AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN T s fH LANGUAGE ONLY ,
NO. 286
AMERICAN HOME
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 7, 1938
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
LETO XLI. — VOL. XLI.
Dvanajst ljudi lahko danes povzroči svetovno vojno, ne da bi vprašali javno mnenje, zatrjuje zvezni senator Borah
Washington, 6. decembra. Senator Borah je danes izjavil, da če bodo Zedinjene države sledile histeriji splošnega oboroževanja, da bodo volivci prisilili kongres, da odobri ustavno točko, da se mora oboroževanje omejiti.
"Ljudje bodo hoteli imeti svoj glas, predno se jih napodi v vojno," je dejal senator. Dvanajst oseb danes pahne ves svet v splošno vojno, ne da bi se posvetovali z enim samim državljanom."
Borah ni povedal imen teh dvanajstih mož. Toda nasproti senatorju Borah se je pa zglasil kongresman Taylor, ki je načelnik kongresnega odseka za dovolitve. Taylor je izjavil, da danes nobena država ne more zaupati v medsebojne pogodbe.
"To znači," je nadaljeval Taylor, "da moramo biti pripravljeni za vsak slučaj. Mi ne moremo čakati, da smo napadeni in šele
potem začeti z oboroževanjem. Kadar smo napadeni, tedaj mo-i ramo napad odbiti."
Senator Borah je pa izjavil, da bo pobija! vsako nadaljno oboroževanje, razven če bo v resnici prepričan, da je oboroževanje absolutno potrebno. Deloval bo za sprejem postave, da narod glasuje, predno se začne ta ali ona vojna.
"Prepričan sem," je dejal senator Borah, "da potrebujemo precej več vojaških zrakoplovov, toda tako ogromnega oboroževanja, kot ga ima na programu vojni oddelek naše vlade nikakor ne potrebujemo."
Predlog glede ljudskega glasovanja o vojni, bo eden izmed prvih predlogov, ki pridejo na vrsto v prihodnjem zasedanju kongresa. Isti predlog je zadnjič propadel, toda sedaj pričakujejo, da bo gotovo sprejet.
Zadnji klic!
Ako želite imeti svoj dopis v božični številki "Ameriške Domovine," ki se raz-pošlje na vse strani sveta, vas prosimo, da prinesite ali pošljite svoj dopis, črtico ali povest najkasneje do 10. decembra, ker sicer uredništvu pozneje ne bo mogoče po-streči. Obenem vas opozarjamo, da naročite en aH več izvodov božične "Ameriške Domovine" in jo pošljite pri-jateljem, sorodnikom in znancem, naj biva kjerkoli po svetu. Za vaš naslov priložite 15c. Naročilo lahko oddaste tudi našim zastopnikom. Prosimo pa, da ne odlašate. Vsako leto je več sto naših prijateljev, ki bi še radi naročili, toda se zglasijo prepozno. Naročite takoj.
-o-
Spomladi se pričakuje vojno v Evropi. Napetost, namesto da bi se znižala, narašča vsak dan, pravijo državniki
London, 6. decembra. Minister domače obrambe v južni Afriki, Oswald Pirow, je mnenja, da bo spomladi v Evropi na vsak način prišlo do vojne. Pi-row se je včeraj vrnil v London, potem ko je obiskal skoro vse evropske države.
Posvetoval se je s Hitlerjem in Mussolinijem, nakar je včeraj poročal angleškemu mini-sterskemu predsedniku Cham-berlainu o svojih dogodkih. "Razven ako ne pride do popolne spremembe tekom prihodnjih dveh mesecev, nastane v Evropi katastrofa," je dejal Pirow.
London, 6. decembra. Angleški ministerski predsednik Chamberlain je danes javno po-
svaril diktatorja Mussolinija, rekoč, da bo Anglija stala ob strani Frani je', ako bo Italija skušala vzeti sedanje francoske kolonije.
Obenem je Chamberlain govoril v parlamentu, kjer je poslancem povedal, da je naročil angleškemu poslaniku v Rimu, da sporoči laški vladi, da mora slednja skrbeti, da prenehajo vse proti-francoske demonstracije v Italiji- V1 „
Rim, . 6. decembra. Laško časopisje poudarja, da je Francija priredila proti-laške demonstracije na Korziki. Obenem izjavlja laško časopisje, da zadeva glede francoskih kolonij ni zaključena in pride svoječasno na vrsto.
Hankov nima luči, vode ali gorkote
Hankov, 6. dec. — Mesto Hankov, prej glavno mesto kitajske republike, je danes brez električne luči, brez gorkote in celo vode je začelo primanjkovati. Električna centrala je Prenehala delovati. Hankov so Japonci zasedli 25. oktobra. Angleški interesi so namerava spraviti v mesto dovolj premoga, da bi operirali posamezne industrije, toda Japonci so temu nasprotovali. Hankov šteje 400,000 prebivalcev.
-o-
Ubiti maršal
V Clyde, Ohio, je včeraj neki 19 letni lopov ukradel nov avtomobil nakar je oropal bližnjo gasolinsko postajo. Pri tem ga je zalotil vaški maršal, na katerega je pa zločinec začel streljati in ga ubil. Ljudje, ki so čuli strele, so začeli zločinca preganjati in sa tudi kmalu dobili. Pravi, da se piše Robert Brown in da je prišel iz Chicaga.
Vabilo na sejo
Starši, ki pošiljajo svoje otroke v šolo moderne umetnosti so prošeni, da se udeležijo seje v sredo večer 7. decembra ob 7:30. Seja se vrši v učnih prostorih. Bodite vsi navzoči. —Tajnik.
Tom Mooney
Odvetniki Tom Mooneya so odredili prve korake, da apelirajo na novega governerja države Californije, da izpusti Tom Mooneya iz zaporov. Najvišja sodnija Zedinjenih držav se je te dni izjavila, da nima s slučajem Mooneya ničesar opraviti in je vse odvisno od californijskega governerja.
Hrvati v domovini
Iz Zagreba se poroča te dni, da so Hrvati v Zagrebu priredili velike demonstracije svojemu načelniku dr. Mačku. Demonstracije so bile deloma naperjene proti Srbom. Hrvati se pripravljajo za volitve v parlament, ki se vršijo v Jugoslaviji 11. dec. Kakih 50,000 Hrvatov se je udeležilo demonstracij v Zagrebu.
Sprememba seje
Letna in glavna seja društva Martha Washington št. 38 SDZ se bo vršila v četrtek 8. decembra v starem šolskem poslopju sv. Vida. Seja se prične točno ob 7:30 zvečer. Podano bo letno poročilo in vršila se bo volitev uradnic. Sledila bo prijazna božična zabava, h kateri so vabljene vse članice in prijatelji. Vsaka naj prinese malo primerno darilo.
* Brat angleškega kralja vojvoda Gloucester je padel s konja in si nalv/mil vratno kost.
Nesreča v naselbini
Sinoči ob 6:35 zvečer je St. Clair kara zadela v avtomobil katerega je vozil John Lackner, 173 E. 206th St. Euclid. V avtomobilu z Lackenerjem je bila njegova soproga in 12 mesecev star otrok. Mr. Lackner je hotel na E. 62. cesti in St. Clair obrniti svoj avto v "U" smeri, ko je opazil, da se kara pomika naprej in prišlo je do karambola. Posledica je bila, da je nastal ogenj v prostoru, kjer stoji mo-torman. Začelo se je kaditi in deloma goreti. Ljudje so vsi prestrašeni začeli kričati v kari in begati proti izhodom. Tri ženske so dobile manjše poškod bo v splošni gnječi. Motorman Mr. Thomas Sullivan je začrnel v obraz od dima, toda ni iskal pomoči v bolnišnici. Radi karambola je bil seveda ves promet na ulični železnici na St. Clair Ave. ustavljen, dokler .niso zavlekli poškodovano karo s pota. Kaj hujšega se ni zgodilo.
--o--
WPA dela Tekom mesecev oktobra in novembra je v Clevelandu zapustilo 4,544 mož in, žensk razna WPA dela, ker so dobili zaposel-nost v privatni industriji. Nadalje je bilo 4,348 WPA uslužbencev avtomatično črtanih iz WPA plačilne liste. Vzrok je, ker jih ni bilo 5 dni na delo in se je smatralo, da so dobili delo drugje. 44 jih je bilo črtanih, ker so se pri delu tepli, 33 so jih črtali, ker niso hoteli prevzeti določenih del, 12 jih je moralo delo pustiti radi pijanosti in pri nadaljnih 251 se je dognalo, da imajo dovolj denarja, da se preživljajo.
Podkupljivi prosekutorji na policiji v Clevelandu
Velika porota v Clevelandu se peča z izrednim slučajem, katerega je predložil državni pravdnik Frank T. Cullitan, ki je obtožil pomožnega policijskega prosekutorja Jerome Goldmana, da se je dal podkupiti za $500, da ni nastopil proti nekemu avtomobilistu, ki je s svojim avtomobilom podrl nekega moškega in ga ubil. Obenem je obtožen istega zločina tudi izredni . policist Edward Cohen, ki bi imel za prosekutorja Goldmana ko-lektati denar ■ in ga izročiti prosekutorju. Zgodba je sledeča: 23 letni Frank Christ, 1935 E. 93rd St. je vozil avto, ast svojega očeta, in s katerim je zadel nekega moškega, ki je na posledicah nesreče umrl. Christ je bil aretiran in obtožen uboja, dasi njegova trivda ni bila dokazana glede nesreče. Ko se je nahajal v zaporu, so dobili njegovi starši obvestilo, da če se plača $500, da bo njih sin Frank izpuščen, sicer bo moral v zapore v Columbus. Pomožni policijski prosekutor, ki je izdal varant proti mlademu Fr. Christu glede uboja, je bil Mr. Wm. Vidmar, ki je bil včeraj zaslišan od državnega pravdnika Cullitana. Toda Vidmar ni imel drugega opraviti s tem slučajem, kot da je storil svojo uradfto dolžnost. Med tem so pa priče izpovedale: Da je Goldman, ki je velika glava v republikanskih krogih, indirektno zahteval baje $1200 za oprostitev Frank Christa, nakar je znižal na $600, a pozneje so se pobotali za $500. Stvar bo imela še precej zle posledice v policijskem prosekutorskem uradu v Clevelandu.
