pomeni, da občinska uprava ne bo zaprosila za državne prispevke. Občina je sedaj primorana urediti razsvetljavo tam, kjer je nujno potrebno. Med tem časom pa, če bo državna uprava nakazala kak prispevek v te namene, ga bodo uporabili za dopolnitev načrta. Drugo važno vprašanje, ki močno bremeni občinske izdatke, je skrb za brezdomce, za družine izgnane iz nevarnih stavb in ki si same ne morejo poskrbeti stanovanja na prostem trgu. Občinska uprava nudi tem družinam razna občinska zavetišča, ali pa jih namesti v hotele in druge zasebne prostore. Seveda je ta rešitev začasna, dokler ne poskrbijo priza-deti družini ljudsko ali kako drugo stanovanje z nizko stanarino. Teh stanovanj pa je v zadnjih le tih na razpolago vedno manj in zato stroški občinske uprave v ta namen stalno rastejo. Letos bodo izdatki za te družine presegli 100 milijonov lir. Zato je občinski odbor mnenja, da je treba to vprašanje začeti načrtno reševati, da se tem družinam nudi udobno in človeško stanovanje po primerni ceni za njihove delavske dohodke. Za letos je odbor vključil v proračun prvih 40 milijonov lir, s katerimi bodo zgradili na občinskem zemljišču prvih 10 stanovanj za omenjene družine. Pristojni občin-ski oddelek že pripravlja zadevne načrte in dela se bodo začela v najkrajšem času. Poleg tega pa Je državna uprava na osnovi zakona 1460 določila za tržaško pokrajino 39 milijonov lir za gradnjo ljudskih stanovanj. Razne ustanove, katerim je bil prispevek namenjen, so sklenile, da celotno vsoto prepustijo tržaški občini. Tako bo občinska uprava lahko zgradila še nekaj novih stanovanj za brezdomce DNEVNA SLUŽBA LEKARN <«- 5. - 6. 6.) AirAngelo d'oro, Trg Goldoni 8; C p0lla. Ul Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul di Ser-vola 80 (Skedenj); Alla Basllica, Ul f' J; Rosollni, Ul. Revoltel- 2 4‘- ‘NAM ,*,* Cedro' Tr« Oberdan 2, Manzonl, Ul. Settefontane 2. Urnik od 13. do 16. ure Alla Basllica, Ul. s Giusto i: Bu-sollni, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzom Ul Settefontane 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN AlFAngelo d’oro, Trg Goldoni 8; Cipoila, Ul Belpoggio 4; Marchio, Ul. Ginnastica 44; Nicoli. Ul. di Ser-vola 80 (Skedenj), Nazionale 16.00 »Flipper conlro 1 pirati« Technicolor. Famela Frask-liin. Arcobaieno 15.45 «Nude per amare« Nadia Tiiler. Prepovedano mladini, Excelsior 16.00 «La doppia vita di Sylvia West» Carroll Baker. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 15.45 »David e Betsabea« — Technicolor Gregory Pečk. Grattacielo 16.30 »Piano... piano, dol-ce Carlotta« Bette Davis, Josef Cotten, Olivia De Havilland Prepovedano mladini. Alabarda 16,30 «1000 doli ari per un Winchester» Technicolor. Filodrammatico 16.30 «Le calde a-ma-nti di Kyoto» Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.00 «Agente 007 licenza per uccidere«. Cristalio 16.30 »Troppo caldo per glu-gno» Technicolor. Prepovedano mla dini pod 14. letom Garibaldi 16.30 «Hud !1 selvaggio« Paul Nevvman. Capitol 16.30 »H diarlo di una ca-meriera« Jeanne Moreau. Prepovedano mladini pod 18, letom. Impero 16.30 «1 due nemicl pubblioi«. Vittorio Veneto 16.15 »La vita priva-ta di Henry Orient« Technicolor. Peter Sellers. Moderno 16.00 «1 di-avolt ala-t!« Technicolor. John Wayne, Robert Ryan. Sledi risanka »Tom in Jerry». Zadnji dan. Astra 16.00 «Lassti qualcuno ml a-ma». Astoria 16.30 »FBI Cape Canaveral«. Abbazla 16.00 «La piu allegra avven-tura« Technicolor. Ideale 16.00 «La saga del Coman-ches« Technicolor. Dana Andrevvs. Prosvetno društvo Prosek-Kontove priredi v nedeljo 13. junija enodnev ni izlet v Ljubljano, Kamnik in \ Kamniško Bistrico. Vpisovanje vsat večer na sedežu društva. • • * SPDT priredi 6. junija izlet v Cm vrh in vzpon na Javornik, kjer tx planinski pohod. Na izlet so vab ljeni tudi vsi starejši odborniki tr člani tPUT, da skupaj proslavimc dvajsetletnico osvoboditve Vpisovanje v Ul. Geppa št. 9 dc vključno 3. Junija t.l. Pravila za Planinšiči pohod so javljena na šport n» strani. Mali oglasi Vajenko ali pol delavko išče krojačnica, preseljena v nove prostore. ROMAN GRILANC, Bazovica št. 179. RAZNOVRSTNO POHIŠTVO za moderne domove po Izrednih cenah dobite pri «ASTROMOBIL», Via Giu-lia 108 (Rotonda del Boschetto). VESPE LAMBHETE. vse potrebščl-nc tu nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernib cenah dobite pri A.M.A R. — Trst. via del Bosco N 6 — Tel. 41-946 PRI (AUTO STILE«. Trst, via u Foscolo 8 (blizu Trga Garibaldi) dobite veliko Izbiro oblog, preprog, na-slanjačev. sveč, električnih baterij, odbijačev. Izpušne cevi za vse vrste' avtomobilov Vsi deli so garantirani Sintetične preproge ln preproge za hodnike lz pia-stike »BALATUM« in »MERA-KLON« Moderno pokrivanje podov z gumo, «MOQUETTE» in ploščice «RIKETT» in ((ARMSTRONG« Bežna vrat« »ROLLPORT«, beneške zavese (tende veneziane). Hitra ureditev s specializiranim osebiem A. R. P. ITALPLAST, Trst Trg Ospedale št. 6 . Tel. 95-919 ODOBRITEV TREH IZVRŠILNIH DOLOČB ZA IZVAJANJE STATUTA Deželna uprava bo odslej izvajala nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami Poleg tega bo nadzirala tudi delovanje in sklepe nekaterih javnih podpornih in dobrodelnih ustanov ■ Odlok o prehodu državnega premoženja na deželo Včeraj smo na kratko poročali, da je ministrski svet odobril tri zakonske odloke, ki vsebujejo izvršilne določbe za izvajanje statuta dežele Furlanija-Julijske krajine glede nadzorstva nad krajevnimi ustanovami, nad javnimi ustanovami za socialno skrbstvo in dobrodelnost ter o prenosu državne imo-vine na deželno upravo. Seje, na kateri je vlada odobrila omenjene odloke, se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Berzanti. Osnutke odlokov je pripravila paritetna komisija za izvršilne določbe statuta in jih bodo sedaj, ko jih je odobrila, predali predsedniku republike, da jih izda. Člen 60 posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine določa, da izvajajo nadzorstvo nad krajevnimi ustanovami deželni organi v mejah deželnega zakona v skladu z načeli državnih zakonov. Prvi odlok, ki ga je odobrila vlada, vsebuje 13 členov, in predvideva da se nadzorne naloge državnih organov prenesejo na deželne, medtem ko si država pridržuje nadzorstvo nad organi samimi. Odlok podrobno določa, da bodo odslej deželni organi opravljali naloge, ki so doslej pripadali prefektu, pokrajinskemu upravnemu odboru ter svetom prefekture pri nadziranju delovanja pokrajin, občin in njihovih konzorcijev. Odlok nadalje določa, da se izrekanje mnenj pokrajinskega u-pravnega odbora, ki je sedaj predvideno v okviru nadzorstvenega postopka, ukine v vseh primerih, ko se nadzorstvena dejavnost prepušča deželnim organom. Državni organi pa bodo še nadalje opravljali nadzorstvo nad dejavnostmi, ki se tičejo matičnega urada, operacij za vojaško novačenje, volilne službe, davkarij, rekviriranja konjev in mezgov ter pregleda mer in uteži razen čisto upravnih aktov, ki se tičejo teh služb. Državnim organom pripada hudi po posvetovanju z deželnimi, nadzorstvo nad pravnim in mezdnim položajem občinskih in pokrajinskih tajnikov ter zdravstvenih funkcionarjev. V veljavi o-staneio še nadomestne pristojnosti prefektov za nujne odredbe glede gradbeništva, krajevne policije in higiene. Končno ostajajo v državni pristojnosti ukrepi, ki se tičejo suspenzije ali razpustitve pokrajinskih in občinskih svetov ter suapeneije ali odstavitve županov. Deželnim organom pa bodo pri-tikali tudi ukrepi za ustanavljanje. spreminjanje in ukinjanje konzorcijev med občinami, ki jih redvideva sedanja zakonodaja, akor tudi odobritev ali spreminjanje njihovih ustreznih statutov. Ce pa je vključena v te konzorcije tudi pokrajina, ostajajo ti ukrepi v državni pristojnosti. Pred kazenskim sodiščem (predsednik Fazio, tožilec