Posamezna številka JJU Vinarjev. ŠIBV. 74. V Ljiižii®, v Imet du i gprila« Leto XLVtt e= Velja po pošti: ta celo telo naprej .. L 60' so n mesoc „ .. , sa Inozemstvo .. , V Ljubljani na dom Za celo .sto naprej.. K 58-za eo rneseo „ .. S 5-— V upravi prejemin iretafino ,, <-50 5 Sobotna izdaja: ^ i.a ca. o leto.....H 10 — ia Inozemstro. ... „15 — tr—r-nti Inserati: šM| Eno-tolpna peUtmta (B8 mm Uroka ta 3 tam visoka ali nje prostor) 'V sa enkrat . ... po tOf Prt naročila nad 10 ob|«Vv popust Sa JmanjSI oglas 39/9 mm I fr-* Enostolpna peUtvrsts K I BO Izbaja vsak dan IzTzemil pi nodeljek ln dan po praznik ob 5. ui;l zjntraj. HP" Uredništvo |e t r.onJurjev attot itev. 6/IIL Honoplsi ie ne vračajo; neU-anUrana pismu se ao sprejemajo. Teleiona Ste*. 50. Političen iis! za slon Kazen za Ljubljana! (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bero, 31. marca. »Secolu« brzojaviiajo iz Ljubljane dne 27. t. m. pod naslovom »Srbski komandant bo kaznoval zasmcho-valce Italije«; »Preiskovalna komisija za znane nerede in žalitve italijanskega zastopstva je odredila, da so bili odgovorni činitelji za žaljenje laško zastave izročeni kaznujoči pravici. Srbski komandant je po dolgem izgovarjanju izvršil ukaze komisije. Sodba bo takoj sledila.« (Op. ur. Da se spozna vsa tendencioznost in lažnivost italijanskega časopisja, je treba ta brzojav primerjati z izjavo ljubljanske vlade o sklepu preiskav ententae komisije.) Italijani so v svojem brezmejnem imperializmu hoteli dobiti od takozvanih vele vlasti poverilo, da zasedejo Slovenijo najmanj do Zidanega mostu, kjer bi se srečali e svojimi nemškimi zavezniki, ki bi tako okrnjeno Slovenijo zasedli od severa. Iskali so povoda, da to izpeljejo. Dobili so sredstvo, ki naj bi jim pripomoglo do zaže-Ijenega povoda in okupacije. V svet so vrgli vesti o »ljubljanskem in zaloškem dogodku«. Te vesti so vznemirile ententine diplomate v Parizu, Laška žur-nalistika in diplomacija sta izrabljali ta »dogodek« z največjo brezobzirnostjo in sta sejali sovraštvo in ogorčenje proti Slovencem. Stari »tiger«, Clemenceau, je za-rohnel. V svoji izjavi dne 10. marca je — kakor je tedaj pisal laški list »II Resto del Carlino« — izrazil ton, ki kaže »podušev-ljeuo surovost člančičev«, ki jih je ta mož svoj čas pisal. Resolucija, sklenjena 8. marca od pariškega vojnega sveta, pošilja v Ljubljano komisijo 4. generalov. »Po kon-stalaciji dejstev — se glasi — bodo sklenjeni vsi potrebni koraki skupno s kaznijo krivcev in vse odškodnine in zadoščenja, katera bi se smatrala dolžna italijanski vladi.« V tej resoluciji je dalje izražena grožnja okupacije in šc energičnejših (1) edredb, ki bi jih komisija smatrala za potrebne. Ta resolucija, dne 10. marca podpisana cd gospoda Clemenceauja, je bila v obraz vsem navadam, ki se jih navadno poslužujejo diplomati. Zakaj tak ton napram nam? Jn ravno napram nam? Ta izjava ni Ic po svoji obliki nenavadno ostra, marveč je taka, da se ni ententa takega tona posluževala celo proti zasovraženi in sovražni Nemčiji. Ententina resolucija je bila za naš narod, ki je zaslužil od entente drugačnega ravnanja, kruto žaljiva, in ves svet, ki je stal pod vtisom ostrega tona te izjave, se je čudno spraševal, kaki barbari in div jaki bivajo neki tam v Ljubljani in v Zalogu. Komisija dospela, Najprvo so prišli le 3 generali, italijanskega zastopnika ni še hotelo biti, £ato pa so prišle k nam mistificirouc vesli, da je ententa našo Goriško, Trst in Istro prisodila — Italiji. Da-cr.8 je j&sno, da je Italija hotela s temi vestmi doseči razburjenje, izgrede proti en-tentini komisiji ter temu sledečo okupacijo Slovenije, Tudi to se ni posrečilo in komisija je slednjič pričela z delom. Natančno je preiskala zaloški dogodek glede sežgane italijanske trobojnice ter preiskavo glede izgnane laške komisije. O »delovanju« te komisije smo obširno poročali v članku dne 29. marca. In kaj je dognala preiskovalna komisija štirih ententinih generalov, žal, premalo vemo o tem! Ljubljanski dopisni urad z dne 30. t. m. poroča iz uradnega vira le te-le kratke vrstice: »Medzavezniška komisija, ki je prišla v Ljubljano po nalogu vrhovnega vojnega sveta v Parizu, da preišče takozvane dogodke v Zalogu z dne 12. februarja in v Ljubljani z dne 20. februarja, je zaključila svojo preiskavo z naslednjim uspehom: Zaloškega dogodka ni bilo. Iz Ljubljane odstranjena laška komisija za kontrolo zvršitve premirja sc bo zamenila z medzavezniško komisijo, katere član je tudi srbski častnik in ki ima nalogo r e p a-triacije, izdajanja potnih listov ter olajšanja železniškega prometa. Italijanske, francoske ter angleške člane te komisije predstavijo dna 3. aprila generali Segrc, Savv in Gordon ljubljanskim oblastem, poveljnik Dravske divizije kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani general Smiljanič pa imenuje našega člana te komisije.« Zaloškega dogodka ni bilo! — S tem je za entento stvar odpravljena! In ljubljanski dogodek? Izgnpna laška komisija se zameni z ententino, ki se ji pridruži še en član, imenovan od našega generala Smilja-niča. Nič več! Huda kazen jc bila razglašena za nas, pred cel-'m svetom smo stali osramočeni, svet se je ra podlarfi pariške iziave zgražal nad nami. Sedaj, ko je komisija štirih generalov izvedla svojo strogo preiskavo — na svet nc v.e in mi ne vemo, ali r>*s smatrajo za zločince a'i za nedolžne. Zaloškega dogodka ni b!!o! S temi štirimi be??da-mi preide ooročilo vso sramoto, ki smo ji bili izpostavljeni, in za nas ni zadoščenja, če smo redolžni. A no mriških izjavah bi pa bih kazen, če bi bili krivi! Zgodila se nam je krivica, a zadoščenja za nas ni. Majhni smo sicer, a krivico občutimo tem huje, ker nam je bila zadana od tistih, od katerih smo svoj čas v otročji zaupljivosti pričakovali ljubezni m pravicc! Žalitev hrez zadoščenja, krivica mesto ljubezni — to boli in se ne pozabil Dr. A. V. Narodno gospodarstvo v iniadi, komaj ustanovl.eni in še nckonsolidirani državi Slovencev, Hrvatov in Srbov se nahaja v težki krizi. Ta krisa sc kaže pred vsem v splošni nesigumosti naših denarnih in kreditnih razmer iu v stalnem padanju naše kronske vrednosti oziroma vrednosti avstrijskih bankovccv, ki veljajo na ozemlju naše mlade države kot zakonito plačilno in zamenjalno sredstvo. Koliko je pri nas avstrijskega papirnatega denarja v prometu, ni mogoče natančno ugotoviti. Razni pisatelji cenijo lo vsoto približno na 5 do 6 miljard kron. Ta vsota je naravnost ogromna, če se vpošteva, cla je bilo tile pred vojsko v ccli Avstro-Ogrski okrog 3165 milijonov papirnatih bankovcev v prometu. Do danes pa je Avstro-Ogrska banka izdala že nad 35 miljard bankovcev (primerjaj brošuro srbskega pisatelja dr. Mišo Sem-jan: Pitanje avstrijski valute, ki je nedavno izšla!) Kurz avstrijske krone je danes v inozemstvu komaj 20 odstotkov nominalne vrednosti, v primeri z dinarjem 1 tretjina. Vsak resen človek, kateri pozna vsaj glavna načela teoretične nacionalne ekonomije, se mora vprašati: Kam pelje to gospodarstvo? Kakšne posledice ima devalvacija papirnatega denarja na naše narodno gospodarstvo? Kaj jc v tem oziru storiti, dr. rešimo našo državo pred finančno katastrofo in jo postavimo na nove solidne gospodarske temelje? /Cgodovina narodnega gospodarstva nas uči, da so v teku zadnjih dveh stoletij različne države, ki so prišle bodisi vsled vojsk ali nerednega gospodarstva v finančne stiske, izdajale v veliki množini papirnati denar, za katerega ni bilo nobenega kritja v kovini (zlatu ali srebru) ali varnih vrednostnih papirjih. Države so bile potem primorane, da so proglasile tako-zvano zakonito devalvacijo papirngtega denarja. Tako je na primer francoska republika do leta 1796. izdala do 45 miljard frankov v papirju (assignati), ki je bil pozneje zamenjan z drugim manj vrednim papirnatim denarjem, a je kor.čno zgubil vso vrednost, — Avctrijsko-ogrska država je za časa Napoleonovih vojsk do 1. 1811. Ant. Čehcv V kmečki izbi je nečevala na svežem senu lovska družba. Skozi okno je po-gledavala luna, na ulici jc otožno cvilila hanrfonika, od sena pa sc je širil zoprn vonj, ki je nalahko dražil živce. Lovci so govorili o psih, o ženskah, o prvi ljubezni in o kljunačih. Ko pa so prerešetali vse znane ženske in si povedali sto anekdot, je najdebelejši lovec, podoben kopi sena in ki je govoril s polnim basom štabnega častnika, globoko zazdehal ter pripomnil: »Ni taka reč, če je kdo intimno priljubljen: Ženskam jc pač prirojeno, da ljubijo naš spol. Toda, gospoda moja, ali je b'.l kdo izmed vas zasovražen in sicer ftrasLno, besno zasovražen? Ali je kdo iz-ned vas opazoval hlastno sovraštvo? A?« Odgovora ni bilo. »Nobeden, gospoda moja.« je vprašal bas štabnega častnika. »No glejte, jaz sem bil zasovražen in sicer mc jc sovražila lepa gospodična ter sem na samem sebi mogel proučiti simplone prvega sovraštva. Pr-vega, gospoda moja, to pa zato, ker jc bilo to sovraštvo prvi ljubezni ravno nekaj nasprotujočega. S'ccr pa sc je to, kar bom sedaj povedal, zgodilo takrat, ko nisem imel šc nobenega pojma o ljubezni ali so- vraštvu. Meni je bilo takrat osem let, toda to dejstvo ne igra uloge; tukaj ni važen on, gospoda moja, ampak »ona«. Torej prosim zanimanja. Krasnega poletnega večera, ravno pred zahodom solnca, sva sedela jaz in moja guvernanta Zinka v otroški sobi ter se učila. Bila je milo poetično bitje, ki je pred kratkim končalo tečaj za domačo učiteljico, Zinka je raztreseno gledala sko-' zi okno ler govrila: »Torej. Mi vdihavamo kislec. Sedaj mi pa povejte, Peter, kaj mi izdihavamo?« »Ogljenčevo kislino,« sem odgovarjal ter gledal skozi ravnoisto okno. »Dobro,« je pritrjevala Zinka. »Rastline pa ravno narobe: Vdihavajo ogljenčevo kislino ter izločajo kislec, Ogljer.čeva kislina sc nahaja v soliterni vodi in v oglju. Ta plin je zelo škodljiv. Blizu Neapolja se nahaja takozvana »Pasja jama«, ki vsebuje ogljenčevo kislino; pes se n. pr. v tej jami zaduši in pogine.« Ta nesrečna jama blizu Neapolja tvori ono kemično modrost, nad katero se ne upa povzpeti nobena guvernanta. Zinka je vedno z vnemo trdila o koristi prirodne znanosti in prirodnih zakonov, toda komaj da bi ji bilo še kaj znano iz kemije razen tc jame. Ukazala jc, naj ponovim. Ponovil sem. Vprašala me je na to, kaj imenujemo horizont, Odgovoril sem. Na dvorišču pa se je istočasno z najinim prežvekovanjem horizonta in jame moj oče odpravljal na lov. Psi so lajali, vprežena konja sta nestrpno prestavljala noge ter nagajala voznikom, lakaji so nakladali potni voz z vrečicami iz lipovega ličja ter vsemi mogočimi rečmi, Poleg potnega voza pa je stal koleselj, na katerega so se usedla mati in sestre, da se popeljejo na godovni praznik, k Ivanickim. Doma sem ostal jaz, Zinka ter moj starejši brat visokošolec, katerega so boleli zohje. Lahko si predstavljate mojo nevaščljivost in dolgčas! »Torej, kaj mi vdihavamo?« je vprašala Zinka ter gledala skozi okno. »Kislec...« »Da, horizont pa imenujemo n:cslo, kjer se zemlja, kakor se nam dozdeva, dotika nebesnega oboka .., Premaknil se je potni voz, za njim pa je zdrčal koleselj... Videl sem, kako jc Zinka potegnila iz žepa listek, ga krčevito stisnila, prižela na sence, vzplamtcla in pogledala na uro. »Zapomnite si torej,« Jc dejala, »da je blizu Napolja takozvana »Pasja jama ,..« nato zopet pogledala na uro in nadaljevala: »Kjer se, kakor se nam dozdeva, dotika nebo zemlje.« Revica je v velikem razburjenju premerila sobo ter še enkrat pogledala na uro. Od časa določenega za učenje jc ostalo še dobre pol ure. »Sedaj pa aritmetiko,« jc izpregovori-la, težko sopla in s tresočo roko listala po . u is t Kopitarjevi nI. 8. — Račnn poJStne bran. uske it. 650 ia naročnino ln it. 349 za oglase, . li čošte 24.797, ogr. 25.511, boen.-tiaro. 7563. izdaja okrog 1060 milijonov goldinarjev V papirju. S patentom z dne 20. februarja 1811 pa je bil ta papirnati denar (Banko^ zettel) zamenjan z novim, ki je imel le ena petino vrednosti. Za 5 starih papirnatih goldinarjev se je dal le cn novi »šajn« (Eini losungsscheine). A žc leta 1816. je bila dr. žava primorana vzeti ta novi papirnati de< nar iz prometa in ga zamenjati v srebru alj bankovcih v razmerju 250 : 100, torej zopet zakonita devalvacija! Pri zakoniti devalva« ciji sc mora vedno tudi določiti kurz zi izplačevanje zasebnih terjatev, ki so nasta« lc prej, ko je bil papirnati denar več vreden, sicer bi se dolžniki vsled devalvaciji neopravičeno obogatili. Združene države v Scvern! Ameriki so leta 1879. odpravile svojo papirnato mero (valuto) na ta način, da so nakopičila velik zaklad dragih kovin (zlata, srebra) v svojih državnih bankah in proglasile, da zamenjajo od določenega časa vse bankov ce v zlatu ali srebru. Francija si je za časa nemško-franco« ske vojske leta 1670.