^ vsak m rs«» sok* «h-^IJ in praaaikov. u^ed (iáily except Saturday.,* Sunday» and Holiday«. - PROSVETA J « * • ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE l'minüki in upravnièki pro*Loi»; 2067 South Uwitdali' Ave. Office of Publication: 24167 South Uwndaie Ave. Telephone, Rockwell 4IHM f^YEAR XXXia Cena llata je |6.00 «I cato—. iiu—fa. ^TcÜ^'o? ÍTnT'.^ÍÍr CHICAGO, ILL.. TOREK. 4. FEBRUARJA (FEBRUARY1941 Subnetiptiou 90.00 Yearly STBV—NUftlBKR 24 Acceptance for mailing at special rate of postage provided for in section UOS. Act of Oct. S, 1917, authoriied on June 14, 1918. ANGLEŠKO - GRŠKA OFENZIVA NA JADRANSKEM MORJU Podmornice potopile sedem italijanskih parnikov nemška oporišča bombardirana Split, Jugoslavija, 4. febr.— Sem dospela poročila pravijo, da to angleške in grške podmornice zadnjih dneh potopile sedem Ulijanskih parnikov na Jadran-gkem morju. Parniki so prevaža-i vojaške čete in bojni material iz Italije v Albanijo*. Potniki, ki so dospeli v Split z otoka Visa, so povedali, da je podmornica včeraj potopila dva italijanska tovorna parnika. Dalje so povedali, da je veliko število italijanskih mornarjev utonilo. Sest trupel italijanskih mornarjev, članov posadke pomožne bojne ladje Armage, so našli na obrežju otoka H vara v zalivu Milni. Deset drugih mornarjev je bilo pokopanih na tem otoku v zadnjih dveh dneh. Angleška podmornica je zadnji petek potopila oborožen ita-ijanski parnik Ursa. Štiri člane xwadke te ladje je vzel na svoj [rov jugoslovanski parnik Ba-čsr in jih pripeljal v Split. —- *----------.s.: ......____________ Bitolj, Jugoslavija, 3. febr.— talijanska evakuacija Tepele-nija, albanskega mesta, je skoro dokončana, pravijo sem dospela poročil«. 8kladišča orožjar streliva in drugega bojnega materiala, ki ga fašisti niso mogli vzeti s seboj, so v plamenih, talijani hočejo uničiti material, da ne bi prišel' v grške roke. 'roti Tepeleniju prodirajo grške kolone in padec je bil že napovedan. Že prej objavljena portóla so se glasila, da Italijani odhajajo iz mesta. * Atene, 3. okt.—Tu naznanjajo, da so grški in angleški letal- «i izvršili več napadov na Valono, "»dnjo italijansko pomorsko tozo v Albaniji. Bombe so pobile več skladišč in drugih voskih objektov. Vsa letala so * »rečno vrnila v svoja opori-to Po napadih. Notranji minister je izjavil, Jj je bilo 67 civilistov ubitih in «ranjenih v italijanskih letal-napadih na grška mesta v januarju. Bombe so v istem «"u porušile 160 hiš in poško- •ovile okrog tristo. *«'r». Kgipt, 3. febr.—Angle-operacije ne nadaljujejo na dva tis,«- milj-dolgi afriški fronto' pravi uradni komunike. Po Ajcordata, važnega želez p »redišča v italijanski f"tretJ'.v»o bile angleške vo-enote konsolidirane. Italijani ho bili tepeni v So-■"'Ji in Alieainiji. Cesta, ki ¡J¡J* Metemno z Gondarom, je W «ngl^ko kontrolo. Angleži * vreraj bombardirali iz zraka gjMna vojM^ka leUiišča pri Zuli, KI Ghenu in Assa- = Anglija ustavila kupovanje orožja Pritisk za sprejetje Rooaeveltovega načrta Washington, D. C., 8. febr.— Naznanilo, da je Velika Britanija ustavila kupovanje orožja in bojnega materilaa, je presenetilo nekatere kongresnike. Ti menijo, da je začela "sedečo stavko" z namenom, da prisili kongres v sprejetje Rooaeveltovega načrta. Kongresniki ne verjamejo, da bi Nemčija, ki je bila bankrotirana pred sedmimi leti, potisnila največji, najbogatejši in najmočnejši imperij na svetu, na kolena. Očitno je, da hočejo nekateri ustvariti vtis, da je Velika Britanija že izčrpala vsa sredstva in da se ne bo mogla boriti naprej proti Nemčiji, čeprav gre za njen obstanek. Mnogi ne morejo verjeti, da bi imperij, ki poseduje imetje v vrednosti $16,000,000,000 zunaj Združenih držav, ustavil borbo. Federalni zakladnik Morgen-thau je zadnji teden izjavil pred kongresnim odsekom, da Velika Britanija ne more likvidirati tega imetja, ki ga predstavljajo povečini železnice, plantaže in druga fizična lastnina. Ona bi lahko zastavila to imetje kot garancijo za ameriška posojila. Ameriški uradni krogi so priznali, da so načrti glede pomoči Angliji v zastoju. Od decembra ni dala Anglija nobenega naročila. Roosevelt je v volilni kampanji obljuboval, da bo Amerika dala 12,000 bojnih letal Angliji, kar pa se nI zgodilo. Danes se je v nHQi kongresni zbornici pričela debata o Roose-veltovem načrtu za pomoč Angliji, dočim se zaslišanja o tem nadaljujejo pred senatnim odsekom za zunanje zadeve. Trajala bodo ta teden in nekaj dni tudi v prihodnjem tednu. J**». r febr.-Coi sto an-17^' šinili letal je preletelo w«ki preliv včeraj in metalo '¿T ni« nemško "invazijske V v Knw*ljl, Holandijl in 'orient, Dunkirk in f."">«'■ Francija, so bili tar-Anifleži so bombar-« traka tudi nemška vo-\WiWa v Brestu in O-^u.BHgija. e W 5. ftbr.—Tu |M>ročajo, da J^^M»m in italijanska »stopili sedem an-Parnikov na Sredozem-m"rju Skupna tonaža teh i luu,u ton. Protekcija ameriških oporišč Vojaške posadke ob Panamskem prekopu ojačane Washington, D. C., 3. febr.— Cez 50,000 vojakov straži Pa namski prekop in strategična oporišča na Portoriku in pri Guantanamu, Kuba. Tu je bilo naznanjeno, da so bile vojaške posadke tamkaj ojačane. Cez nekaj dni bodo ameriške čete odrinile v Novofundlandijo, kjer se nahaja ena izmed baz, katere je Velika Bristanoja odstopila Ameriki v zameno za 60 rušilcev. Ob črti, ki se razteza 4000 milj med Novofundlandijo in Britsko Gvinejo na južni strani ameriškega kontinenta, se nahajajo angleški otoki in posešči-ne, kjer bo Amerika zgradila pomorske in letalske baze, katere bo straži lo 100,000 vojakov in mornarjev. Natančna sila vojaških po-nad k. ki bodo ščitile te baze, je še tajnost. Znano je le, da bodo vse »trategfrčne točke zastražene. Vojaški inženirji so že sestavili načrte glede konstrukcije oporišč. V prihodnjem fiskalnem letu bo Amerika potrošila najmanj šest milijard za financiranje obrambnega programa. Federalni zakladnik Henry Morgenthau je izjavil, da bo treba najti nove vire dohodkov za financiranje tega programa. UGIBANJA 0 PRIHODNJEM SUNKU NEMŠKE ARMADE Nacijska oborožena sila povečana PRIPRAVE ZA NOVO OFENZIVO Berlin, 3. febr—Po Hitlerjevem govoru, v katerem je nagla-sil, da so njegove armade večje zdaj nego kdaj prej, so nastala ugibanja in diskuzije, kje in kdaj bodo te armade vržene v akcijo. Zunanji opazovalci sodijo, da je število Nemcev, katere je Hitler pozval k orožju, prav tako veliko in morda še večje nego je bilo v prvi svetovni vojni. Nekateri domnevajo, da nacijska oborožena sila šteje osem do enajst milijonov mož. Upoštevati je treba, da je ta vojna totalitarna, v kateri je u-deležena tudi delavska sila. Civilni prebivalci so mobilizirani prav tako kot vojaki in vsi morajo podpirati vojne napore. Pred nemško "bliskovito vojno" na Norveškem, Holandskem, v Belgiji in Franciji je Evropa imela dobo navideznega miru. V tej so bile izvedene priprave za odločilne sunke. Evropa sedaj sluti, da Hitler nekaj pripravlja. Kje in kdaj bo udaril, je še tajnost. Središča zanimanja je sedaj Sredozemlje. Nemška letalska sila je dobila baze v Italiji. Tu bo morda kmalu in z vso silo u-darila po enotah angleške bojne mornarice na Sredozemskem morju.* V* zadnjem času se dosti ne sliši o italijanski bojni mornarici. Mnenje prevladuje, da se ta ne bo zapletla v bitke, dokler ne bodo nemški letalci zadali težkega udarca angleški pomorski sili. Močne nacijske vojaške eno te so koncentrirane ob Črnem morju v Rumuniji. Te bodo pognane v akcijo v slučaju izbruha konflikta s Turčijo. Oni, ki trdijo, dfe se je prijateljstvo med Nemčijo in Rusijo ohladi lo, pripisujejo posebno važnost poročilom o koncentraciji nemških motornih kolon ob sovjetski meji. Istanbul, Turčija, 8. febr.— Petainov zaupnik odpotoval v Pariz ' i T • w » Francija te zanaša na ameriško pomoč Vichy, Francija, 3. febr.