Tavella, zapis, nikar De Paoli), ki je zasedalo v svojstvu prizivnega sodišča, se je moral zagovarjati 46-letni Antonio Bura, ki je bil obtožen, da ni na zahtevo neke osebe, ki je v nekem lokalu v Ul. Udine dobila določene telesne poškodbe, poklical policijskih oblasti. Dogodek, ki je pripeljal Bura najprej pred tržaškega sodnika in potem pred kazensko sodišče, se je odigral v gostilni, ki je v poslopju št. 23 v Ul. Udine. V lokalu je sedel za mizo 40-letni Santo Serli iz Ul. S. Fortunato 15, ki je z velikim zanimanjem sledil televizijskemu programu. Po nesreči je zadel z nogo nekega bližnjega gosta, katerega je takoj prosil, naj mu oprosti nehoteno nerodnost. Moški pa ni upošteval Serli-jevec dobre volje, temveč ga je surovo udaril s pestjo po obrazu. Serli je pristopil k točilni mizi ter zahteval naj Bura (ki je tedaj nadomestoval lastnika gostišča) takoj pokliče policijske agente. Poleg tega ga je še prosil, naj mu dovoli, da se umije, ker je bil ves krvav po obrazu. Bura mu je odgovoril, da nima časa, da bi se ukvarjal s takimi zadevami ter mu je dejal, naj se gre umit na bližnji javni vodnjak. Tržaški sodnik Je 31. januarja letos menil, da ne obstajajo do-voljni dokazi za Burovo krivdo. Ta je namreč izjavil, da ni poklical policijskih organov, ker ni hotel napraviti zmešnjave v lokalu. Pripomnil je še, da je gost, ki je udaril Serlija po obrazu, nenadoma izginil iz gostilne. Spričo tega je sodnik oprostil Bura zaradi pomanjkanja dokazov. Kazensko sodišče Je potrdilo to razsodbo. • • * Danes se bo začela na prizivnem porotnem sodišču zadnja obravnava pomladanskega zasedanja. Na zatožni klopi bo sedel 79-letni Giuseppe Carli, ki je 15. novembra leta 1963 ubil z motiko svojo 71-letno sestro Matildo. Ta družinska žaloigra se je odigrala v nekem naselju blizu Ronk. Goriško porotno sodišče je v decembru lani obsodilo Carlija na 16 let zapora. Spor med bratom in sestro je nastal baje zaradi gmotnih koristi. Zdi pa se, da je Matilda že nekaj časa prej izgubila vsakršno razsodnost. Medtem se je zvedelo, da so se vse prizadete stranke pritožile na kasacijsko sodišče proti razsodbi tržaškega prizivnega sodišča glede tragičnega dogodka leta 1960 v Gorici pri katerem je izgubil življenje kaplar italijanske vojske Aldo Castaldl. Kot Je znano, so bivšega karabinjerja Vittoria Zonna obtožili, da je vrgel svojega ljubezen, skega tekmeca v Sočo z mosta pri Pevmi. Goriško porotno sodišče je Zonna oprostilo obtožbe umora zaradi pomanjkanja dokazov. Prizivno porotno sodišče je potrdilo to razsodbo. Novim deželnim nadzorstvenim organom pritiče predvsem nadzorstvo nad sklepi, ki se tičejo proračunov, staležev osebja in najemanja posojil občin in pokrajin, ter nad sklepi o uveljavljenju davkov. Deželnim organom bo tudi pritikala pravica, da bodo pošiljali k pokrajinskim, občinskim in konzorcijskim upravam posebne komisarje, da bodo v primeri zamud ali neizpolnjenih dolžnosti opravljali dejanja, ki so obvezna po zakonu, ali sklicevali pokrajinske, občinske in konzorcijske svete za sprejemanje sklepov o določenih predmetih, seveda za 7--’-ve, ki spadajo pod deželno nadzorstvo. Drugi odlok šteje 10 členov in predvideva, da se upravne funkcije, predpisane osrednjim ali obrobnim državnim organom glede javnih skrbstvenih in dobrodelnih ustanov, odslej prenesejo na deželne organe. Deželni statut namreč določa, da ima dežela skupno z državo zakonodajno o-blast v zadevah, ki se tičeio teh ustanov, ki spadajo tudi pod krajevne ustanove in so zato po členu 60 statuta tudi podvrženi nadzorstvu dežele, kar se tiče njih aktov. Nove izvršilne določbe, odobrene po vladi, pa nič ne spreminjajo glede predpisov, ki veljajo za šole, za posojilnice in hranilnice. Neznani utopljenec, ki so ga predvčerajšnjim zjutraj našli a-genti s komisariata v Devinu na produ blizu Brojence, je sedaj i-dentificiran. Včeraj okrog poldne se je v mrtvašnici glavne bolnišnice zglasil 54-letni Andrej Slabe iz Bertokov pri Kopru št. 170 in v mrtvecu spoznal 53-letnega brata Dominika. Včeraj smo poročali, da je neznanec, čigar truplo je plavalo na gladini v bližini Brojence, verjetno Istran, ki je utonil ob obali v Istri in so potem morski tokovi njegovo truplo naplavili na našo obalo. Domneva je bila resnična. Slabe je povedal, da je predvčerajšnjim po radiu slišal vest o najdbi. Ker pa je njegov brat izginil z doma že pred osmimi dnevi 1-n ni povedal, kam gre, kot je bil navajen 'to' storiti, si je prizadel in prihitel v Trst. Slabe se ni motil. Šlo je za njegove- Proti razsodbi so se pritožili generalni prokurator (glede Zonna), Zonno in Venera Cavallaro, ki sta jo prvostopno in drugostopno sodišče spoznali za krivo krivega pričevanja. Hudo ranjen študent pri prometni nesreči V Ul. Brigata Casale blizu Ul. Scarlicchio se je včeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, pri kateri se je hudo pobil in ranil 18-letni študent Vladimir Grgič iz Ul. Brigata Casale 13. laže pa se je ranil 18-letni študent U-go Turko iz Ul. Flavia 37. Bilo je približno ob 15. uri, ko je Turko vozil fiat 600 TS 26413 po Ul. Brigata Casale proti Ul. Flavia. V avtu se je zraven šoferja peljal tudi Grgič. Ko je Turko privozil v bližino omenjenega vogala, je iz neznanih razlogov izgubil nadzorstvo nad avtom, ki je zavozil na levo stran ceste in se z vso silo zaletel v kamnito steno ob cesti. Pri nesreči si je Grgič prebil desno sence in izgubil zavest. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer so Grgiča v predsmrtnem boju, s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Turko pa se bo moral na pljučno kirurškem oddelku zdraviti od 10 do 2o dni zaradi udarcev in ran po prsih ter verjetnih kostnih poškodb. za socialno zavarovanje, zadružništvo in kreditne ustanove, ki imajo tudi podporni ali dobrodelni značaj, kakor tudi za odbore za pomoč, zasebne ustanove ter splošna združenja, za katera veljajo predpisi civilnega zakonika. Nespremenjena ostaja tudi pristojnost ministrstva Za zdravstvo, da opravlja nadzorstvo nad ustanovami, ki upravljajo zdravstvene zavode, toda z omejitvijo na to, kar se tiče organizacije in dejavnosti zdravstvene ga značaja. Prefekti bodo še nadalje odobravali' letne programe občinskih podpornih ustanov (ECA) ter delili tem ustanovam podpore, ki jih bo dodeljevalo notranje ministrstvo iz njeeovih skladov. Zadnji člen odloka določa, da se ukinejo pokrajinski odbori za podpore in dobrnde'nost. Namesto njih bodo odslej izrekali mnenje deželni nadzorstveni organi. Tretji odlok se tiče izvršilnih določb državne imovine. Odlok vsebuje predpise o prenosu naslednje imovine na deželo: gozdov, rudnikov, mineralnih voda 'n toolic, kamnolomov in nahaja lišč šote, ki so sedaj na nodroč-iu naše dežele v državni lasti. K odloku sta dodani dve razpredelnici, ki naštevata posamične dobrine, ki se prenesejo v dežel nr last. ga brata, o katerem je povedal, da je bil zadnje čase precej potrt ter da je stalno govoril o smrti. Ni torej izključeno, da se je Dominik Slabe odločil za u-sodni korak in se vrgel v morje, v katerem je tudi utonil. V avto se je zaletel Na pol poti med kopališčem «Ferroviario» in barkovijanskim pokopališčem v Miramarskem drevoredu se je včeraj zjutraj pripetila prometna nesreča 39-letni Fa-bio Cante iz Ul. Costalunga 234 je v smeri proti Barkovljam vozil avto TS 48256, v katerem se je peljala tudi njegova 29-letna sestra Maria Grazia Cante por. Bu-sš iz Ul. Zorutti 17. Nenadoma je moral Cante zavreti svoj avtomobil, da bi se izognil trčenju v avto TS 65386, ki ga je pred njim vozila 43-letna Silvana Novak iz Ul. Ginnastica 31, ki se je nenadoma ustavila; Gantetu pa zaviranje ni_ uspelo in trčenje je bilo neizbežno. Zaradi sunka je Cante-tova udarila z glavo v vetrobran ter ae ranila po desnem očesu, nosu, desnem