Slev 125. V MWv Silite 2. MIŠK. ML i_i Naročnina i » a za državo SHS: sa oelo leto upre] Din. 1'!0-— u pol leta „ .. „ 60-— ■a četrt leta „ .. „ 30-— ia en mesec „ .. „ 10'— za inozemstvo: celoletno.....Din. 2f6-— mesečno....... 18 — ~ Sobotna Izdaja: 5 t Jugoslaviji. . . Din. 15 — vinosamstvn ... „ 35-— Posadim M 75 por. s Cene lnseratomss finostolpna peti t na vrsta mali' oglasi po K 4'— In KG—.' veliki oglasi nad 45 mm vt-< šine po K 8 —, poslana it& po K 12 —. Pri večjem narodtl« popust. Izhaja vsak dan Izvzemil ponedeljka ln dneva po pru> nikn ob 5. nri zjutraj. ■osečna priloga; Vestnik SKSZ. Uredništvo le t Kopitarjevi illol štev. 6/DL Hokoplsl se ne vračajo; netranklrana pismr sa n« sprejemajo. Uredn. teleL štr. 50, upravn. itv. 328, Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi nI. 8. — Račun poštne hran ljnbljanske št. 850 sa naročnino In št. 349 za oglase lagrob 39.011, ssrajov. 7563, praške in dunaj. 24.797 Vprašanje male antante.: Čehoslovaški in jugoslovanski državniki se prizadevajo, da malo antnuto pretvorijo v pravo alijanso med štirimi državami, ki bi druga drugi garantirale svoje posestno stanje, nastopale na zunaj kot enota in se obvezale, da v slučaju kakšnega napada druga drugo branijo. Vprašanje te alijanse pa ni tako enostavno, kakor se od izvestne strani predstavlja. Verzajska mednarodna pogodba tvori gotovo več ali manj sigurno podlago za posestno stanje Čehoslovašlce, Jugoslavije, Romunije in Poljske, v kolikor gre za razmejitev napram Nemčiji, Avstroogrski in Bolgariji. Za tozadevnimi pogodbami stoje velika antanta z Ameriko in podpisi premaganih držav. Meja med Poljsko in Rusijo pa sloni na riški pogodbi in se tiče strogo vzeto le teh dveh držav. Vprašanje je, je li oportuno, da Čehoslovaška, Jugoslavija in Romunija Poljski garantirajo vzhodno mejo za slučaj ponovnega konflikta z Rusijo. Romunija je brez dvoma na tem interesirana, ker si s tem zasigura pomoč ostalih članov antante v slučaju spora z Rusijo zaradi Besarabije. Kar pa se tiče Jugoslavije, stojimo, kakor smo že opetovano povdarjali, odločno na stališču, da smo tako na riškem miru kakor nn besarabskcm vprašanju popolnoma desintcresirani. Zdi se nam pa tudi, da Čehoslovaška nima interesa na tem, da se za Poljsko in Romunijo izpostavlja, ako pride med njima in Rusijo do spopada, tem manj, ker sklene Če-hoslovakija v kratkem politično-trgovinsko pogodbo z Rusijo in vzpostavi z njo redne diplomatične odnošaje. Ce je pa temu tako, bi alijansa med štirimi državami male antante bistveno ne pomenila veliko več nego to, kar pomeni danes. Kar se tiče razmerja do Bolgarije, noben resnični Jugoslovan ne želi, da bi eventualna alijansa držav male antante obračala svojo ost proti Bolgariji v tem smislu kakor proti Avstriij in Madjarski. Ne glede na to, da so sedanje meje Bolgarije napram Romuniji in Grčiji z etnografskega stališča krivično začrtane, pa naj jih tudi ščiti verzajska pogodba, je naloga Jugoslavije in Čehoslovaške, pa tudi Poljske, ta, da Bolgarijo pritegne k sebi, ne pa, da jo odbija in igra napram njej vlogo žandarma. Bolgarija se nahaja v rokah zemljoradni-kov, ki odkrito streme za jugoslovansko federacijo in ki bi jib ravno mi morali podpirati nasproti reakcionarnim »makedon-stvujočim«. Če bi ostale države male antante hotele podpreti načeloma antibolgar-sko stališče sedanjega režima v Jugoslaviji, bi ta alijansa za Jugoslovane bila zelo dvomljive vrednosti. Tega se je pa v resnici bati, kajti zdi se, da sedanji državniki male antante hočejo z medsebojno zvezo zasigurati bolj sedaj vladajoči notranji režim v svojih državah nego druge interese ali pa vsaj v enaki meri. Nočemo govoriti o vzhodnogali-škem vprašanju, dasi je verjetno, da bodo Čehoslovaška, Poljska in Romunija, ki imajo vse pod seboj izvestno število Ukrajincev, druga drugo podpirale, da bi se to vprašanje rešilo definitivno v njihovo korist, v kolikor še ni mednarodno rešeno, kakor n. pr. ravno vzliodnogališko. Je pa drugo, za nas še bolj važno vprašanje, namreč hrvatsko-slovensko v Jugoslaviji in slovaško v Čehoslovaški. Ni izključeno, da bi alijansa male antante podprla protihrvat-ski in protislovenski režim v naši državi kakor bi podprla protislovaški režim v Čehoslovaški. V tem slučaju bi ta alijansa slonela na trhlih nogah, kajti zahteve hrvatskega in slovenskega ljudstva bodo tako gotovo prodrle kakor zahteve Slovakov. O tem se je lahko prepričal ves svet pri zadnji vnanjepolitični debati v praškem parlamentu, ko so Slovaki nastopili v navzočnosti diplomatičnih zastopnikov velikih držav kakor en mož z vso ostrostjo proti češkemu centralizmu in izjavili, da stoje na stališču lakozvane pittsburške pogodbe, to je, da so samosvoj narod, ki je prostovoljno vstopil v republiko kot ravnopraven člen čehoslovaške države — stališče, ki je popolnoma istovetno s slovenskim in hrvatskim. Ako bodo češki centralisti v alijansi z nami ter Poljsko in Romunsko iskali zaveznikov proti avtonomisUčnim zahtevam Slovakov, mi, Romunija ter Poljska pa od češkega kompaciscenta pričakovali, da pomaga vzdrževati centralistični protihrvatski in protislovenski režim v Jugoslaviji — potem bo ta alijansa vse kaj drugega nego UpuSki se Belgrad, 1. junija. (Izv.) Včeraj je finančnega ministra dr. Kumanudija po-setil angleški poslanik na našem dvoru in je imel z njim daljšo konferenco. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, se je angleški poslanik izrazil v istem smislu kakor ameriški poslanik, da se morajo priznati vsi dolgovi, ki jih je naša država napravila med vojno v Veliki Britaniji. Vsota teh dolgov še ni določena. Po ra- Buknrešta, 1. junija. (Izv.) >Lupta< poroča, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski sklenil z ruskim delegatom Rakovskim v Genovi pogodbo, po kateri se Bolgariji priznava Dobrudža, Rusiji alijansa med prizadetimi narodi, ampak le zveze med r e ž i m i, ki so nam sovražni. Taka alijansa bi nosila v sebi kal skorejšnjega konca. čunih naše vlade znaša okrog 12 milijonov funtov, dočim so Angleži izračunali, da znaša okrog 20 milijonov funtov. V ta znesek so vračunali tudi one vsote, ki so jih Angleži izdali za obleko in preskrbo vojakov pri umiku čez albanske gore. Angleži sedaj ne vztrajajo na vprašanju višine dolgov, ampak zahtevajo le, naj se ti dolgovi sploh priznajo. Končna rešitev pade šele kasneje. pa Besarabija. V zmislu tega sporazuma se Bolgarija obveže izgnati vse Wranglovce, s čemur se razlaga tudi izgon ruskih emigrantov iz Bolgarije. Ta sporazum bosta v kratkem ratificirali tudi obe državi. Protestni sfiofl proti razpustu otioinskega sveta. Klubi večine razpuščenega obč. sveta sklicujejo protestni shod proti razpustu občinskega sveta ljubljanskega v petek zvečer ob 6. uri v veliko dvorano Uniona. Na zborovanju bodo govorili zastopniki vseh treh klubov in strank. Na shod vsi, ki obsojate nasilni razpust občinskega sveta, ki obsojate rušenje občinske avtonomije ter ki hočete, da vodi mestno gospodarstvo od ljudstva postavljeni župan in ne od vlade imenovan komisar! V petek ob 6. uri zvečer v Union! ...........................I HM KJE BO SEDEŽ PR1M0RSK0-KRAJINSKE OBLASTI? Belgrad, 1. jun. (Izv.) Poslanca Kučic in Angjelinovič sta stavila vladi predlog, naj se sedež primorsko-krajinske oblasti ustanovi na Sušaku in ne v Karlovcu. V parlamentarcih krogih se razmotriva o možnosti, da se vse hrvatsko Primorje s Sušakom prideli splitski oblasti. GLASOVI 0 ODSTOPU ZANELLE. Kraljeviča, 1. junija. (Izv.) Že nekaj dni so razširjene govorice, da namerava odstopiti predsednik reške vlade dr. Zanella. O tej demisiji so razširjene razne verzije. V krogih konstituante se vse te vesti odločno zanikajo. Predsednik Zanella že zaradi tega ne more odstopiti, ker mora v to privoliti reška konstituanta. Konstituanta pa stoji in pade z Zanello. Umik predsednika dr. Zanelle iz javnega življenja bi le ustregel željam raznih Contari-nijev in Castellijev, ki pa pri rešitvi reškega vprašanja predstavljajo italijansko vlado. ŽELEZNIŠKA KONFERENCA V BENETKAH. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Italijanska vlada je pozvala našo, naj odpošlje svoje delegate v Benetke, kjer naj bi se dne 12. junija sestali z italijanskimi zastopniki glede ureditve vprašanja južne železnice v zmislu člena 320 st. germainske mirovne pogodbe. Naša vlada je sprejela povabilo in bo odposlala delegate v Benetke. AMERIKA SE NE UDELEŽI HAAŠKE KONFERENCE. Pariz, 1. junija. (Izv.) Po neki vesti iz Washingtona je di-žavni tajnik Hughes sporočil, da Zedinjene države ne morejo sprejeti vabila k udeležbi na haaški konferenci. Poslaniki zavezniških držav so se zglasili v državnem departementu in predlagali, naj odpošlje ameriška vlada svoje delegate v nekatere komisije v Haagu, ki se bodo bavile le z gospodarskimi vprašanji. STAVKE V ITALIJI. Milan, 1. junija. (Izv.) Včerajšnja pogajanja med delodajalci in stavkajočimi delavci kovinske industrije so bila brez uspeha. Delavci se upirajo znižanju mezd. Davi je izbruhnila stavka kovinarjev, tudi v Lombardiji. LORD CHURCHILL GROZI IRCEM. London, 1. junija. (Izv.) Povodom sklepa dogovora med stranko De Valere in irskimi samostalci je izjavil lord Churchill v poslanski zbornici, da bo Anglija na proglasitev neodvisne irske republike odgovorila z vojaško zasedbo Dublina, nakar bo mesto uporabila za operacijsko bazo proti upornikom. Bclfast, 1. junija. (Izv.) Pri včerajšnjih spopadih je vsega skupaj ubitih 10 oseb in 16 ranjenih. Več hiš je bilo vpe-peljenih. SILNA LAKOTA NA KITAJSKEM. Belgrad, 1. junija. (Izv.) šest milijonov prebivalcev kitajske pokrajine Hunan ogroža silna lakota. Ljudje umirajo v množicah. Celo ljudožrstvo se jo ponekod pojavilo. Konferenca vladnih strank končana. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Danes so zastopniki vladnih strank končali razpravo o volilnem zakonu. Sklenilo se je, da se uvede kombinirana okrožna in okrajna volilna lista. Volilni okraji ostanejo isti, kakor v prejšnji Srbiji. Glede količnika je bil sprejet predlog ministra Svetozarja Pribičeviča. Ta predlog se izroči danes klubom v nadaljnje proučavanje. Potem pride zopet pred zastopnike vladne večine, ki bodo končnoveljavno sestavili načrt, ki potem predloži narodni skupščini. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Konferenca zastopnikov vladnih strank o volilnem zakonu se je danes končala. Člani konference so se zedinili, da je treba ustvariti junk-tim med predlogom ministra Pribičeviča in ministra dr. Marinkoviča ter med predlogom radikalskih poslancev. V zmislu predloga ministra Pribičeviča se količnik tako izračuna, da se deli število vseh oddanih glasov pomnoženo za en glas s številom poslancev, ki odpadejo na dotično okrožje. Dr. Marinkovič je predlagal, naj pridejo v onih okrožjih, ki volijo šest do devet mandatov, one liste vpoštev, ki sicer niso dosegle količnika, vendar pa imajo največ glasov pod količnikom. V okrožjih, ki volijo več kot devet poslancev, prideta vpoštev dve taki listi, ki sicer nista dosegli količnika, se mu pa najbolj približata. Ra-dikalski poslanci so predlagali, da nosilec okrožne liste ne sme nastopiti kot kondidat v okraju. O teh predlogih se bodo klubi posvetovali. ! x Belgrad, 1. junija. (Izv.) Nocoj je bila v ministrskem predsedništvu seja ministrskega sveta, na kateri sta minister dr. Krstelj in delegat dr. Rybar poročala o sklenjenem sporazumu med Jugoslavijo in Italijo glede izvedbe rapallske pogodbe, katero naj vlada sankcionira. Tekom debate so bile stavljene razne opazke, ki se nanašajo na vprašanje manjšinskih šol, kakor tudi na izvoz živil v Zadar itd. Pričakujejo, da se ministrski predsednik Pašič povrne v Belgrad, nakar bo ministrski svet definitivno sklepal o vsej stvari. Splošna mobilizacija italijanskih fašistov. Rim, 1. maja. (Izv.) Fašistovski odbor v Bologni razglaša v posebnem oklicu splošno mobilizacijo vseh fašistovskih zvez. Oklic konča z besedami: >Bojna ura je prišla. Zmaga mora biti naša.« Grška bi rada Carigrad. Atene, 1. junija. (Izv.) Vladno glasilo >Katimerini< poroča, da Grčija ne more rešiti svojega narodnega vprašanja, dokler ne zasede Carigrad in na ta način prisili An-goro k popuščanju. »Patris« zatrjuje, da je generalisim Papulas predložil svojo ostavko, lcer odobrava akcijo onih častnikov, ki so pripravljali upor v Mali Aziji tudi po odredbah velesil glede evakuacije in da je zaradi tega prišel v konflikt z vrhovnim komisarjem Dergiadisom, ki je dobil tozadevno povelje in je tudi že pripravil vse potrebno, da se to gibanje zatre. Izdal je potrebne odredbe, da se vse pripravi za izpraznitev Smirne. KRALJEVA POROKA. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Zagrebški namestnik Juraj Demetrovič in predsednica ženskega društva gospa Zlata Kova-čevičeva sta prijavila prihod 2400 hrvatskih seljakov v Belgrad, ki bodo prisostvovali kraljevi poroki. Ti kmetje prinesejo seboj kot poročno darilo krasno vezeno narodno nošo, ki jo nameravajo pokloniti bodoči kraljici. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Svečanim manifestacijam na vodi povodom poroke kralja Aleksandra bo prisostvovala tudi italijanska torpedovka >69 PM«, ki bo pri slavnostih zastopala italijansko vojno mornarico. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Povodom oficielnih čestitk na dvoru povodom poroke ne bo sprejel kralj Aleksnader nobene deputacije tujih državljanov razen oficielnih inozemskih delegacij. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Doznava se, da je doslej prijavljenih okrog 400 depu-tacij, ki bodo kralju Aleksandru čestitale k poroki. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Albanska vlada je obvestila jugoslovanski kabinet potom našega upravnika v Tirani, da bo k poroki kralja Aleksandra odposlala posebno deputacijo. ZUNANJE POSOJILO. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Včeraj ni bilo mnogo posvetovanj o inozemskem posojilu. Stališče Hollgartenove skupine še ni popolnoma jasno. Belgijska skupina je potom našega poslanika Antoina ponudila vladi 40 milijonov funtov in ne 30, kakor se je prvotno poročalo. Ta belgijska skupina je stavila ponudbo, da bi 20 milijonov funtov posodila v gotovini, za ostanek pa bi dobavila razno blago. SEJA GOSPODARSKO-FINANČNEGA ODBORA MINISTROV. Belgrad, 1. junija. (Izv.) Snoči je imel gospodarsko-finančni komite ministrov sejo, na kateri je dovoill ministrstvu za zunanje stvari kredit za organizacijo konzularne službe v inozemstvu. Sprejet je bil nadalje predlog ministra za vojno in mornarico, naj se na račun vojne odškodnine nabavi v Nemčiji delavnica za popravila letal. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje koncesije, katero je zaprosila francoska družba Societe Generale iz Pariza, da uredi v Belgradu veliko brezžično postajo. To vprašanje se ni moglo rešiti, ker minister m pošto in brzojav ni prisostvoval seji. Sicer po ta koncesija najbrže sploh ne bo sprejeta, ker se po zakonu nikomur ne more dovoliti koncesija za izrabo brzojava. Kuočiia s svincem. Bivši predsednik deželne vlade dr. Žerjav je rad snoval kupcijske načrte, ki so jih drugi imenovali gospodarske načrte. Ponajveč so bili namenjeni za mlado-demokratsko strujo, ki se je hotela uveljaviti. Zakaj neki bi dr. Žerjav postal sicer predsednik deželne vlade, zakaj bi se sicer dal imenovati za ministra? Morda še nobenega slovenskega politika delovanje ni nosilo v vseh ozirih tako izrazito strankarskega obiležja kakor je bilo to pri dr. Žerjavu po zlomu. Splošni blagor se je pri njem precej identificiral s koristjo demokratske stranke, oziroma njegove mladoliberalne frakcije. Samo enkrat se je zdelo, da je šinil v njega boljši duh; toda če je tudi tedaj imel svoje posebne namene, nam je težko presojati. To je bilo tedaj, ko se je g. deželni predsednik dr. Žerjav spomnil, da je v Sloveniji nakopičenega precej svinca, ki bi se dal z velikim dobičkom prodati. Treba je najti samo pravo obliko. In ker je imel g. deželni predsednik dr. Žerjav najožje stike in zveze s tedanjim ravnateljem Jadranske banke g. Praprotnikom, je prav lahko dobil pravo obliko, ker g. Praprotnik je v takih stvareh pravi ženi. Spomnil se je, da so med vojno nekatere zadruge, ko niso bile v okrilju Zadružne zveze, precej trpele in bi bilo dobro v svrho njihove sanacije nekaj storiti. Tudi neki dom v zasedenem ozemlju je bil v velikih stiskah, končno pa je bilo treba misliti tudi na denama sredstva v narodnoobrambne namene. Ako ne marate v te dobre namene sodelovati, je dejal, bomo pa sami brez koristi za zadružništvo izvedli. Kdo bi mogel tajiti, da so bili ti nameni dobri, ako bi bil tudi način izvedbe tega načrta ravnotako neoporečen in ako bi se bila kupčija s svincem v te svrhe brez vsakih drugih namenov izvršila? Čut pravičnosti. ki ga drugod pogrešamo, nam narekuje, da to priznamo. Tako je spravil dr. Žerjav skupaj konzorcij, ki je položil kupnino, vso akcijo je pa potem vodil in izvedel v sporazumu z dr. Žerjavom gosp. Praprotnik. Konzorcij, ki naj bi vnovčil 386 vagonov svinca, se je sestajal iz Jadranske banke, Zadružne zveze in »Like«, rudarske i industrijske d. d. v Zagrebu. Kdo sta prva konzorcialista. je vsakomur znano, kaj pa je »Lika« in zakaj jo je pritegnil dr. Žerjav v ta konzorcij, bi pa vedeli povedati v prostorih Delniške tiskarne, oziroma »Jutra«. Izkupiček od prodaje svinca pa naj bi se razdelil tako-le: 80%, odračunši carino in kupnino dobi »Propagandni fonde, konzorcialisti pa vsak po eno tretjino od ostanka. Za prodajo kupljenega svinca je pa ustanovil g. Praprotnik, ki je vodil celo akcijo, Jadransko montansko družbo z o. z., katere poslovodja je bil hkrati. Drugi poslovodja te družbe je bil g. Felix Bellak na Dunaju. Razmerje deležnikov v Jadranski montanski družbi je bilo sledeče: 34% Felix Bellak, 66% pa oficielno Jadranska banka podružnica Ljubljana, od katerih je pa dejansko pripadalo njej le 36%, na ostalih je pa bil g. Praprotnik udeležen kot poddeležnik s 15%. Ta montanska družba je pa imela dejansko, čehidi ne imenoma, podružnico na Dunaju v Metallgesellschaft, ker je poslovala na račun in nevarnost Jadranske montanslce družbe in ravnatelj ter poslovodja te Metallgesellschaft ni bil nihče drug kakor — Felix Bellak. Svinec se je prodajal na različne odjemalce. Tako se je prodalo 100 vagonov na Bella-kovo družbo po L 2 80 kg, ki pa je ves svinec prodala takoj naprej na skupino budimpeštanskih velebank po L 3-25 kg. Tako konzorcialisti razen Jadranske banke sploh niso vedeli za pravo prodajno ceno in so bili oškodovani za razliko med obema cenama, ker je to diferenco dobila Jadranska montanska družba v Ljubljani in ne konsorcialisti. Ta diferenca pa ne znaša nič več in nič man j nego 450.000 lir, to je po tedanjem kurzu 1,995.364 K 60 vin. Ista manipulacija se je dogajala pri prodaji 28 vagonov svinca iz količine 386 vagonov. Jadranska montanska družba je kupila od konzorcija 28 vagonov po 9-50 K, skupaj 2,660.000 K. Že šest dni poprej pa je prodala Strojnim tovarnam in livarnam v Ljubljani isti svinec po K 12-50 kg-Diferenca je znašala torej 870.000 kron. Osrednji urad drž. mont. obratov, ki je mroal misliti, da so direktno od kon-niti ni vedel, da je ta svinec kupila od konzorcija svinca Jadranska montanska družba, marveč je, soditi po dovoljenju, morala misliti, da so direktno od konzorcija kupile svinec Strojne tovarne. In to se je zgodilo v času, ko se je pripravljal koroški prebiscit! 66 vagonov svinca je kupil od Osrednjega urada državnih montanskih obratov v Ljubljani konzorcij, sestoječ iz Jadranske banke podr. LJubljana, Zveze slovenskih zadrug in Zadružne zveze. Od prodaje tega svinca bi naj participirali na čistem dobičku Propagandni fond 80%, Zveza slovenskih zadrug 10%, Jadranska banka 5% in Zadružna zveza 5 procentov. Od teh 66 vagonov svinca se je prodalo 46-5 zopet na Metallgesellschaft na Dunaju po K 19 kg, ta pa je ves ta svinec prodala takoj naprej na skupino budimpeštanskih bnnk po K 24 za kilogram, kakor nri kupčiji s 386 vacroni. Tudi tukfp je bila med konzorcijem in pravim kuno-valcem vrinjena Metallgesellschaft. Diferenca znaša 2325.425 K. Naibolie je pri celi stvari to, da konzorcialisti, ki z izvedbo kupčije niso imeli nobenega opravka, ampak so glasom pogodbe v omeni ene dobrodelne svrhe imeli samo participirati na dobičku, za ta način manioulariie niti vedeli niso in naravno n?«o mrHi vedpti ter so napravili velike oči. ko iim ie Jadranska banka pod novim vodstvom sama naznanila, za kolike vsote so bili oškodovani, in izjavila, da hoče skrbeti za to, da se Jadranska metanska družba ne bo okoristila ra račun konzor-cialistov, torej v prvi vrsti Propagandnega fonda, namenjenega v narodnoobrambne svrhe. Koliko pa tega propagandnega fonda dosedaj ni šlo v narodnoobrambne svrhe, oziroma se ga še ni izročilo pravemu gospodariu, bo«ta pa vedela najbolje gg. dr. Baltič in Ivan Hribar; to pa je zopet poglavje zase. Iz^esii smo te podatke zaenkrat, ne da bi izvajali naravnih zakliučkov, marveč zgolj v informacijo javnosti in da osvežimo spomin g. dr. Žerjavu in »Jutrov-cem«. Da bomo pa o zadevi še govorili, je jasno, zlasti ako bi se poleg drugih očitkov g. Kamenaroviča hotel potlačiti tudi njegov očitek glede propagandnega fonda. Ta naša pripomba ni namreč tako brez, no, saj se razumemo: Gospod minister zahteva od državnega pra"dnika, mesto da bi državni pravdnik zahteval od njega ... (Iz železničarskih krogov.) Gospod inž. Klodič, podravnatelj zagrebškega ravnateljstva je razpravljal v Vašem