—Admiral Jean Parlan, murnarični minister in zatppnik premierja Petaina, je dajes odpotoval v Pariz, kjer bo fonferiral s nemškimi vojaškimi avtoritetami. Naznanjeno je bilo, da se bo vrnil v Vichy po konferenci. Odnošaji med nad j i in Petai-novo vlado so še vedno napeti. Poročila iz Parila omenjajo, da razgovori v Parizu ne bodo uspešni, dokler ne bo Petainova. vlada naredila "pravilnih zaključkov z ozirom na obstoječo situacijo." V Vichyju krožijo govorice, da ae bo Darían vrnil iz Pariza z Lavalom, bivšim zunanjim, ministrom, ki je bil v decembru potisnjen iz Petainovega kabineta. AmenTO" poslanik William D. I^eahy je imel več razgovorov z Jacquesom Achardom, francoskim živilskim ministrom. Ti so se nanašali na pošiljanje živeža in drugih potrebščin iz Amerike v Francijo. Pomanjkanj« živil je postalo akutno v Franciji in ljudje stradajo. Francija upa, da ji bo Amerika pošiljala živila ^a nasičevanje revežev. Zamorci zahtevajo enakopravnost Chicago, 3. febr. — Tukajšnji svet zamorskih organizacij je sprejel resolucijo, v kateri / zahteva enakopravnost za zamorce v zvezi z izvajanjem programa narodne obrambo. "Ml smatramo, da bi bilo boljše, ako sploh ne sodelujemo v narodni obrambi kot ločena sklpina," pravi resolucija. "Vlada mora nuditi za morcem svoboden vstop v vse branže oborožene sile." Svet je naznanil, da se bo vršila splošna zamorska konferenca, na kateri bo razprava o narodni obrambi, najpozneje 28. februarja v Washington u. Ta se je tudi izre kel proti vstopu Amerike v vojno na strani Velike Britanije. Tukajšnji časopisi vidijo v zbiranju naeijnkih čet v Rumuniji in na Ogrskem prihajajočo nemško ofenzivo na Balkanu. Ti tudi priporočajo ustanovitev enotne fronte demokracij proti agresorjem. ADF ORGANIZIRA DELAVCE V FORDOVIH TOVARNAH Družba ne ovira kampanje, pravi Green IZJAVA DIREKTOR-JA UNIJE CIO Waahington. 1). C., 9, febr.— William Green, predsednik A-meriške delavske federacije, je dejal, da je ADF organizirala večino izmed 60,000 delavcev, uposlenih v tovarnah Ford Motor Co. v Detroitu, M\h. Uradniki so izjavili, da je federacija vodila "mirno" organizatorič-no kampanjo, da so bile vie podrobnosti urejene in unije so Že dobile Čarterje. Te so identificirane le s številkami in znane kot "federalne delavske unije." "Nadaljnji korak, ki ga bomo pgdvzeli, bo kolektivno pogajanje," je rekel Green v svoji Izjavi. "Ustanovljene unije bodo priznane kot predstavnice delavcev pri pogajanjih s kom-panijo. Ford Motor Co. ni ovirala organizatorične kampanje. Unije ADF imajo na tisoče planov med delavci v tovarnah te kompanije, odkar je bila ustanovljena. Noben izmed teh ni bil od uprave za|>0Htuvljen zaradi včJanjenja v unijah ADF." Greenovo naznanilo, da bodo unije ADF zahtuvule priznanje, pomeni, da bo federalni delav ski odbor pozvan, naj jih prizna za predstavnike delavcev pri kolektivnih pogujanjih. • Unija združenih avtnih de lavcev se že dolgo trudi, da potegne Fordove delavce v svoj krog. Ona tudi trdi, da ima večino med temi delavci. Njen apel za razpis volitev je pred delavskim odborom. Detroit, Mich., 3, febr—Mi chael F. Widman, direktor organizatorične kampanje unije CM), je označil Greeno Izjavo, da je Ameriška delavska fede racija organizirala večino de lavcev v Fordovih tovarnah, za netočno in konfuzno. Kur ima Green v na6rtu, Je ponudba Ford Motor Co., da hoče naga jati uniji CIO z namenom ovi ranja organizatorične kampanje CIO. Domače vesti Milwauàke novice feklarsks korporacije podvojile profite . . Chicago. 3. febr. — Jeklarske korporacije. ki producirajo «0 odstotkov jekla, so podvojile pro-fite v preteklem letu. Pravkar objavljeno poročilo pravi, da je «isti dobiček znašal 1231.961,671. Leta 1939 je znašal f117,112,476. Milwaukee.—Dne 26. jan. n umrla Mary Glojek, stara 53 let in doma iz Mozirja na Štajerskem. V Ameriki je bila 35 let n tu zapušča moža. ¡bivšega po-icijskega komisarja v West Al- idil ill t ki tr. . i« u Iam i . — ttntt itt trguvca ter trt sinove, med katerimi je eden odvetnik. Nadalje je umrla Frances Remsko, roj. Vezočnik, stara 70 et in rojena v Ljubnem na Štajerskem. V Ameriki je bila 28 let in tu zapušča moža, tri sinove in dve hčeri.—Poroke: Rudy Teshner in Frances Žagar, Leonard Urbaniak in Sylvia Kos ter Sylvester Mohar in Dolores Die-ringer. Iz Cleveland«! Cleveland.—o-minjali, ko je delal v Hharonu in New Castlu, Pa., okrog leta 1905. Voatl Is Cidorada Pueblo, Colo.—Tu Je umrla Agnes Jakfjevlč, roj. Hodja, doma iz Bele Krajine. Njen prvi mož Je bil Martin Videtlč iz L e a d v 111 a, Colo.—Nadalje je umrl Mike Krošel, ki Je bolehal zadnjih 12 let. Cankarjev glasnik Chicago.—Januarska številka Oskarjevega glasnika, mesečnika za leposlovje in pouk, ima sledečo vsebino: Ideološka vojna (uvodnik), Anton Dcbeljak: Iz naših krajev (venček petih pesmi), E. K,: Mati Marta (novo-la), Ve nora—bodoč I stan življenja (znanstvena razprava), Ivan Jon tez: Slovenske ustanove v Cleveiandu (nadaljevanje), Mama komarka (članek), K. K.: Julkina zmota (nadaljevanje novele), Izlet na nrnsec, Fašistično šolstvo v Kanadi, K. K.: Drejče-tova (Kit (nadaljevanje |>esni-tve), Književnost,—Cankarjev glasnik stane tri dolarje na leto, posamezna številka pa JlOc, Naslov: Cankarjev glasnik, 6411 Ht. Clair Ave., Cleveland, O. VAŽNE DISKUZIJE 0 NOVEM REDU V ANGLIJI * * Be vin vidi podržavljanje industrij VPRAŠANJE KON-SKRIPCIJE BOGASTVA l-ondon, 3. febr.—Razprave o novem redu v Angliji, iz katerih so sicer še ni hthiščil določen program, s«) nadaljujejo v tisku, javnosti in uradnih krogih. Izgledu, da se vsi strinjajo gle- -de točke, da mora uov red nuditi vsem enake socialne in vzgojne prilike, ampak glede dosege tega se mnenja križajo. Premier Winston Churchill ima več nučrtov, o katerih je dejal, da morajo biti izvedeni, če hoče dežela korakali naprej. Clement R. Attlee, bivši vodja delavske opozicije v parlamentu In sedaj član vlade, je za o-hrano parlamentarnega sistema. On je izrekel upanje, "da bomo po vojni ponovno imeli priliko zu izražanje različnih mnenje, ki so življenska kri demokracij," ^ Delavski minister Ernest Be-vin in Arthur Greenwood, minister za povojno rekonstrukcijo, vidita podržavljanj« industrij In transportaclje pod delavsko vlado po za ki J učen J tf vojne. Prosvetni minister še izvaja program vzgojnih priložnosti v smislu Churahillovih zagotovil. Mladina brez raglik« mora uživati privilegije, katerih so bili doslej deležni le nekateri. New Leader, glasilo neodvisne delavske stranke, se je izrekel za konskri|)ciJo bogastva, ne samo delavcev. Ta trdi, da bo nastala le teoretična razlika med angleško in nacljfiko ekonomijo, če bo Bevlnov konskrlpctj-ski načrt sprejet, Anglija bo irnHa svobodne delavske unije, dočim imata Nemčija in Italija delavske frontne organizacije. Urednik publikacije Weekly Revi«w j« naslovil odprto pismo Greenwoodu, v katerem prsvl, da on še vedno upa, da Gre«n-wood ne Ihi ngitirwl, flti angleško ljudstvo dobi nov rod pod delavsko vlado, ki bi imela o|>oro le pri močnih unijah, n« pu pri Ijudiitvu nu splošno; Tak r«d ne bi bil nov in ne ljudski. Za postavitev novega reda Je potrebna splošna rekonstrukcija gospodarstva in lastništva. Slednje se prične s posedovanjem zemlje Iii j«? glavifl pogoj' za u-staiiovilev novegu red«. Kdaj bi» načrt o pregledovan j« premogovnikov «prejet ? Unija operatorjev dvigal izvolila predsednika Chicago, 3. febr. — Jzmaa U-onard 0'Grady je bil izvoljen za predsednika krajovm« unije o|»e-ralorjev dvigal. Dobil je 1000 glasov, njegov glavni protikandidat Thomas 0'Grady pa fMMl glasov. Druga dva kandidata sta bila Roliert Fletter in Oeorge K no s, Prvi Je dobil 72S glasov, drugI pa 86. Te mi bile prve volitve. odkar je unija dobila nov o ustavo, k. l'ils sprejeta / namenom, da gangfži ne d<»l»e kon-jlrole nad organizacijo. Matth«w Taylor, bivši predsednik, ki Je u-mrl pred nek»i m«««el, je vladal unijo kot diktator. On je pn*d umrtjo priznal, da je plačal $30,. IKK) it blaga J nr unije gangežem, ki so mu grozili, da ga bodo umorili. ' Izgredi v Južnoafriški uniji t Več vojakov in civilistov ubitih Johtinnewlturg, Južnoafriška unija, 3. febr,- Krvavi Izitredl med vojski In eivfllati »mmIi-brohnlll v tem meslu zadnji |i«-tek. Poročilo pravi, da so bili | K> t lačen I včeraj. Doznava sit, da je bilo mnogo vojakov in civilistov ubitih in ranjenih. izgredi ao nattat! f¥> Kbnro-vanju Oto M4 CIMAi KJ* tx |mi, CM««« Cl m» »M »•» hw» —ml« |».m tm wmr. , tai. . -- I¿rif M MfWk'r' II«««'" »MM»« Í4MH1M. »» .mu. «m pmmi I«.) « »teti i~éuj«telj« to » atafeK «• prilMU patotM. Itwwlf«! MiktM Will Mt M MUfMÍ Ott« Mir «IM« WMMMM kr PROSVETA bmf-m s*. u»«wi a'«- ¡muí or tai ncdbbatbo jjjjjjrcjjjjjrfrrrri............--— Glasovi iz DM«« » ukbvt» M priMM íKri»nMry t», 1141), Mm I|r|— M ftTP«--fMHl, M «Mi M I UM MCUMMI Mirili« M> n4»lm*. iwiu /o a. m mm im m muvi. IN 1Business as usual99 Pred nek u j dnevi je zastuvkalo «GOO delavcev v tovarni za poljedelske atroje International Harvester Co. v Chicagu. Ta družba ima za več milijonov dolarjev naročil od federalne vlade za vojaške traktorje. I* poročil z obeh strani jejasno, komur hoče biti jasno, da je družba odgovorna za to stavko. Ta družba, ki je v rokah največjih čl-kaških bur bone* v, je že desetletju znana kot zagrizena aovražnica delavskih unij. Ko jo je pred leti Wagnerjev delavski zakon končno prisilil, da mora priznati unijo in se kolektivno pogajati, Je z vsemi mogočimi triki zavlačevala pokorščino do zakona in ga poskušala ogoljufati a avojo kompanijsko "unijo", ko je pa vse to ifpodletela, se še vedno upira ln zavlačuje pogajanja z unijo, katero so si delavci sami, izbrali. Voditelji unije izjavljajo, da ni nobenega dvoma več, da International Harvester Company smatra naročila vlade za obrambne svrhe za "business aa usual" — za enostavno bizniško zadevo, ki se nič ne razlikuje od drugih in katera lahko počaka in delavci lahko štrajkajo, če hočejo.. Odgovor družbe na to obtožbo je tako plitev in izvijajoč, da ni res nobenega dvoma o njeni krivdi. 