—1871, izposodila od svoje državne o^nlcc 1 in pol miljarde frankov, Banka jc d bila pravico, da bankov. cev ni bilo treba zamenjali v zlatu ali sre-br'i, francoska država jc potem v teku pai let potom davkov odplačala posojilo pri svoji banki, nato pa proglasila, da se smejo bankovci zopet zamer.|ati s kovanim de finance. Proti militarizmu. S strahom in skrbjo za naš gospodarski razvoj in državno-financijelno ravnovesje čitatn številke o potrebščinah vojnega ministra. Dobro se zavedamo, da naš trenutni položaj, neurejene razmere ni naših mejah zahteva50 zadosti varnostnih sredstev, da zamoremo mi, posebno naš kmet mirno bivati na svojem od očeto" podedovanem domu in uživati trud svojega dela. Saj imamo tu med svojimi kolegi Korošca Grafenauerja, ki je najbolj drastičen zgled, kako bi bilo sicer posebno na naši sedaj zavarovani slovenski, štajerski in koroški zemlji. Toda moja najiskrenejŠa želja je, da bodi ia vsota v sedanji višini proračuna zadnja težka žrtev, da nam uresničenje Wilsonovih načel in zahteva po ligi enakopravnih in enakoveljavnih narodov prinese možnost, da obrnemo vsa vsote, ki smo jih žrtvovali do sedaj za ta namen, za izvrševanje socijalnih naših na- log, za gospodarsko povzdigo in matcriielni ter kulturni dobrobit našega trodmenbkega naroda. Za invalide ia sirote. Z grenkostjo v srcu čitam postavko, kjer se skrivajo izdati« za obnovitev zemlje, za podpore invalidom, vdovam in sirotam. Kot človekoljub s pravim verskim prepričanjem obžalujem, da sta nas militarizem in imperialistična macchiavellistična politika osrednjih držav dovedh do tega, da sploh moramo imeto postavko. S stališč« socijalne pravičnosti obžalujem, da so vsote za posameznike tako majhne, _ da vsem tem največjim domoljubom ni zasigu-rana vsaj v skromni meri popolnoma gotova materijelna eksistenca. Sramota bi bila, ako bi imela država za te lju it po navadi minulih č asov le beljše aii shbfe protere in lajno. Sramota bi bila za nas, če bi glušili svojo vest z vinarskimi darili na cesti. Po^ebe zahtevam, naj gospod finančni minister no Štedi, ko gre za dobro vzgojo sirot. Ker teh sirot nikdar več ne bo grela ljubezen roditeljev, naj občutijo tem bolj ljubau skupne matere domovine! Lepo smo govorili o naših junakih; ie lep* še delajmo za njihove sirote! S stališča socijalne pravičnost presen jam tudi zahteve našega uradništva, zlasti naSega delavstva. Čuta časti in poštenje je v teh slojih dovolj, da bodo znali ne eni strani uvaževati zelo težki finančni položaj naše skupne domovine in da bodo ca drugi strani dali državi in družbi za polteno plačo tudi popolnoma pošteno delo. S tem pozdravljam ta del finančne predlog« gospoda finančnega ministra. Prebran«. Takorekoč eksistenčno vprašanje M državo in še bolj za njen notranji mir in red je, da dobijo lačni sloji dovolj in poceni hrano. S tem prihajam k eni nujni zadevi in točki našega proračuna. Imamo pač ministrstvo za prehrano, toda hrane nimamo! Shiran, fizično izčrpan vsled krivičnega prejšnjega birokratskega avstrijskega sistema in prejšnjih odnošajev stoji tovarniški delavec pred strojem in rije kot krt v zemlji in prihaja upehan ter gladen k svoji gladni ženi in gladni deci. Delavec mora postati dovzeten za one ideje, ki iz Rusije sem razkrajajo človeško, družbo ter jo vodijo v gospodarski pogin. Jaz vem, d« vlada tega neče; zato naj posveti vso paž-njo prehranjevalnim nalogam! Proč z oderuhL Ne dopuščajte naprej našim oderuhom in Špekulantom, da greše nad zdravjem« imetjem in življenjem celega naroda! (Ploskanje.) Zavedajte se, gospoda pri upravi države, da so to največji škodljivci psi« j državne ideje, da so hujši nego Efijalti, ke* v brezsramnem egoizmu ubijajo narod« (Ploskanje.) Velik bi bil greh ministrstva za prehrano in ministrstva za promet, ako bi površno pojmovalo svojo nalogo. Z železno metlo posezite vmes! Se je čas, tods ne dolgo; kajti vse kaže, da gre kazalec na t ri na 12. 1 Naša obratna prometna sredstva proti našemu centrumu. našemu Belgradu so naravnost obupna. Z nekako pasivnostjo se zabranjuje promet; ne telegraf, ne pisemska pošta, ne železnica ne fukcijonira tako, kakor bi bilo treba in mogeče, Vlada, delaj! Tudi sicer se mi zdi, da se nam ne mudi nič z reformami in da upravno delo zac staja. Ko sem v Ljubljani čital listo našega ministrstva, me je navdajal strah molče drug na drugega, kakor da ne ver-jameta svojim očem. Nato pa sune nevidna sila Zinko v hrbet, vsled česar položi roki na rame Saše ter skloni glavo na njegov telovnik. Saša se smehlja, besediči o nečem brez zveze ter položi dlani na Zinkina lica s tisto okornostjo, ki je svojstvena do ušes zaljubljenemu človeku. Vreme pa je bilo naravnost krasno, gospoda moja ... Hrib, za katererga je zahajalo solnce, dve vrbi, zeleni bregovi ter nebo, vse to se je skušno s Sašo in Zinko zrcalilo v ribniku. Lahko si predstavljate tišino, Nad travnikom pa se je zlatilo milijon metuljčkov z dolgimi brki, v ozadju za vrtom pa sc je pasla čreda. Z eno besedo: Kot nalašč za slikarja! Od vsega, kar sem videl, sem razumel samo to, da sta se Saša in Zinka poljubo-vala. To ni spodobno. Čc zve mama, bosta oba občutila. Ker sem čutil, da me je obšel z neznanega Vzroka sram, sem šel domov v sobo in nisem čakal konca ljubezenskega sestanka. Sedel sem pri računici, mislil in preudarjal. Po mojem obrazu je plaval zmagovit nasmehljaj. Na eni strani je prijetno biti gospod tuje tajnosti, na drugi strani pa je tiad vse prijetna uporabljiva zavest, da morem takima avtoritetama, kakor sta Saša in Zinku, vsako minuto doka-zati njiju nevednost o javni dostojnosti. Sedaj sta ona dva v moji oblasti, njuna brez-skrbnost pa popolnoma odvisna od mojetja vclikodušja. Jima žc pokažem! Ko sem se vlegel spat, je Zinka kakor po navadi prišla v spalnico, da uotilcda. čc sem morda zaspal oblečen in če sem opravil večerno molitev. Pogledal sem njen lepi in srečni obraz ter se namuzal. Tajnost me je mučila ter hotela na dan. Treba je bilo zbosti ter se nasladiti nad učinkom. »Jaz pa vem!« sem rekel smeje, »Hi, hi, hi!« »Kaj veste?« »Hi, hi, hi! Videl sem, kako ste se pri vrbah poljubovali s Sašo. Sledil sem vam ter vse videl...« Zinka je vztrepetala, oblila jo je rude-čica ter je, vsa pobita od mojega zbodljaja, omahnila na stol, na katerem je stal kozarec z vodo in svečnik, »Videl sem, kako sta se,,, poljubova-la...« sem ponovil, ter se naslajal nad njeno pobitostjo, »Aha, vse povem mami!« Malodušna Zinka je napeto pogledala name, ko pa se je prepričala, da resnično vse vem, me je obupno prijela za roko in izpregovorila s tresočim glasom: »Peter, to je podlo ... Prosim vas radi Boga ... bodite mož ... ne govorite o tem nikomur... to je nizko... prosim vas.« Prvič se je revica bala moje matere, dobre in stroge dame, kakor ognja; drugič pa je moj muzajoči se obraz gotovo oskru-uil njeno prvo, čisto in poetično ljubezen, vsled česar si lahko predstavljate položaj nične duše, Po moji milosti ni zatisnila očesa celo noč, zjutraj pa je prišla k čaju z modrimi kolobarji pod očesi... Ko sem po čaju srečal Sašo, nisem mogel prestati, da ne bi se namu7jil in izblebetal; »Jaz pa vem! Videl sem, kako si ti včeraj poljuboval m-ll Zinko!« Saša me je pogledal ter dejal: »Ti si bedak!« On ni bil tako malodušen kakor Zinka, zato pa se mi načrt ni posrečil. To pa me je še bolj podžgalo. Če se namreč Saša ni ustrašil, gotovo ni verjel, da sem vse videl in da vse vem; toda postoj, jaz ti že dokažem! Do obeda sva se učila, toda Zinka ni pogledala name ter niti besedice črhnila! Namesto da bi me vzela v strah, se mi je na vse načine prikupovala in se ni na moje porednosti pritoževala pri očetu. Se slabih redov mi ni dala! Ker sem bil bolj prebrisan kakor bi kdo po letih sodil, sem izrabljaj njeno tajnost kakor sem hotel: lenaril 6em, postavljal se v učni sobi na roke ter predrzno govoril. Z eno besedo: Če bi na ta način delal do danes, bi postal izvrsten pustolovec. Potekel je teden. Tuja tajnost me je podžigala in mučila kakor trn v peti. Hotelo se mi je na vsak način izblebetati in se nasladiti z učinkom. Nekoč pri obedu pa sera se ob navzočnosti mnogih gostov bedasto namuzal, strupeno pogledal Zinko ter rekel: »Jaz pa vem... hi, hi, hi! Videl sem« •»Kaj veš ti?« je vprašala mati. Pogledal sem še bolj strupeno Zinko in Sašo, Izplačalo bi se pogledati, kako je vzplamtclo dekle in kako zlobno je pogledal Saša. Ugriznil sem se v jezik ter umolknil. Zinka je polagoma pobledela, stisnila zobe ter nič več jedla. Zapazil sem še isti dan pri večernem pouku na obrazu Zinke ostro izpremembo. Obraz je bil strog in hladen, kakor iz marmorja, oči pa so gledale čudno naravnost v moj obraz; dam varn častno besedo, da nisem videl niti pri lovskih psih, kadar gonijo volka, tako porajajočih in uničujočh oči! Njiju izraz sem izborno razumel, kajti ona je sredi pouka naenkrat stisnila zobe in siknila: »Sovražim! 0, če bi videli vi, gnusni podlec, kako vas sovražim, kako je meni zoprna vaša ostrižena glava in vaši obtre-pani, napihnjeni ušesi!« Takoj pa se je prestrašila in dodala« Tega nc govorim vam, ampak ponav« ljam ulogo...« Ponoči pa sem videl, gospoda moja, kako je prišla k moji postelji in gledala moj obraz. Strastno me je sovražila ter že ni mogla živeti brez mene. Izraz mojega nevoščljivega ter izpačenega obraza je bil zanjo neobhodno potreben ... Pomnim, da je bilo krasnega poletne« ga večera... Dišalo je po senu, vladala je tišina itd. Hodil sem po drevoredu ter mislil na črešpeljne kolače. Kar stopi k meni Zinka, bleda toda krasna, me prime za roko ter začne ob težkem dihanju govoriti! »0, kako te sovražim! Nikomur nisem želela toliko zla, kakor ravno tebi! Razunr to! Hočem, da bi ti to razumel!« Le pomislite; luna, bled obraz, ki strastno diše, tišina ... Še celo meni »paglavcu« je postalo prijetno. Posluša! sem, ter jo gledal naravnost v oči,., Hipoma koliko reformnih predlog za obnovitev rednega našega gospodarskega življenja, za izlečenje težkih ran nam bo prinesel ta koncentrirani ekstrakt ljudskih duševnih sil in ljudske volje. Toda prazni so bili v zbornici nai pulti, ko smo vstopili vanjo. Pridite nam že enkrat z volilnim ledom, pridite s predlogo o pravičnem obdavčenju velikih vojnih dobičkarjev, ki niso sejali, pa bogato želil (Ploskanje) Na ta način dobimo sredstva za obnovitev narodnega gospodarstva v naši domovini. Stavite na dnevni red nujno tako agrarno reformo, pridite z dobrimi reformami o upravi in začasnem ustavnem državnem življenju! Naš narod to zahteva in nam se hoče delal Regulirati je treba čimpreje našo valuto, da ne bodo naši ljudie v večni negotovosti, ki ubija še to pičlo gospodarsko življenje. Ne čakajmo in ne hodimo po potih, ki jih hodi Nemška Avstrija! Redno in dobro državno gospodarsko ž'vljenje zahteva plodonosne investicije iq skrbno koetrolo nad vsemi onimi napravami, kjer je naložen državni deželni, ali občinski de narj zahteva pa posebno izvršitev že pričetih del. Ali naj ostane n. pr. regulacija Ljubljanice, Pesnice L L d. polovičarsko delo? I Izredno veliko državnega, privatnega tn deželnega kapitala je investiranega v naših vinogradih. AH je preskrbelo ministrstvo za prehrano, da dobimo pravočasno in v zadostni množini modro galico aH žveplo? Dobrobit stotisočev našega ljudstva v vinorodnih krajih je odvisen od tega, • tem pa tudi finančno stanje države. M ' Socialno zavarovanje. Izredne važnosti je splošno obvezno zavarovanje za starost in onemoglost vseh manj:r premožnih slojev. To sicer ne spada sedaj k tej davčni predlogi, toda misliti se mora že a priori na to. Ako hočemo preprečiti beg ljudstva z dežele v mesto, moramo skrbeti vsaj za najskromnejšo eksistenco vsem kmetskim poslom, viničarjem in malim posestnikom, da ne bodo vsled gladu hirali in umirali kakor Lazar in Job na gnojišču, ko ao izčrpane njih moči. (Odobravanje.) Lepo je govoriti: naša domovina je lepa in bogata. Toda hrehota bi bila, zanemarjati skrb, da se njeni zakladi dvignejo. Narod naš, naš gospodar bi nas opravičeno zapodi! kakor svetopisemski gospodar svojega hlapca, ker je zakopal niemu zaupani zaklad. Že sedaj je tudi treba misliti na zajamčeno soudeležbo; delavstva na dobičku velikih podjetij, kakor se to že izvaja v Ameriki in ArigUjt. Zahvaljujem se gospodu finančnemu ministru za njegova obsežna pojasnila, ki jih je dal odboru in tukaj. V ad;e«ni debati j'e naš klub povdarjal po svojih govornikih in osvedočil s svojim glasovanjem, da ne zanikujemo države in njene zgradbe, temveč da hočemo z vso vnemo delati zanjo In njen procvit. Zato izjavljam, da bom s tovariši glasoval za predloženo budgetno predh go. (Odobravanje in ploskanje.) IIUteQsfea stanovska organizacija^ Ima li učiteljstvo skupno, enotno organizacijo, ki bi zastopala vse njegove stanovske koristi, ki bi pa hkrati pustila vsem članom teoretično in praktično popolno svobodo vnjihovih svetov- mi je bilo prijetno in novo, nato pa se me je polastil strah, zakričal sem in divje zbežal v hišo. Sklenil sem, da bi bilo najbolje pritožiti se mami. Storil sem tako ter obenem povedal, kako sla se Saša in Zinka polju-bovala. Bil sem omejen ter nisem računal s posledicami, sicer bi tajnost obdržal zase.,. Mama je namreč, ko je slišala mojo izpoved, vzplamtela od nejevoljnosti ter vzkliknila: »Tebe to nič ne briga, ti si šo mlad ,,. Toda vendar, kakšen zgled za otroka!