cenjenem listu v številkah z dne 14., 16. in 17. m. m. med drugim tudi o progah državnih železnic v Sloveniji. V gorenjih člankih si je nadel nalogo, da naslika pred javnostjo slovenske proge kot iste, ki edine povzročajo zagrebškemu ravnateljstvu primanjkljaj. Če bi bila ta trditev resnična, zakaj neki ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu do sedaj še nobenega poslovnega poročila ni objavilo, kakor je to storilo ravnateljstvo v Sarajevu že za leto 1919'20? Iz objavljenega pravilno sestavljenega poslovnega pregleda bi se šele lahko videlo, v koliko se rentirajo proge v Sloveniji in v Hrvatski in prepričani smo, da bi bil rezultat popolnoma drugačen. G. Klodič trdi, da gre ogromna večina tranzitnega prometa po južni železnici, med tem ko pripisuje ostalim progam zagrebškega ravnateljstva kar za 330 milijonov tranzitnega prometa. Ne bomo trdili, da zadnje ni res, dasi ne vemo, odkod ti podatki, trdimo pa, da odpade velik dol tega prometa ravno na državno železniške proge v Sloveniji in trdimo dalje, da ne odgovarja resnici, da gre tranzitni promet v Sloveniji po ogromni večini po južni železnici. Ves tranzit belgrajskega, subotiškega, sarajevskega in zagrebškega ravnateljstva v Nemčijo, Švico in zapadno Čehoslovaško in obratno — in ta promet ni majhen — gre po državno železniški progi v Sloveniji Bub-njarci—Jesenice. Glasom obstoječih predpisov morajo pri izvozu biti vse pošiljatve frankirane do meje, to je do Jesenic, voz-nino poberejo tedaj gori omenjena ravnateljstva; ves uvoz je pa od meje nefranki-ran, torej poberejo voznino zopet ta ravnateljstva. Dohodki, ali bolje rečeno, prejemki državno železniških prog v Sloveniji obstojajo po večini le iz lokalnega, oziroma priključnega prometa. Če g. Klodič trdi, da vozi ravnateljstvo v Zagrebu ves tranzit zastonj, velja to naravno tudi za proge v Sloveniji v katerem slučaju bi izginila njihova pasivnost. Da pa bi jim tega ne bilo treba šteti v dobro, je seveda najbolje trditi, da gre skoro ves tranzitni promet po južni železnici. Mirno lahko trdimo, da ne odgovarja dejstvu, da bi bile državnoželezniške proge v Sloveniji kar za 100 milijonov letno pasivne, trdimo celo, da niti pasivne ne morejo biti. Komur je promet, bodisi tovoren, bodisi osebni na teh progah znan, bode vedel. da je ta veliko večji, kakor je bil pred vojno. Saj imamo zlasti na progi Jesenice —Bubnjarci dnevno po 3—4 izredne tovorne vlake v vsaki smeri in tudi promet na lokalnih progah je močnejši, kakor je bil pred vojno. Osobja pa je vobče manj kakor pred vojno. Ali ve g. Klodič, da je proga Ljubljana—Jesenice zasedena z osobjem samo za dnevni promet, dasi traja služba na tej progi po večini od 5. do 24., da celo preko 24. ure? In ve li nadalje g. Klodič, da mora strojno in vlakospremno osobje v službo velikokrat že po 6 do 8 urnem odmoru, potem ko je imelo poprej 12 do 24 urno službo? Kaj ne, vse to so faktorji, ki govorijo za pasivnost železnic?! Mimogrede omenimo tudi, da je popravila in da popravlja kurilnica v Ljubljani številne stroje, ki so bili oddani na proge izven območja inšpektorata in opravljajo tem službo. Stroški vseh teh popravil, ki znašajo tudi milijone, pa grejo vsi na račun prog v Sloveniji; ako postane stroj neraben, pride nazaj v I.jubljnno, ako je treba nadomestiti kake dele, jih mora poslati zopet kurilnica v Ljubljani. Ne omenili bi vsega tega. ker ne spada v javnost, a smo dolžni vspričo trditve, kako visoko so pasivne državnoželezniške proge v Sloveniji. + Stojn.n Protič v Zagrebu. Ob priliki Protičevega obiska v Zagrebu priše »Obzor«, da bi bilo dobro, če bi šel Protič tudi Marij Kogoj: Naši pevski zbori. Pri gledanju razvoja, ki se tiče proizvajanja slovenskih glasbenih umetnin, se nam pokaže tudi pot in stopnja dovršenosti, ki so jo dosegli pevski zbori v Sloveniji. Nastali so naši zbori povečini v čital-niški dobi, to je tisti čas, ko so se Slovenci bodrili in navduševali za narodno zavednost in prosvitljenost ter so se družili v odporu proti zapostavljanju in zatiranju od strani oblasti. Zbori so tedaj bili tisto polje, kjer so se ljudje lahko izgovorili, izpeli, ali kratko povedano: oddahnili. Bilo je to stanje, kakor ga sedaj nahajamo v zasedenem Primorju, kjer pomeni eksistenca podobnih institucij Rama nenadomestljivo dobrino. Sedaj, ko imamo — če že ne drurega — vsaj šolstvo, ki temelji v vsem svojem obsegu na nacionalnih tleh, izostane glavni del pomena, ki ga je imelo prepevanje v prejšnjih dobah. Istočasno pa je zgubilo svojo moč tudi za skupno delovanje potrebno bodrilo. Ljudje, ki so prej iz narodnih momentov bili pripravljeni sodelovati pri kulturnih institucijah, so pričeii zgubljati veselje in pripravljenost do dela. Nove razmere so pokazale potrebo novega bodrila. Interes ljudi bi se imel obrniti na umetniško stran, ljudje bi morali dobiti netilo iz občečloveških motivov. Ker je pa delovanje institucij, ki imajo skrbeti zato, da se slov. glasba proizvaja v vedno izdatnejši meri, ostalo pri svoji stari metodi, smo prišli do tega, da je produkcija kljub svoji pičlosti postala večja od reprodukcije, to se pravi, da se od komponiranih skladb izvaja lo en gotov del, medtem ko ostane njih bojši del le na papirju. Posledica tega je, da se poznavanje slovenske glasbe vedno bolj omejuje, tako da slovenska publika ne ve prav nič,^ kaj se godi danes in kaj se je pri nas godilo pred 10 leti, kaj šele pred 401 Iz vsega tega jo razvidno, da je treba vodilnih misli, ki bi uredile izvajanje nastalih umetnin, da je treba programa. Koncertni sporedi naj ne bodo slučajnosti. Moramo vedeti, kaj se je pri nas godilo, kakor nam ne sme ostati skrito, kaj se godi danes. Zato je treba glede izvajanja skladb postaviti na mesto brezprogramno-sti načrt, ki bo omogočil, da se javnost Informira o razvoju naše glasbene umetnosti, informira o tem, kaj imamo pomembnega in lepega v sedanjosti in preteklosti in da ve tudi to ceniti. Kakor je res, da so Slovenci dobri pevci, tako je tudi res, da ga ni pevskega zbora na Slovenskem, da bi mogel človek biti zadovoljen. Niti glede izrazitosti, niti glede tehnike. Pri razglabljanju, kaj je temu vzrok, bi prišli na take resnice, ki bi jih velika večina ne mogla razumeti, komaj da bi jim verjela. Mislim le, da bi po danih predpogojih morali imeti naravnost vzorne zbore in da bi Slovenci morali znati peti na način, ki bi presenečal. Dokler se to ne zgodi, ni mogoče reči drusrače, kakor da smo svojo naravo oškodovali in da svojih darov nismo izrabili. Zbori na Slovenskem naštudirajo kon-sekventno skladbe lažjega značaja in sicer v vsakem oziru: v muzikalnem in tehničnem. Medtem ko obstoji na Hrvaškem težnja, proizvajati kolikor mogoče težke stvari in zbori med seboj kar tc\muje;o, kdo izmed njih bo zmogel težke zbore bolje, se naši zbori drže od prvega do zadnjega gori navedenega pravila. Vsi govori o dobri volji tu ne pomagajo nič. Stvar ostane taka, kakoršna pač je: Ni bilo dosedaj niti enega večera slovenskih narodnih pesmi, niti enega večera odbranih skladb .Jacoba Gallusa, niti en večer mlajših in sploh niti en vpoštevanja vreden historičen nastop informativnega značaja. Kaj se godi od Lajovica sem, ne ve živ krst (da se je dal kak Ravnikov zbor v slabem prednašanju, pač ne pride vpoštev). Tako je treba, da počakamo! v Ljubljano in Split, ker bi se povsod lahko prepričal, da je zadnji čas za nastop radikalne stranke v smislu revizije ustave. — V Ljubljani se Stojan Protič o tej potrebi ne bo prepričal. V Ljubljani so sami demokratski centralisti. Kakor čujemo, se jim bodo pridružili celo reducirani uradniki, ob doklade došli uslužbenci in vsi profesorji z neizplačanimi nadurami. Proti taki demokratski bojni četi ne opravi nič niti kaka Protičeva »Orjuna«. + »Neboj se brate!