Mestni proračun
Proračun mesta Clevelanda za prihodnje leto znaša $18,-835,777.00, toda dohodkov pa pričakuje mesto samo nekaj nad $10,000,000.00. Govori se, da bodo razpisane posebne volitve, da pride mesto do tega denarja. Glede mestnega proračuna se začne v peteh javna debata v mestni zbornici in je sleherni, ki se zanima in razume na stvar, povabljen. Punčka je!
Družini Mr. in Mrs. Steve Opalek so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Mati in dete se dobro počutita v Glenville bolnišnici. Dekliško ime matere je bilo Alice Kastelic. Naše iskrene čestitke, pa tudi Math Kastelcu, staremu atetu, ki bo gotovo rad pestoval vnukinjo.
* V tovarnah Ford Motor Co. se dnevno producira te dni po 4,-400 avtomobilov.
Liberalizem ne bo pokopan, pravi Roosevelt
Washington, 6. dec. — Predsednik Roosevelt, ki se je danes vrnil v Washington, odkoder je bil odsoten tri tedne, je imel v pondeljek v North Carolini in v South Carolini dva govora, prva po zadnjih kongresnih volitvah. Pravil je, da se čudi onim liberalnim elementom, ki smatrajo rezultat zadnjih kongresnih volitev kot pot liberalnih idej na pokopališče. "Zgodovina je pokazala," je dejal predsednik, da kadarkoli so progresivne ideje za trenutek odnehale, da so se s tem večjo silo zopet vrnile med narod. Jaz bom hodil po isti poti naprej kot dosedaj, kajti kar smo začeli, moramo nadaljevati in končati in ne čez deset let znova začeti." Dasi je Roosevelt govoril večinoma o domačih zadevah, pa se je dotaknil tudi tujezemskih afer, ko je poudarjal, da so Zedinjene države najmočnejša demokracija na svetu, kjer diktatorstvo nima prostora, ker v Ameriki ni prostora za ljudi, ki bi ubijali ideje posameznikov. --o-
Sodnikova žena
New York, 6. decembra. Tu je bila obtožena zarote in tihotapstva splošno poznana ■ Mrs. Edgar J. Lauer, soproga sodnika najvišje sod-nije države New York. Z njo zaeno je bil aretiran neki Nicaragnanec, ki je bivši trgovinski ataše nicaragu-anske republike. Chaperau, ataše Nicarague, je dospel v Neiv York 7. oktobra. S seboj je pripeljal devet ogromnih kovčkov, katerih colnin-ski uradniki niso odprli, ker je bil Chaperau konzularni uradnik. Pozneje se je pa dognalo, da je imel Chaperau v teh kovčkih krasne svilene obleke in razno žensko dragoceno lepotičje, kar je prodajal po New Yorku. Za do-tično blago se sicer računa visoka colnina. Družino sodnika Lauer je izdala neka strežnica v družini, ki je bila odpuščena od dela. -o-
Prva ženska mora na električni stol
Columbus, Ohio, 6. decembra. Governer Martin L. Davey je v torek zvečer zavrnil prošnjo za pomiloščenje v dosmrtni zapor za 32-letno Marie Hahn, in posledica je, da bo morala Mrs. Hahn v sredo zvečer ob 8. uri na električni stol v Columbusu, kjer bo s svojo smrtjo plačala zločin. Mrs. Hahn, je bila od 11 porotnic in enega porotnika spoznana krivim, da je zastrupila štiri starejše moške, da bi se polastila njih premoženja. Tožila je na vseh sodnijah, toda povsod zgubila in zadnje upanje je bil governer Davey, ki je pa sinoči izjavil, da ne more ničesar ukreniti. Mrs. Hahn bo prva ženska, ki bo umorjena na električnem stolu v državi Ohio. Zapušča 12 let starega sina, ki se nahaja sedaj pri materi v zaporu in ki trpi silne bolečine radi nesrečne usode svoje matere.
-o--
Hud pritisk na Jugoslavijo radi njenih sosedov. Ogrska, Bolgarska in celo mala Albanija zahtevajo zemljo od Jugoslavije
Trst, 6. decembra. Pritisk na Jugoslavijo od strani njenih sosedov glede revizije mirovnih pogodb je dnevno večji. V Italiji so mnenja, da se Jugoslavija sama ne bo mogla dolgo več upirati temu pritisku.
Zastopniki madžarske, bolgarske in celo albanske vlade so predložili jugoslovanskemu ministru za zunanje zadeve zahteve svojih držav po ozemlju, katerega je baje Jugoslavija krivično dobila po svetovni vojni.
Uradnega poročila glede teh zahtev napram j ugoslovanski vladi dosedaj še ni bilo v javno-j sti, dočim časopisje o tem ne sporoča, toda dejstvo je, da tujezem-ski diplomati vedno bolj pritiskajo na Jugoslavijo.
Ministerski predsednik ■ Milan Stojadinovič, ki se nahaja sedaj v kampanji za državnozborske volitve, je obljubil tekom svojih govorov da Jugoslavija ne bo dajala nikomur teritorialnih daril. Kar ima Jugoslavija, je pridobila s krvjo svojih ljudi.
Dr. Stojadinovič je tozadevno vprašal voditelja Hrvatov, dr. Mačka, če vlada lahko pričakuje od Hrvatov pomoči v zahtevah tujezemskih oblasti. Dr. Maček se pa vprašanja ni dotaknil, .pač pa je poudarjal le avtonomijo za Hrvate.
Ker se na Hrvate ni mogel zanesti je dr. Stojadinovič poslal v Italijo zaupnega zastopnika, da poizve za mnenje Italije tozadevno. Ta zastopnik ni mogel videti nobenega odgovornih višjih uradnikov v Italiji.
Pač pa prevladuje v Italiji mnenje, da si mora Jugoslavija sama pomagati iz težav, katere so ji nakopale tujezemske države. Jugoslovanska vlada je na to izjavila, da je proti vsaki reviziji mirovnih pogodb.
Najbolj nesramne so madžarske zahteve. Madžari bi radi imeri skoro vso Vojvodino provinco, Sombor in Bečkerek. Jugoslavija pod nobenim pogojem ne bo ustregla tem neznosnim madžarskim zahtevam.
Večina državljanov v Zedinjenih državah želi, da se Mooneya oprosti iz californijskih zaporov
Mudi se mu
Novo izvoljeni zvezni senator Robert Taft je bil včeraj v Washingtonu vprašan, če bi prevzel predsedniško kandidaturo, ako bi mu bila ponude-na od republikanske stranke v letu 1940. "Oh, in kako rad!" je odgovoril Taft. "Kdo bi se kaj takega branil!"
Gov. Davey
Governer države Ohio Martin L. Davey, ki bo governer še do 9. januarja, se te dni trudi, da dobi pod kontrolo eksekutivni odbor demokratske stranke v državi Ohio, katere načelnik je sedaj Arthur Lim-bach. Ako se governer ju posreči pridobiti 44 članov ekse-kutivnega odbora za svoje namene, tedaj bo lahko povzročil še mnogo nesoglasja v demokratski stranki in bo končno položaj isti, kot je v Clevelandu, kjer sta dve fakciji demokratov, kar ima za posledico, da imamo v Clevelandu republikanskega župana, dasi je Cleveland po ogromni večini demokratski. Davey je prepričan, da jc on še vedno "najboljši demokrat" v državi Ohio in bo kot tak skušal vplivati na volitve v letu 1940 in ponovno kandidirati za governerja.
Demokrati v Euclidu Redna mesečna seja Slovenskega demokratskega kluba v Eulidu se vrši v četrtek 8. dec. ob 8. zvečer v Slov. društvenem domu. Na vrsti je tudi volitev uradnikov. Po seji bodo servira-na okrepčila. Vsakdo je dobrodošel. — Marcus Bratel, tajnik. Kolesarji V mestni zbornici se bavijo z načrtom, da se registrirajo vsi lastniki koles ali takozvani biciklisti. Sleherni lastnik bo moral dobiti licenco in plačati letno pristojbino 25 centov.
San Francisco, 6. decembra. Takoj po novem letu zna biti zaključen eden najbolj slovečjih ameriških kriminalnih slučajev, ko nastopi novi governer države Californije svoj urad.
Kot znano je tekom politične kampanje demokratski kandidat za governerja države Californije obljubil, da če bo izvoljen, bo izpustil iz državnih zaporov Tom Mooneya, ki se nahaja že 22 let v ječi.
Novi governer Olson si bo stavil predvsem sledeča vprašanja: Ali je bil Mooney kriv? Ali je bil kaznovan dovolj s tem, da je presedel 22 let v zaporih? Poleg governerja se pa velika večina ameriškega naroda zanima za ista vprašanja.
American Institute of Public
podinji in druge, kaj mislijo glede krivde Tom Mooneya.
Kakih 700 izrednih zastopnikov se je mudilo več mesecev med ameriškim narodom, da so stavili ljudem vprašanja: Ali želite, da novi governer države Californije oprosti Tom Mooneya iz zaporov?