komolcu in nogah. Po-nesrečenko so v bolnišnico prepeljali s policijskim avom komisariata v Barko vij ah ter jo sprejeli na okulistični oddelek s prognozo o-krevanja v 8 dneh. Smrtne posledice cestne nesreče Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice je včeraj podlegel zadob-ljenim poškodbam 55-letni obrtnik Marcello Persig iz Ul. Galilei 1, ki je 25. maja postal žrtev prometne nesreče. Tistega dne okrog poldne, je Persig prečkal Drevored XX. septembra na vogalu z Ul. Brunner. Tedaj je navzdol po Ul. Brunner z motornim kolesom privozil 16-letni Rodolfo Bonicardi in Persiga podrl. Pri padcu se je pešec hudo pobil po glavi, desnem sencu in čelu. Tudi Bonicardi se je prevrnil, vendar se je samo laže ranil po levi roki in so mu v bolnišnici nudili prvo pomoč. Persiga so tedaj s prognozo okrevanja v 40 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek, toda vse zdravniške nege so bile za nesrečnika zaman in včeraj je Persig izdihnil. Nesreča vespista V Miramarskem drevoredu, na ovinku pred bivšim lokalom «Piccolo Mondo», se je včeraj popoldne pripetila prometna nesreča, katere žrtev je postal 55-letni električar Stanislav Saksida iz Ul. Moreri 94. Vozil se je proti mestu na vespi TS 17253. Nenadoma ga je prehitel avtomobilist, ki ga je »stisnil« ob desni rob Zaradi tega je Saksida izgubil nadzorstvo nad vespo in se prevrnil. Pri padcu se je ranil in pobil po glavi, nosu, rokah, desni rami in kolenih. Z zasebnim avtom so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico ter ga s prognozo o-krevanja v 8 dneh sprejeli na nevrokirurški oddelek. «UNIVERSALTECNICA» RADIO - rfcXUVIZOK.ll - AVTOMATIČNI IN SUPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI - HLADILNIKI - ELEK-TROGOSPODINJSK1 PREDMETI CANDV - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vse predele v Jugoslaviji UNIVURSALTECNICA Trleste - Trst Corso Garibaldi št. 4, tel. 41243 in Trg Goldoni št. 1 Janc Ha mmuk-t predvaja danes, 3. t.m. ob 18. url Incorn Technicolor pustolovski film: A sud rullano i tamburi (NA JUGU ROPOTAJO BOBNI) Igrata Guy Madlson in Barbara Payton IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Nehote ga je sunil z nogo pa je dobil zato pest v obraz Oproščen upravnik lokala, ki ni poklical policijske agente Začetek prizivne porotne razprave o zločinu blizu Ronk iiiiiiiiHutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiii|liiiii|||llllflT,|||||||||||||||||M|||„„,„|l|||||||||||||||||||||||| Z DOMA JE ZGINIL ŽE PRED TEDNOM DNI Brat iz Bertokov prepoznal neznmega utopljenca pri Brojenci Gre za 53-letnega Dominika Slabeta iz Bertokov NA F0GARJEVEM POSESTVU V PEVMI Šest novih kmečkih domačij še vedno sameva zapuščenih Treba bi jih bilo dodeliti prosilcem, predvsem domačinom, da jim dajo življenje Kmetijski izvedenec prof. Mar-sano je pred kratkim preko trgovinske zbornice v Gorici objavil daljši članek, v katerem obravnava goriška Brda in njihove kmetijske probleme, stare in nove. Med drugim se je dotaknil tudi parcelacije nekdanjega Fogarjeve-ga posestva na področju med cesto na Oslavje in Sočo v Pevmi, kjer so zgradili šest kmečkih hiš s potrebnimi gospodarskimi poslopji ter jim dodelili primeren kos zemljišča, ki naj bi zadostoval za družinsko obdelovanje in preživ, ljanje. Pisec ugotavlja, da so začeli s to reformo že pred desetimi leti in da stoje sedaj te hiše še vedno prazne ter dajejo videz zapuščenosti, čeprav bi jih lahko že dodelili prosilcem, ki bi imeli tudi možnost za delo in spodobno preživljanje svoje družine, kar bo še olajšano z namakalnimi napravami s črpanje vode iz Soče. O tem problemu smo tudi mi že večkrat pisali in ugotovili, da morda ni bilo posebno umestno ustvarjati na tem področju še nove kmetije, kar poveča razdroblje. ndst kmetijskih posestev v Brdih. Domačini so bili že od samega začetka mnenja, da bi bolje kazalo s to zemljo zaokrožiti že obstoječa posestva, ki ne zadostujejo za preživljanje družine. Ce bi nudili dovolj ugodne pogoje za odplačilo in po nizkih obrestih, bi se gotovo marsikdo, ki sedaj išče dopolnilo svojim dohodkom v industrijskih podjetjih, odločil za kmetijstvo, zlasti če bi tudi splošna krajevna politika nudila večje ugodnosti in olajšave temu področju. Vsekakor pa je treba sedaj u-poštevati, da so nova posestva že dejstvo, ki čakajo z vsemi potrebnimi napravami na primerno valorizacijo. Zato bi jih bilo treba čimprej dodeliti kmečkim prosilcem, v prvi vrsti domačinom, da bi jim dali življenje. Zemlja na tem področju sicer ne nudi mnogo, ker tanka zgornja plast sloni na suhem produ, vendar bi se dalo temu z dobrim namakalnim sistemom v precejšnji meri od-pomoči. Ze pred nekaj meseci je odgovorni za upravo ustanove v vladni palači na Travniku spre-Tre Venezie izjavil, da imajo ce- jem ob dnevu republike. Udeležili lo več prosilcev za dodelitev šestih posestev kot pa je potrebno. Do sedaj pa do take dodelitve še ni prišlo in hiše samevajo prazne in zapuščene ter vzbujajo videz propadanja, čeprcv so še popolnoma nove. To pa prav gotovo ni v korist goriškega kmetijskega gospodarstva in njegove poživitve. Predsedniki volišč po slovenskih občinah Prizivno sodišče v Trstu je imenovalo predsednike posameznih volilnih sedežev za bližnje upravne volitve na Goriškem. V vseh 25 občinah je 179 volišč in je prizivno sodišče imenovalo tud, toliko predsednikov. V treh občinah sicer ne bodo imeli občinskih, pač pa bodo tudi tam pokrajinske volitve in zato bodo povsod uredili volišča. V Gorci je 56 volišč, v Tržiču 35, v ttan-kar 11, v Gradežu 11 in v Krmi-nu 1Q. V Steuerjonu, kjer imajo samo eno volišče, je bil imenovan za predsednika Giuseppe Varacalli, sodni zapisnikar v Tržiču. V Sovodnjah ima dve volišči, in sicer v Sovodnjah ter v Gabrjah. Za prvo je predsednik dr. Salva, tore Giunta, sodni uradnik pri okrajnem sodišču v Trstu, za volišče v Gabrjah pa Enea Salvi, sodni zapisnikar pri okrajnem sodišču v Trstu. V Doberdobu je bil za prvo volišče v samem Doberdobu imenovan za predsednika dr. Ettore Cheni, pisar pri okrajnem sodišču v Trstu, za drugo volišče v Dolu pa Pietro Occhipinti, drugi zapisnikar pri splošni prokuri v Trstu. Sprejem na prefekturi ob prazniku republike Goriški prefekt dr. Princivalle s soprogo je priredil včeraj popoldne llltltllliiliii«imiittiii|tiaiiiiiiiiiiiiiii«| ... mil, minil ........................................................................um SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA 2 obmejno srečanje Sovodnje, 6. junija 1965 so se ga najvišji predstavniki u pravnega, političnega, gospodarske ga in kulturnega življenja naše po krajine. Poleg drugih smo na spre jemu opazili kvestorja dr. Guido, poslanca Zucallija in Franca, pokrajinskega predsednika Chienta rollija, deželna svetovalca Bergoma-sa in Jožeta Jarca, župana občine Gorica dr. Gallarottija, župana občine Doberdob Jarca, župana obči ne Sovodnje Ceščuta, podpredsed nika Slovenske kulturno gospodar ske zveze dr. Petra Sancina, pred sednika trgovske zbornice inž. Ri gonata, tajnike strank, predstavnike združenj, predstavnike vojaških, karabinjerskih, finančnih povelj štev, itd. Sprejem je potekal v pri jetnem vzdušju. VČERAJ V POKRAJINSKI SEJM DVORANI Predavanje prof. Di Domizia o prvi pomoči ponesrečenim osebam v prometnih nesrečah Od prve pomoči je odvisna rešitev okoli 40 odstotkov ponesrečencev - Zaradi trčenj umre vsake pol ure po en državljan Ob 17. uri pozdravni nagovori, sledi KONCERT pevskih zborov «Briški grič# iz Steverjana, «Kras» iz Dola - Poljan, nSrečko Kosovel,) iz Ronk, « Bojan« iz Dornberka, »Svoboda# iz Mirna, «Goriški oktet# iz Šempetra ter godbi na pihala iz Doberdoba in Anhovega. Zbori pojejo samostojno in združeni ob spremljavi godbe na pihala. «Veseli rudarji# iz Idrije bodo igrali na večernih