« Tako pravi »Jutro« v svojem včerajšnjem pozivu na avtonomiste, katere poziva, naj ne molče, »ko drži črnogorski brat Kranjca za vrat.< — Zlodja, kako pa naj vpijejo, če jih tišči črnogorski brat za vrat? + Podkupljeni listi. »Žalostno je najbolj to, da je tudi v Ljubljani toliko listov, ki so črnogorskim bankirjem na prodaj« — tako tarna včerajšnje »Jutro«. — Ali »Jutro« ni nikomur na prodaj? Vsaj visi v vsaki trafiki tabla z debelim napisom: Tukaj se prodaja »Jutro« ... + Rnsko-italijanska trgovinska pogodba. Te dni se je v Genovi podpisala rusko-italijanska trgovinska pogodba, ki obsega te-le glavne točke: Italijanski državljani smejo v Rusiji neovirano izvrševati razne obrti; med obema deželama velja pravica največje ugodnosti; Trst ie za rusko blago prosta luka, Odesa pa za italijansko. Pogodba obsega vse sedanje sovjetske republike in velja za dve leti, nakar se mora zopet podaljšati. 12. aprila 1922 jc minulo 10 let, odkar Je umrl znameniti slovenski pisatelj, advokat dr. Janez Mencinger, ki si je pridobil zaslug za probudo in napredek slovenske književnosti. Pred kratkim se je osnoval odbor v Bohinju, ki si je dal nalogo, da vzida v rojstno hišo drja Janeza Mencingerja spominsko ploščo, da pobira za kritje s tem združenih stroškov po vsej Sloveniji prostovoljne prispevke in da morebitni prebitek uporabi za »Dr. Janeza Mencingerja dijaško ustanovo«, odnosno za kak drug slovenski kulturni namen, ako bi s« za prvo ne dosegel zadostni prebitek. Podpisani »Odbor za proslavo spomina dra, Janeza Mencingerja v Bohinju«, »Slovenska Matica« v Ljubljani in »Društvo slov. le-poslovcev« v Ljubljani poživljajo in prosijo vse zavedne Slovenke in Slovence, ki uvidevajo, kaj nam veleva naša narodna dolžnost, da v zgoraj navedeni namen po svojih močeh ne žrtvujejo le sami, temveč vsak v svojem krogu znancev in prijateljev zastavijo svoje sile. da ta naša kulturna akcija uspe kar najsi jajneje- Odkritje spominske plošče bi se vršilo t nedeljo, dne 2. julija 1922. leta. Za »Odbor za proslavo spomina dra Janeza Mencingerja v Bohinju«: Ivan Rozman, 1. r. t. č. predsednik, Alfonz Mencinger, 1. r. t. č. tajnik, Franc M a v r i č , 1. r. t. č. bla. gajnik. — Za »Slovensko Matico v Ljubljani«: Dr. Dragotin L o n č a r , t. č. predsednik. — Za ».Društvo slovenskih leposlovcev« v Ljubljani; Fran F i n ž g a r , t. č. podpredsednik. — Tehnična srednja šola v nevarnosti. Z včerajšnjim dnem je stopilo učiteljsko osebje tehnične srednje šole v Ljubljani v štrajk ter ne poučuje nobenih nadur več. Redni pouk se vrši naprej, nadure pa so ustavljene, ker profesorji že od 1. januarja dalje niso prejeli nobenih plačil za nadure. To je že druga šola na Slovenskem, ki bo upropaščena vsled pomanjkanja kreditov. Z ozirom na sedanji proračun je pričakovati, da bo ta prvovrstna šola drugo leto popolnoma zaprta. Tehnična srednja šola v Ljubljani je edina popolna tehnična srednja šola v celi državi. V Belgradu sicer obstoji ena — a le na papirju, v Zagrebu in Splitu pa so samo delne šole te vrste. Sedanji režim nam ubija naše prvovrstne zavode! — Kraljeva poroka. Zagrebški in belgrajski listi objavljajo uradno dodelitev prostorov v belgrajski saborni cerkvi na dan kraljeve poroke. Predpisana obleka je frak. Časnikarji bodo na kom, ampak če bodo peli, še ni ugotovljeno. — Kraljeva poroka in Dubrovnik. Na eni zadnjih sej občinskega zastopa v Dubrovniku je prišlo do hudega spopada med radikalci in demokrati. Ko so radikalci predlagali, naj občina pošlje kralju poseben poročni dar, je njihov predlog propadel. — Demokratje v Dubrovniku od katerih je bila odvisna odločitev so se na ta način izkazali kot sijajni patriotje. —• Spomenik nepoznanem« jnnnkn. Včeraj je bil na gori A val i pri Belgradu ob veliki udeležbi občinstva odkrit spomenik nepoznanemu junaku. Odkritje je bilo zelo svečano. Med drugimi so prisostvovali slovesnosti predsednik narodne skupščine dr. Ribar s tajnikom dr. Janjičem, vojni minister general Vasič, načelnik celokupnega orožništva, belgrajski župan in mnogo zastopnikov raznih društev itd. Med drugimi je dala tudi vlada po svojem zastopniku po- ložiti ob grobu nepoznanega junaka lep venec. Popoldne je spomenik posetil tudi kralj Aleksander. — Za prehrano pasivnih krajev Slovenije. Pokrajinska uprava nam sporoča: Za prehrano pasivnih krajev v Sloveniji je odobrila centralna vlada na predlog pokrajinske uprave 2 milijona dinarjev kot obratni kapital v svrho nabave živil. Ubož-nim slojem se bodo oddajala živila kolikor bo to mogoče po znižanih cenah, a izjemoma celo brezplačno. Vsa ta pomožna akcija, ki stoji pod neposrednim nadzorstvom pokrajinske uprave, se bo čimprej izvedla. — Na naslov poštno-čekovnegn urada ▼ Ljubljani. Iz krogov imejiteljev tekočih računov pri poštno-čekovnem uradu nam pišejo: Pred časom smo bili vajeni, da smo dvignili pri čekovnem uradu dnevno lahko poljubno svoto svojega dobroimetja. Zadnje dni pa doživljamo, da nam čekovni urad naše čeke vrača s pripombo, da nima gotovine na razpolago ter da naj čakamo, ali nam pa izplačuje neznatne svote. Naše skromno mnenje bi bilo, da to niso zdrave razmere, ker s tem trpi naša industrija, trgovina in obrt ki prihaja lahko na ta način v kritičen položaj. — Končno, kako pridemo mi do tega, da se čekovni urad angažira pri raznih bankah na naš račun. Upamo, da bo to zadostovalo. — Otvoritev telefonske centrale v Planini pri Rakeku. Pri pošti Planina pri Rakeku je bila dne 12. maja 1.1. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. — Srbsko-pravoslavni §kof Dositej se te dni zopet mudi v Pragi. — Pametna prepoved. Češkoslovaško naučno ministrstvo je pred kratkim prepovedalo vsako nabiranje denarnih prispevkov v šolah. Sedaj je to prepoved še poostrilo in opozorilo, da se v šolah ne smejo nabirati niti darovi za dijaške podporne fonde. — Izlet na Golico priredijo člani in sta-reSine trž. akad. društva »Balkan« na binkoSt-no nedeljo. Odhod iz Ljubljane glav. kolodvora ob 11.28 uri na Jesenice, kjer se snidemo s starešinami oziroma člani iz Primorja, ki prispejo iz Podbrda ob 13.25 uri. — Automobilna prometna d. 13.755. -^ lj Vstopnico za družabni večer povodom 20 letnico Moško in mladeni&ke Marijine družbe y Križankah v dvorani Ljudskega doma v nedeljo, dne 4. junija zvečer, se dobivajo od danes dalje v prodajalni K. t. d. (Ničman) in v I. del. kon* sumnem društvu na Kongresnem trgu. Ondi sq dobi tudi spored vseh ljubljanskih Marijanskih prireditev o Binkoštih. lj Mladinski dom na Kodeljevem. Kakor po^ mlad, ki so probuja in razcveta, ako ji tega no zabranijo mrzli