« Moja mama ni bila samo dobra ampak tudi taktna. Ona je namreč, da bi se izognila škandalu, odslovila Zinko ne takoj, ampak polagoma, postopoma, kakor se ponavadi iznebimo poštenih, toda nepriljubljenih ljudi. Dobro pomnim, kako je Zinka, ko je odhajala od nas, poslednji pogled, ki ga je obrnila na hišo, namerila v okno, kjer sem sedel jaz ter vas zagotavljam, da še vedno pomnim ta pogled. Zinka se je kmalu poročila z bratom. To je Zimajida Nikolajevna, katero vi po-znr.te. Srečala sva sc, ko sem bil že kadet. Pri vsem njenem prizadevanju ni nikakor mogla spoznali v brkastem kadetu nevoščljivega Petcrčka, vendar pa ni občevala z menoj sorodstvu primerno... Še celo tedaj me ona vedno gleda izpod čela, nc oziraje sc na mojo dobrodušno plešo, pohleven trebušček in pokoren pogled, pa se tudi nc čuti domačo, kadar pridem k bratu. Očividno jc sovraštvo ravnotako ne-pozabljivo kakor ljubezen!.,, Oho! Petelin poje! Lahko noč! Milo-rad, na mesto! nih naziranjih? To vprašanje mora vsakdo, ki sodi strogo objektivno in ki opazuje delovanje obstoječih učiteljskih organizacij, ki pa je ostal — mrtvo dete. Slomškova Zveza je bila pripravljena, da se v tem smislu reorganizira, pri Zavezi pa ni bilo zato zadosti umevanja, ker sc tam še vedno povdarja, da je Zveza le stanovska organizacija, ki sprejme za člana vsakega brez ozira na njegovo politično prepričanje. Sliši se to zelo lepo, v resnici pa bi bilo treba globoke reorganizacije vseh naših učiteljskih društev, da bi prišli do tistega, kar sedaj Zveza lasti sebi. Polno je še subjektivnega naziranja in neodkrito-srčnosti in zdi se, da krpamo suknjo, ki noče in noče biti nova. Nove ideje potrebujejo novih duš, ki ne bodo vezane na tradicije, na lastno moč in lasten blesk. Poglejmo malo natančneje obstoječa učiteljska društva. Slomškova Zveza je za svoje člane stanovska in načelna učiteljska organizacija. Zato je pokazala javno svoj kulturen program in sprejema za svoje člane le učiteljstvo, ki je strogo krščanskih načel, Zaveda se, da je učiteljstvo najvažnejši faktor v vsem našem kulturnem, političnem in socijalnem življenju in da se je treba baviti najvestneje ravno s temi vprašanji, če hočemo, da bomo res — kulturni delavci, kar vendar vedno povdarjamo in na kar smo najbolj ponosni. Učiteljstvo mora biti kulturno organizirano, ker naša društva niso zveze mizarjev ali železničarjev in imamo ne samo kot posameznik, marveč tudi kot stan vršiti svojo kulturno misijo. Slomškova Zveza je popolnoma samostojno društvo, nevezano na kake politične stranke. Da pa lahko vrši svojo veliko nalogo, se je naslonila na vse tiste politične stranke in druga kulturna društva, ki so ji načelno najbližja. To je sedaj slučajno S. L. S. Če pa bi ta spremenila svoj program, bi tudi Slomškova Zveza pretrgala stik z njo. Skupnost je torej le v načelnih vprašanjih, Slomškova Zveza jc poslala svojega zastopnika k S. L. S., ki pa je le informativnega značaja in mora zastopati povsod samo koristi šolstva. Nastopiti pa mora najodločneje proti stranki, če bi šlo za njene koristi v škodo šolstva, tudi če bi stranka nastopila proti nam. Načela nas družijo in v teh vprašanjih gremo brezpogojno skupaj z vsemi, ki imoio ista kot mi, drugače pa gremo svojo pot. Hipni neuspehi, ki jih je treba večkrat pretrpeti, so poplačani pozneje, ker le tisti zanje pravi uspeh, ki gre za jasn!m ciljem in ne pade v vsakdanje kupčevanje s svojimi načeli. Očitalo se je že Slomškovi Zvezi zakaj da ne gre tako temo s S. L. S., kakor je šla poorei, ki bi ji zato marsikje pomaga'a. Odgovor na to jc' Nočemo uslug ne proti-uslu?, tu so le dolžnosti, ki jih ima stranka napram nam in mi napram stranki, kadar se gre za načela ali praktično udej-stvc-ir.je teh. Summa summmarum: Slom. zveza ie org, učit. krš. načel, katere kulturni program re strinja sedaj s programom S. L. S, in ki kliče v svoje vrste samo učiteljstvo lcršč. svetov, naziranja. DruT» ribariti in bo ori^cl obračun. Tudi za štajersko uč:teljstvo bo pr:še1 enkrat dan ki ie pristopilo sedaj z ma'!ml izjemami k Z»vczi, da se bo vpraša1 o, kakor sc je vprašalo seda? "rimor^ko: Itak "en kvlturen r-p 'ram ima Zaveza? Takrat io bo obhodilo kakor «n io obsodili sedaj n'er>i lastni člani — Primorci. f > SOSf?i£ (Izvirno poročilo »Slovencu«) Postopanje deželne lade za Bosno in Hercegovino je v tem in onem nepremišljeno. Gotovi pojavi kažejo, da je mnogim na vladi všeč avstrijska metoda. Namesto radikalne demokratizacije sc šc vedno vzdržujejo stare avstrijske ustanove in način postopanja nasproti državljanom (ali bolje: podanikom). V tem je usodna politična napaka. Vrste nezadovoljnežev se množe. Na eni srani se ustvarjajo pesimisti, ki dvomijo nad dobro voljo tistih, ki vladajo pokrajino in državo; danes stopajo v vrste negativne opozicije, a jutri postanejo aktivni. Na drugi strani se pa razvija boljševizem, ki ga vodi socialno demokratska levica. Da ne iščemo dokazov v prehranjevalni politiki bosenske deželne vlade, bodi dovolj, da se dotaknemo postopanja ob aretaciji nekaterih Hrvatov, Ne vprašajo veliko, ali je kdo kriv ali ne, Zadosti je, da ga ulica obdolži in kriči proti njemu. Zadosti je, da krajevni srbski listi z znano mržnjo udarijo po tebi--detektivi te love, vržejo v ječo, kjer boš presedel nekoliko tcanov v preiskovalnem zaporu, a prevneti državni pravdnik bo sestavil obtožnico in zahteval kazen: nekoliko let ječe. Aiera Vancaš. Tako jc bilo z arhitektom Varu.jšom. Vancaševa afera je težka blamaž za pri-stranost naših oblasti. Arhitekt Vanraš je uradnik, ki je začasa starega režima hlepel po redovih, joda s politiko se ni pečal. Njega je ovadil gostilničar Ma-ko Katic, da jt na dan atentata hujskal ljudi, naj oplc-nijo g. Dušana Jeftancviča. In to je zadostovalo, da so ga detektivi odtrgali od bolne soproge in ga vrgli v zapor. Dolgo je presedel v preiskovalnem zaporu, dasi je sam zahteval, naj se proti n,emu izvede proces. Ko je dr. Sunarič zahteval od vladnega predsednika, naj Vancaša izpuste na svobodo, mu je Šola odgovoril, da ne more vplivati na sodstvo. Dr. Sunarič jc zavrnil: z fsto pravico, s katero ste ga dali zapreti, zahtevajte, da se izvede pravda in se pokaže, ali je kriv ali ne. To ni pomagalo. Okrožno sodišče je odločilo, da ga fridrže v zaporu in vrhovno sodišče je ta ukrep potrdilo — najbrže zato, da s le n manifestira državno tiranijo proti osebni svobodi nedolžnega državljana. Konrno se je začelo zaslišavanje prič. Prvi, drugi, tretji, četrti ni povedal ničesar stvarnega, kar bi služilo kot dokaz krivde. V smislu juri-stične prakse bi se morala obtožba Aboli-rati. A niti to ni zadostovalo strankarjem, ki stoje pod vplivom »Srpske Zore« in se v svoji »sodniški neodvisnosti« boje za svoja mesta ravno tako, kako- so se bali zanja leta 1914. začasa zloglasnih preganjanj bratov Srbov. Zaslišali so kakih petdeset prič. In končno se je dokazalo, da je arhitekt Vancaš samo žrtev zlobne de-nunciacije. On je bil na dan atentata do 2. ure popoldne v uradu v mestni zbornici ter potemtakem ni mogel hujskati ljudi niti klicati razdražljivih gesel. Kakor se čuje, ga bodo jutri ali pojutrišnjem izpustili na svobodo. Bosanska vlada in njeno sodstvo bi si bila res lahko prihranila to silno blamažo, O lem uradnem škandalu se bo gov-• •'-■) v parlamentu. Črni k?blnet. Napačno bi ravnal tisti, ki bi mislil, da v Bosni-Hercegovini ni več krivcev fa-moznih preganjanj iz leta 1914., ki se še svobodno gibljejo. Še so. Med Hrvati, Srbi in muslimani. Objektivna javnost zahteva, da se vsi ti privci po pravici preganjajo in kaznujejo, toda načelo pravičnosti zahteva neprif tranost in dokaze — dokaze — dokaze! Dtmokratizem mlade države menda ni samo iluzija. Kar govore in pišejo tisti, v katerih žal še vedno gori plemenska mržnja, ne sme biti merodajno za bosansko vlado in njeno sodstvo. Najtežji in naj-stvarnejsi dokazi proti tem izdajicam svojega naroda leže v spisih t. zv. »Črnega kabineta« na deželni vladi, ki so bili že na potu v Avstrijo, pa so jih zasačili in vrnili v shrambo deželni vladi. V političnih krogih se govori, da so mnogo spisov tega kabineta zažgali že sedaj po prevratu. Od druge strani sc sliši, da jc med spisi takih, ki kompromitujejo mnoge izmed današnjih politikov Srbov, Hrvatov in muslimanov. Vsekakor je misterijozno, da se ti spisi ne preiskujejo in ne obelodanijo. Zagonetno je tudi to, da »Srpska Zora« tega n' še niti z bcsedico zahtevala, dasi se večkrat s perverzno bolestnostjo zaletava v najsmešnejše stvari. Pred dvema mesecema je deputacja Hrvatov interpelirala vladnega predsednika, kdai se bodo objavili spisi črnega kabineta. Odgovoril jim je, da se stvar urejuje in da bo prišla na dan, a še vedno ni nič. Javnost sklepa, da hočejo za vsako ceno rešiti gotove politike in jih obvarovati pred zapletkom, a masa ko masa smatra vse take pojave kot nc-kulturno in plemenito borbo proti Hrvatom. Naj ponvslijo naši upravitelji, da-li so njihova dela v skladu z ideali narodnega in državnega edinstva. Ptsivnost bosanskih Hrvatov. Pri bratih Hrvalih — ne samo v Banovini, marveč tudi že v Bosni-Heicego-vini sc opažajo med opozocionalnimi krogi nezdravi pojavi. Glavno je, kričati contra, a za stvarno delo mnogi nimajo zmisla. Zaradi ene pločice v državnem grbu se bodo napenjali in razpredali mesece iu mesece, kakor da bi v tem bila rešitev Hrvatske in Jugoslavije. Ne računa se z narodom in njegovimi krvavimi potrebami. Ta zlokokna presija hrvatske opozicije datira iz najstarejših časov. Podobno je tudi delo bosanskih opo-zicionalnih Hrvatov. Začetkom prevrata so sodelovali v javni upravi, a kasneje so so odrekli vsega, ker sc tako vrže s sebe vsaka odgovornost. Hrvatom so bila na ponudbo mesta v zelo važnih funkcijah, a jih niso sprejeli. To jc njihova vseskozi zgrešena metoda, nerealna, ki ne vodi do ničesar. V centralni vladi v Belgradu sodelujejo vse stranke in jemljejo nase odgovornost za razvoj države, a pri nas v Bosni se ravna večina Hrvatov popolnoma pasivno. Zato je umljiva neka enostranost upravnih oblasti. Vse dotlej, dokler bodo bosenski Hrvati sedeli v zapečku, se družabne razmere v naši pokrajini nc bodo obrnile na bolje. Hrvati nimajo svoje stranke. »Hrvatska narodna zajednica« nc more in nc sme biti političina stranka. In ko kateri od hrvatskih politikov spregovori na javnem mestu, se ne vpošteva, ker nima potrebne legitimacije. V tem oziru so na boljšem muslimani obeh skupin. Res je vsekakor, da je nekoliko hrvatskih politikov pristopilo k Jugoslovanski demokratski stranki, toda to je neznatna manjšina, ki ima v m-rodu razmeroma dokaj malo zaslombe. Ako ne bo pa v Bosni in Hercegovini razvila politična stranka v sl®gu banovinskih pravašev, Slarčcvidancev in Narodnega kluba, preti nevarnost, da se bodo naše družabuo-politične razmere le še poslabšale, Na drugi strani se bo pa okrepil srbski separatizem. Ako kje, je v Bosni potrebno, da se nivelirajo plemenska nasprotja v skladu z našim najvišim državnim idealom. Nemoderno pravaštvo je prav kakor srbski radikalizem nevarna bilka na pisanih tleh, ki se zovejo Bosna in Hercegovina, Nerazborit je argument tistih politikov, ki s prstom kažejo na gotova dela nekaterih neodgovornih in pretiranih srbskih radikalcev ter iz tega sklepajo, da morajo tudi Hrvati nastopiti s svojim ra-dikalizmom. To so na eni in drugi strani grobokopi kraljestva S Ho. Načelo plemenskega pomirjenja je sprejela v svoj program Jug. dem. stranica, a pokazalo se je, da je ta buržoaska stranka v marsičem pomanjkljiva in plemensko pristranska ter v svojih vrstah ne bo zbrala večine naroda. To se opaža v današnji pokrajinski upravi, v kateri sede izključno pristaši te stranke. Tisti, ki bo Hrvatom Bosne in Hercegovine pokazal pravi srednji pot, pot realnega dela in odgovornosti nasproti državni skupnosti — bo ostal zabeležen na straneh naše pokrajinske politične zgodovine. Držaua SHS. Profesorji za ljubljansko medicinsko fakulteto. LDU. Zagreb, 30. marca. Medicinski fakulteti v Zagrebu se je posrečilo dobiti dobre profesorje in je sploh profesorski zbor v Zagrebu sestavljen iz izbornih moči. Medtem nameravajo osnovati tudi v Ljubljani medicinsko fakulteto ter obstoja bojazen, da se odvedejo dobre profesorske moči iz Zagreba v Ljubljano. K temu pripominjajo »Novosti«, da je popolnoma v redu, ako hočejo Slovenci osnovati svoje vseučilišče, dvomijo pa, da bi bilo v splošnem stvari v korist, če se odtegnejo zagrebškemu vseučilišču dobre moči. Tudi ameriški način izmenjave profesorjev med vseučilišči v Ameriki in v Nemčiji ni priporočati, ker sta tvorili Amerika in Nem-čja dve državi, medtem ko smo sedaj mi enotna država. Upajo, da bo došlo do primernega sporazuma v prid skupni dobri stvari. , ; . I •..