plesih v soboto 5., nedeljo 6. in v ponedeljek 7. junija, v ponedeljek bo tekmovanje v valčku. Prireditev bo na nogometnem igrišču. Za to priliko bo vozil redni avtobus iz Gorice v Sovodnje po naslednjem voznem redu: Iz Gorice (odhod s pevmskega mostu) ob 13.10, 14.40, 16 ln 21. Iz Sovodenj odhod ob 17.30, 19.10 ter zadnji ob 21.30. V sejni dvorani pokrajinske u-prave je bilo včeraj prvo predavanje o pomoči ponesrečenim osebam, ki ga je priredil avtomobilski klub iz Gorice. O temi «Pomoč ponesrečencem v prometnih nesrečah# Je govoril primarij kirurg civilne bolnišnice prof. Leonardo Dl Domizio. Včerajšnje predavanje je bilo prvo Izmed treh, ki bodo teoretičnega ln praktičnega značaja. Prof. Dl Domizio je v začetku svojega Izvajanja dejal, da služijo lekcije občinstvu, da se bo znalo ravnati v prvih trenutkih po nesrečah na cesti. Zaradi tega morajo biti pretežno praktičnega značaja, da bi bila pomoč čimbolj učinkovita. Prof. Di Domizio Je CESTA VILLESSE. GORICA. LJUBLJANA Za podaljšek proti Ljubljani obstajata kar dve varianti Cesta preko Podkraja bi predstavljala boljšo in krajšo zvezo . Prihodnje leto bodo pripravljeni dokončni načrti za vso traso do Ljubljane Med tem ko je goriški priključek na avtocesto Trst - Benetke pri Vilessah prešel že v operativno fazo, saj je ANAS pred nekaj dnevi sprejel sklep, da bo naročil izdelavo dokončnega načrta in je tudi deželna uprava iz svojega letošnjega proračuna določila 2 milijardi lir za to delo, postpja vedno bolj aktualno tudi nadaljevanje gradnje te ceste od državne meje pri Gorici pa do Ljubljane, saj bo šele potem ta cesta dobila svoj pravi mednarodni pomen. Zato se tudi na jugoslovanski strani pripravljajo na njeno gradnjo ter so tudi predstavniki vlade Slovenije, ko so bili na obisku v Gorici, izrazili svojo pripravljenost, da se sporazumejo glede tega, predvsem glede njene finančne plati. To je popolnoma razumljivo, saj predstavlja gradnja te ceste za Slovenijo precej večje breme, kot pa tistih 18 km ravninske trase na italijanski strani. Strokovnjaki z obeh strani meje so na dosedanjih sestankih že doseglj nekatere tehnične rešitve tega problema. Med drugim so se sporazumeli, da bo cesta prestopila mejo med Šempetrom in Vrtojbo ter bo šla na jugoslovanski strani nekaj časa ob železniški progi Gorica - Sežana. Med Črničami in Selom se bo približala sedanji cesti Rožna dolina - Ajdovščina ter šla ob njej do Ajdovščine. Strokovnjaki so mnenja, da gradnja ceste na tem odseku ne bo povzročala kakšnih posebnih težav, ker je teren zanjo dovolj ugoden. Od Ajdovščine dalje pa si niso še edini, v katero smer naj bi krenili. Obstajata namreč dve varianti. Po prvi naj bi šla cesta PO stari rimski cesti pod Colom ter preko Podkraja in Hrušice do Kalcev. Po drugi pa naj bi jo speljali skozi Vipavo Postojno in Planino, kjer bi se združila pri Kalcah s prvo varianto. Za prvo varianto je važno, da je za 27,5 km krajša od druge in za moderne potrebe avtomobilskega prometa bolj ustrezna. Druga pa ima ugodnejšo traso in bi jo lahko gradili postopoma. Od Kalc dalje bi šla nova cesta v bližini sedanje republiške ceste do Ljubljane. Cestna podjetja v Sloveniji so opravila vrsto tehničnih in geodetskih raziskav, ki so priprava za gradnjo. Za katero varianto sc bodo odločili? To sedaj ša ni mogoče ugotoviti. Do konca leta na- meravajo izvesti še več preiskav in za prihodnje leto zagotavljajo, da bo izdelan dokončen načrt ter bodo potem lahko pristopili tudi k njegovi izvedbi. Tako se polagoma dela na izvedbi tega načrta, ki bo vsekakor važen za obe strani in bo zlasti povezal italijansko omrežje avtomobilskih cest z Ljubljano, kjer se križa podobno omrežje srednje Evrope. Gorica si obeta od ceste več tranzitnega turizma in blagovnega prometa, kar jo bo zopet vključilo v prometne tokove na evropski ravni. Zaključna razstava slov. srednjih šol V razstavnih prostorih slovenske nižje srednje Sole v Ul. Ran-duccio v Gorici je bilo prejšnjo nedeljo in tudi včeraj precej obiskovalcev, ki so si z zanimanjem ogledali razstavljena dela učenk in učencev vseh treh razredov. V obsežni sobi so na mizah razgrnjena pestra ročna dela, zlasti kvačkana, vmes so zvezki z nalogami in sestavki, po stenah pa visijo številne slike in kompozicije t) barvah ali v črno-belem. Pozornost vzbujajo tudi kipci in druga ročna dela dečkov, med njimi tudi nekaj rezbarij, ter izdelki iz mavca. Vsa razstava daje približno sliko tega, kaj so se učenci med letom učili in naučili in če upoštevamo, da je šolsko leto razmeroma kratko, moramo priznati, da tega ni malo. V nedeljo bo zadnji dan razstave in takrat bodo tudi objavili končno oceno razstavljenih del ter razdelili nagrade za najboljše razstavljene izdelke. Kot smo že pisali, je podobna razstava tudi na slovenskem učiteljišču v Ul. Croce. Tu so razstavljene samo slike m risbe, od katerih so nekatere že prave u-metnine ter bi jih lahko pokazali tudi pri kakšni zahtevnejši razstavi. Tudi to razstavo si prihajajo ogledat zlasti starši in prijatelji mladih umetnikov, ki se tudi s tem pripravljajo na dostojen vstop v življenje. Obe razstavi sta odprti tudi ob delavnikih od 8,30 do 12. ure. Trčenje vozil v Rupi Včeraj ob 17. uri se Je pripetila pred Ožboltovo gostilno v Rupi lažja prometna nesreča, v kateri sta bili udeleženi dve vozili fiat 600, eno iz Gorice, drugo iz Trsta. 24-letni Bruno Stacola iz Pevme št. 27 ki je vozil očetov avtomobil z goriško registracijo GO 18101, se je peljal iz Gorice proti Trstu. V isti smeri se je s svojim fiatom 600 TS 75321 peljal 29-letni Antonio Tofettl, iz Ul. Nazario Sauro 184 v Trstu. Ker je eno izmed vozil nameravalo na križišču med državno cesto št. 55 in cesto, ki pelje na Peč zaviti na desno proti Sovod-njam, Je prišlo do trčenja, pn katerem sta se poškodovali obe vozili, potniki pa ne. Na kraj nesreče so poklicali patruljo prometne policije, ki je sestavila zapisnik. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo Imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 22,4 stopinje ob 13.30 ln najnižjo 9.3 stopinje ob 4. uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 75 odstotkov. dejal, da Je ravno od prvega posega odvisna rešitev okoli 40 odstotkov ponesrečencev. Navedel je številke statističnega zavoda, na podlagi katerih se je število smrtnih žrtev v prometnih nesrečah od leta 1959 do leta 1963 zvišalo za 1000 oseb na leto. ((Vsake pol ure umre na italijanskih cestah po ena oseba, ne da bi se pri tem upoštevale osebe, ki umrejo zaradi posledic trčenj v bolnišnicah«. V zahodni Evropi Izgubi življe- nje v prometnih nesrečah po 65.000 oseb na leto. V Združenih državah je motorizacija pokosila v zadnjih 60 letih 1.5 milijona življenj, medtem ko je v zadnjih 8 vojnah Izgubilo življenje 1,3 milijona oseb_____ Potem ko je prof. Di Domizio citiral zgodnje zares zgovorne številke o krvnem davku, ki ga človeštvo daje na oltar motorizacije in tehničnega napredka, je nadaljeval svoje predavanje rekoč, da se 70 odstotkov ponesrečencev v prometnih nesrečah udari v glavo, 20 odstotkov pa v okončine. Manj pogoste so poškodbe na prsnem košu, v trebuhu in na hrbtenici. Kar zadeva osebe, ki so se poškodovale na glavi (takšnih Je po statistikah — kakor smo že poprej navedli — 70 odstotkov), Jih 70 odstotkov umre v prvih 24 urah, 6 odstotkov znaša umrljivost zaradi poškodb na prsnem košu ter 2 odstotka na okončinah, ki umro zaradi embolije. V prometnih nesrečah ljudje Izgubijo življenje takoj ali pa zaradi komplikacij, ki sledijo. Zaradi tega je prva pomoč, ki se nudi ponesrečencu, velikega pomena za njegovo zdravje. Prof. Di Domizio je nato dejal, da smrt v prometnih nesrečah nastopi zaradi šoka, zadušitve in krvavitve. 