Izmed vsakih 100 državljanov se jih je 85 izjavila ,da jim je poznan slučaj Tom Mooneya. Nadalje se je izmed vsakih 100 državljanov jih izjavilo 66 za oprostitev Mooneya in 34 odstotkov proti.
šest republikanskih governer-jev države Californije je tekom zadnjih 22 let zavrnilo prošnje za oprostitev Mooneya. Demokrat Olson je obljubil, da če bo izvoljen, da oprosti jetnika. Po novem lefcu bo moral držati be-
Opinion je zadnje čase vprašal tisoče delavcev, trgovcev, profe-sionelnih ljudi, farmarjev, gos- sedo.
---o-
Vest iz Belgije , Nova Španija bo progre-
Ana Pinculič, 23931 Lakeland Blvd. in Josephine Toporiš, 1415 E. 39th St., sta dobili iz Belgije vest, da je umrla njih ljuba sestra Rozalija Poglavec, rojena Muhič, doma iz vasi Veliki Kal, p. Mirna peč na Dolenjskem. V starem kraju zapušča moža in tri nedorasle otroke, starše in dve sestri. Naj ji bo rahla domača zemlja!
Tularemia žrtve
Lovcem je znano, da je med številnimi zajci razširjena bolezen, ki se ji pravi tularemia.
Tej bolezni so podlegli letos _______ ________
že trije lovci iz Clevelanda, ki brez potrebe. so zavžili meso zajcev, ki so imeli omenjeno bolezen.
Izgubljene vstopnice
20 vstopnic od društva France Prešeren št. 17 SDZ se je iz-jgubilo. Kdor jih je našel naj jih vrne John Centi, 13417 Kuhlman Ave.
Zadušnica
V petek se bo ob 6:30 zjutraj brala sv. maša za pokojno Frances Kromar, v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki ranjke so vabljeni.
sivna, pravi Franco
Burgos, španska, 6. decembra. Vrhovni poveljnik nacionalistov je včeraj prerokoval, da bo civilna vojna v Španiji v kratkem zaključena, in da bo vstala nova Španija, ki bo popolnoma progresivna država. "V zameno za kri, ki je bila prelita," je dejal gen. Franco, "mora biti bodočnost španske plodonosna. Španci, ki živijo izven Španije, ne bodo smatrani več kot izgnanci." Gen. Franco je mnenja, da je lo-jalistična armada razbita in je vsako nadaljno prelivanje krvi
-o-
žalostna vest iz domovine
Ana Hrovat je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je v Dol. Mraševem pri Novem mestu umrla teta Marija Vidmar v visoki starosti 82 let. V Bar-bertonu zapušča nečakinjo Fany Bradač, v Clevelandu nečakinjo Ano Hrovat, v Utah pa nečaka John Bukovca. Naj blaga ranj-ka mirno počiva v domači grudi.
* Vprašajte za nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
"AMERIŠKA DOMOVINA
f r
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio __Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second clasa matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878._______
No. 286, Wed., Dec. 7, 1938
Kaj pa Amerikanci?
Eden izmed najbolj poznanih ameriških sodobnih časnikarskih komentatorjev je gotovo Jay Franklin, ki dnevno prinaša v gotovih večjih časopisih Zedinjenih držav, za katere članke ne vlada največje zanimanje samo pri onih, ki se strinjajo z Jay Franklinom, pač pa tudi med onimi, ki so mu nasprotni, a vseeno z največjo vnemo čitajo' njegova raz-mišljevanja in kritiko o dogodkih, ki potekajo dnevno mimo nas.
Med dogodke, ki se danes najbolj omenjajo v ameriškem časopisju, spada gotovo Hitlerjev nezaslišani nastop proti zidovstvu v Nemčiji. Dočim večina ameriških časnikarjev, hote ali nehote, obsoja z grozo nastop Hitlerja, se pa dobijo tudi drugi časnikarji, ki radi pogledajo na obe plati zvona in šele potem izrečejo kritiko, ko so pretehtali resnico na obeh straneh. Med take časnikarje spada predvsem Jay Franklin, ki je te dni napisal sledeče:
"Sinoči sem zrl na slike v filmskem gledališču. Videl sem židovske begunce, ki so bežali pred terorizmom nacijev. Usmiljenja vredni so bili ti ljudje v resnici, nastanjeni v gručah na odprtem svetu med nemško in čehoslovaško mejo. Silna jeza se je dvignila v meni in tedaj —
"Spomnil sem se, da imamo v naših lastnih Zedinjenih državah brez števila beguncev, delavcev brez dela in brez zaslužka, ki so bili v resnici vrženi na cesto, na javna pota, brez vseh sredstev radi ekonomskega propada v Ameriki. In to ne samo zadnja let?., pač pa tekom zadnjih petdeset ali šestdeset let, ko so se potikali in stradali brez zaslužka po ameriških divjih potih, ne vedoč, kdaj dobijo drobtino kruha za lačne želodce.* In to so bili ljudje, ki so živeli na mnogo nižjem standardu že iz navade kot pa žrtve Hitlerjeve anti-semitične politike.
"Za nemške Žide se organizirajo odbori, podporne organizacije, se pripravljajo zemlje, zbirajo milijoni in se kliče na pomoč ves krščanski svet. Vse je pripravljeno pomagati, najti nemškim Židom nova domovja, kjer bodo udobno živeli. In kdo se briga za ameriške hobote in trempe ,ki v sto-tisočih pokrivajo naše ceste, polja in ameriško zemljo? Preganjani so od šerifov in raznih vigilantov in prisiljeni begati iz kraja v kraj, da jih spotoma ne raztrgajo psi, katere ščuvajo nad nje.
"V časopisih sem bral, da WPA administracija odslav-lja tisoče WPA delavcev od dela. Vzrok je, ker vlada toži, da nc bo kmalu več imela denarja na razpolago za WPA dela. Upa in pričakuje se sicer, da bodo začele1 privatne industrije odpirati vrata, toda kje je pri tem gotovost zaslužka, kos kruha, ki mora biti sleherni dan na mizi, ako že ne za očeta in mater, pa vendar za male otroke! Teh slučajev imamo v Ameriki stotisoče, da milijone!
"Pri tem se spomnim na izjavo nekega republikanskega kandidata, ki je v državi Michigan kandidiral za kongres. Vprašali so ga, kaj bi on naredil za brezposelne? In baje je ta gospod odgovoril, da bi postavil kokošjo pečenko na vrh zastavnega droga, potem pa namazal drog z mastjo, da ne bi mogel nihče splezati do vrha.
"V rcsnici je tg jako resen položaj. Za žrtve tujezemske-ga preganjanja imamo tako hitro in naenkrat silno gorke simpatije v naših srcih in največjo ogorčenost za one, ki so povzročili preganjanje žrtev. Kaj pa naše, ameriške žrtve? Da, mnogi se preživljajo za silo, toda med nami jih je še vedno dovolj, ki prej zaslužijo naše največje simpatije, kot pa da bi se ozirali izven Zedinjenih držav in se ozirali po žrtvah, ki nam niso v sorodu.
"Ali veste, da se je nabralo v Zedinjenih državah $500,-000 med kristijani, ne med Židi, fond, ki bo poslan francoskim odvetnikom, da bodo zagovarjali židovskega morilca, ki je ubi! visokega nemškega diplomata v Parizu? $500,000 za francoske odvetnike, da branijo morilca, in kokošjo pečenko za ameriške lačne na zastavnem drogu, namazanem z mastjo!
"Pretekle dneve sem čital jako zanesljivo poročilo glede doneskov, ki jih je prispeval neki odličen židovski bankir
v	New Yorku, da se nabere dovolj denarja, da se porazi v državi Ohio demokratskega senatorja Bulkleya in izvoli njegovega republikanskega nasprotnika. Strašno je v Ameriki, ko vidimo, da bogati kristijani nabirajo denar, da porazijo' Roosevelta, namesto, da bi mislili, kako bi rešili Ameriko, toda ko pridemo do dejstva, da so Židje v Ameriki aktivno na delu z denarjem, da povzročajo kaj enakega — well. Židje bi se radi rešili, toda oni nikakor nečejo rešiti onega, kar bi
vi	in jaz radi rešili!" ...
Rev. M. Jager:
"Župnik iz cvetočega vinograda"
Prvi nastop "župnika iz cvetočega vinograda" je za nami. Bil je trda preizkušnja za nas. No, upam, da smo jo še kaj dobro prestali! Kajti dobili smo več kaj laskavih priznanj. Dva moža, ki redno obiskujeta naše predstave, eden mlad, tu rojen, drugi starejši, iz starega kraja, ste mi dejala, da tako lepe igre še nista vedela, je še ni bilo na našem odru. Tako priznanje mož precej pomeni! Ko sem jima omenil, da je nerodno, ko se je dolgo zavleklo, sta dejala, da lepo stvar človek tudi dolgo rad gleda.
Da, to je bila precejšnja težava, da se je igra zavlekla precej dolgo! Igra sama na sebi zahteva večkrat kaj počasen tempo, pa so ga igralci sem in tja še malo zavlekli. Poleg tega bi se dalo pri odmorih tudi še kaj skrajšati, dasi smo že sedaj skušali čim krajše odmore delati. Vendar je bil za nas udarec, ker je bil glavni oderski mojster odsoten iz mesta, in to se je seveda, moralo na odru poznati. — Vsem tem nedostatkom se bo dalo prihodnjič odpomoči, tako da bomo tempo nekoliko pognali in odmore okrajšali. Poleg tega bomo pa prihodnjič začeli preje za 15 minut, torej točno ob 7:45 se bo zastor razgrnil.