'Znano je, da ima ta družba svoje tovarne tudi v Franciji in Nemčiji, ampak te tovarne danes obratuje Hitlerjeva ekonomska mašina ▼ nacijske militaristične namene in burbonska kompanija lahko ve, kakšna svoboda jo čaka, če sa Hitlerjeva diktatura raztegne iz Francije preko Anglije tudi na Ameriko — kljub temu ja tako trmoglava, da se ne zmeni za potrebe ameriške obrambe in miali, da ameriška demokracija ni nobena demokracija, če v prvi vrsti ne služi burbonakim požeruhom njene vrste. Predsednik Rooaevelt je pred kratkim izjavil, da morajo juperiški kapitalisti pozabiti na staro pravilo "business aa usual" in umakniti svoje privatna interese pred interesi skupnosti. Federalna vUgda ima moč, katero ji je lani dal kongres, da lahko prime za vrat te burbonskc petokolonce. Zakaj se vlada ne poslužl te svoje moči 7 Ali čaka^da bodo kapitalistični pe-tokoloncl provocirali še več homatlj in še bolj zavlekli produkcijo za obrambo Amerike? — naselbin Zakaj se vojskujejo? Senator Wheeler In Nye, znana dva pacifistična demagoga, sta izjavila, da predložita v senatu resolucijo, na itodlagi katere bodo Združene države zahtevale od AngHje, Nemčije, Japonske, Kitajske, Italije In Grčije, da povedo, zakaj se vojskujejo? Naj povedo, kaj so njihovi vojni cilji. Haj res! Cemu ne bi na primer Kitajci in Grki povedali, zakaj za vraga se vojskujejo 1 Wheeler in Nye z vso avojo kliko vrini ša» danes ne vesta, kaj hočejo Kitajci in Grki — pardon, kitajski in grški imperialist! — s svojo nesrečno vojno! Resnično nas veseli, da sta Wheeler in Nye uključila tudi Kitajce v svojo inkvizicijo zavo-Jevanih nasilnikov. Mi sicer ne vemo. ako senatorja smatrata Hitlerjeve mrije in Mua-solinijeve fašiste za imperialiste ali ne, Jasno pa je, da umni rata Angleže za imperialiste <—-in ker Angleži pornnyajo Grkom, Američani |»a Kitajcem, mi narav nm, ne da bi koga vprašali.- Kdo ve, koliko tajnih |iogodh «mi sklenili Saj je mano tudi to, da so Kitajci veliki militarist! in imperlalM* ki ra nobeno eeno nočejo koo|ierirat| g Jn|»onci ta "novi red" v vzhodni Aziji . . . Cas je torej, da jih senatorja Wheeler In Nye nakrcata po imperiall" stičnih prstih In jim povesta, kam spadajn . . . In ko bosta velika inkvisitorja imela Kitajce na "karpetu", ne smeta potabiti na P<»ljake. Fince. Norvežane, Nisosvmce in Belgijce, čemu (Delj* v sedaj i kalsaM O koledarju in drugem Hlaiae, O.—To je moj prvi dopis v ttm letu. Sem mod tistimi, ki raje čitamo nego pišepio, toda ne morem drugače, (k .sa tudi jaz oglasim radi kritike koledarja. Čitala sem dopis Mary Repos v Pros vet i od 20 jsh. Z njo se popolnoma atrinjam. Zakaj toliko kritike radi tako lepegtf in prijaznega fantka na aliki? fcnam ga pred seboj in ga gledani' Prav tako je prijazen kot jivhü moj mlajši sin, ki je sedaj v vojaški suknji Strica Sama. Kje j« mali ali oče, ki bi sovražil to sliko? Mar starši ne posvetimo največ ljubezni malemu otroku, ki skaklja okrog tebe in govori; da se mu m^raA smejati? Mar niai vesel svojih malih vnu-čkov. Jmam ravno temu fantku pddobnega vnučka in g a neznosno ljubim. Tudi mislim, da vsak oče in mati najbolj ljubi fantka. ' Ko sem prinesla na sejo koledar in ga pričela deliti, je bilo le par izjem, ki jim ni bil povolji, toda ne radi slike, marveč radi malih datumov, češ da bo treba natakniti očala. Saj so tudi v Prosvetl in lokalnem listu še manjše črke ali številke, toda jih vidijo brez očal. Tudi je še dosti članov, ki čitajo masne bukvice, pa ni tako hudo, če so majhni "puštabi". Ko sem obesila veliki stenski koledar v društveni dvorani, me je nekdo malo postrani pogledal. Sicer ni ntfč rekel, toda flitala sem iz njegovega pogleda, da se mu bolj dopade koledar Ameriške bratske zveze (JSKJ), ker tudi oni eborujejo v tej dvorani —tudi jaz sem Članica obeh društev. Oglasil se je nekdo, češ da to Je lepa deklica. Ljudje smo razlidni. Nekateri ljubimo naravne slike, drugi ponarejene in zapeljive deklice. Zdi se mi kot bi bili kritiki samci, ki ne ljubijo otrok. Ce bolj gledam to sliko, bolj se mf dopade. Tudi vem, da bo večina mater na moji strani. Tudi naša Jednotu je bila nekoč majfrfta, seduj pa smo lahko nanjo ponosni vsi člani. Na zadnji seji našega društva 333 SNPJ sem bila izvoljena, da mladini pomagam ustanoviti krožek. Kakor hitro dobim vse informacije (z glavnega urada, bomo imeli sestanek. Otroci že z veseljem vprašujejo, "mati, kdaj bomo šli v dvorano in dobili icc cream?" Kakor hitro bom dobila informacije, vas sklicem skupaj. Ze je mulo pozno, toda vseeno bom poročala o naši božični zu-bavi, na kateri je nastopil tudi "Miklavž". Podpisana sem mladinski oddelek malo naučila, da so zapeli par pesmic—"Hej 8k>-venci" in "Moju dekle je Ae mlada". Bilo je veliko veselja. To lKHtičnk'0 sta Imeli skupaj obe društvi. I^epo Je govorila Josephine Bradley. In ker je Frances Glogovšek članica obeh društev, Je tudi Imela majhen pa jedrnat "speech". Otroci so želi velik aplavz. Torej moramo učiti naše otroke in jinriiati veselje ter jim pomagati. Bf. Snoy se je mulo odrezal. Smo različni ljudje in vsem ne moreš ustreči. Ce pišeš resno, so kritiki, če pišeš šaljivo, tudi nekaterim ne ugaja, To je dobro, da se urednik ne ustraši In priobči. kar vidi; da je prav. Zakaj toliko kritike? Saj smo val člani enakopravni in lahko napišemo, kur mislimo, da je prav. Tajniki so prejeli vprašanja iz gl. urada ,na katera naj članstvo odgovori glede koledarjev: aH naj jih jednota še izdaja, koliko naj potroAi itd. Vsem ne bo nikdar ustreženo^ Večina našega članstva je zadovoljna z letošnjim. V naši okolici je dosti koledarjev in se dobe v vsaki trgovini. I^ahko bi z njimi vso kuhinjo "papirala". Ne vem pa, če je povsod tako. Priporočala bi, nuj bi v prihodnje raje dali tisto vsoto v sklad izrednih podpor, ker je dosti članov, ki ne bodo mogli društva obdržati. Tukaj so namreč društvu močno udurjena, ker je večina premogarjev ob delo rudi novih "strojev, ki izpodrivajo delavce. Prizadeti so večinoma stari'čluni, katere srce boli, če bodo morali pustiti društvo. Seduj so se člani začeli oglašati za izredno jajdporo in mislim, du bi bilo kwistno {lati tisto vsoto v sklad fžrednih podpor, namesto za koledarje. Kot tajnikov! ženi so mi razmere znane, kako težko je biti uradnik v teh časih brezdelja. Težko je plačati asesment, težko je pustiti in težko je prositi, ker v slučaju bolezni član najbolj potrebuje podpore. Toda, če si član izposodi, mu je podpora ob prvi priliki odtrgana za posojilo. Bilo bi priporočljivo, du bi člani to malo upoštevali. Paula Glogovšek, 333. O oblaku prijateljev Détroit.—V našem velikem avtomobilskem mestu se v tem času dela nekoliko bolje kot se je delalo pred petimi meseci. Dokler se bodo vojskovali na oh i strani vode, bo v Ameriki še nekaj dela, ko bodo pa na oni strani velike luže nehali drug drugega pobijati, bo tudi v Ameriki konec dela. Kot izgledu, hočejo po vsej sili tudi nuše fante čez lužo poslati, du bi tum pomugul! ukrotiti gospodu Hitlerju. Mrs. Krusič iz Armé, Kans., me je pismeno vprašala, zakaj se ne oglasim v Prosvetl in opi-' šem, kako sem se imela na po« Sitnicuh v Oklahomi še lanskega septembra. Veš. mrs. Krusič. za Sitanje si še vzamem čas, za pihanje pu bolj težko, drugače pa tudi raje čitam nego pišem: 4 Na počitnicuh v Oklahomi sem* ne imela prav fajn. Med starimi prijatelji.se človek dobro počuti in vsi so tudi uljudni in postrež-Ijivi. Se pred počitnicami sem dobila pismo od mrs. Krusič, da se moramo pri njjh ustaviti na l>oti v Oklahomo in tam biti čez ona pa nam bo postlala s veda ae je to zgodilo brez moje vednosti. Na poti iz Okiahome smo se ustavili v Springfieldu, III., pri Čemsžarjevih, kjer smo prenočevali. drugo jutro pa smo se odpeljali proti Detroitu in prišli srečno domov. Prav hvaležna apirju. Meni se ni še noben koledar toliko dopadel kot se mi letošnji. Tudi moji otroci ga radi gledajo. Torej dragi rojaki, ne bodite užaljeni radi tega koledarju. Jaz bi ne bila užaljena, Čeprav bi bila sliku kašne "burleskne" de-vojke, dasi je slika malega otroka bolj' nedolžna. Letošnji koledar ima sliko malega fantka, prihodnje leto pa naj bo slika mule deklice. Anna Serdoner. varjati svojo Anico, naj gre z njim na sodnijo in mu pomaga, da mu ne bo treba k vojakom. Anica je bila vesela te spremembe in povedala je, fe zdaj prvič lepo z njo postopa, odkar sts poročena. Toda to je trajalo le toliko časa, da sta prišla iz mesta in zopet jo je začel brutalno pretepati. Neko noč jo je v najhujši zimi spodil iz hiše v sami nočni srajci. Revica je k nam pribeža-la, toda vsled mraza ni mogla govoriti in je le tolkla po vratih, da smo ji odprlf. Ce kdo, bi moral tisti surovež v vojno, da bi mu polomili kosti. „ * Agnes Pasarich. noč, o slamo. Res smo se pri njih oglasili in vprašala sem jo, če ima še tisti koš slame pripravljene za naši V resnici je za nas imela pripravljene lepe postelje, dasi nismo pri njih spali, ker se je otrokom mudilo v Oklahomo. BI li smo pri njih skoro ves dan in obiskali tudi mrs. Potišek in Zordanove. V Oklahomi smo bili nastanjeni pri Tratnikovih. Prvo Jutro so moje hčere postiljale postelje in našle pest slame pod mojo blazino. Mrs. Tratnik je rekla, ker nisem na slami spala v, Kansasu, sem to storila pa v Oklahomi. So- lz Nove Mehike • Gallup. N. M.