vetrovi, razvija tudi Mladinski dom svoje mlade a krepke sile. Upanje je, da bo zanj kmalu prišel čas stopiti na plan. Da pa nas čas ne prehiti in ne najdo nepripravljenih, se je resno zumislilo postaviti se na noge z lastno godbo. Res, smela, drzna misel, a lopa in izvedljiva. Zato se bo v nedeljo 18. junija 1922, ob 4. uri pop. vršila velika dobrodelna prireditev v najširšem obsegu. Iz prijaznosti bo sodelovala celotna salezi-janska godba z Rakovnika, dramatski odsek in glumači iz doma bodo pa poskrbeli za razvedrilo in smeh. Ker je ministrstvo poljoprivrede i vode dovolilo tudi srečolov, bodo jako ustregli blagi mladinoljubi, ki bi hoteli podariti v ta namen kak primeren dobitek. Zbirali bodo dobitke določeni pooblaščenci. Spričo eminentno humanitarnega namena, ki ga zasleduje Mladinski dom, so bo gotovo cenjeno občinstvo mnogoštevilno udeležilo prireditve, tembolj, ker bo tudi za pokropčilo v, vsakem oziru dobro preskrbljeno. Na veselo svi-donje 18. junija v Mladinskem domul — Odbor. lj Poročne svečanosti v Ljubljani. Ob priliki kraljevega venčanja, ki se vrši prihodnji teden, bo tudi v Ljubljani več slavnostnih prireditev in to v bolj skromni, a tem prisrčnejši obliki. Med drugimi jo na sporodu tudi svečani sinfonični koncert godbo dravske divizijske oblasti pod vodstvom ka-pelnika dr. Josipa Cerina z izbranim svečanim sporedom. Vstopnice za ta koncert so od danee naprej v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Sedeži po 15, 12, 10, 8, ln fl dinarjev. — Koncert se vrši 9. junija ob 8. uri zvečer v veliki dvorani hotela Union. lj Vse, kar |e pravi Mladina ima zopet počitnice. Pa naj boj saj ta uboga revšeta tako zganjajo zdaj sem, zdaj tja, da pametni ljudje kar zmajejo in se vprašujejo, kam bo to vedlo: Telovadba na telovadbo, zdaj nove mladinske igre, pa spet kino in gledišče, pa psičke in tako naprej. Vse, kar je pravi Saj potem ni možno doseči pravih uspehov v šoli, če otroke neprestano prevažajo in gonijo semintja, pa mor-i da še med časom, ki je določen za šolo. Naj-1 boljše predstave v kino-gledišču niso nič prida. Nikakor pa ne gre, da bi otroke pošiljali k predstavam, ki niso neoporečne. Če se kažejo prizori, kako se otroci nagi kopljejo, kdo bo trdil, da je to vzgojno? Ali naj je vse priporočljivo, kar se dovoljuje, recimo češkim otrokom na počitniških kolonijah? Nemoralnosti jci kmalu preveč, pa naj jo še kino in šola pospešuje! — Več staršev. lj Nova založba. Občni zbor Novo založbe bo dne 9. junija ob 8. zvečer v akademskem domu. Spored jo objavljen, kot zahtevajo pravila, v trgovini »Nova založbac Kongresni trg št. 19. Občni zbor Je važen, zato udeležitev članov nujna. — Na-čelstvo. Ij V Krekovi gospodinjski šoli bo danes ob pol 20 uri predavanje gospo doktorice Piskernik. Vabljene so vse absolventinje te šole. lj šentpetersko prosvetno društvo ima danes, 2. junija ob osmih zvečer odborovo sejo. Prosim polnoštevilne udeležbe. — Predsednik. 1; Mestna hranilnica ljubljanska v soboto, dne 3. t. m. ne uraduje. IJ Bančni zavodi r Ljubljani v soboto pred Rinkoštmi ne poslujejo. 2161 lj Prošnja. Več starih Ljubljančanov prosi sedanjega gospoda »župana«, naj poskrbi, da bodo ljubljanske ulico in ceste nekoliko boljo polita kot doslej. Nadloga, ki jo povzročuje navadni cestni prah, Jo namreč v novejšem času znatno pomnožena, ker mhčejo ljudje na cesto prah iz tobačnih zavojčkov, zlasti onih po 12 kron, kar je baje za pljuča in za oči jako škodljivo. lj Stavka uslužbencev cestne električne železnice v LJubljani. Uslužbenci cestno električno železnico so poslali nn merodajna mesta sledeč sklep: »Uslužbenstvo jo soglasno sklenilo, da so poslužl skrajnega sredstva v obrambo svojih pravic ln sicer s tem, da stopi v soboto, dne 3. junija 1922 (binkostno soboto) ob 12. url (opoldne) v stavko, ako se mu do tega časa nc izplača od Mestnega občinskega swota ljubljanskega priznani po-vi^ek K 10 dnevno tudi za ves mesec npril 1922. in zagotovi uslužbenstvo, dn so bo upošteval sklep mestnega občinskega sveta ljubljanskega z dne 9, maja 1922, ker Je dotični sklep no samo v korist uslužbenstva, ampik tudi v korist uprave cestne električne železnice same. H koncu pripominja uslužbenstvo, dn ne prevzame nobeno odgovornosti radi posledic te stavko in naznanja, dn je bilo primorano storiti ta sklep radi uslužbencem neprijaznega ravnanja od strani g. Ing. Tomana in ne bo prej stopilo v delo, dokler se njihovim za-htevnm ne ugodi in zagotovi izplačilo v stavki prebitih dni ravno tako, kot dn bi opravljalo službo; to pa vsled tega. ker ie vodstvo cestne elektron« železnice v Ljubljani imelo od 10. maja 1922 do 31. maja 1922 dovolj časa, da bi izpoelovalo pravočasno eventualno nakazilo za uveljavljeni« sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 9. maja 1922 in le imelo dovoli priložnosti poslužili se legalne poti, ki jo je hodilo uslužbenstvo dosledno za ro- gitev tega pekuniernega vprašanja. Želimo pa, da merodajna mesta predloženo lahtevo uslužbenstva rešijo legalnim potom do označenega roka, predno bo usluibenBtvo primorano posluiiti se skrajnega sredstva.« lj Sladkor. Mestna aproviiaeija prodaja v svoji prodajalni na Poljanski cesti it 15 kristalni sladkor. Stranke ga dobijo do B kg 6 K 56.— za kilogram. lj Centralna vnovlevalniea za živo in zaklano Sivino v Ljubljani, bo prodajala na »Prosti stojnici« od petka 2. junija t. L dalje, dokler bo kaj zaloge, od 3. ure popoldne prekajeno meso (reber c a). — Cena za 1 kg. K 60.—. 2146 lj Osrednje društvo trg. nastavljeneev za Slovenijo v Ljubljani ima rodne sestanke in seje vsak torek in petek od pol osmih dalje v posebni sobi v gostilni pri Levu na Gosposvetski cesti štev. 16. Vsi tovariši, ki žele pristopiti ali plačati članarino oz. dobiti kakršnekoli informacije, naj se ob tem času zglase v navedenem lokalu. Vse dopise je naslavljati na Osrednje društvo trg. na-stavljencev, Sp. Šiška, Žibertova ulica št. 269. — Odbor. lj Zdravstveni iekaz. Od 21. do 27. maja je y Ljubljani nmrlo 18 oseb (7 moških in 11 ženskih), med temi 7 tujcev. Umrli so: 7 na jetiki, 2 na pljučnici, 1 vsled možganske kapi, 1 vsled srčne hibe, 1 vsled smrtne poškodbe, 6 vsled dru-ffih naravnih smrtnih vzrokov. Od nalezljivih bolezni je bil prijavljen samo 1 slučaj trebušnega ■legarja. Rodilo se je 14 moških in 11 ženskih, skupaj 25 otrok. ljPolicijska kronika. Iz neprevidnosti se ie neki djak zaletel 31. m. m. pod kolo ključav-ičavničariu Antonu Goliu. Kolesar ie padel; kolo se ie strlo in bo stala poprava 600 kron. — Žile si je med delom prerezal čevljarski pomočnik Ivan Kofol, ki ie prehitro vihtel nož. 'Prepeljali so ga v bolnico. — Dne 31. m. m. se ie splašil koni, ki ie podrl enovprežen voz y katerem so se peliale tri osebe, ki so padle z voza. Pri padcu se ie precei močno poškodoval diiak Zvonko Pele. — Ura vredna 400 K, je bila ukradena delavcu Francu Dolencu. lj Zlata zapestna damska ura, gravirana z Hvema A, letnico 1916 in datumom 26. 7., se je 7.gubila v nedeljo dopoldne od Gosposke ulice do frančiškanske cerkve in mimo Zvezie nazaj. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravništvu »Slovenca«. lj Našla se je verižica z obeskom. Dobi se pri K. Widmayer, Ljubljana, trgovina pri Solncu, Pogačarjev trg. — Nadalje se je našla moška sre-lirna verižica z obeskom. Dobi se pri g. Primožiču, Dunajska cesta 29. II. lj Zgubila je včeraj neka uboga soproga 2000 kron, kateri znesek je bil edini zaslužek celega mcseca. Ker je izgubiteljica težko oškodovana in je v hudih borbah za svoj kruh, se prosi poštenega najditelja, da vrne ta znesek proti nagradi Cojzova cesta št. 1, I. nadstropje. Cerkveni vestnik. c Še enkrat: Moški na plan! Shod vernega moštva na binkoštni pondeljek v Ljubljani je za resnično katoliško udejstvovanje našega moštva izredne važnosti. Iz tega razloga bodi priporočeno, da naj se bin-koštna nedelja še dobro porabi za agitacijo. 'Žal, da na državni železnici ni bilo mogoče doseči znižane voznine, ampak le na južni zeleznici, kar pride v prid predvsem Štajercem, ki se? pa vabilu kl jub temu niso preveč odzvali. Treba torej, da Kranjska, posebno Ljubljani bližji kraji, toliko bolj pritegnejo. — V pondeljek zvečer odidejo ndeležniki, katerim bo drago, na Brezje, kar utegne še marsikoga vzdigniti na pot. Binkoštni prazniki so res kakor nalašč za take »izlete«. Če si drugi privoščijo ob takih dneh svoje zabave, si tudi veren mož in fant sme privoščiti pot, ki mu bo tudi v zabavo, a obenem v veliko in trajno korist. Fantje in možje torej na noge! c Kongregacija gospa >Žalostne M. B.« pri sv. Florijanu ima svoj shod 18. junija in ne 6., kakor je bilo določeno. Socialni vestnik. s Nove gostilne in žganjarne. Od vseh krajev se sliši o novih gostilnah in žga-njarnah. Sloveče ptujske žganjarne, med vojsko zaprte, se znova otvarjajo. 7. številka »Preroda« ima o tem energičen članek. Dovolj nam je tegal Ne pero — bič bi bil tukaj na mestu. Bič, da bi ž njim opletli po tistih, ki tako grešijo nad našim ljudstvom! Vsa slovenska javnost je nedavno čitala gorostasne številke, ki jih Slovenija požene po grlu vsako leto. Dve milijardi! In vse se je zgražalo nad toliko materialno in moralno škodo, ki je obsežena v tej številki. Vsak poštenjak obžaluje sedanje strašno pitje. Vsak človek z zdravo pametjo vidi, da je gostiln preveč, žga-njarn pa sploh ni treba. Samo naš birokrat vsega tega nič ne vidi — ne vidi nič, ne sliši nič, kot bil bi mrtva stvar — ne vidi pijancev ob cesti ležečih, ne sliši po mestu in vasi tulečih, joka in solza ubogih žen in otrok, ki trepečejo pred možem in očetom pijancem, pa celo ne vidi in ne sliši. On vidi samo svoje paragrafe in tuhta v svoji kancliji, kje je še kak kotiček v celi državi, kjer bi mogel še kako novo gostilno ali žganjarno pritisniti, da se bodo naši ljudje ložje popivali, podivjevali in pobijali. Naše ljudstvo ne more drugačno biti kakor pijansko. Saj se gostilne in žganjarne ogniti ne more. Kajti gotovo je: čim več gostiln, več pijančevanja. Priložnost dela tatu, dela pa tudi pijanca in pretepača. Ali bi se bil zgodil na Veliko nedeljo umor v Ko-zarjah, ko bi ne bilo okr. glavarstvo ljubljansko podelilo brez vse potrebe za to malo vasico pred enim mesecem novo gostilno, kjer je gotovo bila že ena, če ne dve?! Naša glavarstva si bodo stekla velikanske zasluge za zapravljanje, posurov-ljanje in pobijanje naših ljudi. Dosti nam je tega! Če so nemški uradniki tako grešili nad našim ljudstvom, ni bilo prav; da bi pa domače uradništvo naše ljudi, svoje rojake, zastrupljalo in uničevalo, to bomo še manj trpeli! Mi ne dopuščamo, da bi se naš narod iz naših uradov ven tiral v propast. Nobene nove gostilne več! To mora biti geslo! Naznanite nam vsako novo gostilno in vsakega uradnika, ki jo dovolil Mi hočemo vedeti, kdo je tisti, ki si drzne naše ljudstvo tirati še globlje v blato moralne propasti! Na javni oder ž njimi! Drugega orožja nimamo. Prošnje ne pomagajo nič. Narod, ki te hočejo tvoji lastni sinovi upro-pastiti — če nočeš poginiti — brani se sam! — Zelo poučen je v isti številki poleg drugih tudi članek: »Prerod v dijaške vozove na železnicah!« Iz njega razvidimo, da je vožnja dijaštva po železnicah kakor nalašč naprava za posurovljanje in moralno kvarjenje mladine. Bolje nobena šola kakor taka! Kaj nam pomaga številna inteligenca — vsa surova in pokvarjena. Bolje pošten prostak kakor korupten učenjak! — »Prerod« postaja vedno bolj aktualen in zanimiv. Berite ga! Narodno gledališče. Drama. Četrtek, 1. junija: Madame Sans Gene. Vojaška predstava. Začetek ob osmih. Izven. Petek, 2. junija: Madame Sans Gene. A in E. Sobota, 3. junija: Liliom. C. Nedelja, 4. junija: Peterčkove poslednje sanje. Otroška predstava. Začetek ob treh popoldne. Ponedeljek, 5. junija: Liliom. Izven. Torek, 6. junija: Zaprto. Opera, Četrtek, 1. junija: Boris Godunov. Dijaška predstava. Začetek ob treh popoldne. Izven. Petek, 2. junija: Zaprto. Sobota, 3. junija: Triptychon. B in D. Nedelja, 4. junija: Trovatore. Izven. Ponedeljek, 5. junija: Faust, gostovanje g. Ser- geja Nikolajevlča iz Novega Sada. Izven. Torok, 6. junija: Pevski in baletni večer kubanskih kozakov. Izven. pr Slavnostni koncert. Udruženje gledaliških igralcev, mestni odbor Ljubljana, priredi o priliki poroke svojega visokega pokrovitelja Nj. Vel. kralja Aleksandra I. slavuostni kocert dne 8. jun. ob 8 v opernem gledališču. Sodelujejo vsi prvi operni solisti, kapelniki in harfenistka. Slavno občinstvo opozarjamo že vnaprej na to umetniško, veleza-nimivo prireditev, katera bo te vrste prva v Ljubljani. Rezerviranje vstopnic sprejema pisarna Udruženja vsak dan od 3.—5. v dramskem gledališču, pritličje. pr »Probuda«, društvo jugoslovanskih umetnikov, industrijcev in trgovcev, je imelo svoj redni občni zbor dne 6. maja t, 1. ob primerni udeležbi članov. Občni zbor je nied drugimi posetil tudi vladni svetnik Iv. Šubic. Od-borovo poročilo se je soglasno odobrilo. Iz poročila je bilo razvidno, da je odbor priredil deset razstav po Sloveniji in je otvoril umetniško šolo, ki je zelo dobro obiskovana. Društvu primanjkuje sredstev, drugače bi svoj delokrog razširilo na razne panoge etnograiije in folkloristike. Vlada je z zanimanjem zasledovala društveno stremljenje in delovanje in isto podprla s podporo. Izvolil se je stari društveni odbor z malo izpremembo. — Odbor hoče v novem poslovnem letu organizirati svoje delo po okrajih, pr Damir Fsigel v Čehih. Znani moravski jezikoslovec župnik P. Koudelka (O. S. Vetti), ki je letos praznoval svoio šestdesetletnico, a še vedno marljivo prevaia iz raznih evropskih iezikov, ie zadnii čas prevel v češčino nekatere humoreske našega h/umorista Da-miria Feigla. Orlovski vestnik. Bratje predsedniki in načelniki okrožij in odsekov Ljubljane in ljubljanske okolice naj pridejo na binkoštni pondeljek ob 9. uri dop. v prostore O. P. v Ljudskem domu k važnemu sestanku. Zadeva nujna, udeležba obvezna. (Okrožja: Ljubljana, D. M. P., Št. Vid, Vrhnika, Kamnik, Dijaško.) Šentpeterski Orel vabi vse člane telovadce in netelovadce k vajam na Medjatovo dvorišče v petek, dne 2. t. m. ob 7. uri zvečer. Udeležba obvezna. Turistika in šport. T. u. SV. Milnehen v. 1860 — Ilirija. Na btn-koštne praznike se vrše v Ljubljani nogometne tekme med T. u. SV. Milnehen v. 1860 in Ilirijo. Ilirija mora biti pripravljena v teh tekmah na težak in oster boj, ki bo zahteval od nje največje požrtvovalnosti in vsega znanja. T. u. SV. Mttn-chen 18G0 je eden prvih južnonemSkih klubov. V poslednjem prvenstvu je dospel v finale z FC. Ntirnberg, znanim kandidatom za neoficijelno prvenstvo kontinenta. Njegovi zadnji rezultati: Proti reprezentanci Turina 2 : 2, proti prvaku Zg. Italije Sapierdarena 2 :2, proti dunajskemu W. A. F.