-, Dr. Grivec — vseučflflfiSnl profesor. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) Na predlog ministra prosvete je imenovan na bogoslovni fakulteti zagrebškega vseučilišča za profesorja iztočne cerkve dr. Fran Grivec, redni profesor bogoslovja v Ljubljani. Na svojih mestih je potrjenih še nekoliko drugih dosedanjih profesorjev zagrebškega vseučilišča. Pogajanja v Belgradu. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) »Epo-ha« javlja: Zjutraj se je razširila vest, da je narodni klub pritrdil vladi, da vstopi v kabinet. Medtem pa se je ta vest takoj zanikala, ker je zahteval Narodni klub poverjenika notranjih del za Bosno in Hercegovino, kakor tudi za Hrvatsko in Slavonijo, kar je pa predsednik ministrskega sveta odklonil. Pogajanja stoje vsled tega na mrtvi točki. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) Odločitev o sodelovanju socijalistov v kabinetu še ni padla, a jc verjetno, da bodo socija-listi sodelovali v vladi. Danes so bila va-nia posvetovanja socialističnih poslancev. Ostavka ministrov. LDU. Beograd, 30. marca, (JDU.) Včeraj je bil podpisan ukaz, s katerim se sprejema ostavka ministra Miloje Jovano-riča, dr. Živka Petričiča, dr. Mehmeda Spaha in M. Rajče.viča. Poverjeniki za finance. LDU. Beograd, 30. marca. (JDU.) Na podlagi naredbe o imenovanju zastopništev finančnega ministrstva za posamezne pokrajine našega kraljestva so imenovani kot poverjeniki: Filip Peroh v Zagrebu, dr. Karel Šavnik v Ljubljani, dr. Dušan Sija v Sarajevu in Ilija Bajič v Somboru. Imenovanje. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) Imenovan jc za načelnika I. razreda v ministrstvu za verstvo, odsek za rimsko-katoliško cerkev, dr. Mihajlo Lanovič, tajnik deželne vlade za Hrvatsko in Slavonijo. Inženirski list v Belgradu. LDU Belgrad, 30. mr.rca. (JDU) Po-četkom meseca aprila bodo začeli inženirji in arhitekti izdajati svoje strokovno glasilo »Tchnički list«, ki bo izhajalo vsak teden na eni poli s slikami. Vprašanje železničarjev. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) »Epo-ha« javlja, da je bilo 1200 železničarjev izgnanih z ozemlja, okupiranega po Italijanih. Sedaj se nahajajo v našem kraljestvu brez posla, medtem ko Mažari oskrbujejo promet na progah v Hrvatski in Slavoniji. Promet v Srbiji. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) »Epo-ha« Doroča. da je kompetentna oseba izja- vila, da se dela ob glavni progi v Srbiji razvijajo v redu in da se bo reden promet pričel koncem meseca julija, a početkoin avgusta bodo že vozili vlaki na progi Pariz—Solun—Carigrad. Posamezni deli proge 6e bodo kakor hitro bodo gotovi, izročili prometu kot se to že sedaj godi. V imenu Njegovega Veličanstva. LDU Belgrad, 30. marca. (JDU) Na predlog ministra za sodstvo je bil podpisan ukaz, da se mora izrekati sodba na vsem teritoriju Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v imenu Njegovega Veličanstva kralja. Zborovanje belgrajsklh dijakov. LDU. Beograd, 30. marca. (JDU.) Danes popoldne je bilo na belgradskem vseučilišču zborovanje dijakov vseh fakultet zaradi končne rešitve dijaških zahtev odnosno programa izpitov. Iščejo se arhivi, ki jih je odnesel ; sovražnik. LDU. Beograd, 30, marca. (JDU.) Ministrski svet jc odredil, da se osnuje, posebna komisija za izsleditev državnih in občinskih arhivov, odnesenih po sovražniku, kakor tudi knjig raznih zavodov in javnih knjižnic v Srbiji, Za predsednika te komisije je imenoval Pcra Petroviča, člana državnega sveta. Delegat Wilsona v Splitu. , Reka, 31. marca. WUsonov zaupnik in delegat Shennan Siniles, član ameriške mirovne delegacije, je prispel v Split, da proučuje narodna vprašanje mesta. Naši pregnali nemške napadalce na Koroškem. Ljubljana, 31. marca. Ljubljanski dop. urad poroča z dne 31. marca opoldne iz uradnga vira: Zadnje tri dni so Ncmci po nekolikokrat obstreljevali naše postojanke pri Velikovcu, mesto Velikovec in most čez Dravo. Na večjem delu te fronte so se vršili manjši napadi pehote s streljanjem iz pušk in strojnic. Po dospelih poročilih bi morali danes zjutraj Nemci napasti Sv, Nežo. Ob petih zjutraj pa so naše čete prehitele napad s protinapadom v smeri proti Dobravi in razpršile sovražnikove oddelke v številu 400 do 500 mož, ki so se pripravljali za napad. Ko so naši zasedli črt6 točko 650 Dobrava, so zasedli Vovbre in se potem vrnili na svojo črto. V Dobravi smo zaplenili en top in dve strojnici ter zajeli 12 ujetnikov, v Vovbrah pa 2 strojnici in 5 ujetnikov. Med ujetniki, se. nahajajo tudi Slovcnci, ki so bili prisiljeni, da ss bojujejo. Naše izgube znašajo 2 težko in 7 lahko ranjenih. . •i, Marami LDU. Pariz, 30. marca. (Brezžično.) O delovanju mirovne konferenco sc poroča: Komisija za mednarodno upravo pristanišč, železnic in vodnih ccst je razprav-pravljala v dragem branju o spložnih določbah mirovne pogodbe, v kolikor se tičejo pristanišč, železnic in vodnih ccst. Komisija, katere naloga je proučiti način, kako bi se razveljavil algeciraški dogovor, se bo sestala v ponedeljek; ravnotako tudi komisija za poljske zadeve. Zaslišala bo dva delegata mednarodne komisije, ki je bila poslana v Tešin, da določi začasno mejo med Čehoslovaško in Poljsko. LDU. Pariz, 30. marca. (Brezžično.) O vprašanju Gdanskega piše »Temps«: Aliirane in asociirane vlade so sklenile, kakor se zdi, da se nc bodo ozirale na ugovore Nemcev io da bodo izsilile, ako treba, z oboroženo silo izkrcanje poljskih čet v Gdanskem, vendar pa ni misliti, da bo nujna posledica tega izkrcanja združitev Gdanskega s Poljsko. Kar se tiče vprašanja poljskih mej, nameravajo zavezniške vlade bržkone ustanoviti v Gdanskem in okolici malo nevtralno državo, tako da ne bo treba združiti tega dela obale niti z Nemčijo niti s Poljsko. , Samoodločba za Ogrsko. LDU Berlin, 31. marca. (DKU) ..Deutsche allgemeine Zeitung« poroča iz Pariza; da je zahteva! Bela Kun, kot ljudski poverjenik za zunanje stvari ogrske republike svetov, pravico samoodločbe za ogrski narod. Ker pa hoče ogrska vlada vseeno ostati v prijateljskih odnošajih v en-tentnimi vladami, ne namerava pretirano siliti na to, da se temeljno vprašanje reši v njenem smislu, kajti njen program, ki temelji na svetovni internacijonali, ji nalaga v tem obziru največjo obzirnost Spopad med Francozi in Madžari. LDU Bazelj, 31. marca. (ČTU) Kakor poroča »Corriere della Sera«, je prišlo do prvih spopadov med francoskimi in madžarskimi četami. Iz Budimpešte. LDU Budimpešta, 31. marca, (ČTU) Tukajšnji lastnik »Pesti Naplo« baron Natvany, večkratni milijonar in sladkorni tovarnar je kot mali uradnik sprejel službo v nekem zasebnem podjetju. Njegovem primeru je sledilo več baronov. Varstvo cerkva. LDU Budimpešta, 31. marca. (DKU) Ogrski korespondenčni urad poroča: Ljudsko poverjeništvo za uk razglaša, da se ne namerava rabiti cerkve v nobene druge svrhe, kakor verske. Kdor bi torej skušal s kakršnokoli pretvezo vdreti v cerkev, češ da spadajo tudi cerkve v področje socializacije, postopa samolastno. Mestno poveljništvo jc pooblaščeno, da prepreči take svojevoljnosti z oboroženo silo. LDU BadlmpeSta, 31. marca. (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja: V svrho vzdrževanja notranjega miru in reda, je sklenilo ljudsko poverjeništvo za notranje stvari, da ustanovi deželno brambo, tako-zvano rdečo stražo, ki bo sestajala iz najmanj 30,000 prostovoljcev. Sprejemali sc bode samo popolnoma zanesljivi proletarci. Socializacija draguljev, LDU Budimpešta, 31. marca. (DKU) Ogrski korespondenčni urad poroča: V smislu naredbe, ki jo je izdala revolucionarna vlada svetov, se morajo vsi dragulji, vsa zlatnina in dragoceni kamni vsake vrste, katerih vrednost presega pri posameznem kosu 2000 kron, izročiti ljudskemu poverjeniku za socialno produkcijo. Za te predmete se ne bo izplačevala nikaka odškodnina. , Zavarovalnine podržavljene. LDU Budimpešta, 31. marca. (DKU) Ogrski korespondenčni urad javlja: Revolucionarna vlada svetov je sklenila, da so-cializira vse zavarovalnice. Začasni ljudski poverjenik za finance je dobil pooblastilo, da prevzame vodstvo vseh zavarovalnih družb in da jih stavi pod kontrolo, katero bo izvrševala centrala finančnih zavodov. ISazG-sa p©r®£i!a3 Posojilo antante Nemški Avstriji. Bern, 30. marca. Listi poročajo iz Rima, da so Anglija, Francija in Italija dovolile posojilo v znesku 30 milijonov dolarjev Nemški Avstriji. (Op. ur. Ali je to nov poizkus preprečiti zvezo avstrijskih Nemcev z Nemčijo?) Wilson in Orlando. Bera, 30, marca. Pred sestankom če-tvorice v stanovanju Wilsonovem, ki jc določila pogoje za preliminarni mir, je imel \Vilson z Orlandom dolg razgovor o jadranskem vprašanju. Pred splošno stavko v Italiji, LDU Milan, 31, marca. (ČTU) »Avan-ti« poživlja vse socialiste velepokrajine milanske k impozantni. demonstraciji v prid izpolnitve socialističnih zahtev, Za vso Italijo se napoveduje splošna stavka delavcev plinarn iu uradnikov italijanskih bank. Laški kralj v Trslu. LDU Trst, 31. marca, (ČTU) Italijanski kralj je iz Turina prišel v Trst, da obišče tam svojega nečaka princa Aimona, ki je, kakor znano, padel iz pomorskega letala, Proti boljševikom v Rumuniji. LDU. Pariz, 30. marca. (Brezžično.) »Temps« prinaša naslednjo vest: Rumun-ska vlada je zaprosila za francoskega generala, ki bi jo podpiral v vojaških zadevah in ki bi mogel eventualno prevzeti tudi vrhovno poveljstvo nad vso fronto proti boljševikom. Ta naloga bo poverjena bržkone generalu Manginu, ki bo poveljeval tako rumunski armadi, kakor tudi armadi, ki bo operirala proti Ogrski, Razen tega bo general Hecrys v kratkem odpotoval v Varšavo, kjer bo prevzel organizacijo poljske armade. Vojno posojilo na Poznanj-kcm. LDU. Pariz, 31. marca, (Brezžično.) Iz Varšave poročajo, da je bilo na Poznan jskem podpisanega za 214 milijonov poljskega državnega posojila, od teh za tri milijone v zlatu. Francoska zbornica, LDU. Pariz, 31. marca. (Brezžično.) V seji poslanske zbornice, ki se jc vršila v soboto in trajala pozno v noč, je bila končana razprava o provizoriju za mesec april, maj in junij. Zbornica je sprejela vojne kredite, katerih vsota znaša osem in pol milijard frankov. Poslanec Ranaudel je stavil predlog, v zmislu katerega bi se znižal ta kredit za 10 milijonov; nato je vlada zahtevala zaupnico. Predlog Renau-del je bil odklonjen s 362 proti 131 glasovom. V razpravo je posegel v imenu vlade državni podtajnik vojnega ministrstva Abrami. Izjavil je, da nima francoska vlada nlkakega namena porabiti francoske čete za kalcršnosibodi ekspedicijo na Rusko in je nadaljeval: »Kar se tiče naših odnošajev do malih držav, ki so nam tekom vojne znatno pomagale, je minister za zunanje stvari popolnoma razjasnil zunanjo politiko Francije, Naša naloga je, braniti te države pred boljševizmom. Francoska vlada jih bo podpirala z denarjem, orožjem, oblačili, živili, skratka z vsem potrebnim. V izvrševanju te naloge sodeluje francoska vlada v polnem sporazumu z vodilnimi državniki zavezniških držav. Ne more biti niti govora o tem, da bi se ločila politika Francije od politike njenih zaveznikov in da bi hodila svoja pota, nasprotno Francija bo v vsakem oziru ostala v sporazumu s celokupno en-tento.