—-Od tukaj ni nobenega glasu, čeprav nas je precej Slovencev in vsi radi čitamo Prosveto. Jaz jo z zanimanjem čitam, odkar izhaja. Vidim različno mnenje dopisnikov glede le-toAnjega koledarja. Strinjam se z br. Snojem in sestro Repos. Tudi meni se vidi nespametno toliko prerekanja radi teh kole-darčkov. Meni se ta bosonogi deček dopade. Saj smo bili nekoč vsi majhni. In tisti čas je bil tudi najlepši, ker še nismo poznali zavisti in prevar. Tukajšnji rovi malo bolje obratujejo sedaj pozimi. Samo ne vemo, kako dolgo bo to trajalo in bodo imeli naši možje zopet dosti počitnic. Nekaj milj od tu kaj bo pri Fort Wingatu zvezna vlada zgradila municijske maga zine in pri delu uposlila 2000 de lavcev. Projekt bo stal deset milijonov dolarjev. Pričakujejo, da bo uposlenih od 500 do 1000 samo Indijancev. Te skuša organiziraj tudi Ameriška delavska federacija. Nekaj teh Indijancev rodu Na vajo že spada h krajevnim unijam. Tajnik državne delavske federacije jih je pohvalil, da so dobri mehaniki. Zimo imamo letos bolj milo. todu je precej mokra. Mary Marinšek. 120. Primer auroveža Elizabet h, N. J.—Bilo je 1. 1017, ko se je tudi v Ameriki moral registrirati vsak moški do 81. leta v vojaškegiamene. Samci so bili najprvo poklicani v armado. Takrat *mo živeli v Kitaniju, Pa. Tam je živel tudi neki Hrvat, star 28 let, ki se je na hitro po ročil z mlado gluhonemo Cehi-njo. ki je bila 18 let v šoli v Phi ladelphiji. Bila je lepe postave in govorila jc dobro. Tisti Hrvat je bil menda naj slabši človek pod solncem, popolnoma brez srca. S svojo gluhonemo ženico je postopal kot največ ji brutalneŽ in jo stalno pretepal. Ko je prišel poziv na nabor, takrat pa se je čez noč spremenil v "angelja" In pričal lepp nago Razno iz Detroita Delroit.—Pred desetimi leti je bila naša detroitaka naselbina zelo na glasu v javnosti. Na kulturnem, političnem in tudi na gospodarskem polju nismo zaostajali. Imeli smo predavanja, debate in javne shode. Tudi smo delovali za ustanovitev zadruge. Res zanimivo življenje. Danes imamo samo še pevski zbor Svobodo in še ta kulturna ustanova je nekaterim na poti, da ji mečejo polena pod noge. Zbor obstoji že 24 let, kar je lepa doba. Ako še to ustanovo izgubitpo, ne vem s čim se bomo potem ponašali. Imamo tudi klub JSZ, ki pa le životari in se otepa pogina. Ne vem in ne razumem, kam jadramo in kakšen bo rezultat. Ako bo kaj narobe, si moramo posledice sami sebi pripisati. Imeli smo dobre pogoje za ustanovitev konzumne zadruge in če bi šli z idejo naprej, bi danes lahko imeli trgovino, ki bi bila ponos vsem. Največja napaka med nami je, ker ne zaupamo drug drugemu. Bolj zaupamo vsakemu drugemu trgovcu kot pa našemu. Ako zadruge uspevajo po drugih krajih in naselbinah, zakaj ne bi tukaj? Imajo jih v Waukeganu in Clevelandu, kjer je stotine slovenskih trgovcev, kljub temu pa uspevajo. V Detroitu sta samo dva slovenska trgovca z živili, toda še ta dva nista odvisna od Slovencev. Mi raje potrošimo svoj denar drugje, na primer v veletrgovinah. Res smo raztreseni, toda imamo večinoma vsi avte in so torej vsi pogoii za razvoj zadruge. Malo xjgpji,: :ečWu bdjedelake llelhlehem Shipbuilding C « na daa. U Baltimore. Md. Te obrat a jejo panja in stvar bi šla naprej. Kar se tiče Slovenskega narodnega doma, sem njegovo zgodovino nekolko opisal pred pa>r leti. Zdaj se je zanj začela zanimati tudi mladina, ki se ogreva, da bi postavili moderen doirt. Danes se je vsa situacija zaobrnila. Tisti, ki so bUi pred 10 leti mladi fantje, so danea možje in očeti in gledajo v bodočnost z drugačnim očespm. Sedaj vidijo, da je nujna potreba, da zgradimo nov dom, ki bi odgovarjal vsem potrebam. Toda brez truda in žrtvovanja ne bo šlo. Sicer smo lahko ponosni na to, kar že imamo. Pričeli smo leta 1923. Danes je poaeatvo vredno do $40,000, izdane delnice j?a znašajo $12,000. Prvo vknjižbo smo izplačali. Imamo sicer še nekaj dolga, toda ta je pri članih in društvih — skupaj $3000 — katerim plačujemo 3% obresti, banki pa smo morali plačevati r»'.. Ta vsota je majhna in če bo šlo vse po sreči, bo dolg kmalu plačan. Sedaj je dom v resnici last našega naroda. Ideja za zgradnjo novega modernega doma je izvedljiva. Med nami imamo prilično število rojakov, ki imajo po par tiaočakov prihrankov. In če bi denar poao-dili SND po 3%, bi bili tudi sami na boljem, ker v banki dobe I« Vi do Nekaj bi bila mogoče pripravljena posoditi tudi SNPJ in tako bi lahko postavili moderen dom s kegljiščem. Uspeh bi bil zasiguran. ker je veliko zahtev po primerni dvorani, ker nf nobene večje v trimiljski daljavi. Izgledi so posebno dobri, odkar je to mesto postalo unijsko in tudi delavci so sedaj bolje plačani kakor po drugih mestih. Ako bi zgradili moderen dom. bi oživeli tudi naše kulturno in dramsko delo. Več zanimanja in več Življenja bi nastalo med našo mladino. Opozar-iam pa na potrebo, da ohranimo harmonijo med sabo. Kar ae drugega življenja ln dela tiče. j« aedaj v avtni industrij! v polnem zamahu. To ae najbolj opaši po rasnih trgovinah. posebno gostilničarji delajo dober uspeh. Ampak delajo le tisti, ki imajo "sMiority". No-(DaU* aa S. «trs*D Ob tednu li^v' Anton Garden KDO JE SLEP? KDO V ZMOTI? Sedanja vojna v Evropi neizbežno učinkuis tudi na Ameriko tako globoke, da je razkj! vse politične, verske, poklicne, bianiške in «w. alne tabore na dvoje: v tabor intervención Uta. in tabor protiintervencionistov, ali bolje ni in protivojni tabor. Vsi koncepti ali pojmi razrednega boja in razredne solidarnosti 3 skrahirali in se razleteli na tisoče kosov. ^ Tako vidimo, da glede zunanje politike Zdru ženih držav stojita kapitalist proti kapitalistu socialist proti socialistu, burbonec proti boncu, delavec proti delavcu, katoličan pr()J katoličanu, protestant proti protestantu — ^ števajte jih kolikor daleč hočete. Na obeh'str* neh vidimo ljudi vseh mogočih političnih, ver-skih, socialnih in etičnih nazorov} ki bodisi k idealističnih ali ekonomsko-sebičnih razlogov propagirajo nasprotne si smernice ameriške zunanje politike. (Le naciji in stalinisti kora-kajo složno in združeno svojo pot.) Fundamentalno vprašanje, ki je razklalo vse te skupine in sloje in jih potisnilo v na. sprotna si tabora, je vprašanje vojne: ali naj se Amerika zaplete toliko daleč v Evropo na strani Anglije, da bo neizbežno potegnjena v vojno, ali naj predvsem gleda, da se ne zaplete v vojno. V obeh taborih so pristaši obeh Anglij: tiste Anglije, ki jo predstavlja delavska stranka i strokovnim in zadružnim gibanjem vred in dru-ge, do sedaj dominantne Anglije, ki jo pred. stavljajo angleški toriji in imperialisti sedaj i Churchillom na čelu. (Yes, Anglija J^áe ved-no razredna! Tudi londonska zaklonišča pri. čajo o tem.) V obeh ameriških taborih, v in. tervencionističnem in protiintervencionistič. nem, so ljudje in skupine, ki žele in so za porai Hitlerja vsled tega, da zavlada delavstvo v An-gliji in na kontinentu; v istih taborih pa so tudi mogočni, bogati in vplivni ljudje, ki žele zmago Anglije iz povsem drugačnih razlogov: ker podpirajo angleški vladajoči razred in delu. jejo za njeno, zmago, predvsem zato, da ohrani, jo kapitalizem in imperijski "status quo." Mno. gi teh so Še včeraj oboževali Mussolinija in tu. di Hitler in bi ju tudi še, če bi se ne bila spravila nad angleški in francoski imperij. Drugi so iskreni nasprotniki fašizma. Značilno je grupiranje ameriškega kapitali-stičnega razreda — yes, bolj značilno kot pa grupiranje peščice ameriških socialistov in li. beralcev, ne glede kako iskreno zagovarjaj! vsak svoje vojno ali protivojno stališče. Zna-čilno je vsled tega, ker vidimo glavno silo a-- meriških finančnih