-u 3 :1, v Švici je igral soboto in nedeljo proti F. C. VVinterthur 4 :0 ter proti BrUhl-St. Gallen 3 :8. Znamenito češko moštvo Union žižlcov je na povratku iz Španije porazil celo s 5 :2. (K) Predprodaja vstopnic za tekmi Ilirija—Milnehen se vrši v cvetličarni Wider v Šelenburgovi ulici. — Početek tekem oba dni ob pol 18. uri. Predigre ob 16. uri: v nedeljo Jadran—Ilirija rez., v pondeljek Slovan—Ilirija rez. Obe predtekmi sta prvenstveni. (K) Poslano* JAVNA IZJAVA. Ovdašnji glasnik »Jutro« od 1. juna 1922. prenio je iz »Demokratije« pod: »Go-spodin Čiro Kamenarovič« jednu lažnu noticu o nekakvoj kupovici municije i oružja i šiljanju istih u Albaniju. Konstatiram da sam ja sa svojim iz-vješčem istupio javno i pod svojim podpisom, čime sam preuzeo za sve punu odgovornost, pa pozivljem ovim informatore »Jutra« i »Demokratije« da izadju na javnost sa svojim potpisima, da ih budem mo-gao uzeti na odgovornost a da se ne skriva-ju kukavički za odgovornim urednicima. Isto vrijedi i za sve ostale eventualne notice po bilo kakvim listovima, jer imam ozbiljnijeg posla no upuštati se u polemiku sa makar kakvim kampanilistima. Ljubljana, 1. juna 1922. Čiro Kamenarovič, član upravnog odbora i ravnatelj Jadranske banke. * Uredništvo za spise pod tem naslovom nI odgovorno. Meteorologfčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Cas opazovan !R Barometer ▼ mm Torujo-mefcor v O 1'blbroin. diierenon T C Nebo, VDtrOTl Padavino ▼ nam 31./5. 21 h 739-4 18-4 1-3 jasno 1./6. 7 h 739 17-3 12 jasno _. 1./6. 14 b 736 22-5 6 jasno zah. Gospodična želi učiti otroke (začetnike) tri ure na teden na klavir, kjer imajo glasovir doma. Ponudbe do 10. junija pod: »UČNA DOBA« na upravništvo »Slovenca«. Iščem za takoj trgovskega pomočnika dobro izurjenega manufakturista in špe-cerista. — Anton Britovšek trgovina z mešanim blagom. Slovenjgradcc. 2156 Naprodaj lepa hiša podobna vili. Okrog hiše 900 m! vrta. Na lepem kraju v Ljubljani. Več povedo od 12. do 13. in od 19. ure dalje v Krakovski ulici it. 22, pri Merljaku v Ljubljani. 2145 Zaradi pomanjkanja prostora naprodaj dobro p « ffi M I M fj ohranjen I ri II 1II w in vinska sesalka iz cevi. - Ponudbe na An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. šest Lovci pozor! y:Ll iovskili psovirt^-s; v Linhartovi nlici it. 30, Ljubljana. ! GOSTILNO ! v mestu ali na deželi, išče v najem samostojna žena z 2 odraslima hčerama cvcnt. tudi kupi kaj primernega. — Ponudbe pod: »SAMOSTOJNOST* na, An. zavod Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica štev. 5. 2112 eJ%Mnj za prevleko divanov in dru-luulu zega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno in jute za tapetnike. sedlarje i. t. d. priporoča Ma O L5EiQM, Ljubljana Mestni trg 10. Stavbna parcela, delavnica in orodje eri^SS: ništvo »Slovenca« pod štev. 2144. nudi vsakemu gostilna pri »KORLNU« (prej PETAN); toči tudi vedno prislna vina. Josipina Cigler Gosposvetska cesta 66, poleg izborno in ieeno ter po nizki ceni SK Ilirija v Ljubljani. 2140 zimske produkcije, 1800 komadov, 2-50 m 15/16/25 cm proda od kolodvora Litije grajska uprava Graače, p. Šmartno pri Litiji. — Zapečatene ponudbe z nad-pisom: »Ofert na prage« naj se vlože do 15. junija pri opravi. 2147 Zahvala. Za vse izraženo sočutje, naklonjeno cvetje in mnogobrojno spremstvo na zadnji poti naše nepozabne hčerke in sestre, gospodične IHariJe Šošfaršič trgovske sotrudnice kakor tudi za številne tolažilne obiske med boleznijo izrekamo vsem ljubim in dragim našo iskreno zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo njenemu šefu gospodu Ignaciju 2argiju in njegovi cenjeni rodbini za vso skrb in podporo ter vsem kolegom rajnice. — Iskrena hvala prav vsemi V Ljubljani, dne 1. junija 1922. GLOBOKO ŽALUJOČA RODBINA Š0ŠTARIČ. otroške oblekce v vseh velikostih, bluze, športne in promenadne, damski in otroški predpasniki, perilo za gospode in dame lastnega izdelka v vseh kvalitetah kupite po jako nizkih cenah v modni in manufaklurni trgovini F. in I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesia št. 29. Lepa birmanska darila! Zlatnina, srebrnlna. Velika Izbira. Šivalni stroji prvovrstni. Potrebščine za stroje. Popravila, Učenje vezenja brezplačno. JOS. SELOVIN - GODEN, Ljubljana, Mestni trn 13 kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftolmasilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 5 Din. pri TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. Koranit zajamčeno pravi azbestni : škrilj za kritje streli. : ZALOGA pri krovcu FR. FUJANU, Ljubljana - Ilovica št. 48. Ako še niste, pošljite naročnino! Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jugoslov. tiskarna v Ljubljani. FOTOGRASKI ATELIJE: Grabiec Franjo. Miklošičeva cesta št. 6. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA PISARNAs Ing. Alojz Hrovat in ing. Albin Čeme, Ljubljana, Krekov trg št. 10/1. GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ulica št. 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJA LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št 8. KLEPARJI: Produktivna zadruga kleparjev, instalaterjev, kotlarjev in krovcev ▼ Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Kom T., Poljanska cesta štev. 8. Rcražgar & Smerkol. Florijanska uL 13. KLIŠEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, Jugoslovanik» tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred škofijo. KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3, MEHANIČNA DELAVNICA za pis. (troje: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 6. »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Knnovar Ivan, Stari trg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Schrcya uasl. Jakob Kavčič, Gradišče itev. 5. 4 Din.) PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica it. 4. SOBNO SLIKARSTVO: Žuran Martin, Mestni trg štev. 12. ŠPEDICIJSKA PODJETJA: >0rient< d. d., Sodna ulica 3, Tel. 463. Ranzinger Rn Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmalski trg 7. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferene & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/II. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljub* ni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v LJubljani. TOVARNA PEČI IN ŠTEDILNIKOV! T. Henlfel-a nasl. Žunič, Glince 258 pr! Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNČNIKI: Mikaš II, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopatic, Valvasorjev trg štev. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta Stev. 21. URARSKA POPRAVILNA DELAVNICA' Seliškar Iran, Pot v Rožno dolino it JO. (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. Izdaja konzorciji »Slovenca«. Odgovorni urednik Mihael 51 obkero v Ljubljani. Jugoaipvanaka tiskarna v .LJubljani,