40 odstotkov oseb umre zaradi zadušitve, ne da bi imele druge resne poškodbe. Italija je na prvem mestu v Evropi: 4 mrtvi na milijon prevoženih kilometrov. To je pripisati predvsem pomanjkanju bolnišnic prve in druge kategorije v srednji in južni Italiji. V nadaljevanju svojega predavanja Je prof. Di Domizio razložil vrsto diapozitiv o prvi pomoči ponesrečencu. ((Pravilna lega ponesrečenca je na levi strani z glavo navzdol, tako da mu jezik, ki visi. ln Izbruhana tvarina ne zapirata sapnika#. Prikazal Je tudi najbolj učinkovite načine umetnega dihanja, med katerimi je najboljše dihanje iz ust v usta. Človeško srce, ki se je ustavilo, je mogoče oživeti z zunanjo, sicer slabo učinkovito masažo, kakor tudi z upogibanjem kolen na prša, kar omogoča dotok pol drugega litra krvi v srčno mišico. če pa se hoče preprečiti embolija, je potrebno zlome Imoblllzi-ratl v takšnem stanju kot se nahajajo. Prihodnji dve lekciji, ki bosta naslednje dni, bo predavatelj uporabljal lutko, da bi nazorneje prikazal udeležencem, kako se najučinkoviteje pomaga ponesrečencem. Poletni urnik trgovin Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da Je 1. Junija stopil v veljavo poletni umik za popoldansko zaporo trgovin s konfekcijo, pohištveno opremo. Industrijskimi Izdelki in za cvetličarne. Po tem urniku se odpirajo navedene trgovine popoldne od 16. do 19.45. Ob sobotah in pred prazniki lahko ostanejo odprte do 20. are. Ta urnik ostane v veljavi do 15. septembra. GORIŠKA TRGOVINA V APRILU Za nad 628 milijonov lir blagovne izmenjave s Slovenijo Od tega je znašal uvoz 381 m izvoz 247 milijonov lir - Porast hranilnih vlog v februarju Po podatkih vestnika trgovinske zbornice ni bilo v preteklem aprilu opaziti na trgovinskem področju na Goriškem kakšnih vidnejših znakov izboljšanja v primerjavi s prejšnjimi meseci. Vsekakor se je v tem mesecu znatno ustavilo dviganje cen pri skoro vsem blagu. V oblačilni industriji je bilo nekaj izrednih razprodaj in sezonskih likvidacij, ki pa niso dale pričakovanega uspeha. V okviru videmskega sporazuma za maloobmejni blagovni promet so v aprilu uvozili na carino za nekaj nad 381 milijonov lir blaga; istočasno je bilo izdanih 51 izvoznih dovoljenj za skupni znesek 247,2 milijona lir. Med uvoženim blagom je na prvem mestu goveje, prašičje in ovčje meso za nekaj nad 231 milijonov lir, na drugem mestu so drva za kurjavo in industrijski les za 82,5 milijona lir, konj so uvozili za 19,3 milijone lir in živine za zakol za 5,1 milijona lir. Omenimo naj še uvoz idrijskih čipk za preko 15 milijonov, cementnih izdelkov za 11,7 milijona, za 850.000 lir platna in razno drugo blago v manjših količinah. Prj izvozu naj omenimo predvsem tekstilno blago za 120 mili-jonov, avtomobilski nadomestni deli za 48 milijonov, razni stroji m orodje za skoro 15 milijonov, medenina za 18 milijonov, gume za avtomobile in motocikle za 7 milijonov, kroglični ležaji za 5,1 milijona itd. V razne druge države je bilo v aprilu izvoženega za nekaj nad 9 milijonov lir blaga z Goriškega. Omenimo naj izvoz umetnih vla-ken v Avstrijo (539.000 lir), keksov v Kanado (1,5 mil. lir), karamel v Nemčijo (4,2 mil. lir), stolov v Libanon (1,5 mil. tir). Izvozih so tudi za okrog 900.000 lir hladilnikov, vino in nadomestne dele za tekstilne statve. Na kreditnem področju so ob koncu februarja imeli pri poštni hranilnici za 5.882 milijona lir vlog ali za 45 milijonov lir več kot v prejšnjem mesecu. Vozni red vlakov V nedeljo 30. maja je stopil v veljavo novi vozni red vlakov, ki Ja za Gorico naslednji: ODHODI PROTI TRSTU: 0.19 (A). 5.41 (A), 6.42 (A), 7.39 (D). 8.07 (A), 8.31 (D), 11.07 (A), 14.02 (A), 16.31 (A), 18.14 (DD), 18.42 (A), 20.04 (A). 21.37 (A), 21.59 (D), 23.04 (DD*). PROTI VIDMU: 4.28 (A), 6.25 'A). 6.57 (D). 7.26 (A), 8.06 (D), 10.52 (A), 13.00 (D), 13.43 (A), 15.36 (A), 16.16 (DD”), 17.42 (A), 19.01 (A), 20.03 (D), 21.01 (A), 21.36 (D), 23.08 (A). V NOVO GORICO: 8.55 (A), 14.07 (A), 20.15 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 4.27 (A), 6.22 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8.05 (D). 10 49 (A), 12.56 (D), 13.38 (A), 14.15 (DD**), 15.34 (A), 17.39 (A), 18.56 (A), 20.01 (D), 20.57 (A). 21.35 (D), 23.02 (A). IZ VIDMA: 0.18 (A), 5.36 (A), 6.39 (A), 7.37 (D), 8.02 (A), 8.29 (D), 11.05 (A), 1359 (A). 16.28 (A). 18.12 (DD), 18,38 (A), 20.00 (A). 21.34 (A), 21.57 (D), 23.01 (DD*). IZ NOVE GORICE: 10.03 (A). 15.28 (A), 21.28 (A). A — Potniški vlak: D brzovlak; DD — ekspresni vlak. * Vozi ob sobotah od 20. junija do 13. septembra 1965. •• Vozi ob nedeljah od 30. Junija do 13. septembra 1960. VERDI. 17.15: eAssassinlo sul pal-coscenlco#. M. Rutherford ln F. Davis; ameriški črnobeli film. CORSO. 17.30: dOlallo a Creta». Hayley Mills tn Eli VValach: ameriški barvni film W. Di-sneyja. MODERNISSIMO. 16.00: sErcole contro Roma#. Ailan Steel ln Vandisa Guida; ameriški cins-maskopski film v barvah; zadnja ob 22.30. VITTORIA. 17.30: «Marinal, toplesa e guai!». Ernest Borgnlne ;n Claudlne Longett, ameriški barvni film, zadnja ob 21.30. CENTRALE. 16.30: «Crociera Im-prevista«. Hayley Mills in John Mills; ameriški barvni film; zadnja ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Gorici lekarna CRISTOPO-LETTI na Travniku, tel. 29-72. illlippipi mmmm ATLETIKA V TURINU Troboj univerzitetnih reprezentanc Italije, Francije in SZ TURIN, 2. — Danes se je začel atletski troboj univerzitetnih reprezentanc Italije, Francije in Sovjetske zveze. Zmagovalci v posameznih panogah so naslednji: MOŠKI 100 m — Bambuk (Fr.) I0"5 400 m zapreke — Frinolli (It.) 51"2 400 m — Bello (It.) 48” 800 m — Issa (Fr.) 1’52”4 daljina — Ter Ovanesjan (SZ) 7,70 višina — Skorzov (SZ) 2,03 200 m — Politiko (SZ) 21”6 110 m zapreke — Ottoz (It.) 14” disk — Dalla Pria (It.) 50,73 skok s palico — Esclanguin (Fr.) 4,30 m kopje — Monneret (Fr.) 71,24 štafeta 4x400 m — Italija 3T6” štafeta 4x100 m — Francija 41”5 ŽENSKE krogla — T. Press (SZ) 17,54 m daljina — Trlo (It.) 6,26 disk — T. Press (SZ) 56,48 m 80 m zapreke — Cangujo (Fr.) 11” • * * PARIZ, 2. — Med atletskim mitingom v St. Maurn je Francoz Mi-chel Jazy izboljšal s 3'55”5 evropski rekord v teku na v miljo. Prejšnji rekord je s 3'56” pripadal Poljaku VVitoldu Baranu. >£■ BOKS KOLESARSTVO GIR0 D’ ITALIA Zilioliju cilj prve gorske etape Adorni še vedno z naskokom prvi v lestvici S A AS FEE, 2. — Danes, ko je Giro prestopil meje in se preselil v Švico, sta se na vzponih proti Simplonu spoprijela oba «velikana» italijanskega kolesarstva. Italo Zilioli je zmagal brez težav, a roza majica Adorni je pokazal, da niti na hribih ni ranljiv kot so nekateri menili. Odbiti si- lovite napade Ziliolija danes ni bilo lahko, a Adorni je to storil vedno pravočasno in je celo večkrat prešel v protinapad. Ta dva sta bila junaka današnje etape in vsi pogledi so bili uprti vanju, posebno, ko se je Zilioli spustil v strahovitem diru proti ravnini. Adorni ni hptel zaostati in mu je sledil z drznostjo človeka, ki se čuti gotovega samega sebe. In oba sta pokazala, da sta daleč najboljša na Giru. Kako je pravzaprav potekala današnja etapa, je najbolj razvidno iz vrstnega reda na cilju. Lahko rečemo, da se bo borba, ki se je danes začela na švicarskih vzponih, nadaljevala jutri, ko je zopet' na vrsti naporna gorska e-tapa. NA CILJU 1. ZILIOLI ITALO (Šanson) MADRID, 2. — Italijanski boksar Fortunato Manca je ohranil naslov evropskega prvaka welter kategorije. V dvoboju za naslov je nocoj premagal Španca Garcio Gancha s k. o. v tretji rundi. * * * NEW YORK, 2. — Uredništvo a-meriške revije «The Ring« je priznalo Cassiusu Clayu naslov boksarja meseca. V lestvicah najboljših boksarjev na svetu je Floyd Patterson v težki kategoriji takoj za prvakom, medem ko je Liston padel za Ernestom Terrelom na četrto mesto. V srednji kategoriji je Nino Benvenuti s četrtim mestom bolje