interesov, pretežni dd "newdealovcev" z burbonskim in kuklukusr-skim jugom vred v taboru intervencionistov, medtem ko tvorijo protivojni blok v glavnea konservativni industrijski interesi s Fordoa in Chicago Tribune na čelu. V tem taboru sa se znašli tudi ""thomasovci", pacifisti, LaFol^ letti, Wheelerji in Hutchinsi, ki so proti vojni, Dejstvo je, kdor hoče biti objektiven, pa 114 spada že v ta ali drugi tabor, ne more poen* staviti te grupacije in z velikim prstom pok* zati na drugega: "Vidiš, v IcakŠni družbi rt akcionarjev "apizarjev", '"petokoloncev" it burboncev se nahajaš!" Dejstvo je, da mu pri zadeti prav tako lahko enako nazaj zabrusi, k« oba se nahajata v enaki družbi "apizarjev" "petokoloncev", naivnih in iskrenih konserv» tivnih ljudi in interesov, ki jim služi demokri cija več ali manj le kot ornament in orodje. Prav vsled tega bi tudi glavnemu uredniki PrQsvete br. Molku pristojalo vsaj nekoliki skromnosti in premišljenosti, ds ne bi s «vojl vojno propagando slepo ne drvel čez drn ii strn za politiko Rooseveltove administraciji vsem drugim, ki so drugačnega mnenja, P skušal natakniti nagobčnik, dasi so prav tala iskreni sovražniki fašizma kakor je on. Tudi on se nahaja v slični družbi včerajšnji in lahko tudi jutrišnjih "apizarjev", Vf*4 loncev", burboncev in kukluksarjev kot Not man Thomas in "njegovi sopotniki". Razliki j v tem, da Thomas in "sopotniki" to javno pri znajo, njegovi kritiki so pa, bodisi slepi ali ti masti, da tega nočejo priznati in delajo vtis, Id . (Dalje na 8. strani) Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 4. februarja 1921) Domače ven H. V Aspenu. Colo., se je po "J sreči na lovu ustrelil 55-letni Anton Koftd iz Kala pri Ambrusu. član SNPJ. Delavnice renti. Predlog zs zavarovsnje P* ti brezposelnosti je na dnevnem redu v držai ni zbornici v Wisconsinu. Ameriike renti. Eugene V. Debs. ki * haja v ječi v Atlanti zaradi protivojneg» vora, je izjavil, da ne mara ZVoje osvobe«" od Wilsona. Inozemntvo. Francija spet grozi nem*ki * publiki z invazijo. Sovjetnka Runijo. Ameriški senat je «J vil nadaljnja posojila poslaniku ruske carj* vlade. (Dalje Is are* kole««.) za vraga so šli v to vojno. Kakšni -u» bili njihovi vojni cilji?------. ^ Salo na stran. Ce bi bil senator Borah ^ bi danes nedvomno pred!o*il resolucijo ** ' iskavo. čemu je toliko krika gM' • katere sploh ni! ~ Jovice z starega kraja n Slovenije UJANJE V BOHINJU^ Sika Bistrica, 18. novem- Hudourniki in potoki, ki SSm planin, so silno dvig ^Sohinjko. V četrtek je ^ Sava odrezala cestno zve- Bohinjsko Bistrico in Lu dolino. Zveza je bila mo-Tle Čez železniški most pri fcci. V petek je Sava nekoli-Ldia, toda ne za dolgo. Ker "petek spet malo deževalo, Ja pričela spet naraščati, ¿n vihar, ki je spremljal de-ie prevrnil v Bohinju mno-Uev.kUobfli obloženi« injimi poljskimi pridelki. Saje ponovno prestopila brego-jn poplavila ie več kakor v rtek Odnesla je most pri vasica nad Bohinjsko Bte*ri-nadalje most na Cešnjici, ri-,*ki in bodeški most.,. Cestni st čez Savo pri Bohinjski Bis-|[26. Toda škoda W^K>t večja kakor je fP^ 14 leti. Kakor že pri PJ »liki povodnji, je tudi to L*v» I,r('trgala nasip med /a Uršam i. Izgrebla novo strugo, kar čez ■•""viko (Milje. P« tej novi ¡¡^"(.pani^H let preti pri močno narasli Sevi poplava, bi bilo nujno potrebno, da bi se Sava izpeljala v staro strugo, kjer je tekla pred regulacijo. Čudni prizori so se nudili potnikom danes dopoldne ob gorenjski železnici. Pod Ovšišami, kjer se Lipnica izliva v Savo, je vse polje pod vodo. Iz vode štrle le kozolci. Nad postajo Sv. Jošt, kjer so pred leti pretrgali Sava in nje dotoki železniško progo, sega voda tudi to pot do železniških tračnic. Pri postaji Sv. Jošt pa stoji na cesti voda nad 1 m visoko. Več senikov ob Savi je močno prizadeti vsled deževja. V do polovice v vodi. Tudi mlin vfMogtah J " nedeljo y polovice Struževem, onstran postaje, pod vilo pokojnega monsignora Toma Zupana, je do polovice v vodi In mora biti v njem od vode povzročena škoda velika. iO veliki škodi, ki jo je povzročila močno narasla Tržiška Bistrica, pripovedujejo Tržičani. Najhujše je bilo v Lomu, v znani gostilni pri Ankeletu. Voda je baje vdrla v»kleti in spodnji del hiše. Voda je odnesla zelo veliko hlodov in desk, povzročila pa je tudi znatno škodo na obrežnih nasipih in na poljih, kjer je poplavila oziminp. Škoda po sedanji povodnji na Gorenjskem gre v več milijonov. Hudo prizadeti so lesni industri-alci, ki jim je voda poškodovala žage in mline ter odnesla mnogo lesa. Veliko škodo pa imajo tudi kmetje, ki so letos zaradi splošnega pomanjkanja moke sejali več ozimnega žita kakor v drugih letih; zdaj pa jim je voda uničila znaten del setve. TALNA VODA* VDIRA V HlSE Kranj, lS.^ovembra.—Sava, ki je pričela že v soboto silno naraščati, se je v teku nedelje razbesnela tako močno, da ljudje že zdavnaj ne pomnijo podobnega. Naravnost strahoten je pogled na valove v Drulovški soteski pri Kranju, kjer savska struga v ostrem ovinku zavije med skalovje. S hruščem in truščem mečejo razdivjani valovi deske, izruvana drevesa in žagana debla v pečine, ki se pod silovitimi udšrci hlodov drobe in lomijo. Izgleda, ko da bi ogromno vo dovje hotelo prebiti skalnato steno, ki brani premočrtni tok vode ter jo usmerja v ostrem zavoju v sotesko. V nedeljo so nekateri upali, da bo dež ponehal in voda upad la. V teku vsega dne in noči je v presledkih močno deževalo, vmes pa so nastajali močni viharji. Današnji dan v tem pogledu ni prinesel' nikakega zboljšanja in še neprestano dežuje. Sicer sem in tja de* nekoliko pojenja in sonce medlo pokuka izza oblakov, kmalu nato pa se oblaki znova zgrnejo in dež lije brez konca. Najhujšo katastrofo je v nedeljo doživelo Jezersko, kjer se je utrgal oblak in so vode zalile vzgor Kazine velik del doline, kjer je bilo nekoč jezero. V Kranju je Sava prestopila bregove in so v Struževem travniki in spodnji savski drevored popolnoma pod vodo. Prav tako je Sava preplavila del Majdiče-vega otoka in sicer ono stran proti Gorenji Sevi, kjer je del gospodarskih poslopij v vodi. Neprestano deževje je teko napilo zemljo, da je na mnogih niže ležečih krajih udarila na dan talna voda. V Kranju je talna vode vdrla v vrsto poslopij, ki leže pod mestom ob Savi. V Delavskem domu ob savskem mostu je pričela davi ob 5. pritekati v kletne prostore talna voda, ki je ob 7. dosegla že tako višino, da je poplavila kuhinjo. Ker voda še naprej udarja v prostore, jo kranjska gasilska četa, ki ima na vseh koncih in krajih mnogo dela, črpa z motorno črpalko. Pri tovarni Jugočeške varuje tovarniške objekte pred poplavo vodni nasip, toda v niže stoječem stanovanjskem bloku je v kletne prostore vdrle talna voda. Na levem bregu Save vzdolž tovarne Intex je voda prestopila bregove in poplavila velik kompleks vse do Koljaševe tovarne. Nad Št. Joštom proti Podnartu je tudi del železniške proge v vodi. Cesta iz Kranja v Besnico je pri Intiharju popolnoma pod vodo. Pa tudi ostali kraji proti Cerk-ljam, Komendi in Mostam so PROSVETA_ 3b Udmi (Nadaljevanj« s 2. Hrani.) da so v njihovem taboru sami an-gelji in nejkrepostnejši socialni idealisti." vrtgfi Ko sem preči tal njegov uredniški članek od zadnjega petka,,. , „. . 4 sem «e vprašal, ali je Proaveta d? avct; 1SUroa*i"e pr£v c'w še last članov SNPJ ali je postala'^V' v!!ljaV0 ,h izključna svojina glavnega ured.T^iIS!^ " ^^ PF' nika? Ali smo res prišli že takoj* ^ovljen. Unija je res^ po- 'trebna delavcem, toda gledati je treba, da so tudi tisti upravičeni do življenje, ki so brez dela. Ne vem kako se to vjema: v Ameriki je še vedno osem milijonov vodi avtobus, ki vozi na progi Ljubljana - Komenda - Cerklje -Kranj. Dasiravno se je na Jezerskem utrgal oblak. Kokra vendarle še ni tako močno narasla, kakor bi bilo pričakovati. Sicer je prekoračila običajno višino, toda je v primeru s Savo bolj ponižna. Litija, 18. novembra.