Sicer so se pa igralci v sploš-H3m kaj zelo potrudili, zlasti dve glavni vlogi, župnik in njegova nečakinja, junakinja igre Leontina. Od začetka nekolike negotova in boječa, sta se kmalu popolnoma vživela v svoji vlogi, tako da sta bila večkrat naravnost sijajna. Zlasti Leontina ima teške prizore, pa jih je odigrala tako naravno, da — kc sem gledal v ozadju dvorane, sem imel občutek, da zares doživlja, kar ji vloga narekuje. In kako blagodejno miren je bi. župnik! Pravi tip dobrega, blagega podeželskega župnika. Za smeh in zabavo sta pa v veliki meri poskrbela kuharica in vinski trgovec. To sta res rojena komika! A tudi ostali igralci so se resno trudili in zadovoljivo podali svoje vloge. Vsi pa bodo v prihodnjič še boljši. Izkušnja uči! Svetovidski oder je zopet dokazal, da ima igralce, katerih mu ni treba biti nikjer pred nikomur sram! Seveda poklicni igralci, zvezde, niso, samo amaterji so, ki delajo in se trudijo poleg svojega vsakdanjega dela samo iz ljubezni zastonj ga dramatiko. Zato tem bolj zaslužijo priznanje!
Vstopnice za predstavo prihodnjo nedeljo 11. decembra so že na razpolago v Novak's Confectionery. Pridite pogledat to prelepo igro vsi, ki vas veseli videti na odru lepo zgodbo! Ne pozabite: začetek bo točno ob 7:45 zvečer!
Na obisk v staro domovino
l —
4.—V LJUBLJANI Piše Mary Smoltz, Chisholm, Minn.
Ko se naš človek po mnogih dolgih letih vrne iz Amerike na domača tla, je nekaj dni kakor v nekaki omotici. Sam ne ve, ali je vse to res, kar vidi in sliši okrog sebe, ali samo sanja lepe sanje. Menda to prihaja od zavesti, da je res zopet v svoji rojstni deželi in da so se njegove srčne želje izpolnile. Pripovedovali so nam, da je pred leti prišel domov slovenski župnik v Ameriki. Bil je vedno navdušen Slovenec in nič manj navdušen Jugoslovan. Menda je bil eden od tistih ,ki so imeli Jugoslavijo v mislih in v srcu že tedaj, ko Jugoslavije še ni bilo. In ko je ta župnik pr-
"Jej, jej, tukaj berem, da je neka žena polila svojega moža z vrelim oljem." "Taka potrata," se oglasi mož, "s kropom bi bilo veliko ceneje."
cija v Ameriki priredila samostojen izlet v staro domovino, ni nič čudnega, da je za naš izlet bilo v Ljubljani izredno veliko zanimanja ter da se mu je posvetilo mnogo več pozornosti kakor pri drugih izletih, za kar gre priznanje posameznim odličnim Slovenkam v domovini in pa tamkajšnjim ženskim organizacijam. Posledica tega je bila, da je prišel k sprejemu sam ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen s svojo soprogo, kakor tudi ljubljanski župan dr. Juro Adlešič s svojo soprogo. Pri sprejemu je hotel biti na vsak način navzoč tudi ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman, ki veliko izletnic pozna osebno iz svojega obiska v Ameriki pred par leti. Ker pa je bil naš obisk napovedan za dan prej in ker brzojavka, ki jo je poslal s parnika v Ljubljano voditelj našega izleta Mr. Zakrajšek ni dospela točno kakor bi bila morala, prevzvišeni nikakor ni mogel biti navzoč Zastopal pa ga je župnik in voditelj Rafaelove družbe p.
vič po vojni dospel v novo Ju goslavijo je ob prihodu na Je- Kazimir Zakrajšek ,nam vsem
Društvo Waterloo Camp 281 WOW
Tem potom naznanjam članstvu našega društva, da se vrši društvena seja 8. decembra ob osmih zvečer. Ker imamo za razpravljati o važnih točkah, se
senice stoječ pri odprtem oknu z močnim glasom zaklical: "Živela Jugoslavija! a nato se zgrudil nazaj na sedež in ih-tel kakor otrok. Jeseniški cariniki in drugo osobje, ki ima direkten stik z našimi Amerikanci, vam vedo povedati o mnogih podobnih slučajih gi-njenosti naših izseljencev ob njihovem prihodu na domača tla.
V takem in sličnem razpoloženju je bila naša skupina izletnic in izletnikov, ko smo se vozili od Jesenic proti Ljubljani na 1. julija med cvetočimi travniki, med skrbno obdelanimi pisanimi polji, ob šumeči Savi, mimo holmov z belimi cerkvicami na vrhu, skozi živahna mesteca in mirne Vasice. Končno se nam je zasmejal nasproti v prijazen pozdrav stari ljubljanski grad, pozdravila nas je Šiška in sončno je naš vlak privozil na ljubljanski kolodvor. Na dolgem peronu je stala velika množica ljudi in godba nam je svirala v pozdrav. Ko se je vlak ustavil, se je skoro vsa čakajoča množica pričela premikati proti vagonoma z ameriškimi zastavami, od katerih je eden nosil od Jesenic naprej napis: "Slov. Ženska Zveza v Ameriki." To vam ie bilo vika in krika in pozdravljanja, objemanja in po-Ijubovanja. Bilo je ganljivih prizorov, ko so se hčere po dolgih letih odsotnosti zopet sešle z materjo, z očetom, z ,brati in sestrami. Bili so slučaji, ko je žena pozdravila svojega moža, ki je bil dolgo let ločen od nje, ko so otroci pričakovali svojega očeta, o katerem so toliko slišali od svoje matere in katerega so si v svoji otročji domišljiji predstavljali kot junaka, ki se bori s tujino in s težkim delom služi dolarje in jim jih pošilja, da jim more mati kupovati vsakdanji kruhek. Bolj ganljivih slučajev snidenja bi si človek težko mogel misliti. Trenutek, ko sem po dolgih 29 letih zopet objela svojo ljubo, predrago mamico, mi do smrti ne bo šel iz spomina.. — A kako so se mi smilili oni, ki so prišli na postajo in vpraševali: Ali je tudi moja hči
prosi vse člane, da se te svoje let- prišla? — Ali je moja sestra
ne seje gotovo udeležite. Na decembrski seji se tudi izvoli odbor za prihodnje leto. Ako hočemo, da izvolimo pravilen in deloven odbor, je odvisno od udeležbe članstva.
Torej udeležite se vsi svoje letne sejo 8. decembra ob osmih zve-avadnih prostorih, da po-daste mišljenje po svoji najboljši previdnosti. Bratski pozdrav, Vinko Godina, predsednik.
-o-
* Nemški generalni konzul v San Francisco je bil poklican k Hitlerju v Berlin.
med Vami? — Pa jih ni bilo. Kako razočaranje za ljubeča srca . . .
Po preteku kakih deset minut so se začuli klici: "Izlet-nice' skupaj, izletnice skupaj k sprejemu!" V enih slučajih so ti klici nekaj zalegli, a v drugih zopet ne. Končno se je zbrala skupaj večina izletnic in izletnikov ter njihovih sorodnikov, znancev in prijateljev, da se je mogel uradni sprejem pričeti.
Ker je bil to prvi slučaj, da je slovenska ženska organiza-
poznani bivši misijonar in župnik v Ameriki. Med odličnimi sprejemniki je bila tudi gdč. Cilka Krekova, sestra pokojnega velikega dr. Kreka, ki je pozdravila izletnice v imenu ženskih organizacij.
Prvi pozdravni nagovor je imel g. ban kot zastopnik države in banovine. Njemu je sledil ljubljanski župan kot zastopnik mestne občine ljubljanske. V š.kofovem imenu je pozdravil izletnice župnik p. K. Zakrajšek in istotako v imenu Rafaelove družbe. V imenu ženstva je prva pozdravila izletnike gospa županja dr. Adlešičeva, dalje gospodična Cilka Krekova, ki je ob tej priliki nastopila v slovenski narodni noši. Njen nagovor je bil tako priprost, prisrčen in ganljiv, da je marsikoga ganil do solz.. Njej so sledili še nekateri drugi govorniki, ki so kakor prejšnji, izražali med drugimi izvajanji tudi željo, da bi nam naša rojstna gruda dala veliko novih duševnih in telesnih moči, da bi se na domačih tleh res počutile doma in se kar najbolje zabavale.
Za tako sijajen sprejem, za tako iskrene pozdrave in izražene prisrčne želje za naš vsestranski dobrobit v domovini, se je zahvalila naša odlična glavna predsednica Mrs. Pris-land, ki je z njej lastno pri-prosto, a kratko in jedrnato besedo vsem prizadetim izrazila najtoplejšo zahvalo tako v imenu navzočih izletnic in izletnikov, kakor tudi v imenu vse' SŽZ ter deloma tudi v i-menu ostalega slovenskega ženstva. V imenu v Ameriki rojenih navzočih izletnic, kakor tudi ostale v Ameriki rojene slovenske mladine je govorila v slovenščini Miss Evelyn Fabian, učiteljica iz Chi-cage. In ko je omenila, da njena noga prvič stopa na slovenska tla in da zna slovensko govorico samo toliko, kolikor se je je naučila od svojih staršev, so bili navzoči očivid-no ginjeni in tudi ob tej priliki se je zaiskrila marsikatera solza. V imenu prve skupine izletnic je spregovorila nekaj besed tudi Mrs. Cebu-lar iz Clevelanda.
Nato je vse izletnice in izletnike ter odlične goste povabila gospa Rusova v imenu Francoske linije na zajtrk na vrt kolodvorske restavracije, kamor so z izletnicami in izletniki prišli tudi njihovi sorodniki in prijatelji in ob gu-lažu, mrzlemu pivu, ki se je zelo prileglo in pohladilo in pomirilo razburjene živce, kmalu prišli v živahne razgovore med seboj.