kvotiran kot' Mazzin-ghi, ki je peti. ................................... je prevozil 178 km v 5.48’07”, s povprečno hitrostjo 30,678 km 2 Adorni Vittorio (Salvarani) 5.48’23” 3. Bitossi Franco (Fllotex) 4. Mugnaini Marcello (Maino) 5 Balmamion Franco (Šanson) 5.48’31” 6. Battistinl 5.48’50” 7. Ottaviani 5.49’58” 8. Boni 5.50’27” 9. Dancelli 5.50’46” 10. Gimondi 11. Armani, 12. Brandts, 13. Massi-gnan, 14. Binggell, 15. Taccone, 16. Schiavon, 17. Moser E., 18. Poggiali, 19. Colombo, 20. Fontona, itd. EVROPSKO PRVENSTVO V KOSAMI Jugoslavija s 113 koši pregazila španske tekmece Zmaga Italijo nad madžarsko reprezentanco moskva 2. — Po včerajšnjem porazu s Finsko, se Je Italija danes oddolžila z zmago, sicer pičlo, nad Madžarsko. Najbolj pa Je presenetila Jugoslavija, ki je dobesedno pregazila Spance in Je izenačila rekord doseženih košev na letošnjem evropskem prvenstvu v ko-šarki bolgarske reprezentance. Jugoslovani so namreč nasuli v ko= Špancev nič manj kot 113 točk. SPLOŠNA LESTVICA 1. ADORNI 93.32'39” 2. Zilioli z zaostankom 6’34” 3. Gimondi 7’44" 4. Mugnaini 7’53” 5. Balmamion 8’13” 6. Poggiali 9’09” 7. De Rosso 9 33” 8. Dancelli 9’48” 9. Negro 10'39” 10. Bitossi 10’48" 11. Taccone, 12. Fontona, 13. Gal-bo, 14. Brandt, 15. Massignan, itd. m mm rim Italijansko prvenstvo v Vareseju Borovec Edi Košuta osvojil prvo mesto v III. kategoriji Slabša uvrstitev Borisa Košute v II. kategoriji in Adrijana Tavčarja v juniorski skupini V nedeljo 30. maja se je začelo v Vareseju državno prvenstvo v namiznem tenisu. Najboljši pingpongaši iz vseh krajev Italije so se zbrali v tem lepem in vabljivem mestu Lombardije, da bi se v tej ali oni skupini potegovali za naslov državnega prvaka. Borove barve so branili brata Košuta Boris in Edi ter Tavčar Adrijan. V tretji kategoriji je odnesel na- slov italijanskega prvaka nepričakovano, a po vrsti razburljivih in do konca neodločenih tekem povsem zasluženo Edi Košuta. Pot do uspeha prav gotovo ni bila lahka, zato pa gre predstavniku športnega združenja še večje priznanje. Hotel je zmagati, stisnil je zobe iiiiiiiiiiiifiiiiaiiiaiiiMiiaiiiiiiMiiiiMiiiMi«MiiiiaMiiiaiiiiiaiii*fiii*ii*aiiaiiiii>MiMMiiiiiiiiiaiMaiiMBiiaiaiiiMirnM« KOŠ A »KA Že drugič zaporedoma Za Mivar tudi juniorski naslov Pred dvajsetimi dnevi smo v intervjuju, ki smo ga imeli s prof. Marijem, trenerjem Mivarja, poročali o velikem uspehu tržaških deklet, ki so si priborile pravico do nastopa v košarkarski A ligi. Že takrat smo omenili, da je podvig zasenčila skrb o bližnjih1 finalnih nastopih mladinskega tekmovanja, kjer je Mivar branil državni naslov. Voditelji Mivarja so se nam- ' Izidi današnjih tekem so naslednji: 6. JUNIJA V ČRNEM VRHU Planinski pohod SPOT na Javornik Planinski pohod SPDT, ki bo 6. junija od Črnega vrha do Javornika, bo poteka! po naslednjem pravilniku: tekmuje se v 3-član-skih skupinah (kot posamezniki ali predstavniki društva). Cas celotnega pohoda, vključno z 10-mi-nutnim odmorom v koči, je 3 ure. Hoja je enakomerna in ekipe morajo hoditi skupaj. Opozarjamo, da je tempo planinske hoje v vzponu 300 m višinske razlike na uro. Točkovanje na podlagi podatkov, ki jih bodo zbrale tajne kontrole. Nagrajevanje bo na podlagi povračila vpisnine, in sicer prva ekipa 100, druga 50, tretja pa 25 Vpisovanje v Ul. Geppa 9 Prijave bo sprejemalo tudi razsodišče v Črnem vrhu tik pred startom pohoda. A SKUPINA (v Moskvi) Italija — Madžarska 66:64 SZ — Romunija 62:60 Izrael — V. Nemčija 56:55 CSSR — Finska 68:40 B SKUPINA (v Tbilisiju) Jugoslavija — Španija (61:27) Z. Nemčija — švedska (30:19) Bolgarija — Francija (46:31) Poljska — Grčija 74:62 (29:31) (35:29) (27:23) (28:15) 113:65 72:49 70:67 (42:26) HOOOMCT LEOBEN, 2. — Mednarodna nogometna ekma reprezentanc «un-der 23» Avstrije in Italije se je končala neodločeno brez gola. TURIN, 2. — Jutri zvečer bi morala biti tretja odločilna tekma polfinala turnirja za pokal sejemskih mest Juventus — Atletico Madrid. Ker imajo Španci težavo s povratkom domov, kjer jih v nedeljo čaka tekma za Francov pokal, je možno, da se bodo odpovedali dvoboju s Turinčani. Juventus bi moral nastopiti z naslednjo postavo: Mattrel, Gori, Sar-ti, Bercellino, Salvadore, Leoncini, Stacchini (DeirOmodarme), Del Sol, Combin, Da Costa, Menichel-• ll (Stacchini). reč bali turinskega Fiata, ki je premagal z velikimi naskoki vse ostale tekmece in se je predstavil kot najresnejši kandidat za letošnjo končno zmago. Proti vsakemu pjričakovanju pa so Tržačanke ravno proti Turin-čankam zaigrale svojo najlepšo igro ter praktično izbrisale nasprotnice z igrišča. Mivar je nadvladoval tudi v vseh ostalih nastopih. V samem začetku posameznih tekem je popolnoma strla vsako reakcijsko sposobnost nasprotnic. Igra tržaških deklet je bila tako hitra in raznolika, da so trenerji ostalih sodelujočih petork priznali, da niso še nikoli imeli opravka s tako naglo kretajočimi se igralkami. Poleg hitrosti je prišla do izraza odlična tehnična priprava Mivarja, ki vsul v koše nasprotnic celo točo žog. Pod vostvom kapetanke Logarjeve so nastopile naslednje igralke: Colavizza, Bisiani, Kastner. Marega, Zuppin, P’Agostini, Polte-ca in Cociancich. Steber ekipe je bila Logarjeva, neprekosljiva v obrambi in učinkoviti «pivot» v napadu. Colavizza, Bisiani in Kastner pa so sestavljale trio napadalk, ki so z naglimi protinapadi zmedle vse obrambe nasprotnic in dosegle rekordno število točk. Izidi posameznih tekem: 1. dan Fiat — Fiamma 61:58 Mivar — Atletica 95:24 2. dan Fiamma — Atletica 49:47 Mivar — Fiat 84:45 3. dan Fiat — Atletica 66:52 Mivar — Fiamma 60:84 LESTVICA MIVAR 6 točk Fiat (To) 5 točk Fiamma (Rim) 4 točke Atletica (Bari) 3 točke. Po tem uspehu je Mivar ohranila italijanski juniorski naslov. I. PATRIZIO VATERPOLO MOSKVA, 2. — Tretja prijatelj-( ska tekma v vaterpolu med reprezentancama Sovjetske zveze in I-talije se je končala z zmago Rusov z 2:1 (1:0, 0:0, 0:0, 1:1). ŠPORT V ŠOLAH Fantje v košarki dekleta v odbojki V torek 1. t.m. so imeli v šolski telovadnici pri Sv. Ivanu košarkarsko tekmo med dijaki slovenske trgovske akademije in realno gimnazijo. Zmagali so gimnazijci 47:23 (26:9). Za gimnazijo so nastopili Lakovič, Plesničar, Tomšič, Košuta, Prinčič, Sirk, Orel, Vodopivec in Seražin, medtem ko so barve STA branili Fabjan, Peric, Zavadlav, Morelj, Konta, Rudež in Spacal. Dekleta trgovskega tehničnega zavoda in učiteljišča pa so se spoprijela v odbojki. Zmaga je z_2:0 (15:7, 15::4) pripadla boli izvežba-nim predstavnicam trgovskega zavoda, ki so nastopile v postavi Regent Ljudmila, Ferfolja Anica, Volpi Milena, Guštin Adrijana, FF lippi Sonja, Racman Neva, Blažič Mira in Kriščak Nadja. V ekipi učiteljišča pa so bile Martellani Milena, Grobovšek Darja, /atta Roza, Barej Lučka, Švab Ana, Kenda Lidija, Kosmina Sonja in Hreščak Tanja. in je tudi v zanj neugodnih trenutkih ostal miren in je zmagal. Prvo kolo je Košuta z lahkoto premostil, v drugem pa so se začele težave. Po do konca negotovi tekmi je borovcu uspelo v petih setih premagati upornega Dosseno. Sorazmerno lahko je bilo tudi tret. je kolo. V četrtem pa je Košuta že zgubljal 2:0, ki je zbral vse svoje moči, zaigral bolj premišljeno in koncentrirano in iztrgal Pirel-liju zmago. V tretjem setu je bilo po 15 minutah igre stanje 2:1 za borovca. Dolgo pimplanje je nasprotnika strlo, tako da je prepustil Košuti brez posebnega odpora še četrti in peti odločilni set. V predzadnjem kolu je Košuta premagal s 3:1 odličnega mladega Bonfantija in se uvrstil v finale. V tekmi, ki je veljala za naslov državnega prvaka tretje kategorije mu je bil nasproti favorit D’An-dria iz Milana. Košuta se je pred začetkom tekme zbral in si prvi set qsvojil z rezultatom 21:10, drugega pa po dolgi borbi s tesnim rezultatom 25:23. D’Andria je tu svoj