—Vse Zasavje je pod vtisom grozečega naraščanja Save, ki je pri" litij skem mostu dosegla danes že najvišjo višino letošnjega leta-4 metre nad normalo. Ponoči je začela voda naraščati in potem je naraščala ves dan. Popoldne je od nekod z Gorenjskega prispelo telefonsko sporočilo, da vali reka nova ogromna vodovja s eboj in ljudje so se nato novico z vso vnemo začeli pripravljati na reševanje. Po nekaterih obrežnih naseljih je voda že vdr la ter je po shrambah in kleteh uničila rmnogo poljskih pridel kov. Cesta Litija-Ponoviče je preplavljena. Starši s Stavb so popoldne prišli v litijsko šolo prosit, naj mladino pred časom izpuste, ker bi otroci zaradi poplave sicer ne mogli prispeti domov. Prav tako je cesta pod Ho-tičem preko enega metra pod vodo in je cestna zveza Ljublju-na-Litija pretrgana. daleč, da bo Prosveta služila le eni vrsti propagande, in sicer vojni propagandi, med tem ko morajo biti kolone proti tej propagandi zaprte, bodisi s črtanjem, smešnjem ali terorizira-njem dopisnikov, pa če so Že thomasovci" ali ne? In namen tega editoriala je prav to: dati nagobčnik "thomaaovcem" in za-»trašiti dopisnike, da si ne bo nihče upal ali drznil povedati svojega nasprotnega mnenja o najvažnejšem vprašanju, pred kate^ rim se nahaja dežela in ki bo v veliki meri odločilo usodo alehtr^ nega Američana, pa naj bo domačin ali priseljenec. Kot član jednote si za svojo o-sebo lastim iste pravice, da po« vem svoje mišljenje o tem ali drugem političnem, socialnem ali ekonomskem vprašanju kakor jo ima glavni urednik ali pa vsak drug član, dokler ne kršim smernic jednote kot jih v širokem obsegu postavi konvencija ali splošno glasovanje članov. Ko-ikor je meni znano, ni do danes -kozi travnike fak* zamazani valo- l*"!"znUki postaji. Po-kga. od katere je Ra-M mnogo hlodov in tu-Frednega lesa. je zdaj •< >.anem po novi U ,' ['"llU(>- ftagar je tre- Ztfive. proti I teka i HUMOR i Bab je vernost mu je rešila živ Ijenje Slavni skladatelj Rossini je bi tako zelo babjeveren, da ni na redil niti koraka brez svojega amuleta, ki bi naj ga varova pred hudobnimi pogledi. Nekega dne se je sprehajal s skladateljem Thomasom, očetom opere "Mignon", ob jezeru, po katerem se je drsala velika rano žica ljudi. Bilo je nekaj dni pred krstno predstavo opere njegove ga prijatelja. Srečala sta neko damo, ki je poznala Thomasa in ga povabila na drsanje. Ko je Thomas šege' po drsalkah, je bil Rossini ves iz sebe; prijel ga je za roko in vpil "Stoj, nesrečnež! Kako moreš na led pred svojo krstno predsta vo!" Njegovo svarilo je bilo ta ko strahovito, da je Thomas iz pustil drsalke. Rossini mu je zda. pričel pripovedovati-o nekem grofu, ki ima sila hudoben pogled. Komaj je to izgovoril, je zagledal na ledu prav istega gro fa. "Bog nas varuj," je izdavi Rossini ves trepetajoč po vsem telesu. "Za boga, zdaj nikar ne pojdi na led!" Ves prestrašen se je prijel za koraldne rožičke, k' «o mu zmerom kot za obrambo v i *e1e na verižici pri uri. Nekaj minut pozneje se je raz- Glasovi iz W naselbin (Nadaljevanja a 2.'strani.) vinec težko dobi delo, ker morajo družb« prej uposliti vse bivše delavcev brez dela, toda mnogi unijski člani delajo po 60, 80 in 70 ur na teden. Potrebno bi torej bilo skrejšati čas in naj bi unija zahtevala 30~urni tednik. Unija ima to tudi v programu o-ziroma jt že zahtevala, toda ni uspela. Tudi je mogoče, de je večina Članov, ki se s tem ne strinja, ker večina je tega prepriča^ nja: samo da imam jaz delo, kaj me drugi brigajo. Fakt je, da ima unija še o-gromnega dela, da bo članstvo i« zobrazila v pravem unlonizmu: eden za vse, vsi za enega. Da» nes je še veliko takih, ki so pri-morani biti člani in so v uniji največ radi "senioHty". To je sicer potrebno* vendar pa je treba pomisliti na tiste, ki so brez dela. Največja zapreka pa je strankarski boj med ADF In CIO. Mogoče se članstvo enkrat zdrami in napravi konec temu / še nobenega avtoritativnega skle- bpatf)mornemu ^ Le t#daj pa ne s strani konvencije, sploš- . v re8njc, U|||ja nekaj ite,M v nega glasovanja ali glavnega od- vath olirjh| tudi ^¡¿„0. -bora, ki bi dovoljeval v Prosveti Prj dru4tvu 12i SNPJ smo na e vojno propagando, protivojni llftdnjl gej| reieUu 0 Jednotinem propagandi pa zaprl njene kolone kojedarjU( Ce bi iz glavnega u- ali obratno. Br. Molek krtači "Thomasove slovenske sopotnike, ki si drzno rada ne bili prejeli Šest različnih vprašanj, bi v resnici to ne prišlo na dnevni red. Cliamo toll- izposojujejo Proaveto za pogre- '^ kritike iz različnih krajev, vanje defitistične . propagande M0je mn€nje je, naj glavni urad (drzni so radi tega, ker so v|ne |lda Več koledarjev, pa . bo manjšini, kajti nikakor ne ver- Vsem ustreženo. Tisti denar naj jamemo, da bi večina članstva',bi ae porabil za podpiranje sta- drvela za njimi) Ce smo demokratični in za demokracijo, bodimo demokratični najprvo doma! Zgledi vlečejo, ne pa besede, ki so zelo poceni. In glede vprašanja, za kom rlh članov, ki so v potrebh I Se bolje bi bilo, če bi jednota ustanovila sklad za stare in o-nemogle, ki so brez sredstev. Letošnja konvencija bo morala ne kaj storiti v tem pogledu. Se ve "drvi večina" članov SNPJ, ne'da brez zvišanja aseamenta ne vem ne jaz, ne glavni urednik bo šlo. Ce bi prispevali pet cen in nihče drugi, ker še ni bilo splošnega glasovanje o tem spornem vprašanju. Meni se zdi, da večina ne drvi ne za glavnim u-rednikom niti za "Thomasovimi sopotniki". Zdi se mi pa, toda nisem gotov in ne morem ponti-fično izjaviti, da je velika večina članov SNPJ, med njimi tudi pisec teh vrstic, v srcu proti fašizmu, za materialno pomoč Angliji in proti ameriškemu zapletu v vojno. H koncu naj omenim še to: bodimo vsej toliko časa demokratični, tolerantni in liberalni, dokler smo še lahko. Ce pride do tega, da Amerika odprto stopi v vojno, pa naj bo že napovedana ali nenapovedana, tedaj bo tudi Prosveta prisiljena biti totalitar-ska in širiti le vojno propagando, če bo hotela izhajati. Dokler ni tega, naj bodo njene kolone odprte vsem: tistim, ki se zopet navdušujejo za'novo križarsko vojsko proti nacijski Nemčiji eli kjerkoli drugje, kako tudi onim, ki imajo svoje globoke pomisleke in ugovore proti takim eskapa-dam. Namen teh vrstic ni kakšen boj ali osebnosti. Napisane ao, ker so bile izzvane in ker se mi vidijo na mestu. legal po okolici strašen pok, ki je prišel z ledu, kjer se je na stotine ljudi drsalo. I^ed je bil počil in mnogo ljudi je utonilo,. tov v ta sklada na mesec, bi let ni dehodki znašali okrog $25,000. In 60c na leto je malenkost, toda marsikaterega člana bi obdržali v jednoti, posebno tiste, ki so v «anicl gradili organizacijo iu i a jo* velike zasluge za napredek SNPJ. O tej sugestiji bo mogoče več različnih mnenj. Toda, če hočemo obdržati članstvo, moramo nekaj storiti. V nobenem skladu pa ni toliko previška, da bi se lahko uporabil v ta namen. Pokojni Jože Zavertnlk je že 1. 1018 na sprlngfleldskl konvenci ji predlagal ustanovitev takega sklada, v katerega naj bi plače vali lOc mesečno, toda bil je i veliko večino poražen. Ako bi bi prodrl, bi danes jednote lahko imela močan rezervni sklad. Zelo prav bi bil prišel v zadnji krizi in jednota ne bi bila izgubila toliko članov. Sedaj Je čas, da to popravimo in se učimo is preteklosti. Anton Jurce, 121. Mi ikm Na otočku. Podobno •'atioviUri v tako zvani î,r*ki. Okoli tovar-''"irat-nikovjCimean ''"]'> v tovarni poči-'«lila tudi manjši ^ l-tonilo okoli 30 v . / J'"letnica delovanja Ob razmerah, ki ogrožajo njihovo ■m zdravje in vzgojo. Izmed velikega števila otroških delavcev, ki nimajo Še nlkake zaščite zakona in za katere se Child l«abor Committee, pod pokroviteljstvom katerega se proslavlja ta Child Labor Day, energično poteguje, je od 500,000 do "600,000 uposlenih v poljedelstvu, veliko število otrok je v Industrijah znotraj držav, kot v malih pekarnah, restavracijah, pro-dajalnlcah, hotelih in y hišnih službah, skoraj četrt milijona prodajalcev časopisov in mnogo otrok v starosti od H) do 18 let uposlenih za majhne plače v nevarnih obrtih. Common Ground- Willkie obiskal Birmingham Množic« ga j« navdušeno pozdravila Birmingham, Anglija, 8. febr. —Wendell L. Willkie, predsedniški kandidat ameriške republikanske stranke pri novembrskih volitvah, si je ogledal škodo, povzročeno v nemških letalskih napadih na to mesto. Povsod so ga spremljali angleški uradniki. Willkie je obiskel tudi Coven* try in druge mesta, ki so bils tarča nemškega bombardiranja iz zraka. Povsod, kjar ae je mudil. ga Je množice navdušeno n prejela in pozdravila. Zupana v Coventryju je Willkie aagoto-vil, da se bodo |oUllterski napadi na Anglijo ali pe ne Ameriko izjalovili. Agreaorji si bodo polomili svoje zobe ob bratovščini, ki jo tvorite Amrlija In Amerike. Po obisku teh mest Je Willkie odpotoval v Liverpool, kjer Je bil gost šupena DerbyJe. On Je obiskal tudi več tovarn, kjer Je govoril z delavci, e katerih je po-tem dejal, de se demonstrirali veliko odločnost in da Jih občuduje. !; za odpravo otroškega dela Agitacija za državne in federalne zakone o otroškem delu je doprinesla znatne uspehe od proslave prvega Child Labor Dayja ali cilja še ni dosegla. Poslednje dni v mesecu januarju—od sobote 25. do ponedeljka 27.—znači vsakoletno obletnico dneva otroškega dela (Child Labor Day). V vsaki državi ši-rom dežele šole, cerkvene skupine, lenake organizacije in druge organizacije se udeležijo prosvetnih prireditev pod vodstvom Child Labor Committee-ja. Prva državna zakonodaja za regulacijo upoštevanja otrok v tovarnah je bila prvič uvedena v državi Massachusetts 1. 