K sprejemu v Ljubljani moram še pripomniti to, da so nam zastopnice ženskih organizacij, kakor tudi posamezne ke Progresivne trgovske zvezo
sprejemnice prinesle obilo cvetja tudi v Ljubljani in cla so nekatere izletnice imele toliko cvetja v svojih naročjih, da so izgledale kakor cvetli-čarke, a ne kot potnice. Tudi naj omenim, da so bile priprave za sprejem v direktni oskrbi gospe banice, za kar naj bo njej in sodelujočim damam tudi na tem mestu v imenu nas vseh izrečena najlepša zahvala.
Po zajtrku v kolodvorski restavraciji smo odšli v pisarno Francoske linije, ki je nasproti kolodvora, da se registriramo in da izrazimo svoje posebne želje glede potovanja nazaj v Ameriko, kakor tudi, da ocarinimo velike kufre. Cariniki nam tudi v tem slučaju liso delali nobenih težav. Nato smo se pričele razhajati na vse strani. Precej potnic in potnikov je odpotovalo proti svojim domačim krajem že z opoldanskim vlakom, nekaj se iih je nastanilo po ljubljanskih hotelih in ostale so pa s Dopoldanskimi vlaki odpotova-'e k svojim ljudem. Vsi pa •smo imeli zavest, da vsi izletniki te skupine ne bomo nikoli -eč prišli vsi skupaj.
Končno naj še o Ljubljani ickaj pripomnim. Nisem pričakovala, da je glavno mesto Slovencev sedaj tako lepo in /eliko. Kar me je posebno iz-lenadilo je to, da ima Ljub-jana tako lepe in moderno irejene trgovine. V tem oziru lič ne zaostajajo za drugimi nesti te velikosti in tudi za imerikanskimi ne. Tudi me •je iznenadilo, da imajo toliko jostilen in restavracij, vino-,očev in drugih takih prostorov, kjer, kakor pravijo^ tam, 'buh roko ven moli." Čudno e kdo vse to podpira in vzdr-uje, mislim namreč, vse te r go vi ne in gostilne. Sicer pa, ';e bi vsa ta podjetja ne imela lovolj dohodkov, bi se ne mo-?la dolgo vzdržati. Ko sem pa la kolodvoru videla koliko pri-le vsak dan ljudi v Ljubljano z raznih krajev, mi je pa bilo vasno, da ti številni vsakdanji ibiskovalci Ljubljane pomagajo vzdrževati vsa ta podjetja.
V Ljubljani sem bila tudi v bolnišnici, iz katere pa nisem odnesla najboljših vtisov. S svojo sorodnico sem namreč jla v deželno bolnico, sedaj jo nenda imenujejo banovinsko oolnico, da so jo operirali za mandelne, ali kakor pravimo ;ukaj "tanclne." Ob tej priliki sem videla, kako je bolni-:a prenapolnjena bolnikov. Po Iva ležeta v eni postelji in ce-o po tleh so bile blazine z bol-liki. Po mojem mnenju tam tudi z bolniki zadosti lepo ne postopajo. Bila sem celo pri-ia, ko je strežnica kričala nad bolniki, kar je bilo po mojem mnenju nepotrebno, ker bi se z lepo besedo več doseglo. Jaz sem protestirala proti takemu ravnanju z bolniki, a strežnica mi je rekla, da je jaz ne bom učila kako se z bolniki postopa. Tudi v tamkajšnjih časopisih sem čitala, kako so se pritoževali zaradi slabih razmer v bolnici in pozivali vlado, da naj vendar že kaj stori, da se razmere v ljubljanski bolnici izboljšajo. Bolnik je že tako revež, ker je bolan, in če ne bi bil bolan, bi ne bil v bolnici, a če so poleg tega razmere v bolnici slabe, da nima bolnik potrebnih ugodnosti in postrežbe, potem je tak bolnik dvakrat revež. Upam pa, da bodo vladni možje v tem slučaj u preskrbeli potreben denar in bolnico zadosti povečali in tako odpravili razmere, ki ne delajo časti ne državi, ne onim ljudem, ki so odgovorni za take razmere. Jaz nc kritiziram rada, a v tem slučaju je pa kritika o-
pravičena.
-o--
Preganjanje Judov
Cleveland, O. — Ni nič napačnega, če malo bolj globoko pogledamo, zakaj se preganja Zide v Nemčiji in Italiji in drugod po svetu, razen v Ameriki. Kako kričijo ti krivo-nosci, če se jim le las skrivi. Jaz pa mislim, da ne Nemec in ne drugi ljudje nimajo nič proti Judom, ampak proti židovski trgovini. Pol milijona je Judov v Nemčiji in imajo skoro vso trgovino in financo v rokah. Ali mislite, da je Nemec tako neumen, da bo delal, Judje bodo pa lepo živeli?
Samo ozrimo se malo okrog sebe tukaj v Clevelandu, ali ni skoro vsa trgovina v židovskih rokah? Skoro ne moreš ničesar kupiti, da ne bi imel Jud prsta zraven. Skoro vse je pod judovsko kontrolo, da lahko razkošno živijo, Amerikanci so pa na WPA, ali pa na Charity. Ali bi bilo torej kaj čudnega, če bi tudi Amerikanci enkrat rekli: zakaj bomo mi delali, Judje pa vzamejo ves profit in lepo živijo? To je glavni vzrok, mislim jaz, da nobena dežela noče teh ljudi, ki imajo najraje samo trgovino, da drugi ljudje zanje delajo.
Frank Opaskar st. -o--
Stavka peric
Dandanes se vse organizira. Organizirani so prodajalci časopisov, organizirani so bavarji, organizirani kleparji, tesarji, mizarji — sploh je skoro ni obrti ali rokodelca, ki ne bi bil organiziran. Namen organizacije je izboljšati moralni in materialni položaj posameznika, napraviti delo botj moderno, prištediti nepotreben trud in zagotoviti primerno plačo.
Edini stan, ki še ni organiziran, je gospodinjski stan. In ravno ta stan je oni, ki zahteva marsikatero izboljšavo, toliko glede dela samega kolikor de-ovnih ur — plače pa sploh ni nobene, kakor eclinole lep koš skrbi.
Kaj bi storili moški, ko bi jini gospodinje zastavkale? Ali bi dsjali, da so upravičene ali ne? Predstavljajte si gospodinjo, ki £<3 spravi v pondeljek navsezgodaj v kevder in prične prati, militi, ovijati, obešati. In potem ko je vse to opravljeno — drugi dan jo čaka še likanje vsega, kar je prejšnji dan oprala. In likanje ni lahka stvar. Stati mora pri likanju. Noge jo bole in hrbet. Ali se vam ne zdi, da je vredna vaša gospodinja, da bi imela moderen električni likalni stroj ?
Z električnim likalnim strojem lahko likate na moderen način: udobno in popolno. stroj lika najtežje, najdelikat-nejše blago — z lahkoto likate mnj najbolj zverižene in najbolj komplicirane zavese. Poleg tega je njega uporaba lahka, kajti gsopodinja ima obe roki prosti. Poglavitna stvar pri tem pa je, da likanje s takim strojem prištedi najmanj polovico časa.
Vaša žena dobi tak električni likalni stroj lahko popolnoma brezplačno. Kupujte vse svoje vsakdanje potrebščine pri domačih trgovcih in ob vsakem nakupu zahtevajte nagradne listke Progresivne trgovske zveze.
♦Vprašajte za nagradne list-
ZAPISNIK
redne 9. konvencije Slovenske dobrodelne zveze, dne septembra 1938, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
12.
ŽUTI
Po nemškem Izvirniku K. Maya
(Nadaljevanje) Br. Dolenc vpraša glede zadeve br. Rudolfa, ki se pritožuje glede asesmenta ,ki mu je bil odpuščen in potem prenešen v upravni sklad.
Br. Vehovec predlaga, da se vzame na znanje in debata zaključi.
Gl. tajnik pojasni glede pritožb, ki so bile poslane na gl. odbor Slede tega asesmenta ,ter poda v številkah pojasnilo, koliko članstva se je pritožilo, kar pa se vedno ne znaša polovico.
Ses. Zalokar pripominja, da smo pravilno protestirali, ker je še vedno mnenja, da ni bilo enakopravno razdeljeno. Torej naj gl. odbor to zadevo poravna čim prej mogoče in v splošno zadovoljstvo. Tako, da ne bo nepotrebnih tožb in stroškov.
Br. Okoren pojasni zadevo od početka pa do sedaj ter je mnenja, da nima gl. odbor ničesar skrivati, ker denar še vedno čaka v biagajni in naj se sedaj odloči kam naj se ga dene.
Br Kushlan pojasnjuje zadevo br. Rudolf-a, da ima član popolno pravico, da se pritoži in bo tudi dobil, ker je postava na njegovi strani.
Predlaga, da se prenos bol. asesmenta smatra kot posojilo v upravni sklad in vrne v bol. sklad čim prej, ter da se v bodoče tega
ne vrši. Podpiran.	_ . _
Br. Penko pojasni zakaj je ugovarjal temu prenosu in je se danes nasproten. Br. Vidic opominja, da br. Penko predolgo govori, a zbornica zahteva, da br. Penko konča in pove razloge proti prenosu.
Br. Kapel se oprosti od nadaljnega zborovanja. Odmor 15 minut.
Br. Virant predlaga, da se debata zaključi. Podpirano in
sprejeto.	. , , .