napad še poostril, borovec pa mu je začel vračati še ostreje rezane žoge in tu pa tam bliskovito udaril. Milančan je obrnil v svojo korist tretji set (21:10), v četrtem setu je Košuta še naprej mirfto odbijal nasprotnikove napade. Proti koncu, ko je bilo stanje izenačeno, pa je le uspelo Košuti nabrati nekaj točk prednosti in zmagati. Sledilo je nagrajevanje: na častnem mestu je bil Edi Košuta, ki je prejel pokal in kolajno, poleg njega pa odlični D’Andria. KONČNA LESTVICA 1. KOŠUTA EDI (Bor) 2. D’Andria (Social OSA Milano) 3. Bonfanti (Grazie Alpi Vigano Bergamo) V drugi kategoriji je branil Borove barve Košuta Boris, ki je res lepo začel in premagal zaporedoma Rastellija, Vivianija in močnega San Vita. Tu je borovec naletel na nepričakovano bojevitega Bettolija, katerega je pred kratkim gladko premagal v Genovi. Bettoli je, potem ko je zgubil prvi set s tesnim rezultatom 21.23, zaigral res lepo in začel ostro braniti Košu-t.ove top-spine in vedno pogosteje bliskovito udarjal. Košuta je začel napadati še ostreje, toda udarjena žoga se je vedno vračala na zeleno mizo. Košuta je moral tako klo. niti nasprotniku iz Faenze, ki je še prej premagal Florama, predstavnika UNI iz Trsta. Bettoli se je s to zmago uvrstil v polfinale skupaj s Forijem, Figinljem in Za- nelottijem. Tu so se začela presenečenja. Zanelotti, favorit, je v treh setih gladko izgubil s Figini-jem, Forio pa je, v štirih setih odpravil Bettolija, ko so že vsi mislili, da bo ta zmagal. 39-letni Forio, bivši italijanski prvak v dvojicah z Winderlingom, je nato v finalu zmagal nad Figinijem z rezultatom 2:1. KONČNA LESTVICA 1. FORIO (Universitas — Roma) 2. Figini (Ardisci e Spera — Como) 3. Bettoli (T.T. Borgo — Faenza) 7. Košuta Boris (Bor) V juniorski skupini je za Bor nastopil Tavčar Adrijan, ki pa ni imel nikakršne možnosti za uspeh ali za boljšo uvrstitev. Že v prvem kolu je naletel na Cochisa in v dveh setih klonil, čeprav bi si drugega potem ko je vodil 17:13 lah ko osvojil. Tudi tu so končna srečanja zabeležila nepričakovan izid. Rastelli je odpravil v dveh setih favorita Geronija, kasneje pa je klonil Quaglieriniju. 1. QUAGLIERINI (Pontedera) 2. Rastelli (CUS Torino) 3. Giacon (CSI Vlcenza) Naslove so še osvojili: Juniores ženske — Casazza (CSI Milano) II. kategorija ženske: Barbera (Notarbertolo Palermo) T—ar IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIlilHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllHIIIIimillinillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIlllllllllinillHIIIIIIIIIIIMIIIIIII V Livornu se je zbralo 8 mladinskih košarkarskih ekip iz vse države: od 1. jun. do danes je turnir za naslov državnega prvaka. Na tem tekmovanju sodeluje tudi mladinska košarkarska petorka goriške telovadne zveze UGG. V tej ekipi z velikim uspehom nastopa tudi dijak slovenske gimnazije Levin Rožič. Trener državne košarkarske ekipe Nello Faratore, ki je bil pred dvema tednoma na Goriškem, je Levina Rožiča izbral za skupni trening, ki bo v juniju v športnem parku CONI v Bassano del Grappa, kamor so povabili še Bo-sinija, Del Bana in Bassija. Trening v Bassano del Grappa bo trajal 15 dni. Najboljše bodo izbrali za mladinsko državno košarkarsko reprezentanco. Na sliki ekipa UGG. Od leve proti desni stoje Stabile, Rožič, Poloniato, Arteni, Franco; čepijo Scapin, Gorjanc, Iuc-chi, Andreossi in Sedran. ATLETIKA Ženske v prejšnjem letu Ekipa trgovskega tehničnega zavoda, ki je premagala v odbojki še-storko učiteljišča V metih je bila premoč Sovjetske zveze v nevarnosti Skok v višino še vedno za nepremagljivo Romunko Balas V ženskem olimpijskem programu sta še dve tekaški disciplini, ki ju v zadnjem članku nismo omenili; 8 m z zaprekami in štafeta 4x100 m. V prvi disciplini vlada v svetovnem vrhu velika zmeda, ker je cela vrsta atletinj izenačila svetovni rekord pri 10"5. Med temi je tudi Slovenka Draga Stamejčič. V Tokiu so se predvidevanja izpolnila. Favoritinje, z izjemo Irine Press, so pritekle v vrstnem redu: Balzer (Nem.), Cie- ------------------ pla (Pol.) in Kilborn (Avstral.) vse v času 10”5. V tej imenitni družbi je bila Ljubljančanka Stamejčiče-va sedma, kar je zanjo velik uspeh. Po olimpiadi se je nekaj spremenilo. Medtem ko je pri nas zima, je atletska sezona na južni polobli (čitaj v Avstraliji) na višku in prišla je vest, da je Pamela Kilborn svetovni rekord popravila do 10”4. Zelo verjetno bodo v letošnjem poletju najboljše Evropejke sveži svetovni rekord ponovno izenačile. , V hitri štafeti so lani gospodarile Poljakinje, ki so imele v mladinkah Klobuchowski in Kirszen-steinovi udarno moč, solidnost pa v izkušenih Gorecki in Cipeli. Svetovni rekord si je mlada poljska ekipa prisvojila že pred olimpiado, v Tokiu pa ie bila nepremagljiva in je s 43”6 do temljev stresla prejšnji najboljši čas in gladko premagala potencialno boljše ali vsaj enakovredne Američanke. V metih je bila na zadnjih olimpijskih igrah sovjetska premoč minirana. V disku je na primer Tamara Press le za 6 cm z največjo težavo odpravila Nemko Lotz, nevarno pa sta se svetovni rekorderki približali tudi Romunka Mano-liu in Bolgarka Angelova. Edina od favoritinj, ki je razočarala, je bila Nemcova (CSSR). Slab vtis v disku je Pressova delno popravila v krogli. Da pa je SZ tudi tu v krizi, dokazuje nastop v tej disciplini Irine Press in Zibine, ki je v tej panogi zmagala nič manj kot na olimpijskih igrah v ... Helsinkih leta 1952! Najnevarnejša tekmica za Sovjetinje je nedvomno Nemka Garisch, prva kandidatinja za met nad 18 m. Pravi talent, ki lahko reši iz zagate SZ, je komaj 20-letna Cicova, že sposobna metov okoli 17,50 m. Met kopja je v Tokiu najbolj navdušil, sicer na račun svetovne rekorderke Ozoline. Med kvalifikacijami je namreč Gorčakova (SZ) dokaj nepričakovano dosegla novo svetovno znamko 62,40 m, v finalu pa je vsem račune prekrižala romunska mladinka Penes, ki je z 60,54 premagala vse. Sovjetinje^ so popolnoma odpovedale in Madžar-ka Rudas je bila druga pred svežo rekorderko Oorčakovo, medtem ko najdemo Ozolino na 5. mestu z zelo skromno znamko 54.81 m. Mani od pričakovanega so dosegle tud: Nemke, predvsem Gerhards, ki se je uvrstila komaj na 8 mesto. Od obeh skokov ie daljina daleč bolj zanimiva kot višina. V slednji je namreč že dolgo let Romunka Jolanda Balas brez vsake konkurence in po mili volji razpolago z zasledovalkami. V Tokiu je bila atletinja že blizu svetovnega rekorda, podvig pa ji žal ni uspel. Novo ime ie Vsekakor Avstralka Brown, ki ie premagala v Tokiu višino 180 cm, po povratku v do movino pa ji je uspelo tudi na ino pa ji je uspelo luui na , ...... 183 cm. Po mnenju strokovnjakov | rae-ima Brownova možnost, da se še za nekaj centimetrov približa rekordu Balasove. Skok v daljino je bil ena najlepših ženskih panog v Tokiu in se je temu primerno končal tudi z zmago e ne najlepših atletinj ki jih je kdaj nastopilo na olimpijskih igrah. Svetovna rekorderka Ščel-kanova je osvopila komaj tretje mesto, Angležinja Rand. ki je na tak uspeh že upala pred štirimi leti v Rimu, pa je dosegla nov svetovni rekord 6,76 m in zabeležila res senzacionalno serijo skokov: 6,59. 6,56, 6,57, 6,63, 6,76, 6,61! Rezultati ne potrebujejo komentarja. Senzacijo je pripravila tudi poli-ska mladinka Kirszenstein z najdaljšim skokom 6.60 m. V tej atletinji vidijo trenerji prvo žensko, ki bo poletela čez 7 metrov. V nemškem taboru se je rešila, kljub vrsti dobrih skokov med vso sezono, le Ingrid Becker, malo presenečenje na ie visoka uvrstitev Romunke Viscopoleanu in Bolgarke Jor-gove Ostal ie še peteroboi. na težja ženska disciplina. 