1866. Leto kasneje ju ista država sprejela drug zakon glede šolske obveze In urad dela otrok v tovarniških in mehaničnih podjetjih. Kasneje jt mnogo držav uvedlo zakonti ki so prepovedovali ali utejevali delo otrok po vzorcu države Massachusetts. Dandanes vse drŽave razun desetorlce Imajo kake postava o otroškem delu. Večinoma se te postave priznavajo kot nedostatne, pomagale so v kolikor toliko vendsrle, dasi vsebujejo mnogo priložnost 1 za zlorabo s strani kršiteljev svrhe take zakonodaje. Agitacija za federalne |M»sta-ve o otroškem delu se Je pojavila pred kakimi štiridesetimi leti. Vzlic raznim poskusom ni prišlo do znatnega napredka do 1. 1024. V tem letu je kongres sklenil predložiti državam ustavno spremembo (Constitutional Amendment), ki bi dal kongresu oblast "omejiti, urediti ali prepovedati delo oseb pod starostjo 18 let". Ostro nasprotovanje znatno s strani velikih delodajalcev otroškega dela Je uspelo preprečiti vsestransko odobrenje ali ratifikacijo tega amendmenta s strani posameznih držav. l«eta 1924 Je ratificirala le država Arkansas, I. \m, pa Arizona, California in Wisconsin. Nasprotniki amendmenta so dozdevno zmagali, kajti le dve drugI državi sta ratificirali pred I, Jim. Depresija pa je tedaj vzbudila novo zanimanje za amendment. Pogled na otroke, ki so delali za majhns mezd«, dočim so bili starši nezaposleni, Je gotovo imel velik vpliv In v enem samem letu je 14 več drJav ratificiralo. Od tedaj Je število držav naraslo na 2K. l/i v" državah, ki tvorijo tekozvanl "Holld Houth", v Vermontu, Massachusettsu, Rhode Islandu, Connecticutu in New Yorku izmed Industrialne-ga aeverovzhods In v treh csn-tralnozapadnih državah Je amendment ostal neratlflclran. Ktr Je treba odobritve treh če-trt in vseh držav, da prid« amend-ment v krepost, treba je torej še odobritve s strani osmih držav. Federalni zakon o mezdah In ureh (Wage and Hour Act), ki je sedaj dve leti star. tudi vse-boje nekoliko določb glede otroškega dela. K<»r ta zakon velja za vse Združene dr/ave in Ima prednost pred državnimi zakoni, je mnogo storil, kar se tiče odpra-ve raznih zlorab otroškega dela Odkar je bil proslavljen prvi Child Labor Day, so se Izvršile radikalne spremembe, kar se life otroškega dela. Mnogo najhujših zlorab» je izginilo za vselej, kakor nagla*« National Child Labor Committee, ali še vedno -FLIH. • -i Kompanija se noče pogajati Odpor proti zaprli delavnici Milwaukee, Wl«„ 3. febr. — Allis-Chalmers ' Manufacturing Co., proti kateri je avtna unija Cli) (»klicala stavko 22. januarja, je izjavila, da se ne bo pogajala z reprezentantl unije glede zaprte delavnice. To je bil njen odgovor R. J. Thomasu, predsedniku unije, ki se je včeraj vrnil v Detroit. Thomas je predlagal, naj kompanija razpravlja o vprašanju zaprte delavnice z unljsklml voditelj!, kar pa Je Max W. Babb, predsednik knmpanlje, odklonil. Thomas ni dobil Babhovegt pismu, v katerem Je ta pojasnil stališče kompanijo. Dostavljeno Je bilo majorju Jamesu P. Mol-mesu, federalnemu |k>sredov»Icu. Bubb jt v pismu naglasil, da uposlitev delavetv ne sme levite-ti od včlanjenja v uniji. Delavci ne smejo biti ustrahovani ne po uniji in ne |>o kompauiji. Slednja bo še nadalje priznavala krajevno avtno unijo kot predstavnico delavcev pri kolektivnih pogajanjih, ne bo pa pristala na zahtevo glede zaprte delavnice. "Father" Francis J. Haas, posebni federalni |K>sr«dov«lec, in Thomss Burns, reprezentant Sidney j a Hillmana, člana obrambne komisijt, ki sta posredovala v konfliktu med unijo in kompanijo, sta «« včeraj vrnila v Washington. /V*mci «e vihajo ta bojevanj* v Afriki Stockholm, ftvedska, 8. ftbr,— Berlinski dopisnik tukajšnjega lista Tidningen poroča, da se nemške čete, ki Ixido poslane na afriška bojišče, vežbajo v rastlinjakih pri Berlinu In v Thu» ringijf, kjer je temperatura čet sto stopinj Fahrenheita. Vežba-nje traja do 4M ur in vojaki dobivajo toplo vodo In troplčno hrano. Halifax morda pojaani angleške vojn« cilje Washington, D. C., 8. febr, — l/ord Halifax, angleški poslanik, bo imel svoj prvi javni govor v Ameriki ta mesec. Natnenjeno je hit«», da lio govoril v New Yorku 20. februarja. Krogi, ki imajo tear* zveze i njim, so izjavi-II, da bo (Mjjssnil angleške vojne In mirovne cilje. Nejta*e»ljivejAe letake vesli ae v dnevnik« sveti." All jib Mlete wmk de«T POLOM"' EMILE ZOLA (Se nadaljuje.) . Pache in Lapoulle, ki tU poslušala, «te etl-' akala pesti in srdito majala z glavo. • In tudi drugi »o ne jezili, kajti učinek neprestanega laganja časopisov je bil nazadnje postal usoden. Vse zaupanje je bilo umrlo, zdaj niso verjeli ničesar več. Domišljija teh velikih * otrok, od kraja tako plodovita nenavadnih nad, ae je zdaj pogrezala pred blaznimi strašili. Hudiča, to ni težko vprašanje," je zopet povzel Chouteau, "lahko si je razložiti, ko pa stoji, da smo prodani . .. Saj vsi dobro veste, kako je/' Kmeteka priprostost Iapoullejeva se je ved no iznova zgražala nad to besedo. "A! Prodani! Ali res ni drugače, kakor da morajo biti takšni lopovi na svetu?" "Prodani, kakor je Judež prodal svojega gospoda in učenika," je zamrmrai Pache, ki so mu šli po glavi njegovi spomini o Svetem pismu. Chouteau je bil ves v zmagoslavju. "Moj Bog, to je čisto jednostavno! Saj poznamo številke .. . Mac-Mahun je dobil tri milijone, ostali generali pa vsak po milijonu, da so nas privedli sefnkaj . . . Kupčijo so sklenili v Parizu zadnjo spomlad; in nocoj ponoči so razstrelili raketo, dogovorjeno znamenje, da je stvar pripravljena in da lahko pridejo po nas." Maurice je bil ogorčen nad neslanostjo te izmišljotine. Prej ga je Chouteau zabaval; skoraj priljubil se mu je bil z živahnostjo svojih predmestnih šal. Zdaj pa mu je prihajal neznosen ta ščuvač, ta slabi delavec, ki je pljuval na vsakatero opravilo, da ga pristudi še ostalim. "Zakaj govorite takšne budalosti?" je vzklik-nil. "Saj vendar dobro veste, da vse skupaj ni res!" "Kaj ni res? , . . Ah, zdaj torej ni res, da smo prodani j" . . Tak povej vendar, ti aristo-krat, ali si tudi ti izmed njih, izm?d te bande umazanih izdajalskih svinj?" Preteče je stopil naprej. "Veš, gospod buržoa, če je tako — kar povej, potem opravimo s teboj, ne da bi čakali tvojega prijatelja Bismarcka!" Tudi ostali so pričenjali godrnjati, in Jeanu se je zdelo, da je treba posredovati. "Mir, pravim! Prvega, ki se še gane,•pokličem k raportu!" Toda Chouteau se je porogljivo zagrohotal; on da se malo briga za raport; bil se bo, ali pa ne, kakor bo njemu pogodu. In jeziti ga nf treba nič, ker nima svojih patron samo za Pruse. — Zdaj, ko se je pričenjala bitka, se Je izgubljalo še tisto malo redu, ki ga je prej ohranjal strah: kaj pa mu morejo? Popiha jo, kakor brž mu bo dovolj. In postal je surov ter ščuval ostale proti korporalu/kl jih pušča umirati od gladu. Da, njegova krivda je, da oddelek že tri dni nima česa jesti, dočim imajo tovariši juho in meso. Toda gospod se je zabaval z aristokrati pri ženskah; saj so jih videli v Sedami! "TI si zapravil oddelkov denar! Le predrzni ae reči, da ni resnica, falot ti požrešniP Stvar Je postala mahoma nevarna. Lapoulle . je stisnil pesti, in Pache, ki je bil vzlic svoji krotkostl od lakote ves neumen, je zahteval, da se pomenijo na mestu. Najpametnejši je bil še Ix>ubet, ki je s svojim pametnim obrazom smehoma dejal, da je vendarle preneumno, če ae grizejo Francozi med seboj: čemu pa so Pru-ai tu? On da ni za pretepe, niti s pestmi, niti a puško in smodnikom; namignil je na tistih ROMAN IZ VOJNE L. 1870J i s— ' Preložil VLADIMIR LEVSTIK »»»ennaeensnann» par sto frankov, ki jih je dobil kot namestnik, ter dodal: "Ej. če mislijo, da moja koža ni vredna več nego to! ... Jim že dam tisto, kar je plačano z njihovim denarjem." Toda Maurice in Jean, srdita nad tem bedastim napadom, sta odgovarjala z jeznimi besedami ; takrat pa je zadonel iz megle krepek glas: "Kaj pa je? Kaj pa je? Kdo so tisti umazani prismojenci, ki se prepirajo?" In prikazal se je poročnik Rochas v svoji čepici, orumeneli od dežja, v plašču, kjer je manjkalo gumbov, z vso mrojo suho In mrša-vo postavo v klavernem stanju zapuščenosti In revščine. Vzlic temu pa ga je navdajala zmagovita rezkost; oči so se mu iskrile, brki so mu stali pokoncu. . % « "Gospod poročnik," je odgovoril Jean razburjen, "moštvo kriči, da smo prodani . .. Da, naši generali, pravijo, da so nas prodali .. ." V tesni Rochasovi glavi ni bilo daleč od te misli o izdajstvu do njene verjetnosti; saj mu je razlagala poraze, ki jih drugače ni mogel dopustiti. • "Dobro! Kaj hudiča pa jih briga, če so prodani* Ali jim je to kaj mar? . .» Stvar je vseeno ta, da so Prusi tu in da