Br Svete pojasni zadevo br. Rudolfa ter pojasni odgovor, ki so ga dobili iz Columbusa. Priporoča, da naj se pozabi kar je bilo. Br. Kushlan zagovarja svoj predlog. Predlog dobil 30 proti
Pa 55 glasov. '
Br. Traven ugovarja očitanju, ker v resnici se ni nikjer nič prenašalo. Ter pojasnjuje zakaj je bil proti opustitvi asesmenta. Br. Pollock priporoča, da naj denar sedaj ostane kjer je. Br. Pucel vpraša, če bo Zveza še nadalje imela oskrbnika. Br. Traven pojasni, da Zveza nima oskrbnika že od l.'januar-ja 1938. A sedaj pa naj se odloči kako bo to v bodoče.
Br. Lokar predlaga, da ima bodoči gl. odbor nalogo, da upošteva vse člane Zveze pri oddaji del, seveda, da so istih zmožni. Podpirano in sprejeto.
Br. Penko predlaga, da odslej pobira najemnino gl. blagajnik. Podpirano in sprejeto z večino. Br. Geo. Turek pripomni, da naj gl. blagajnik tudi oskrbuje posestva in naj se mu zato nakaže primerna odškodnina.
Ses. Zalokar priporoča uradne ure za gl. urad od 8 do 12 in
1 do 5 ure.
Ses. Novak predlaga ,da naj gl. odbor skuša dobiti takozvani group insurance za vse tajnike in blagajnike društev, (proti tatvini). Podpirano.
Odbor za resolucije je poslal zahvalo na skupna društva S. D. Z. na St. Clair Ave. in Collinwood-Euclid. Se odobri. Volitve gl. odbora:
Nominacija za predsednika: Ponikvar, Kushlan, Trebeč, Zo-rich, Centa, J. Lokar. Sprejela sta Ponikvar in Kushlan.
Predsednikom izvoljen br. Ponikvar z 74 proti 32 glasovom. Br. Ponikvar se zahvali za zaupanje, ter obljubi da bo po svojih najboljših močeh deloval še v bodoče za napredek S. D. L
Nomin. za 1. podpreds. Br. Surtz je bil na predlog br. Fen-
kota izvoljen enoglasno.
Nomin. za 2. podpreds. Nominiranih je bilo vec delegatov, a sprejela sta samo sestra Brešak in br. Joe Grdina. Izvoljena ses.
Brešak z 77 proti 29 glasovom.
Nomin. za 3. podpreds. Br. Ravnahrib, na predlog br. Dolenca
•se ga izvoli enoglasno. Sprejeto.
Nomin za gl. tajnika. Br. Gornik st. Na predlog br. Dolenca se ga izvoli enoglasno. Sprejeto. Br. Gornik st. se v jedrnatih besedah zahvali za tako veliko zaupnico.
Nomin. za pom. tajnika. Br. Traven, ker ni imel proti kandidata se ga izvoli enoglasno.
Nomin. za zapisnikarja. Nominiranih je bilo vec delegatov, a sprejme samo br. Rozman, torej proglašen za bodočega zapism-
kUrj'Nomin. za blagajnika: br. Okoren in br. Penko, sprejmeta
nominacijo.
Br. Okoren izvoljen z 70 proti 36 glasovom. Za urad gl. zdravnika sta bila nominirana dr. Kern in dr. škur Izvoljen je bil dr. Kern z 56 proti 50 glasovom.
Nomin za preds. nadzornega odbora je bilo nominiranih vec delegatov a sprejela sta samo br. Penko in br. Šuštar. Izvoljen br. šuštar z 65, proti 42 glasovom. Pol ure odmora.
Joseph Trebeč, konvenčni predsednik; Frank A. Turek, konvenčni zapisnikar.
"Da."
"Cemu ti bo?"
"Tebi jo podarim. In tudi ovco."
Zijal je.
"Meni —? Da bo moja —? In sestrina, ki stoji tamle pri ognju?"
"Seveda! Bi jo imel kje pasti?"
Šele tedaj je razumel. Kar poskočil je, da se mu je majala ogromna glava, kričal in krilil z rokami in očesci sta se mu svetili.
"Da bi jo za sebe pasel —? In koza bi mi dajala mleko—? In ovca volno —? Tako misliš?"
"Seveda!"
"Effendi, tega še nihče ni čul, da bi bil kdo komu ovco in kozo podaril —. Bogata bo va, jaz in sestra, ki stoji tamle pri ognju, zelo bogata! In pasla bova ovco in kozo na pašnikih, ki so padišahovi in ki sme na njih vsakdo pasti."
Zresnil se je in me nezaup-no gledal.
"Ampak — taka reč je draga — draga —! Ali imaš toliko denarja?"
"Še več ti bom dal ko samo za eno ovco in kozo!"
Segel sem v žep.
"Poglej tele srebrne novce! Za dve sto piastrov jih je. Najmanj štiri ovce in koze si lahko kupiš."
Lepe obleke izdeluje Anica Rogelj Franks
in
Vernie Sneller Franks
1032 E. 76th St. Tel. EN-4296.
(x)
"Dve — dve sto — piastrov — ?" je blebetal.
"Vzemi jih! Ampak glej, da ti jih nihče ne ukrade!"
PostaviP se je.
"Ukrade —? Meni —? O, prebrisan človek sem! K popu poj dem, pomagal mi bo.
Toda šališ se, effendi —! Bogataša bi bila, jaz in sestra, ki stoji tamle pri ognju —."
"Imate popa v vasi?"
"Da! Zelo*dober mož je in včasi mi da jesti."
"Si kristjan?"
"Da! In sestra tudi, ki stoji tamle pri ognju."
Ponosno je govoril. Je bil le dober človek.
Napisal sem nekaj vrstic na listek in mu ga dal.
"Če bi kdo rekel, da si nisi pošteno pridobil denarja, mu pokaži tale listek. Najbolje je, da greš k popu z denarjem."
"In kaj je tam napisano?"
"Da sem ti podaril dve sto piastrov. In podpisal sem se."
Še vedno je držal srebrnike v roki in neverno strmel. Položil sem mu listek k denarju na dlan, odšel in za jahal.
Tedaj pa je skočil za menoj in kričal:
"Je tole res moje—1"
"Da!"
"Moje in moje sestre, ki stoji v koči pri ognju?"
"Seveda! Pa nikar ^ne vpij! Ni treba vedeti ljudem, da sem bil pri tebi.
Pojdi! Obljubil si, da nam pokažeš pot k cesti. Ne utegnemo čakati."
"Takoj — takoj —! Saj že grem, kar pridem!"
Pohitel je nazaj k sestri, ki
., . ..	, ,. „ - ..	'izvemo pravo resnico, dočim
je stala pri ognjišču Najbrž vi jo na planoti roparji, kise
je zakopala denar v kot. In ko, ponujajo potnikom - vodni-1	ge ^
se je vrnil, je spet mislil za- ke, jih zapeljejo ubijejo n	Mundelein je tudi po-
četi s svojo kričavo zahvalo, »ropajo ter njihova trupla,
treščijo v prepad.	. '	f
Prijetno in zabavno njegovo pnprostimi Italijani, ki so se vsi
pripovedovanje ni bilo posebno—.
(Dalje prihodnjič)
-o--
Pa prekinil sem ga, tiho je stopal poleg nas in menda sanjal o neizmernem bogastvu štirih ovc in štirih koz —. Osrečil sem dva siromaka. Še dve ali tri koče smo srečali pa prišli do lesenega mostu, ki je držal črez Josko. Na drugem bregu je stala vas Paha. Tu pa tam je svetila luč iz hiše, ljudje so nas srečava li in zijali za nami.
Onstran vasi smo prišli na cesto, naš spremljevalec se je poslovil.
Ko smo bili deset korakov daleč in mu nismo mogli več prepovedati kričanja, je vpil: "Tisočkrat se ti zahvaljujeva, jaz in sestra, ki stoji v ko-
ntrinjali s predsednikom Roose-veltom, ki je obsodil preganjanje katoličanov in Židov v Nemčiji. -o-
či pri ognju!

Nadaljevanje dvetnajste konvenčne seje dne 22. sepl. 1938 Sledi nominacija I. nadzornika. Nominacijo sprejmeti sestri Durn in Tomažič. Izvoljeni' je sestra Durn z 51 glasovi, sestra
Tomažič 48 glasov.
II. nadzornik: nominacijo sprejmejo in dobe: sestra Jerman 21, sestra Žagar 18, sestra Tomažič 20 in brat Pollock 39 glasov. Na ožjo volitev gresta sestra Jerman, ki dobi sedaj 51 in brat Pollock, ki dobi 49 glasov. Izvoljena sestra Jerman.
III nadzornik: nominacijo sprejmejo in dobe: sestra Tomažič 42, brat Pollock 50 in brat Krečič 9 glasov. Na ponovno volitev gresta sestra Tomažič, ki dobi 52 glasov in je izvoljena; brat
Pollock dobi 49 glasov.
Brat Penko se oprosti radi nujne zadeve ter sprejme nominacijo za predsednika porotnega odbora.
IV. nadzornik: nominacijo sprejmejo in dobe: sestra zagar 20, brat Pollock 37, sestra Seme 15, sestra Bradač 19 in brat Sve-lek 10 glasov. Na ožjo volitev gresta sestra Žagar, ki dobi sedaj 47 glasov in izvoljen je brat Pollock s 55 glasovi.
Finančni odbor: Nominacijo za predsednika sprejmeta brata Kushlan in Lekan; brat Kushlan dobi 40 glasov in izvoljen je brat
Lakan, ki dobi 61 glasov.
I. odbornik: nominacijo sprejeli: Vehovec, ki dobi 44, Bres-
kvar, ki dobi 25, Giiha, ki dobi 13 in Dolenc, ki dobi 18 glasov. Ožja volitev med Vehovcem, ki je izvoljen sedaj z 62 glasovi m
Breskvar dobi 38 glasov.