211 toč loči Angležinjo Rand od zmagovalke Irine Fress. Razlika v kvaliteti je videti velika, posamezni rezultati na zaostanek Randove malo omilijo. Pressova ima ogromno prednost le v metu krogle, na znorekah je le za malo boliša ali tudi enakovredna, v preostalih treh panogah pa je boljša Mnrv Brand Če bi Ran-dova izboljšala svojo skromno znamko 11,05 v metu krogle vsaj za 2 metra, bi bil tudi tu svetovni rekord v njenem območju Razveseljivo je v tčj disciplini neto mesto /slovenske predstavnice Drage Stame'č’č, ki se ie s 4.790 točkami prerinila med velike svetovne fir- BRUNO KRIŽMAN DR. DUŠAN KIRMAVNIR | TRST IN ZAČETKI SLOVENSKE SOCIALNE DEMOKRACIJE Odlomki iz knjige Začetki slovenske so-eialne demokracije v desetletju 1884-1894» še pred tem so tržaški socialni demokrati sklicali za 2. aprila 1893 javen ljudski shod, kjer naj bi «se govorilo o polo-ženju delavcev, o sredstvih v (njegovo) zboljšanje, o osemurnem delu in o pomenu raznovanja 1. majnika«, kakor je sporočila prejšnji dan «Edinost». V naslednji številki pa je pod naslovom «Bodite previdni!« obširno kritizirala zamišljeno ozadje tega oziroma naslednjega socialnodemokratskega shoda: «Dasi se je zbralo zadostno število udeležencev, vendar se je zdelo gospodom sklicevateljem umestno, preložiti to zborovanje na prihodnjo nedeljo, dne 9. t.m. Že to je čudno; ali še bolj čudno je, da mej sklicevatelji tega ljudskega oziroma delavskega shoda figurira tudi znani Rascovich (?), to je član one in iste stranke, ki ima glavno svojo zaslombo mej laškimi Židi in kapitalisti. Ali s tem še nismo pri kraji: bolj ko si ogledujemo sklicevatelje tega shoda, bolj in bolj narašča naš sum, kajti mej sklicevatelji vidimo skoraj iste osebe, ki so povodom državnozborskih volitev zasnovale strastno agitacijo za bogataša Mauronerja proti g. Nabergoju, kujemo sicer, da so ti gospodje postali previdnejši ter da so si nadeli nedolžno ovčjo obleko, češ da niso nasprotni nobeni stranki oziroma narodnosti. Ali z druge... strani se nam zagotavlja, da so temu shodu glavni, če tudi skriti namen — prihodnje volitve v mestni zbor. Če pa je tako, znači že ime gospoda Rascovicha simo cel program, kojega Slovenci ne moremo vsprejeti nikdar! — Kakor vsikdar, pripravljeni smo tudi sedaj pospeševati koristi delavskega stanu s tem, da v svojem listu podpiramo in širimo idejo vkupnega, vzajemnega delovanja tega stanu v prospeh lastnih stanovskih koristi, ali pred hodi, kojim bi bil morda le ta namen, mamiti delavce, naj pobirajo kostanj iz žerjavice — za druge, pred takimi shodi moramo odločno svariti slovenske delavce. Ako dosedaj gospodarivši stranki morda teče voda v grlo, tedaj so naši delavci v zadnji vrsti poklicani, podajati rešilno roko ljudem, ki že vsled svojega programa in svojih politiških načel, zlasti pa z ozirom na svoje podpiratelje ne morejo in ne smejo biti prijatelji ni narodu slovenskemu, in še manje delavskemu stanu. — To je naše mnenje! S tem pa nečemo braniti delavcem, da ne bi se udeležili nedeljnega shoda; ali če gredo tja, smemo in moramo zahtevati od njih, da so previdni...« V naslednji številki je «Edinost» v rubriki «Poslano» prinesla naslednji popravek sklicateljev: «Kakor je razvidno iz notice .Bodite previdni!’ v zadnji št. .Edinosti’ ste zelo slabo poučeni. Res... je sicer... bila velika napaka, da se shod ni isti dan vršil, in tisti od sklicateljev, kateri je to povzročil, je to dosti skeleče občutil. Ali da bi bila s tem shodom v zvezi kakšna volilna agitacija, je popolnoma izključeno, ker delavci s to volitvijo nemajo nič opravit, posebno ne, ker nimajo volilne pravice. Nezapopadljivo pa je, da se poroča, da je znani Rascovich mej sklicatelji tega shoda. Shod je sklican od delavcev in v namen, da se delavci pogovore o sredstvih v obrambo njih interesov, kar dokazuje že sam dnevni red. Delavci torej najboljše store, ako se sami prepričajo, kaj se hoče s tem shodom, in sicer s tem, ako se v nedeljo dne 9. aprila... tega shoda mnogobrojno udeleže. Skrbljeno je, da se bode tudi v slovenskem jeziku govorilo. — Za skli-cateljski odbor: A. Kogoj — K. Učekar — L. Zadnik.« Prav od tega shoda dalje je «Edinost» za nekaj časa spremenila odnos do tedanje socialnodemokratske akcije, kajti o njem je nepričakovano poročala takole — priznavalno: «0 razmerah delavskega stanu odnosno o sredstvih, s katerimi bi se dalo zboljšati to stanje, govoril je italijanski g. Učekar. Isti gospod je govoril o ne baš ugodnih tiskovnih razmerah naših ter je priporočal, da bi si delavci osnovali v Trstu svoje politično društvo. Priznati moramo, da je g. Učekar rešil svojo nalogo na dostojen in zmeren način. Njegova izvajanja je potem g. Zadnik prevel na nemški in slovenski jezik. Vsekako pa je čudno, da je bil slovenski jezik na zadnjem mestu, ko so bile vendar dobre tri četrtine (?) udeležencev slovenske narodnosti. Še bolj čudno je, da je hotel slovensko predavanje preprečiti g. predsednik Petronio s tem, da je, preden je začel g. Zadnik govoriti slovenski pozval navzoče, da se izjavijo, ali niso morda .nasprotni drugim jezikom’. No, g. Zadnik je preprečil to nakano gosp predsednika naglašajoč, da je to .mednaroden shod’, da imajo torej vsi jedmake pravice,« Medtem ko je poročilo ((Edinosti« ocenilo število udeležencev tega shoda na 600 oseb, se je policijski komisar ustavil pri številu 400. Po njegovem poročilu je Učekar kot sklicatelj predložil za predsednika Giovannija Petronija, trgovskega agenta iz Pirana, za njegovega namestnika Zadnika, za zapisnikarja Krečiča in Šimnovca, za reditelje čevljarja Antona Cogoia, Mihaela Poljšaka, Traterja, nekega Baucerja, usnjarja Otta Reichla, Blasiusa Kattniga, dežnikarja Tagna in pa Giorgia Petricha. Petronia je policijski komisar brž prekinil, češ da v prijavljenem dnevnem redu ni človeških pravic, o katerih je začel govoriti tako, kakor da bi se bil govor naučil na pamet. Ucekarjeva izvajanja k prvi točki dnevnega reda so zborovalci večkrat viharno odobravali. Iz komisarjevega povzetka jem- ljemo le navedbo, da je Učekar svaril delavce, naj ne nasedajo ((vabljivim glasovom nacionalnih sanjačev, marveč naj se pridružijo mednarodni socialnodemokratski stranki, ki teži za osvoboditvijo delavca in sicer po zakoniti poti«. Tudi k drugi točki in spet k tretji točki o tisku je govoril Učekar. Zahteval je, naj odpravijo kavcijo in časniški kolek ter dovolijo prosto prodajo časnikov. Potem je Zadnik Ucekarjeva izvajanja pre-tolmačil na nemško in na slovensko. Že prijava shoda, ki je bila italijanska, je napovedovala, da bodo sicer govori italijanski, vendar «niso izključeni tudi v nemščini ali slovenščini«. Po shodu je policija prijela Poljšaka, ker je na njem zbiral prispevke za stranko na neke «bloke», ki jih je prejel od Zadnika Ta je izjavil, da jih je dobil od strankinega vodstva r«a Dunaju, imenoma od Reumanna, čigar naslov je prebral v «Arbeiterzeitung» in mu pisal za bloke. Zadnik je odklonil odgovor na vprašanje, komu drugemu je še dal bloke razen Poljšaku, kateremu je dal enega; dejal je, da «noče postati ovaduh in jim povzročati neprilik«. Za to nedovoljeno zbiranje prispevkov je tržaška policija oglobila Zadnika s 50, Poljšaka pa s 15 goldinarji, a namestništvo je prvo globo znižalo na 30 goldinarjev ali šest dni zapora, drugo pa na 10 goldinarjev ali dva dni zapora. Zadnik je odsedel teh šest dni v avgustu 1893, potem ko je prej v juniju odbil štiri tedne sodnega zapora zaradi svoječasne razžalitve državnega pravdnika v letu 1891. V Trstu je dva tedna za skupnim socialnodemokratskim shodom 9. aprila še pred 1. majem sledil poseben slovenski delavski shod, ki ga je napovedala ((Edinost« takole: ((Ljudski shod bode zopet v nedeljo 23. aprila... Razgovarjalo se bodo (v slovenskem jeziku) o položaju delavcev in o praznovanju 1. majnika. V korist delavcev je, ako se tega shoda mnogobrojno udeleže.« Slovensko prijavo za shod sta podpisala Zadnik in Otto Reichel ter v njej pripomnila: (Se nadaljuje)