jih pogostimo s tistimi batinami, ki ostanejo dolgo v spominu." V daljavi za gostim zastorom megle so neprestano grmeli bazellleski topovi. "Kaj? .Zdaj se začenj« ... To jih spremimo domov s puškinimi kopiti I" - . .. Odkar je slišal streljanje topov, je oilo zanj vse kakor izbrisano: počasnost, negotovost marša, razuzdanost in preplašenast Čet, nesreča pri Beaumontu in poslednja obupna borba v tem prlmoranem umikanju na Sedan. Zdaj ko se bi jejo, ali ni zmaga že gotova? On se ni bil učil ničesar in ni pozabil ničesar, nego si je ohranil bahato zaničevanje sovražnika, popolno nevednost glede na nove temelje vojskovanja in trdovratno gotovost, da stari vojak iz Afrike, Krima In Italije ne more biti poražen. Bilo bi res presmešno, če bi moral na stara leta pričenjati s takšnimi rečmi! Čeljusti so se mu razklale v naglem smehu. Ovladala ga je ena tistih volj vojaške ljubeznivosti. zaradi katerih so ga vojaki oboževali vzlic bunkam, ki jih je včasih delil. "Poslušajte, fantje, namesto da ee prepirate, pijte rajši dober požlrek, jaz dam pa zanj, da ga izpijete na moje zdravje." In iz globokega, žepa svojega plašča je privlekel steklenico žganja ter pripomnil z zmagoslavnim muzanjem, da je darilo dame. Zares so ga videli prejšnji večer v ozadju neke krčme v Flolngu, kjer je držal natakarico zelo podjetno na kolenih. Vojaki pa so se že smejali in mu podajali svoje skodelice, da jim je veselo sam nalival. "Fantje, pijte na zdravje svojih ljubic, kftor jo ima, in pijte na slavo Francoske ... To je edino kar poznam; živelo veselje!" "Res ja. gospod poročnik! Na vaše zdravje in na zdravje vseh ostalih!" Vsi so pili, zopet spravljeni in zopet pogreti/ Prilegla se je ta kapljica, v jutranjem hladu, v hipu, ko Jim je bilo maršlrati proti sovražniku, in. Maurice je čutil, kako mu curlja pijača po žilah ter mu z življenjsko gor-koto vrača tudi pijanost iluzije. Zakaj pravzaprav ne bi premagali Prusov? AH si bitke ne pridržujejo svojih presenečenj? (Daljo prihodnjič) Splav na Jezu France Ubodlka S truščem so se borovci valili v vodo. Itatant je stal na kupu debel, ki so Jih vozniki zmetali |K>d cesto, in s cepinom prožil d«hla, da so se valila po strmini v Savo. ki Je tekla »podaj. Cesta ni bila delj od vodu do kskih 10 metrov in ft nad njo. Pri vodi pa je stal Matjaž in s kavljem, ki je bil nasajen na dolg drog, poravnal debla druiro |*»W*g drugega ter se obenem spretno umiksl hlodom, ki so se valili v vodo. Te-mu «e je moral umakniti, onega poskočiti, čr ne bi bil hitro imel žejo. Tudi stojali sta bili brž pri- Spet drsi splav po vodi, le vča-blti in nanju sta s trta*ml pritr-!sih se začuje šum vesla, drugač« dila veaelnlke. Splav je bil pripravljen, moglo ae je takoj odriniti. Zviti je treba še vrv, ki je dokler še niso bili pribiti Jermeni, vezala hlode, jo vreči na splav, zasekati sekire na kako deblo na njem in hajdi! Ura pa je že tudi enajst, opoldne pa je kosilo pri lesnem trgovcu, na čigar račun delata, že gotovo. Trgovec ima dom na Savi. o|M»ldne bosta še tsm. . Splav je neslišno polzel po vo> di, kskor da plava po olju. Vreme je bilo kraano, le nad Sveto goro Je bil temen oblak, drugače pa se je ainje nebo ogledovalo v noge zdrobljene, Nekatera debla ¡UM,i- Na levi atrani ae je v aon-je bilo treba obrniti. Matjaž jih (ru ponovlška graščina In Je aprrt m» rinil |*> vodi navzgor. N*nl go»podarsfca poslopja, po-jih obrsfsl in potem izravnal po t#r* Prijazne hišice na Mačkovini leg oralih in jih *|>roti vezal z vrvjo, da ne bi voda katerega «Mine« la. "Tako," Je drjal Balant. "zdaj bo pa U dovolj. Voda je majhna. še to bova komaj spravila v kanal." "Jaz bi tudi rekel tako," ¿e re-kel Mat jat in ai obrfaal znoj. "Hitel al pa re«. Ne bi *e moral potiti j tri takem drlo Ima* Jerme-na pripravljene?" - Ta mir aor Kaj hitro »ta bila pribita še jermena, okoli denet rm debeli smrekovi debli. škofi kstera »e zabijajo Milji v pedolžne hUle lia splavu, da se v vodi ne razie in samotno naselje. Okrog z druge strani, in že je bil splav med Spodnjim lx>gom in Savo. Zdaj je bil Čas. da ga zapeljeta k bregu, ga priveteta za katero od dreves in greata na kosilo. Saj bo že menda pripravljeno, ura bo skoraj poldne In zaslužila ata ga tudi. P*» kosilu ata malo obsedela. Nad Sveto goro ae je oblak večal in večal, da je kmalu prekril nebo in potem se «e v hipu uli* la ploha. Sicer Je kmalu ponehala. droben de* pa je še naprej roall. l 'ra je bila že itlrli ko je začel iMinehati. No. ča«a je *e dosti, nočiti ae p* začne v nem i asu ob polsedmih pa polzi neslišno. Kadar pa zapelje v valovje, se malo nagiba in večji valovi pljuskajo vodo tudi na splav. Na levi in desni strani se vrste visoke pečine, skalovje in na njem skrivečena drevess, med hribe usekane globeli in jarki, ki so jih izdolbli hudourniški potočki. Na desni strani vidiš v skalo usekano pot, ki so po njej, preden je stekla železnica. ladjarji gonili vole, ki so vlačili ladje. • Seveda, Matjaž in Balant nimata smisla za.to. Zanima ju le splav in vesli . . . Vsak stoji na enem koncu in s veslom uravnava splav, da se nahaja vedno sredi matice. Paziti morata na skale. Ce splav zadene na akalo • strani, je tekoj za eno — dve debli manjši. Ce pa na skalo na sede, ga je včasih težko spraviti znje. Kmalu ae prikaže na levi zagor. ska po«taja in že zdrsi splav i»-pod železnega mostu Zdaj so nad Jezom Se skozenj je treba varno prepeljati, da j« vožnja prav za prav končana. Napiej ni do Trbovelj nobene nevarnosti več V Jezu Sava pada čez velik prag, potem p« divja med skalami. ki so izpod jezu razmetane po vsej širini vode Le ne desni strani je.ozek kanal, ki ga je da-la vsek^i še avatrijaka cesarica Marija Terezija, da bi storila tem let-1 plovbo po Savi varnejšo in manj • naporno. člani mehiške transportne unije glasujejo glede oklica stavke v glavnem mestu. Krepko sta se Balant in Matjaž upirala na vesla. Zdaj ne smeta več voziti po matici, temveč blizu desnega brega, da bi mogla zapeljati v kanal. 2e je splav na jezu. Voda šumi, va-ovi in se divje peni; prednji (raj, kjer stoji Matjaž, se zarije v vodo, tako da je za trenutek do prsi v vodi, pa se spet hitro dvigne. Voda preplavi cel splav. Zdaj pa v kanal! Matjaž se krepko upre na veselnik, toda njegov opornik je bil preslabo pribit in se je odtrgal. Prednje veslo je nerabno. In ta trenutek se prednji kraj splava zaleti v skalo z leve strani kanala, jermen se zlomi in razkol je splav, balant popusti svoje veslo, steče na prednji kraj splava in oba gledata, na katero skalo se bosta rešila. Matica pa pograbi zadnji kraj splava, ga zavrti okoli Skale ko okoli osi in ga trešči ob čeri sredi vode. Splav je popolnoma razbit, niti dvoje debel se več ne drži skupaj. Splavarja sta se komaj rešila na eno čeri, i je za pol«metra štrlela iz vode. ............................ HO Manual far Secialiet Speaker«..................................¿5 Worker« In American Hiitery (Jam*. Oneal)...........25 Trinity at Plunder (August Claeaeeas).................... 21 Evoluties» of Property............................ Ancient gortrty (Lewie H. Morgan).............Ml ORDER PROM PROLETAREC 2.101 8U I.AWNDAI.K AVE. - . CHICAGO. ILL. tezali, in ga tako potegnili iz vode vkljub besnečemu valovju, ki ga je poskušalo odtrgati. Čim pa je Balant prišel na suho, se je onesvestil. Preveč ga je voda izmučila. SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA izdaja avoje publikacije lp 'še. poeebno list Prosveta za koristi, ter potrebno agitacijo avojlh društev in članstva in za propagando svojih idej. Nikakor pa ne za propagando drugih podpornih organizacij. Vsaka organizacija ima običajno avoje glasilo. Torej agitatorični dopisi in naznanila drugih podpornih organizacij in njih društev naj se ne pošiljajo listu Prosveta humor Biaaarck in Richard L Znano je, da kancler Ott marek ni mogel trpeti J skladatelja Richard* Vil Ne samo, da ni mogel i!J njegove glasbe, Wagneri bil tudi kot človek i^J prn. Zato se je izogibal t nemu srečanju z njim, v«* bi bilo mučno zanj, ù y. ja in navzočo družbi). ' Na nekem plesu, pri neu linski ari» tokrat ki je pa J prišlo do tega nezaželjen« čanja. Wagner, ki je iskre, čudoval kanclerjevo geniji in ni slutil njegove nenzk nosti, je takoj ljubeznivo tel k njemu in mu prisrča jal: "Srčno mi je žal, da ne v istem mestu, kakor ni državnik Evrope." To ni bilo laskanje; >en4 bila ta izjava dvoumna, k Wagner utegnil s tem reči, zelo rad živel v Berlinu. Kancler je mirno posluj skladateljevo izjavo, potlj ironično se smehljajoč š).............................,,,,.......ičt drnštva It.< e).i........,..«.,,.,.,.,,,.,,,,,,,,,,,,,, .Ct Wss4e.Driava.. Nee narečnih....................Rise aaračalh.......