« Nato je govoril na kratko minister za zunanje stvari Pichon, ki je izjavil, da mora francoska vlada z ozirom na to, da pogajanja še trajajo, postopati oprezno in je pristavil, da se bo polo&aj v kratkem razjasnil, kajti preliminarni mir bo podpisan v par dneh. Francoski poslanik na Dunaja. LDU Punaj, 31. marca.. (DKU) Posebni francoski poslanik Allize je včeraj pred-poldnc s spremstvom prispel na Dunaj. Aretacija v Berlinu. LDU Berlin, 31. marca. (DKU) Dragi predsednik izvršilnega odbora neodvisne socialno-demokratične stranke, Daumig, ja bil včeraj v svojem stanovanju aretiran in odveden v jetnišnico v Moabitu. Aretacija se je izvršila po nalogu državnega pravdni-štva, Daumig je osumljen, da je skupno s Ledebourjem sodeloval kot vodja pri januarskih izgredih. Imenovani je bil izvoljen pred nekaj dnevi delegatom berlinskih delavskih svetov h konferenci svetov. Črne koze. LDU Solnograd, 31. marca, (DKU) V Pinzgauu so izbruhnile črne koze. Postaja Leogang je zaprta za vsak promet; vlaki se ustavljajo samo z ozirom na vzdrževanje obrata. Kitajsko posojilo. LDU London, 30. marca. (DKU) Zedi-njene države in Japonska so pričele vzajemno izdajati novo kitajsko posojilo. ______________ _ ... — ..... _ . m nt---TrTn—mrrnrr-^pn— itlfoe novice. 4- Kaj bo z volilnim redom? Dr. Kv- kovec piše v celjski »Novi dobi« iz Beograda: »Mnogo se govori o volilnem n*-črtu za ustavotvorno skupščina Starčevi-čanci, slovenski klerikalci in socialisti so odločno za proporc (sorazmerje). Tudi slovenska demokratska struja. Ne ve so pa, ali prodre ta načrt. Pri velikem delu Demokrat, kluba je pričakovati nasprotja. Če prodre načelo individualnih volilnih okrajev, po mojem osebnem mnenju to *»e sme pri nas izzvati odpora ta. vsako ceno. Morebiti jc za stranke —- in tudi' za našo! — sitno, čc si 3 proporccm ne zasigura vsaj manjšine. Toda stranka, ki že naprej računa, da bode manjšina, nima bodočnosti. To je le pobuda k lenobi- Zakaj bi se demokrati ne poskusili ua ccli črti? Jau osebno ne vidim v možnosti, da obvelja le večinski princip, za naš narod nikake nesreče.« — Dr, Kukovec se v Belgradu ni le odvadil dobrih raanir, ampak jc zapravil tudi načela, ki jih zvesto brani njegova stranka doma. On ni več za proporcij in velik, del kluba JDS tudi ne, medtem ko je slovenska JDS še vedno trdna, kakor zatrjuje. Kdo bo odnehal, ni mogoče dvomili. Slednjič si bo JDS lc rekla, da ji more zatajen sklep manj škodovati- nege pravičen volilni red. 4- Kje jo zapreka? »Hrvat« piše v uvodniku o večnih krizah v hrvatski in centralni vladi, ki so postale že latentne. Odkodi te krize, ko tc v dveh temeljnih načelih: v vprašanju narodnega in državnega edinstva vsi strinjamo? To je posledica nespametnega poizkusi, da se zedi-njenje izvrši v vseh podrobnostih kar čez noč. To napravi ia na en del naroda vtis, kakor da mu namerava, drugi del nekaj šiloma vzeti, ga v nečem prikrajšati, čemur se mora upreti. S tem se izvedba notra»-njega, subjektivnega narodnega edinstva le otežuje in zavlačuje, To je razlog — nadaljuje list — da pobijamo centralistično polilikc. To je vzrok, da vlada na Hrvatskem popoln nered ia da narod ni samo nezadovoljen, marveč ogorčen. Na celem ozemlju naše nove države je največji kaos izvzemši edino Slovenijo, ki se je samostojno organizirala. Slovenci so edino deležni blagodati svobode in bili bi popolnoma srečni, ako ne bi bili v skrbeh za celo-kupnost svojega narodnega ozemlja. Oni zato ne umejo našega nezadovoljstva, ker ne poznajo zmedo, ki vlada v naši politični, prosvetni, prometni, gospodarski, trgovski, industrijski upravi in povsod v jav-nem življenju. Naš del naroda pričakuje sedaj rešitve edino-le iz Zagreba kot Središča. »Za vse te pojave pri nas je odgovoren v prvi vrsti notranji minister gosp. Pribičevič. On hoče z ogniem in mečem iztrebiti separatizem na Hrvatskem. A ravno s tem svojim prisilnim načinom Izziva odpor in daje hrane agitaciji g. Ra-dida. Prepričani smo, da je g. Pribičevič posejal na Hrvatskem več separatizma ne go g. Radič. -f Za povrnitev naših izseljencev. V »Jugcslovt Lloydu« opozarja I. F. Luolu Vukič na milijon naših prekomorskih izseljencev, katere moramo pri izgradbi nase mlade države brezpogojno vpoštevati. Računati moramo predvsem s prihranki, ki jih izseljenci začasa vojne niso mogli pošiljati domov. Ti prihranki znašajo najmanj 500 do 600 milijonov frankov. Začasa vojne so imeli izseljenci veliko večje zaslužke nego ■v mirni dobi. Samo najzavednejši del srbskih, hrvatskih in slovenskih izseljencev je podpisal iz patrioticnib nagibov do 125 milijonov frank ov ameriškega vojnega posojila samo v Zedinjenih državah. Med jugoslovanskimi izseljenci je tudi dokaj milijonarjev, posebno v Južni Ameriki. Naši izseljenci imajo močne denarnr zavode, Sedaj je vprašanje: 1. Kako pritegniti v domovino čim večje števiio izseljencev? 2. Kako urediti stvari, da bodo imeli po po-vratku v domovino pogoje za obstanek in napredovanje. 3. Kako pritegnemo v našo državo silne prihranke izselnikov7 4. Kako doseči, da bi naši bogati izseljenci sodelovali v velikih industrijskih in prometnih posebno brodarskih — podjetjih v naši kraljevini? Naša polja, naše železnice, ru-dokopi, tovarne potrebujejo pridnih, močnih, izšolanih rok; zijajoče vrzeli, ki jih je napravila vojna v vrstah našega moštva, čakajo, da jih zopet izpolnimo. Vse to nam morejo dati naši izseljenci, Zato jih moramo na vsak način pridobiti za vrnitev v domovino. Stvari sc mora lotiti osrednja vlada, ki naj osnuje posebno komisijo za izselniško vprašanje. V to komisijo naj pokliče ljudi, ki so živeli in delovali med izseljenci in njihove razmere dobro poznajo in ki jim tudi izseljenci zaupajo. Kot najbolj poklicana v to navaja člankar Milana Mar-ianoviča in dr. Ljubo Leontiča. -f Centralizem in dižavljanska vzgoja. Zagrebško »Ncvo Vrijeme« priobčuje član-ke o centralizmu. Za zgled jemlje Francijo kot klasično deželo upravno-politične centralizacije. Med drugim piše: Zato je Francija podvržena političnim trzanjem, ker je cilj politično inleresiranega Francoza, dobiti vpliv v vladi, a ne plodno sodelovati v upravi, kakor na Angleškem Odtod precenjevanje neplodnega političnega življenja na škodo realnega napredka države. Francoski državljan nima v svojih upravnih uredbah tiste politične vzgojne šole, ki jo ima Anglež v uredbah svoie zgodovinsko-prirodne vzrastle samouprave. Francoz je pasiven, a ne pomagač pri državnih poslih, dokler se ne vrže v \rlinec dnevne po 'like. Koiiko več škode in trzanja se bo iz tega sistema izleglo pri nas, si moremo misliti, ako uvažimo, da nam manjka notranja edinost, da centralizirana uprava sploh nima pregleda nad posameznimi kraji, da ne ume in ne pozna njihovih potreb, da nima izdelane dobre uprave in da na primer nam za prekinjeni zgodovinski razvoj ne more podati zadovoljivejšega kulturnega ekvivalenta z boljšim redom. Dne^n® novice. — Anton Kobi f« Dne 30. m. m. je umrl v Leonišču v Ljubljani Anton Kobi, veleposestnik in veletrgovec na Bregu pri Borovnici. Pokojnik, ki je bil svoj čas tudi deželni poslanec S. L. S., je bil izrazita osebnost v našem javnem življenju. Kakor je bil v lastni hiši izvrsten gospodar, tako je bil tudi v javnem gospodarstvu veščak in sovražnik vsake nerednosti in nepoštenosti, V političnem delovanju je bil vedno vnet pristaš S. L. S., ki jo je zvesto podpiral v vseh njenih bojih do zadnjega. Rajni je bil mož globoke vernosti in odprtih rok revežem. Pogreb se vrši danes ob 10. uri dopoldne na Bregu pri Borov-niči. Čislani rodbini blagega pokojnika izražamo svoje najiskrenejše sožalje! — Cerkvena spravna pobožnost. Vsled odredbe v postnem pastirskem listu presvetlega gospoda Škofa ljubljanskega se bo vršila tiho nedeljo, dne 6. aprila 1919, ?>o vsej škofiji spravna pobožnost. Presvet-i naroča v tem oziru sledeče: »Tiho nedeljo, dne 6, aprila, praznujmo po vsej škofiji kot dan posebne pokore in kot dan skupnega zadoščenja presv. Srcu Jezusovemu, za vse nerazumljive razžalitve, s katerimi $mo ga žalili posebno zadnji dve leti po naši škofiji in po vsej kraljevini. Štiri ure, ib sicer dopoldne od 8. do 10., popoldne od 3. do 5. naj se izpostavi presveto Rešnje Telo, pred katerim naj molijo prvo uro možje, drugo mladeniči, tretjo žene in četrto dekleta ter v globoki žalosti svojega srca kličejo: Oče, usmili se nas! Presveto Srce Jezusovo, usmili se nas! Žalostna Mati božja, prosi za nas! Da, združimo se s pre-bodenim Srcem Jezusovim, ki je za vse raše razžalitve božji pravici tako obilno zadostilo; Njegovo zadoščenje darujmo skesanega srca Bogu, da se nas morda usmili in nas obvaruje groznega pogina, ki nam preti.« »r Jugoslovanska časnikarska organizacija. 30. marca se ie v Ljubljani ustanovilo »Društvo jugoslovanskih časnikarja«. V društvu so zaenkrat organizirani vsi slovenski časnikarji po poklicu, društvo bo pa stopilo v stik tudi s hrvatskimi in srbskimi časnikarji, da sc ustanovi splošna jugoslovanska časnikaralta organizaci- ja za celo državo. Na ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen prvi odbor društva, ki se je konstituiral tako-le: Rasto Pusto-slemšek, predsednik; Viktor Cenčič, podpredsednik; Josip Dolanc, tajnik; Andrej Munih, blagajnik; Rudolf Golouh, odbornik; Franc Puc in Božidar Vodeb, namestnika; nadzorstvo: Robert Pohar, Iv. De-bevecj razsodništvo: Franc Kremžar, Em. Vodeb, Fran Podržaj. —- Imenovanja. Kot stalni učitelj verouka ua državni realki v Ljubljani se namesti dr. Peter Šorli; kol učitelj za matematiko in opisno geometrijo na državni realki v Ljubljani se namesti Franc Jeran, profesor brez službenega mesta, prideljen državni realki v Ljubljani; na državni gimnaziji v Kranju se namestita r koncem šolskega leta kot učitelja za zemljepis in zgodovino Franc Stopar, profesor v Kranju in dr. Viktor Peterlin, namestni učitelj na I. drž. gimnaziji v Ljubljani; za nadzornika za risanje za vse srednje šole in učiteljišča se imenuje Anton Koželj, profesor na državni realki v Ljubljani; na I, državni gimnaziji v Ljubljani se namesti kot učitelj za telovadbo s prejemki X. činovnega razreda Josip Čop, namestni učitelj aa slovenski trgovski šoli v Ljubljani. — Suplenti na srednjih Šolah. Vse su-plente na srednjih šolah, ki imajo popolne izpite, je vlada sklenila imenovati za začasne učitelje v IX. činevnem razredu. — Za akademično menzo na Dunajn je deželna vlada dovolila podporo 15.000 K za dobo treh mescev. — Spreir-mbe v stavbni službi. Stavbnemu nadkomisarju inž. Josipu Pavlinu se dovoli izstop iz državne službe in podeli avtorizaera za civilnega gradbenega inženirja. — Stavbnemu nadkomisarju inž. dr. Miroslavu Kasalu se dovoli izstop iz državne službe, — Deželni zdravstveni svet. Na predlog deželne vlade za Slovenijo je imenoval minister za narodno zdravstvo dr. Krulj do nadaljnje ministrske odredbe začasno za redne člane deželnega zdravstvenega sveta dr. Frana Jankoviča, primarija dr. Ivana Jenka, prosektorja dr. Iv. Plečnika, primarija dr. Ivana Robido in mestnega fizika dr. Otmarja Krajca. — Umrl je v Zagrebu kanonik Ivan H a n g i, star 72 let. — Dijaška akcija za tehniko v Zagrebu. Zagrebški vseučiliščniki so začeli veliko akcijo za otvoritev tehnike v Zagrebu. Osnoval se je odbor za tehniko, ki nabira podpise dijakov in častnikov, ki se žele vpisati na tehniko. NaglaŠajo, da je stanje naših slušateljev na tehnikah v Pragi, na Dunaju in v Gradcu, v kolikor so bili sploh sprejeti, radi draginje obupno. Mnogo tehnikov sploh ne more nadaljevati Že začetih Študij. — Tatvina. V noči od 25. do 26, marca, na praznik, je bila ukradena Lcsjaku Antonu iz Glogovice, pošta Št. Vid pri Zatičini, kobila s kočijo in komatom. Kočija je mala, rumena, z belo platneno streho. Kobila je prama z belo liso na čelu, stara 8 let. Komat je bil velik, kmečki. Če ve kdo kaj o tej tatvini, naj naznani omenjenemu. Kdor bi vedel povedati, kje se kočija s kobilo nahaja, dobi 1000 K nagrade. — Grozen doživljaj potnikov v reškem vlaku. Dne 27. marca je na reški železnici med Ličem in Fuiinami odpovedala ori večernem vlaku lokomotiva. Strojevodja je ni mogel več obvladati in vlak je drvel ni-zdol mimo prepadov, skozi prekope in ob robu visokih nasipov z brzino 82 km na uro. Strojevodja je dajal vsa mogoča znamenja in lokomotiva je strahotno tulila in žvižgala v noč. Med potniki — bilo 35 voz — je zavladal smrtni strah, Iti je trajal do Fužin, kjer se je vlak končno ustavil, potem ko so zavrli vsak voz posebej, — Poprava. Ne v Marijanišču, temveč v SHS garnizijski bolnišnici je zmanjkalo 4000 egiptovskih cigaret Iste so se v nedeljo zopet dobile polnoštevilno nazaj. ITALIJA SE BOJI JUGOSLOVANSKE PROPAGANDE V DEŽELAH ENTENTE. (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bern, 31. marca. »Popolo d' Italia« poroča, da prispeli posl. Pitacco, Gilianovic in dr. Antoni v Ameriki, ki so kondoliraii »z bolestjo, da ni le v Franciji in Angliji, ampak tudi v Severni Ameriki čudno, izrazito zanimanje za jugoslovansko stvar, kot da bi bila edini vzrok svetovnega konflikta. Glede jadranskih aspiracij Italije vlada velika konfuzija in razširjena je kampanja laži in obrekovanj proti naši deželi ravno radi jugoslovankih agitatorjev,« ITALIJANI NALAŠČ POTOPIL! JUGO-SLOVANSKI PARNIK. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Reka, 31. marca. Parnik »Sv. Spiridi-jon«, ki ie 27. marca tik pred 10. uro dopoldne v kanalu Giudecca zletel v zrak, je last tržaške jugoslovanske družbe Ocea-nia«. Plul je pod medzavezniško zastavo v službi italijanske vlade, Poveljnik Zero J, 'c utoai!- Pamik je imel 393 to-nelat. Eksplozija je bila tako močna, da so se stresla okna po vseh Benetkah. Vzrok nesreče je eksplozija bcncina. Parnik je bil namenjen v Pulj in je vozil blago in potnike. — Tukajšnji krogi menijo, da so Italijani parnik nalašč potopili, da oškodujejo jugoslovansko trgovsko brodovje. PRELIMINARNI MIR ŽE DOLOČEN? (Posebno poročilo »Slovencu«.) Bera, 30. marca. Iz Pariza poročajo, da je svet čelvorice predsednikov dne 28, t. m. že končal obravnavo preliminarnega miru in da bo pričel nemudoma drugo bra- j nje člena za Členom, »Temps* pripominja k tej vesti, da se diskusija štirih vrši za zaprtimi vrati in da jc navzoč le uradni tolmač Mantou, ki prevaja s tihim glasom. Da se razvoj sklopania no prekinja, nimajo seje nobenega proto-»colaričnrga rnačaja. Tajniki se nahajajo v sosednji sobi in so poklicani le ob potrebi posveta. Llcyd George kliče večkrat W~n-keya, ITALIJANSKO SPRIČEVALO. (Posebno poročilo »Slovenca«.) 3ern, 30. marca. Pariški dopisnik »Se-cola« Mario Btusa poroča svojemu listu v članku & Češka in Jugoslavija« spričo bolj-ševiških groženj: »Na Češkem jc položaj nevaren, Ne tako v Jugoslaviji. Jugoslovani oo bolj varni pred boljševiško kugo. Slavonija, Hrvatska in Banat so poljedelske dežele, kjer je prebivalstvo z malim zadovoljno in ima dovolj tega, kar producira. Jugoslavija pošilja še na Češko mast, svinjsko meso, moko in suho sadje (?). Tudi politični položaj ni v Jugoslaviji tak, da bi mogel pospeševati razširjenje te kuge. Na Hrvatskem je neko republikansko gibanje, toda njegov leader, Radič, je bil te dni aretiran. Na drugi strani se je gibanje orientiralo bolj proti političnim zahtevam kot pa socfoln3m..< — (Op, ured. — Vsa brezvest-nost italijanskih vesti se zrcali v tem poročilu. Prej so poročali o vednih notranjih pobojih in prepirih, zdaj pa pravijo, da je pri nas mir in da mislimo le na merodajne zahteve. Kakor da bi bilo pri nas vsega dovolj in kot da naši ljudje ne trpe pomanjkanja! Ali ne namerja Italija s takimi poročili vplivati na antanto, da bi nas pri prehrani pustila aa cedilu.) POLOŽAJ NAŠIH UJETNIKOV V ITALIJI. (Posebno poročilo »Slovenca«.) Reka, 31. marca. Potniki, ki so se vrnili iz Italije, opisujejo položaj naših ujet-■ nikov tamkaj kot obupen. Medtem ko italijanske vojaške oblasti še dovolj prizanesljivo ravnajo z nemškimi in mažarskimi ujetniki, so jugoslovanski vojaki izpostavljeni najkrutejšim Šikanam. Hrana je pičla in povsem nezadostna, tako da se vznemirljivo množe smrtni slučaji vsled onemoglosti, Vse zahteve jugoslovanskih vojakov, da se jim dovoli vrnitev v domovino, italijanske oblasti posmehljivo zavračajo. POLITIČNI NEMIRI V ITALIJI? LDU. Berlin, 31. marca. (ČTU.) »Lo-kalanzeiger« javlja s švicarske meje: Press-information poroča iz Pariza, da je že nekaj dni pretrgan brzojavni in telefon, promet z Rimom. Zapora meje se izvaja zelo strogo. Potnikom ne dovoljujejo potovanja v Francijo. Sklepa se, da so ti ukrepi v zvezi s cenzuro. Domneva se, da so v Italiji izbruhnili politični nemiri, o čemer se ne sme ničesar poročati. WILSONOVO STALIŠČE GLEDE NEMČIJE PRODRLO. LDU. Berlin, 31. marca. (ČTU.) Iz Ženeve poročajo: Po zadnjih vesteh iz Pariza je prodrlo WUsonovo stališče, da bo Nemčija plačala le pravo Vojno škodo. Vojne odškodnine Nemčija ne bo plačala. BOLGARI MOBILIZIRAJO. LDU. Amsterdam, 31, (ČTU.) *Daily Chroriicle* poroča iz Pariza: Srbska delegacija na mirovni konferenci je dobila obvestilo, da mobilizirajo Bolgari ob srbski meji. BLOKADE V AVSTRIJI NI VEČ. LDU Rim, 31. marca. (DKU) Agenzia Štefani poroča: Po nalogu vrhovnega poveljnika italijanske mornarice je bila z dne 3. marca opolnoči razveljavljena blokada v Adriji. ENTENTINE ČETE V RUMUNIJI. LDU. BerUn, 31. marca. (ČTU.) iz Rot-terdama poročajo, da javlja »Daily Mail« iz Bukarešte: Na Rumunsko je dospelo 30.000 mož ententnih čet, ki korakajo proti Kološvaru in Sibinju, da ojačijo romunske čete. Nad Rumunsko in zasedenimi pokrajinami na Ogrskem je proglašeno obsedno stanje. Prosveta. REPERTOIR DRAMSKEGA GLEDA-LIŠČA. 1. aprila.' »Veriga«. Izven abontjmenla, a aprila: »Veriga«, Za B-abonente. 3. aprila: Zaprto. 4. aprila: »Nelly Rozier za A 44 abon 5. aprila: Dijaška predstava ob pol 3 popoldne: »Strahovi«. Izven aboenmenta. 6. aprila: »Španska muha«. Za C 45 abonement. 7. aprila: »Nelly Rozier. Za B 44 ab. 8. aprila: »Veriga«, za C 43 abon. OPERNO GLEDALIŠČE. 1. aprila: Zaprto. 2. aprila: »Boheme«. Za A 42 abon. 3. aprila: »Slovaška princeska«. Za C 41 abonement. 4. lorila: Zaprto. 5. aprila: »Mamzelle Nitouche«. Izven abonementa. 6. aprila: »Slovaška princeska«. Izv, abonementa. UubOanske reovke. lj Šentjakobsko prosvetno društvo. Orli imajo telovadbo in razgovor danes ob 8. uri zvečer v telovadnici Ljudskega doma. V sredo ob pol 8. uri predava g. medicineč Ivo Pire: »Vražarstvo in praznoverje v zdravilstvu.« V petek ob pol 8. uri nadaljuje g. dr. Jos. Mantuani predavanje o slovenski narodni noši. Vabimo k obilni udeležbi. I j Prosvetno društvo frančiškanske fa« re. Predavanje dne 27. sušča je bilo dobro obiskano; predavatelju o. Angeliku se zahvaljujemo za trud in poslušalcem za pozornost. — Seja odbora bo danes zvečer ob % 8 v samostanski dvorani. Odborniki in odbornice naj prineso nabiralne pole, da se uredi imenik društvenih članov. — Prihodnje predavanje bo 10. aprila. — Odbor. lj Policijska ura podaljšana. S 1. apri-i lom t, 1. so podaljša policijska ura za kavarne do 11. ure zvečer s pridržkom, da se po 9. uri zvečer ne sme točiti nobenih alkoholnih pijač. Za gostilne ostanejo predpisi v veljavi. — Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 31. marca 1919. lj Sposlovana aprovizacija! Prejelf smo: Tudi v I., II. in III. okraju je mnogo revnih ljudi, ki bi radi imeli špeh bolj po ceni. Dosti družin jc, ki si niti enkrat na dan ne morejo zabeliti, ker niso pri ubož« ni akciji. Enkrat smo dobili od aprovizaci-je špeh, potem nič več. Pravica naj bo za vse! Dosti je takih od ubožne akcije, ki imajo v zalogi več ko drugi. Glejta, da dobimo za praznike nekaj špeha, ker tud' mi im-,10 otroke! lj Na naslov msstne aprovizac'js. Gospodinja nam piše: Aprovizacija ponavlja zopet staro grožnjo pekom, obeta jim najstrožje nadzorstvo in ostre kazni za slab in neužiten kruh; gospodinje in matere pa dobro vemo, koliko te grožnje pomagajo. Tudi peki dobro vedo, koliko slabega kruha se je že speklo iz dobre moke, dasi so še vsi pridni in varčni pri svojem delu. Prosimo in zahtevamo torej, naj nas aprovizacija končno že enkrat reši odvisnosti od pekov. Proč s komodnosljo, dajte nam vsakemu po svobodni volji, kar more boljše porabiti! Kdor izhaia boljše z moko, temu moko, komur je ljubši kruh, tistemu bodi mogoče kupovati kruh. To je edina resnična kontrola pekov in dolžni ste jo nam in prav posebno naši dec>, ki je slabela dovolj dolgo že vsled odvisnosti od neljubečih, zato neskrbnih ali malo skrbnih tujih rok. lj Škoda na barju vsled zatvornice v Grubarj-vem kanalu. Pričakovali smo, da prinese osuševanie barja vsem barjanom in posestnikom na barju odrešenje in korist, v resnici pa imamo le občutno škodo, kakršno prej nismo imeli: Poprej so bili včasih povodnji, ki so pa kmalu zopet izginile, sedaj pa se nam dela stalna Škoda, ker je zatvornica v Grubarjevem kanalu — nerazumljivo zakaj — vedno zaprta. Ker je zatvornica zaprta, so napolnjeni stranski jarki z vodo, svet se mehča, jarki se zasipajo, nemogoče je svet obdelovati, ker se voz in živina udira in tako imamo na barju le škodo in zapreke, ki jih prej nikdar nismo imeli. Nastala nam je v zadnjih 6 letih občutna škoda, katere gotovo nismo voljni trpeti in jo tudi trpeli nc bomo. Danes samo vprašamo: Kje je tista korist, ki se nam je obetala od osuševa'ne akcije? Sedaj plačujemo le prispevke za to osuševanje in vrhu te^a imamo mesto koristi škodo, ki je kar očevidna. Tega mora biti konec! lj Ženski oibor za invrf! ima svoio sejo v petek, 4. aprila ob 5. uri popoldne v pisarni »Dobrodelnost« v Alojzijcvišču, Poljanska cesta. lj Brezplačna ziravn-ška or lfnacija za ubožne se vrši od 1. aprila t. 1. dalje kakor pred vojno zopet samo nn rešilni postaji v Mestnem domu vsak delavnik ob 10. uri dopoldne. Izkazati se je treba i ubožnim listom mestnela magistrata. lj Pevska vaja zn Vodnikovo slavnost se vrši v četrtek v prostorih Jurčičev trg 3, 11. nadstr. Za ženske od pol 7. do po! 8., za moške od pol 8. do pol 9, zvečer. — Pcvo-vodja. lj Nasvet gospodu županu. Tukajšnji gosp. A. Šarabon napravlja sedaj ob vogalu Ahacljeve in Holzapflovc ulice iz travnika Velik, moderno urejen vrt ali park. Ker pa leži nekaj tega sveta izven regulačne črte in se je občinski svet že svoječasno pogajal z g. Šarabonom za odkup tega dela travnika, a se takrat ni dosegel sporazum, prosimo prebivalci imenovane ulice, da skuša gosp. župan pridobili omenjeni svet od g. Šarabona, ako ne že brezplačno, pa vsaj po primerni ceni. Ker je regulacija Holz-apflove ul. nujno potrebna in to posebno radi nadaljnc zveze z Vodmatom, bo g. Šarabon gotovo vpošteval želje prizadetega občinstva in prepustil svet mestni občini v splošno korist Ljubljane. Ako bi se pa sedaj zamudila ugodna prilika, bo treba pozneje, ko bo dotični del parcele radi urejenega vrta na vrednosti vel ko prido'nl ra ta odkup' plačati gotovo veliko večjo kupnino. lj Društvo slovenskih živinozdrawn'kov ima svoj prihodnji sestanek 5. aprila 1909, ob 4. uri popoldne v Narodnem domu (restavracija). Vsi tovariši, posebno pa oni, ki so sodelovali pri klasifikacijskih komisijah za konje, se pojivljajo, da se sestanka zanesljivo udeleže. — Odbor. lj Društvo geometrov v Ljubljani naznanja, da se udeleže občnega zbora dne 5. aprila t. 1. tudi člani centralnega društva v Zagrebu. Zborovanje je zelo važno, radi tega se člani ponovno vabijo, da se zborovanja sigurno udeleže. lj Vodstvo stvarne demobilizacije razglaša, da bodo od 1. aprila naprej sprejemni dnevi za stranke v svrho informacij le vsak torek in petek od 10. do 12. ure dopoldne. Vloge za dodelitev demobiliza-cijskega matcrijala morajo biti vložene in rešene pismeno, vsled česar povzročajo osebne intervencije le zamudo časa in zavlačujejo reševanje vlog. lj Vojaško delo za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani posreduje obrtnikom vojaško delo. Za vojaško delo se lahko zglasijo posamezni obrtniki, pa tudi skupine bodisi v proste zvezi ali pa obrtnih zadrugah. Vojaška uprava rabi sedaj več desinfektorjev, ki bi se zgradili deloma že iz obstoječega materijala. Delo bi lahko prevzeli koJarji in vozni kovači, ev. tudi mizarji. Za prevzemo dela naj se zglasijo reflektanti v pisarni Urad za pospeševanje obiti, kjei dobe potrebna podrobna pojasnila. lj Semenski oves za one stranke iz mesta Ljubljane, katere so se do 29, t. m. priglasile na magistratu, se bode oddajal od ponedeljka, to jc 31. marca, naprej v dopoldanskih urah v skladišču I. Knez, Marije Terezije cesta 3. Oddajne listke dobijo stranke danes in jutri dopoldne v Žitnem zavodu (oddelek za žito). Cestnik S* K. S. 2. * šišensko prosvetno društvo priredi . v četrtek, dne 3. aprila ob pol 8. uri zvečer v šoli zanimivo, času primerno predavanje, katerega bo pojasnjevalo 50 skiop-tičnih slik. Predavanje se za šolsko mla-gino ponovi. v Ljubljani od 7. do 12. aprila 1919. V ponedeljek, 7. aprila 1919. Dopoldne: Ob 9. uri otvoritev tečaja in razdelitev ter raztolmačenje vsporeda. Popoldne: Od 2. do 4, ure redovne in proste vaje. Pol ure odmor. Od pol 5. do 6. ure redovne in članske proste vaje za leto 1919. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: »Domovina SHS«, prof, dr. Šarabon. V torek, 8. aprila 1919. Dopoldne: Od 8. do 9, ure redovne vaje. Od 9. do 10. ure proste vaje za nara-tčaj za leto 1919. Od pol 11. do pol 12. ure tehnično pre-iavanje: »Razlaga novegr. tehničnega Poslovnika«, Ivo Pire. Popoldne: Od 2. do pol 5. ure članske proste vaje. Od 5. do pol 7. ure orodna telovadba. Zvečer Ob pol 8. uri predavanje: »Stališče in delo Orla v širši javnosti«, dr. Jež, — V sredo, 9. aprila 1919, Dopoldne: Od 8. do 9, ure proste vaje za naraščaj. Od 9. do 10, ure članske proste vaje. Od pol 11. do pol'12. ure tehnično predavanje: »Estetika telovadbe«, A. Kos. Popoldne: Od 2. do pol 5. ure članske proste vaje. Od 5. do pol 7. ure članske vaje s palicami za leto 1919. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: »Zdravstvo«, dr. Dolšak. V četrtek, 10. aprila 1919. Dopoldne: Od 8, do 10. ure vaje s palicami za naraščaj. Od pol 11. do pol 12. ure tehnično predavanje, Aleksander Jeločnik. Popoldne: Od 2. do pol 5. ure članske proste vaje za leto 1919, Od 5. do pol 7, ure organizatorično predavanje, Iv. Podlesnik. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: ■ naraščaj«, Janko Cegnar. V prtok, 11. aprila 1919. 'dne: Od 8, do 10, ure članske .. palicami za leto 1919, Od pol 11. do pol 12. ure predavanje: »Liberalizem, socijalizcm in solidarizem«, Anton Komljanec, Popoldne: Od 2. do pol 5. ure orodna telovadba. Od 5. clo 6. ure organizatorično pre-davanie, Iv. Podlesnik. Zvečer: Ob pol 8. uri predavanje: -Zdravstvo«, dr. Dolšak, V soboto, 12. aprila 1919. Dopoldne: Od 8. do 10. ure ponovitev : prostih vaj s palicami za člane in naraščaj. Od pol 11. do pol 12. ure predavanje: > Pravoslavje«, dr. Grivec. Popoldne: Ob 2. uri predavanje: »Naše gospodarstvo«, dr. Mohorčič, Od 3. do 5. ure predavanje: »Kaj smo se naučili?« Opombe: Telovadba se vrši v telovadnici »Ljudskega dnma«. Vsa predavanja se vrše v mali dvorani »Ljudskega doma«. Vsa hrana se dobi v »Ljudskem domu«, Ljudska kuhinja. Zajutrk ob 7. uri, kosilo ob pol 1. uri, večp>ja ob 7. uri. Stanovanja so pripravljena v »Ljudskem domu«. Celodnevna oskrba za udeležence je proračunjena na 10 kron dnevno. Orlovska zveza v Ljubljani. Cočni zbor društva za vzdrževani^ Elizabetne otroške bolnice v Ljubljani je vršil včeraj, dne 31. marca popoldne y prostorih bolnice. K temu občnemu zborU so bile vabljene tudi slovenske članice ih člani, a se jih je bore malo odzvalo temu vabilu, medtem ko so sc zbrale dame, ki tvorijo ljubljansko nemško inteligenco, v precejšnjem številu. Občni zbor se je pričel ob pol 5. uri in ga je otvoril g. dvorni svetnik Pesjak, kot namestnik radi bolezni zadržanega polkovnika Castelma. Udeležil se je pa občnega zbora tudi zastopnik deželne vlade za Slovenijo ter naznanil, da je društvo, oziroma bolnica postavljena pod vladno nadzorstvo. Kakor znano, je bila Elizabctna otrd-ška bolnica nemška domena, in nihče slovenskih članov, čc so bili sploh kot člani vpisani in ne samo kot dobrotniki, ni vedel, kakšna so društvena pravila, niti se ni vedelo, da ta zavod vzdržuje neko društvo in kako je to društvo. Vedelo se je samo, da je društvo v zagrizenih nemških rokah in da se jc smela slišati v zavodu samo nemška beseda. Ker pa tudi ljubljanski Nemci niso tako neumni, da bi ne vedeli, da je Nemštvu v Ljubljani odklen-kalo in da bo treba privzeti v odbor tudi sveže slovenske moči in ker ima društvo nekaj čez 70.000 K premoženja, so si gospodje mislili, da je sedaj pravi čas, da zavarujejo to premoženje na ta način, da sklenejo razpust društva in po § 11, pravil lizroče vse premoženje »Kranjski hranilnici«. Obenem so dali na dnevni red tudi predlog, da se izplača odpravnina zdravniku in tajniku, ne oziraje se na to, da je bil zdravnik vsaj zadnje desetletje vsako leto sproti honoriran, poleg tega je imel pa tudi postranski zaslužek za zdravniške preiskave, ki jih je opravil v zavodu za zunanje stranke, tajnik pa sploh ni imel nikakega poslovanja in je po pravilih poslovanje upravnega sveta brezplačno. S temi predlogi se pa niso strinjali i slovenski udeleženci in vladni zastopnik je povedal, da ima ukaz občni zbor raz- pustiti, če bi sc dali ti predlogi na glasovanje. Zdravnik dr. Staudacher je pridno agitiral med nemškimi damami, naj se sklene razpust društva in predsednik g. Pesjak je hotel dati že na glasovanje ter se je dvignilo nekaj rok, a je vladni zastopnik glasovanje preprečil. Od strani slovenskih članov se je poudarjalo, da ni nikakih razlogov za razpust društva in da bi nc bilo pametno, če bi se skoraj več kot pol stoletja trajajoče hvalevredno delovanje društva sedaj prenehalo, ko jc v današnjih dneh gotovo bolj kot kedaj potrebno tako društvo in taka bolnica. Saj društvo vendar ni nacionalno društvo, ampak dobrodelno društvo, pri katerem lahko sodelujejo vse stranke in vsake narodnosti. Naj se sestavi torej kompromisni odbor ter v to svrho skliče nov občni zbor z dnevnim redom: Volitve novega odbora, G, Pesjak je pa utemeljeval potrebo razpusta s tem, da od Kranjske hranilnice ni pričakovati nobene podpore in da bo društvo imelo gotovo primanjkljaj. Od strani slovenskih Članov se jc pa ugovarjalo, da se tega ni bati, ker sc bo dobilo dovolj novih članov, ki bi hoteli sodelovati pri tem zavodu, v korist ubogih olročičev, — Tekom debate je pa izrazil g. Pesjak tudi bojazen, da bode v par tednih pristopilo najmanj 200 novih slovenskih članov, kateri bodo vzeli sedanjemu yodstvu društvo iz rok. Nato so se slišali glasovi, če bodo prislonili novi člani, potem bo imelo društvo tudi novih dohodkov, čemu se torej bojite primanjkljaja. Gospodje so pač pokazali, da se ne boje za društvo in za primanjkljaj, ampak samo za svojo nadvlado. Ker je hotel predsednik kljub temu dati na glasovanje predlog glede razpusta, je vlad«i zastopnik razpustil občni zbor. Nato se je pričelo prerekanje, češ, da se • je že glasovalo o predlogu in da je razdružitev že sklenjena, čemur so vladni zastopnik in navzoči slovenski člani ugovarjali. Končno ic moral nastopiti policijski stražnik, da ie razgnal uporne nemške drme, ki so pokazale, da se jim v Ljubljani vendarle še predobro godi, siccr bi ne imele poguma, v središču Slovenije kazati toliko narodnega šovinizma. Vse naše somišljenike in somišljenice pa poživljamo, da prijavijo pristop k temu društvu na naslov: Pisarna dobrodelnosti v Ljubljani, Poljanska cesta. Članarina znaša letno le 2 K, vendar sc pa prosi one, ki so v ugodnih gmotnih razmerah, da prispevajo primemo večji znesek, saj gre za naše najrevnejše bolne otročičke, večinoma delavskih rodbin in pa take, ki nimajo "i staršev ali pa vsaj ne takih staršev, ki bi 1 se zavedali svojih dolžnosti do ubogih j črvičkov, Z zaspanostjo torej proč! Z dnem 1, aprilom se izpremeni vozni red osebnih vlakov na progah Ljubljana— Maribor, Ljubljana—Sisak, Maribor—Špi-Ije. S tem se odpravi po možnosti ponočno potovanje in izpopolni podnevna vožnja vlakov tako, da dobi potujoče občinstvo med Ljubljano in Mariborom v vsaki smeri tri osebne vlake s praktičnimi zvezami proti Zagrebu (Sisku) in Velikovcu—Sinče vasi. Med Ljubljano in Zagrebom vozi odslej v vbaki smeri le po en direktni vlak (40/508 in 511/45); vendar je promet tudi ra tej prorfi izboljšan, kakor sledi iz sledečega. Tudi promet med Mariborom in Ljutomerom se ie temeljito preuredil ta-mošniim potrebam. V nastopnem podajamo celotni vozni red, kakor je v veljavi od 1. aprila: a) Proga Ljuhljann—Maribor: Vlak 37: Odhod iz Maribora 5.35 zjutraj, prihod v Ljubljano ob 10.15 dop.j vlak ima na Pragerskcm zvezo iz Ptuja (odhod 5.43 zj.) na Zidanem mostu zvezo iz Zagreba (odh. 4.55 zj.). — Vlak 35 a: Odhod iz Maribora ob 10.13 dop., prihod v Ljubljano 2.51 pop. Ta vlak prihaja izi Dunaja in Gradca ter ima v Mariboru zvezo iz Ljutomera (odh. 6.22 zj.) in Velikovcjt— Sinčs vasi (odh. 6.10 zj.); na Zidanem mostu zvezo iz Siska (odh. 6, 43 zj,) in Zagreba (odh. 8.55 dop.). — Vlak 39: Odhod iz Maribora 4.30 pop., prihod v Ljubljano 8.54 zv.; na Pragerskcm zveza iz Čakovca (odh. 2.20 pop.), — Vlak 36: Odhod iz Ljubljane 4.43 zj,, prihod v Maribor 9.11 dop. Vlak 36 a: Odhod iz Ljubljane 10,41 dop., prihod v Maribor 3.04 pop.; zveza na Zidanem mostu na Zagreb (prih. 3.38 pop.) in Sisak (prih. 7.33 zv.) in iz Siska (odh. 6.43 zj.) in iz Zagreba (odh. 8.55 zv.); vlak 36 a odpelje ob 6,39 zv, iz Maribora v Špilje in Nemško Avstrijo. — Vlak 42: Odhod iz Ljubljane 5.55 pop., prihod v Maribor 10.31 zv. b) Proga Ljubljana—Zagreb (Sisak): Vlak 40 538: Odhod iz Ljubljane 5.52 zj., prihod v Zagreb 10,05 dop., v Sisak 11.35 dop. _ Vlak 36 a 502: Odhod iz Ljubljane 10.41 dop., prihod v Zagreb 3.38 pop., v Sisak 7.23 zv.; na Zidanem mestu zveza iz Maribora (oclh. 10.13 dop.), Ljutomera (odh. 6.22 zj.) in Velikovca Sinčc vasi (odh. 6.10 zj.). — Vlak 42.510: Odhod iz Ljubljane 5.55 pop., prihod v Zagreb 9.59 zv.. — Vlak 507 37: Odhod iz Zagn&a. 4.55 dop., prihod v Ljubljano 10.15 dop, — Vlak 509 35 a: Odhod iz Siska 6.43 zj., iz Zagreba 8.55 dop., prihod v Ljubljano 2.51 pop. — Vlak 511 45: Odhod iz Siska 3,15 pop,, iz Zagreba 6.05 zv., prihod v Ljubljano 10.58 zvečer. c) Prc r—Ljutomer: Vlak 50 18'; . 'od iz Maribora 5.33 zj., prihod v Ljutomer 8.46 zj, — Vlak 52 1803: Odhod iz Maribora 4,47 pop., prihod v Ljutomer 7.52 zv,; zveza v Mariboru iz Ljubljane (odh. 10.41 dop.) in Zagreba (odh. 8.55 dop.). — Vlak 1802 51: Odhod.iz Ljutomera 6.22 dop., prihod v Maribor 9,30 dcg>.; v Mariboru takojšna zveza v Ljubljano (prih. 2.51 pop.) iz Zagreb (prih. 3,38 pop.). — Vlak 1526 53: Odhod iz Ljutomera 5.31 pop., prihod v Maribor 8.46 zv. č) Proga Maribor—Vclikovec—Sinča vas. Vlak 415: Odhod iz Maribora 5j05 zj., prihod v Velikovec Sinča vas 9.30 dop. — Vlak 149: Odhod..iz Maribora 3.29 pop., prihod v Velikovec ob 6.44 zv,; ta vlak ima v Mariboru zvezo iz Ljubljane (odh. 10.41 dop.) in Zagreba (odh. 8,55 dop.). — Vlak 416: Odhod iz Velikovca S. 6.10 dop., prihod v Maribor 9.04 dop.; vlak ima tukaj zvezo na Ljubljano (prih. 2.51 pop.) in Zagreb (prih 3.38 pop.). — Vlak 414: Odhod iz Velikovca S. 3.16 pop,, prihod v Maribor 6. 14 zvečer, d) Proga Maribor—Ptuj—Čakovac: Vlak 35 b 205: Odhod iz Maribora ob 8.33 dop., prihod v Čakovac 11.16 dop.; na Pragerskcm zveza iz Ljubljane (odhod 4.43 zj.), _ Vlak 229: Odhod iz Maribora 6.55 zv, .prihod v Ptuj ob 8.17 zv, — Vlak 207: Odhod iz Pragerskega 8.30 zv,, prihod v Čakovac 10.23 zv. — Vtek 208: Odhod iz čakovca 7. 32 zj., prihod na Pragersko 8.30 dop.; zveza na Maribor (prih. 9.11 dop.), Ljubljano (prih. 2.51 pop.) in Zagreb prih. 3.28 pop.), — Vlak 224: Odhod iz Ptuja 5.43 zj., prihod v Maribor 6.59 zj.; zveza na Pragerskem4 na Ljubljano (prih. 10,15 Klop.). Vlak 228 b: Odhod iz Čakovca 2.20 pop., prihod v Maribor 5.32 pop.; na Pra-gerskem zveza na Liubljano (prih, 8.54 zv.) in Zagreb (prih. 9,59 zv.), Jugoslov. knjigarna v Ljubljani priporoča, Dr. T, Maretič, Hrvatska ili srp-ska gramatika, cena K 4.70. Š c r i n g e r , PriruSni rječr.ik tujih ri-ječi i iraza, za praktično uporabo pri čita-nju i pisanju, cena K 5.59. Dr. Stjepan S c r k u 1 j, Pov/Bslna čiianka za n:žjc razrede srednjih in sličnih škola, I. di,o srednii i novi vjek do god, 1843, cena K 2.40, II. dio od god. 1648 do danas, cena K 2.70. Dr. Milan Ogrizovič, Hrvatski pripovjedači (Avgust Šenoa. Jos!p Evgcn Tomič. Ante Kovačič, Evgenij Kumičič. Janko Jurkovič. Viljem Korajac. Nikola Tordinac. Josip Kozarac. Vjenceslav Novak. Ksaver Šandor Gjalski. Duro Turič. Fran Mažuranič. Jcsip Drazenovič. Janko Leskovar), Sa četrnaest slika. Cena K 2.80, Stjepan B a šari ček, Čitaaka z? višje pučke Skole. Cena K 3,90, Mas'raito vrat od zunaj in grgrajte od znotraj s Fcllerjevim bolečina tolažečim „Elsa fluidom". Pri prehlnjonju to dobro stori. 