II.	odbornik: nominacijo sprejmejo: Gliha, ki dobi 17, Breskvar, ki dobi 45 in Virant, ki dobi 37 glasov. Na ponovno glasovanje gresta Breskvar, ki dobi 48 in Virant, ki je izvoljen z 49 glasovi.
III.	odbornik: nominacijo sprejmejo in dobe: Breskvar 45, Dolenc 36 ip Gliha 19 glasov. Ožje volitve med Breskvar jem in Dolencem in izvoljen je Breskvar s 57 glasovi in Dolenc dobi 42 glasov.
Več delegatov stavi vprašanje, ako more biti brat Breskvar kot uslužbenec banke izvoljen. Predsednik pojasnjuje. Sestra Zalokar izjavi, da ni nikjer v naših pravilih, da bi uslužbenec banke ne smel biti izvoljen. Naša pravila se nanašajo na direktorje in upravnike bank. Zbornica izvolitev Breskvarja enoglasno proglasi polnomočnim.
IV.	odbornik: nominacijo sprejmejo in dobe: Susnik 15, Dolenc 38 in Gliha 22, Hosta. IS in Kogoy 12. Na ožje volitve gresta Dolenc in Gliha in oba dobita po 50 glasov. Pri ponovni volitvi pa je izvoljen Dolenc s 52 glasovi in Gliha dobi 48 glasov.
Porotni odbor: Nomir.ir.ani in sprejmejo Balant, Zalokar in Penko ter dobi Balant 54, Zalokar 30 in Penko 21 glasov. Izvoljen Balant.
I.	porotnik: nominirani in nominacijo sprejmejo: Bradač, ki dobi 24, Zupančič, ki dobi 13, Zalokar, ki dobi 37, F. Turek, ki dobi 11, Hosta, ki dobi 11 in Cesnik, ki dobi 6 glasov. Ožje volitve med Bradač, ki dobi sedaj 54 in. Zalokar, ki dobi 48 glasov.
II.	porotnik: nominacijo sprejmejo in dobe Bil Vičič 48, Za-lar 38 in Zupančič 16 glasov. Ožja volitev med Vičičem in Zalar-iem prinese izvolitev Vičiču s 48 glasovi, Zalar dobi 47 glasov.
Za športnega komisarja je enoglasno izvoljen Rudy Lokar. V zbornici vlada precej veselo razpoloženje in brat Okorn opozarja, da je volitev namestnikov prav tako važna, kot pa volitev odbornikov. Izvoliti je treba namestnike razen gl. predsedniku, gl. tajniku, predsednikom nadzornega, finančnega in porotnega' odbora, katerih mesta po naših novih pravilih zavzamejo prvi odborniki.
Za namestnika "prvega podpredsednika je izvoljen Zalar, za nam. II. podpreds. Grdina, tretjega Merhar. Sestra Žagar je namestnic^ pom. tajnika m sestra Josephine Petrič pa namestnica zapisnikarja. Za namestnika blagajnika sta dva kandidata: Centa in Vidic. Izvoljen Vidic, ki dobi 51 glasov, Centa pa 35.
Za namestnike nadzornikov so izvoljeni: kot sledi: sestra Zupan prva, sestra Kalan druga ter sestra Mary Frank tretja namestnica, četrta sestra Mausar.
Namestniki finančnih odbornikov so kot sledi: Centa prvi, Ana Hočevar druga, Hosta tretji in sestra Milavec četrta'namest-
11Ca Namestniki porotnih odbornikov: prva je sestra Planinsek
in drugi je Frank Žagar.
Za namestnico sporthega komisarja je po dolgem obotavljanju prevzela sestra Albina Novak.
Za kraj prihodnje konvencije je več predlogov: Lorain, Euclid Coll i n wood-Waterloo in Holmes, Newburg, Barberton in 'Sta Clair Na ožjo izbiro gresta Berberton in Euclid in zmaga Euclid S tremi glasovi. Oddanih z». Euclid 51 in Barberton 47 glasov.
Ker je s tem dnevni red konvencije izčrpan, se predsednik zahvali za sodelovanje pri njegovem težavnem poslu. Zaključena je bila deveta redna konvencija s himno "Hej Slovani" ob 10:55.
Joseph Trebeč, konvenčni predsednik; Louis Rozman, konvenčni zapisnikar.
IV.
Obračun.
Temna noč nas je objela. Drugih naših konj še nisem poznal, saj smo jih dobili šele tisti dan. Na Riha pa sem se lahko zanesel, da bo tudi v temi našel cesto. Pojez-dil sem na čelo naše čete, položil vajeti na sedelni glavič in mu prepustil, da nas je vodil.
Jezdili smo navkreber, po ravnini, pa spet navkreber, po temnih gozdovih in goščavah. Da je Žuti kje čakal na nas, polovico bi nas bil lahko po-strelil. Napenjal sem oči in u-šesa, pa nič sumljivega nisem opazil.
V dveh urah smo bili v prvi vasi za Paho. Bi bilo le bolje, da si vzamemo vodnika, sem zasodil. Ranko je sicer trdil, ponosno trdil, da pozna deželo, pa sumil sem, da le zato, ker bi bil rad potoval z nami. Sicer pa je bila noč res temna in mesec je pozno vzhajal.
Nismo utegnili še iskati čo-bana, ki nam ga je nasvet oval paski pastir. Vprašali smo prvega človeka, ki smo ga srečali, kje bi dobili vodnika za dober denar. Sam se nam je ponudil, za deset piastrov bi nas peljal do hana Nevera, če počakamo, da stopi po konja. Pogodili smo se, v nekaj minutah se je vrnil.
Previdni smo morali biti z njim. Utegnilo je biti, da ga jo najel Žuti, čakal je na nas, speljal bi nas na napačno pot. Vzeli smo ga na sredo, mu obljubili dvajset piastrov, če bo' pošten, pa kroglo v glavo, če bi nas varal.
Spet smo jezdili po gozdih in prispeli v treh urah do druge vasi. Za vasjo so ležala polja, za njimi pa gozd. Iz temo na levici je bučala voda. Vodnik je povedal ime reke, pa sem ga pozabil.
Mesec je priplaval na nebo, bolje smo videli. Po divji gorski pokrajini smo potovali, strme stene in zobati grebeni vsepovsod, vlažen zrak, orjaška drevesa, votlo šumenje vrhov, čudne in strahotne sence, ki jih je slikal mesec na našo pot—.
Cesta je bila neznosna. Vsak hip so se spotaknili konji ob skali ali pa stopili v globoko jamo. In po taki cesti bi se naj vozila Galingrejeva žena s
hčerko in zetom.
Jezdili smo in jezdili, da je zapihal jutranji veter in da nas je zazeblo. Od vodnika sem zvedel, da smo sredi hribovja Kerubi, v divjem, razvpitem kraju. V eni uri da prispemo v han Nevera.
Vprašal sem ga, zakaj se han tako imenuje. Pravil je, da stoji na gorski planoti, po kateri se vlečejo dolge, globoke in včasi zelo široke razpoka. V skok da jezdec pa ne sme pognati konja po planoti, vsak hip se lahko odpre pred njim prepad, ne mogel bi več kreniti v stran, strmoglavil bi v globočino. Mnogo ljudi da se je že ponesrečilo na tisti izdajalski planoti. Ljudje pripovedujejo, je pravil, da ži-
Decemberska številka "Novega Sveta"
Te dni bo izšla dvanajsta ali decembrska številka družinskega mesečnika "Novi Svet." Prinaša sledečo vsebino:
"Betlehem" uvodni članek) ; "Pregled" svetovnih dogodkov) ; "Poklicne skupine" (članek) ; Ksaver Meško: "V sveti noči" (pesem); France Bevk: "Pozni popotnik" (črtica); "Rt. Rev. J. J. Oman" (življenjepis); "Sonce se upira"; J. Jagodič: "Tja v Betlehem" (pesem); J. M. Trunk: "Tihe ure" ("Spoznavaj Boga" članek); J. M. T.: "Iz narave"; J. J.: "Dogodek, kakršnih je veliko" (črtica); "Malo drobiža"; "Slovenski pijonir" (opisovanje naselbin, družin in posameznikov) ; "Dom in zdravje" (nasveti za vzgojo, zdravje, kuhinjo, itd.); "Indianapolis je zmagal!"; T. Brdar: "Velika ljubezen" (roman).
Vsem naročnikom in drugim javljamo, da nagrade za obnovitev in nove naročnine DVA ZEMLJEVIDA, e^en od celega sveta, drugi od Združenih držav, ostanejo v veljavi do konca tega leta 1938. Vsak, ki obnovi za celo leto, ali se pa na novo naroči in plača celoletno naročnino za list "Novi Svet" v času do 31. decembra 1938, bo prejel omenjena dva zemljevida. List stane za Združene države $2.00 letno; za Kanado in inozemstvo pa $3.00 na leto. Naročnino sprejema: "Uprava Novega Sveta," 1849 West Cermak Rd., Chicago, 111.
-O-;---
Amerikanci radi štrajka ne morejo domov
Le Havre, 6. decembra. Sem
je dospelo kakih 326 ameriških državljanov, ki so se borili v vr-etah španskih lojalistov in so zapustili fronto z željo, da se vrnejo v Zedinjene države. Toda obtičali so v L,a Havre, ker radi štrajka mornarjev parniki francoskih parobrodnih družb ne vozijo. Iz Španije se pričakuje v par dnevih še nadaljnih 250 Amerikancev, ki so zapustili lo-jallstično fronto.