6 dvolnatih ali 0 spo-cialni steklenici li) kron. Več nogo stotisoč zahvalnih pisem I.eknrnar E. V. Fellcr, Stubica, Elsatrs št. 134, Hrvatsko. Omot in poStnina se računa posebel in najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani. (e). Dne 3. aprila ob 10. uri dopoldne se vrši v skladiučih »Balkana« ca Dunajski cesti javna dražba raznega suknenega blaga (črn,), hlačcvine (črne), ševioto. (Mode B in štrih'.u!ia. BlapjMa poStenu, vešča slovenskega in nemškega br-zopisia, strojepisin, enostiivnega knjigo-vodstva, želi službo premenltl. Ceni, ponmlbe pod praniifna moC 2063 na upravo lista. fnaln rn~ni'ft kakor razne sklede, la-lilOliJ LUiUllU tv.ee, iioinr.m-o, mo-dele, lORiivalno TlUsdo, lončko ta cvetlica ter unsnrtnu lonco pt iporoča tvrdka Osvaid Dobrne. LmbUana, Martinova cesta 15. io ao 15 vagonov Kroznulrjn aps nizki coni takoj. Brzojavna naročila tudi za dobavo raznega žila In moke sprejema trgovec Martin Sumer. Balo-var, hotel ,,'1'OAIA". imm sirena opefco s^Sas Ljubljana, šolenburgova ulica 6, i){rajrij cfrnj bo kupi. Ponudbo pod l iJulul 311UJ »sirojt. na r-nončno clisp. Al. Matelič, Ljubljana. Vrin up knJ o ALOJZIJU EB0ULJ, ki ilUU Vu bo jo nahajal v ruskem ujetništvu, naj poroča niegovi ženi Tero-z.Ji Ereuij, Zagorica št. 64, p. V.dam — Dobrepoljo. _ Zadnie njegovo pismo io prišlo Iz Cisto polic, Kazenska gu-bernija. Datirano jo 15. IV. 1015. Po-vrnejo so vs» stroo ki. S 012 se pridno pa» m, ki zna tutli vsaj netaliuo kuhati v dobro stalno službo. Poizva so v uprav-uištvu .Slovenca". Svarim pred nakupom obleko. V noči od SO marca mi jo bilo vlomljeno tor mi je tat odnesel rujav površnik, črno kiatko snkno. črno hlačo, svetlo rulav vcleur klobuk in eden črn klobuk tor dvo krili eno črno in eno temnosivo in dvo otroški zeleni pole-rinci. Kdor ml moro duii pojasnila dobi nagrado in mu plačam kunnino riaza). Pojasnila prosi Lavtar Franc, Sv. Petra cesta 53. Prispevaiie u siriod sTCT" »m* Za dveletnega fanta so išio družina na Kranjskem, katera bi ga sprejela v popolno oskrbo. Po-z navedbo zahtov 1111 upravo „Slnv." „pod Bušec-rožmk 2193". 2195 Oseiio K niroKu. Sprejme se takoj k malemu otroku popolnoma zanesljivo osc'uj. Ponudbe tia gospo Fricl fila.-avič, Zagreli, Bokov oerlvol 1. I. nad. 1950 Resna ženltna ponudba! Mladenifi star 27 let trgovsko na-obražen, (v manufakt. in Špecerijski stroki) veselega značaja iu prijazne zunanjosti, z 20.000 K premoženja v gotovini, se želi vsled pomanjkanja znanja seznaniti z gospico od 18—25 leta neomadeževane preteklosti, trgovsko Izobražena, z lastnim domom in že vpeljano gostilno ali trgovino. — Izključene niso tudi iste, katere bi imele blfio v najemu, ter že vpeljano gostilno ali trgovino — Samo resne ponudbe • sliko, katera se na zahtevo vrne, se naj blagovolijo poslati na upravo lista pod nVesela Velikanoč" 2145 - Tajnost strogo zajamčena. v Senilna ponuSba. PoStena Slovenka, srednje starosti s 6000 K premoženja, se radi pomanjkanja priložnosti, tem potom želi seznaniti s poštenim gospodom, ki ima penzijsko službo in nekoliko premoženja. Le resne ponudbe naj se pošiljajo na upravništvo Slovenca pod šifro Srečna bodočnost. Javna zahvala. Podpisani smatram za svojo prijetno dolžnost, izreči velespoStovanemu g. dr. A. Botteri-ju, primariju očesnega oddelka deželne bolnica v Ljubljani, po končanem zdravljenju za izredno požrtvovalno Izvrženo težko očesno operacijo, kt me je zadržala od izvrševanja mojega poklica le 6 dni, io katera je sijajno uspela (popolno od-stranjenje močnega Skilonja), tem potom svojo najsrčnejšo javno zahvalo. Ljubljana, dne SI. marca 1919. OSKAR VOGL bančni uradnik Ljubljana, kreditni savod Me se mMmll M®,2176 nekaj otročje obleko in nekaj kuhinj, ske potrebščine. Kje, pove Upravništvo »Slovenca" pod St 2170. Da7nn ripclfp ILaubsageholzj skupno ali MUK uuj&u posamezno se ugodno proda. Posredovalni urad, Mestni trg 25/1. Tvrdka Ant Krlsper v Ljubljani sprejme s prakso, zmožno popolnoma slovenske in nemške stenografije. Reflektuje se le na prvovrstno moč. Šivilja (Steparica) slamnikov na stroju, se sprejme takoj proti dobri plači s brano in stanovanjem. Ponudbe na: Biuba mali ^ZZA Zahvala. Za vse dokaze Iskrenega so-čutja, povodom težke izgube natega srčno ljubljenega očeta gospoda Janez Lacjan-a izkrekamo vsem delavcem in delavkam tvrdke P. Ladstatter in sinovi ln vsem onim ki so apremill rajnkega na zadnji poti, naSo najtoplejšo zahvalo. Domžale, dne 29. marca 1919. ftaluJoSi ostali. Iščem za takojšnji ali poznejši nastop veščega tesarskega polirja Plača po dogovoru. Fran Ravnikar, mestni tesarski mojster Llabllana, Linhartova nltca it. 25. mala hiša \J\ la nc ve,ika» V lld, ali bolj z vrtom, blizu Ljubljane, se takoj kupi. Prijazne ponudbe na upravništvo tega lista pod šitro „HlfSfl llOffl". Išče se za takoj Prednost imajo, kateri se razumejo na cerkvena opravila. Vsa oskrba v hiši, plača po dogovoru. Uprava ljubljanskega pokopališča. 2115 Sprojmo so dobra Zahvala. Za vse dokaze sočutja povodom prebridke izgube našega Iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata, svaka in strica, gospoda Dr. Antona Majžer-a izrekamo vsem najsrčnejso zahvalo. Posebej se zahvaljujemo pevskemu zboru in g. dr. Anton Medvedu za ginljiv govor. Maribor 24. marca 1919. Žaluloče rodbine Majžer, Kos, Ter sten j ak. Dva dobra n«Afraia1ra iz srbskega na slovenski pri£ Vdjalta jezik in obratno, dva dobra stehografa strojepiski se sprejmejo takoj za narodno predstavništvo v Belgradu. Ponudbe s pogoji in eventualnimi izpričevali je vložiti čim-preje pri predsedstva deželne vlade za Slovenijo. Daruvar Radioaktivni topli izvori. Naj-nspeSneje zdravljenje: reuma-■■■■■■■■■■■n^HBi®« tizma, lschiasa, posledic raznih . , , . . . bolezni, ženskih bolezni, slabo-Slavonija, postaja JUZ. zel. krvnostl in splošne slabosti. Ugodno letovišče, mmmmmmmu Dobra oskrba. Calo leto otvorjeno. Glavna sezona od maja do septembra. Kupujem smrekov les sas okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon naj se naznanijo na V. oeujnatu, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana išč« službe v trgovini s Špecerijskim ali meSanim blagom Gre tudi na deželo. —. »Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 2105 mtmmmmmmmt Sprejme se zanesljiv, . polten HLAPEC, vajen kon|, tudi starejši. Stanovanje in hrana je v hiši, plača po dogovoru. Umi LloHliaiia, Zaloška cesla šL 21. Spseett dva učenca za kleparski in vodovodni obrt. FRANC LONČAR, Ljubljana - Slšlta Celovška cesta Stev. 66. belo letnik 1918, V močno, K 8*50 za 1 111N U rodeče „ 1918, 8° „ ,, 7 60 „ „ millr temnordečeL 1917, 98°močno, K 9-— „ „ lz kleti v Šiški, odn. kolodvor, Ljubljana. Trgovina tin milko jesih, Ljitljana, Fiorjansfca ial. Pšenico, oves, koruzo in ječmen prodala samo na cele vagone od postaje Sisak za takoj veletrgovina z žitom in deželnimi pridelki FRANC WEISS, SISAK. Ustanovljeno leta 1381. : Ustanovljeno leta 1881. Mesarji, pozor! Močan, zdrav mladenič iz poštene hiše, ki se je žedelj časa učil mesarsko obrti in vsled vojaščine moral prenehati, bi se rad popolno izučil svojo obrti, ISoo primernega meo a na deželi ali v mesiu. Vešč tudi družeča gospodarskega dela. Ponudbe na u,>ravniitvo „Slovencau pod „Dobra moč 3144". se po- Za fclioMMega vajenca nudim pri večjem obratu, al! pri dobrem in strogem mehaniku ozir ključavničarju, z vso oskrbo v hiši. Najraje v mestu, kjer bi lahko obiskoval obrtno šolo. Za vprašanje prosim: Cenko ZupančiC, Radeče pri Zidanem mostu. Gospodarska pisarna IšubSjana, Miklošičeva cesta 6. (Vls-a-vls Hotel Union) Bančna komisija, posojila, inkaso, trgov, informacije, financiranja, saniranja, trg. poravnave, promet z nepremičninami ln podjetji, uprava premoženj, vterja-vanje dolgov, izvedeniška mnenja, bilance, cenitve. It!. 3?. Mje a-Vat. s-5. ZiMite piorst fl^liVT! vsako mn' žino elektro-Ž^^A^atru tehničnega intt.ilaclj-sKtga blaga. Ponudbe z navedbo e ne ln količine je poslati na postno ležeč? Ljubljana 200. 8 vagonov jo naprodaj. Na željo so tudi na vozeh dostavijo v Ljubljano. Poizve so v pisarni ŽlvJnore:ske zveza v Šmarcl, pošta ttadonilio. Istotam se poizve za S5fiW5"" va8°uov k:sie,;a zelja iu S®®8? o jčnlu trop n, katoro so izvrstna krma za živino. 2180 (3) Uprejmo so v trajno delo proti dobri plači več . * Razprodala vsako množino v sredo 2. aprila ob 8. uri dopoldne na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani. kuharica proti dobri plači. Naslov pove uprava „SlovencaM pod šifro: „Dobra kuharica 2119". Kupi se rum-esenca vsako množino, dobro, močno blago; ponudbe na tvrdko IVAN PERDAN v Ljubljani. do 100.000 K, najraje v Poljanskem ali S»ntpeterskem okraju. Cenj. ponudbe pod Hiša 2112 na upravo .Slovenca." Kadi odpustitve gostilne oddajam mide in dote. Ana Lasmsret, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 31. za večje mizarstvo s Gtrojnim obratom so sprejmo. 2177 (S) Kje, vpraša se pri upravništvu »Slovenca^ pod št. kilV7. 'J Imam veliko komadov rotmlli torbic (cekariev) iz lepih slamnatih kit. Lepo, močno delane in barvane vsake vrste velikosti se dobe na drobno in debelo po primernih cenah pri Franc Pcrcu, Domžale 81. Pošljem tudi vzorce. MEZNARJA vernega, poštenega ln ozenjenega išče župna cetkev na deželi. Sprejme so tudi talš, ki ni še vajen temu poslu, le, da ima veselje za to. DonesKi iz bire, zemljišča in v denarju zagotavljajo pošteno preživljanje. Naslov pove uprava »Slovenca" pod št. 2030. 2184 (3) pšenico in mast dobavlja po dnevnih cenah 8. 1H, (iBfclM, Hluuuviibi, Zahtevajte brzojavno ponudbo. lil 5. Plafa dnevno ali pa v akoidu. — Po« nudbe na: Delniška pivovarna v La. skem trgu, Šport. Štajersito. 2185 (3) Lejsa zBira^e ..... lili n'. i «55 ea - w kupuje za takojšnjo j>ošiljatev proti vzorcu z navedbo ceno in množine 2178(2) Jas. i&raes, KrlSso. Išče se s predpisanim nižjim drž. izpitom in • v Oziralo se bo v prvi vrsti na Slovence. Ponudbe na knezooliolijslto gozdarsko upravo Gornjinrad. 2186 (3] Večje število solidno in lično izgotovljenih domačega itdclUa v različni velikosti je naprodaf pri 2194 (3) Franc Ravbsrju, ključavničarju ujabljana, Marije Terezije cesla št. 6 Prevzemajo se različna ključavničarska m konšlruk> cijska dela v hitro in ceno izvršitev. Stev. 235. Pri podpisanem gozdnem In gratStncki-ni oskrEinlSivu na Bledu se iz sečenj tekočega leta ponudbenim potom odda sledeči stoječi les: ' 5 Pribll/na množina > t: ej K Kraj Način sečnje les za rebo trdih drv £ a plmJ prm' 1 Sležsklja Oplodna sečnja 500 500 2 •• • 4300 5000 3 t? Prered'enje 500 1100 4 Budncpolje Oplodna sečnja 3000 — 5 i, Preredčenjc 16U0 60 6 JCOrziistudenc Oplodna sečnja 10300 . 160 7 t. PreredCenje 1100 200 Splošni kupni pogoji, vzorci za ponudbe se dobe pri podpisu nem oskrb-n!5tvu, ki daje tudi vsa potrebna pojasnila. Ponudbo raj sc vlagajo pri oskrb-niStva c2o 38. aprila D319 do 12. u^e ti^ps^ne. Bled, 30. marca 1919. Mn lil jniislo Siallfisli Srtov, Rrvatsv in Slovencev. Brei posebnega obve !! V;>Gm znanccm in prijateljem javljamo žalostno vest, cla je naš isfrrenoljubljeni in predobri mož, oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod veleposestnik in veletrgovec, dež. poslanec, imejifelj zaslužnega križca Nj. Svetosti „pro Ecciesia et pontifics" itd. itd. po dolgem in težkem trpljenju previden s sv. zakramenti dne 30. t. m. ob pol 1. uri zjutraj boguvdano umrl. Truplo se prepelje iz sanatorija ..Leonišče" v Ljubljani na Breg pri Borovnici, odkoder se iz hiše žalosti vrSi pogreb v torek 1. aprila ob 10. uri dopoldne na farno pokopališče v Borovnici. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Pokojni se priporoča v pobožno molitev in blag Borovnica, dne 30. marca 1919. Feitlo, Drago, Vlatlfco, SitCko, Toučc!;, sinovi JoSko Kobl, k brat Franja Kobl, žena Tonca vdova Zaqar, roj. Kobf, Franika, Dan ca, hčere Marija Čuden, roj. Kobl, Francka Cuiider, roj. Kobl, Iva LenCe roj. Xob\ »eslre ■.■M, via?! : Iti IS Stran 8. SLOVENEC, <162. niiiiniiii v celih vaoonib oddaja po primernih cenah transportna ln premogovna tvrdka SF. & Sk. Ufter, LJubljana, šolonbnrgova niica bi. 4. na prodaj. Cepljene na riparia-portali3, različnih vrst I. in II. Cena po dogovoru. Zglasiti se je osebno ali pismeno, dokler je še kaj zaloge pri posestniku (trtnarju) Franc Horvat, Mostje, .pošta Juršmci pri Ptuju. CEHZEES i E22S522 (le prvovrstno moč) sprejme Ignac Božič, krojač za gospo in gospoda v Mariboru, Tegetthoff-ova cesla 34. V pismenih ponudbah se naj navede zahteva plače • \s/» Itiolfova ulica Šf. 3 „BHLKHNU trgovska spcdicijska in komisijska družba, ima v zalogi več vagonov prvovrstnega belega vina, močnega ca 7 % iz okolice Križevca, Moslavina, Sv. Ivan Zelina in Kp-šina po K T— za liter, pri večjih odjemih popust!-- IkIeSSIM^ Mulca? K:asntascg!>^>ia.i(0j^r,ti]siiEtii)iiiis