--o-
169 novih pristanišč za ameriške zrakoplove
Washington, 6. decembra.
WPA delavci bodo tekom prihodnjih par let zgradili v Zedinjenih dažavah nadaljnih .169 zrakoplovnih pristanišč. Doslej so jih zgradili ali pa povečali 191. Ogromna svota $66,000,-000 je bila vporabljena v ta namen. Vlada ima nadaljnih $16,-C00,300 pripravljenih za ista dela. Novi, večji zrakoplovi se gradijo, ki prevažajo do 40 potnikov. Za te vrste zrakoplovov morajo biti novi pristani.
MALI OGLASI
DNEVNE VESTI
K. K. K. v borbi proti C. I. O. organizaciji
.Atlanta, Ga., 6. decembra. Vojna je bila proglašena med organizacijo K. K. K. in med C. I. O. že je prišlo do posameznih spopadov v raznih delavskih podjetjih na ' jugu. Organizatorji C. I. O. naznanjajo, da namerava K. K. K. za vsako ceno preprečiti organiziranje tekstilnih in drugih delavcev v južnih državah. "Ne samo, da Ku Klux Klani grozijo in ustrahujejo delavce," se je pritožil organizator Earhart," pač pa so jih že v več slučajih dejansko napadli. Po vseh shodih, ki jih prireja K. K. K. se slišijo ostri govori proti C. I. O. organizaciji. Več slučajev se je že pripetilo, ko so člani K. K. K. vdrli v stanovanje unij-skih delavcev ponoči, odpeljali delavce v bližnji gozd, kjer so jih silovito pretepli, nakar so jim zagrozili s smrtjo, ako ne pustijo C. T. O. organizacije."
-o-
Chicaški časopisi piketi-rani od unije
Delo išče ženska srednje starosti, vdova. Bi rada dobila delo pri hišnih opravilih pri dobri družini. Naslov pustite v uradu tega lista.
(296)
O dda se
v najem dvoje stanovanj, vsako po 5 sob in kopališče. Eno na 6230 Carl Ave., drugo na 1099 E. 64th St. Poizve se na 1073 'Addison Rd. (Dec. 2. 3. 7.)
Zgubila se je
črna kiklja, med Bonna Ave. in 71. ceste. Kdor jo je našel naj vrne na 1246 E. 59th St. Tel. ENdicott 0789.
Išče se stanovanje
dveh sob z opremo za pečlarja. Plača se $12.00 na mesec. Kdor ima kaj naj prinese naslov v urad tega lista.
Chicago, 6. dec. — Chicaška časnikarska unija je sklenila s piketiranjem časopisov Evening American in Morning Herald and Examiner. Dasi oba časopisa izhajata, pa odhaja več uslužbencev na štrajk tako da bosta s poslovanjem najbrž prisiljena prenehati. Na štrajku je sedaj kakih 500 uslužbencev uredniškega štaba in trgovskega oddelka podjetja.
o
NAZNANILO
Članicam društva Srca Marije (Staro) se tem potom naznani ,dji se bo vršila glavna letna seja v nedeljo, U- dec. ob 2. popoldne v navadnih prostorih v stari šoli sv. Vida. Pridite vse, ker bo več važnih zadev za rešit, obenem volitev odbora za prihodnje leto.
Obenem tudi naznanim, ker mogoče vse ne veste, da je bilo na glavni letni seji sklenjeno, da vsaka članica prispeva 25c v društveno blagajno, to pa namesto veselice. Prispevek se je že začelo pobirati v mesecu oktobru. Vse tiste, ki še niste plačale 25c, ste prošene, da poravnate ta mesec, da se bo tem lepše uredilo račune.
Na svidenje v nedeljo popoldne 11. decembra.
S sestrskim pozdravom,
Frances Novak. (Dec. 7. 9.)
Zgubljena suknja
Dne 30. novembra se je v S. N. Domu na St. Clair Ave. zgubila moška suknja pri balinca-nju. Kdor jo je mogoče zamenjal ali vzel, je prošen, da vrne na 913 E. 73rd St. in dobi svojo suknjo vrnjeno. _
Pozor!
Mi izdelujemo obleke, površni-
italijani obsojajo prega-jke in suknje po vašem naročilu, nianja V Nemčiji | Vzamemo hranilne knjižice Chicago 6. decembra. Karcli- North American banke ali nal Mundelein, nadškof v Chica- Custodian hranilnice. Ne zamu-gu, se je včeraj vrnil iz Rima, kjer je obiskal sv. očeta v važnih zadevah. "Prijetno je živeti v Ameriki," je dejal prelat, "kjer
Custodian hranilnice, dite prilike.
Brazis Tailors 6113 St. Clair Ave.
(Dec. 7. 9. 13.)
Toda tudi ti nisi izvršil podlega zločina. Maščeval si samo moža, ki ga je prevarala lahkomiselna žena.
V kratkih besedah Ti bom opisal zgodovino mojega življenja. Razumel boš, da nisem mogel storiti drugače, ker me je žena uničila in privedla do blaznosti.
Pripadal sem ugledni ruski rodbini in prišel v Rim radi študija. Tukaj sem spoznal Bianko, hčerko visokega vatikanskega uradnika.
Ljubil sem jo do blaznosti, — ko zvem nekega dne, da se vsak dan sestaja z nekim markizom. Odšel sem k njenemu očetu, toda ta mi porogljivo svetuje, naj pozabim te ljubezenske sanje in naj se vrnem v Rusijo.
Maščeval sem se! Sedaj vzdihuje cela hiša in objokuje mrtvo Bianko. Njen oče je poslal stotine ljudi, da iščejo morilca.
Zato beži, Ernesto Fallieri! Beži, da Te ne najdejo in te ne pripeljejo pred sodnike, ki bi te neusmiljeno obsodili na na smrt!
Vem, da me boš preklinjal. Vem, da me sovražiš.
Toda prisegam ti; naloga mojega življenja bo, da ti poplačam, kar si storil za mene.
Vedno bom blizu Tebe, če boš stanoval v Parizu ali Pe-trogradu. Kjerkoli boš, neznanec bo v Tvoji bližini in če boš rabil dobrega učitelja, če boš potreboval pomoči — jaz bom pri Tebi! Nikoli ne bom pozabil, da si mi žrtvoval — svojo vest."
Ganjen sem čital te vrstice.
Mnogo let je minilo, ne da bi videl onega, ki me je storil morilca.
Preselil sem se v Petrograd in se naselil v hiši, ki je kmalu postala zbirališče mojih prijateljev in tovarišev.
Nekega dne mi najavi sluga obisk generala Serge j a Pa-letrova. Mnogo sem že slišal o njem. Večkrat se je odlikoval kot hraber vojak in dober vojskovodja.
Ko je vstopil v mojo sobo general, skočim presenečen, kot da sem zagledal prikazen.
Pred mano je stal človek in me gledal z resnim pogledom. Ko je zapazil moje preseneče-
XMAS SALE
Rebuilt Like New
REFRIGERATORS 6-Ft. Servel Now .	$ 59.00
r»-Ft. Frigidaire ........................ 39.00
$249.00 Universal ......................... 79.00
$379.00 Frigldaire ..........119.00
WASHERS
$79.00 Barton for ...............................$39.00
$99.00 Barton Cut ................................ 30.00
$104.00 Thor Cut ..................................40.00
RADIOS
$84.00 Phico '38 for ............................$42.00
$79.00 Philco '38 for ............................ 30.95
S24.00 Sp-eial for	..................... 9.50
Zenith 6 tube '39 ............................ 14.95
RANGES
$129.00 Grand '37 $69.00 $69.00 Grand '38	.....................49.00
SEWING MACHINES
$79.00 White New ..............................$39.50
$160.00 White '38 Cut ..................... 02.00
Automatic Iron $7.95 for .................... $3.95
Maytag Ironcr M $79.5Q for	$29.50
Sale on miscellaneous appliances.
Norwood Appliance and Furniture Co.
6104 ST. CLAIR AVE.
O'PKN EVENINGS
vloge v tej posojilnic
~ ^f^NGj*^ -J so zavarovane do $5000 po Federal
f/t£/ o• vol/« \	^	r
Savings & Loan i yjWJMij'] Insurance Corpo-vSTttSTTs-/, ration, Washing-
YKo\ »»WWW. y^Vy/	_
•XS&rj^V) ton, D. C.
Sprejemamo osebne In druSt-
vene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan.Co. 0235 St. Clair Ave. HEnd. 5670
nj, reče:
—Vidim, abbe Fallieri, da ste me spoznali.
—-Neznanec! — sem vzkliknil, — sedaj se mi približuješ v osebi generala! V kakšen zločin me hočeš sedaj zapeljati, da me popolnoma uničiš?
Neznanec se bridko nasmehne.
—Nisem se preobjlekel, — reče z skoraj prosečim glasom.
—	Ali mi še vedno niste oprostili, da sem nakopal na vašo dušo bol in tugo, prijatelj? Verjemite mi, jaz sem tisočkrat hujše kaznovan od vas. Ne najdem miru. Dan in noč me preganja mrtva Bian-ka.
Videl sem, da je še mnogo nesrečnejši kakor jaz. Nisem premišljal in dal sem mu roko. Od tega časa sem postal njegov prijatelj. Spoznal sem da je eden izmed najplemeni-tejših in najboljših ljudi, kar sem jih sedaj poznal.
Tako je preteklo nekaj tednov. Misel, da se bom moral ločiti od svojega novega prijatelja, je bila za mene težka.
Nekega dne, ko sva skupno večerjala, položi on svojo roko na mojo ramo ter pravi:
—Čas je, prijatelj, da vam rečem zbogom. Prtljaga me že čaka. Potujem v Kavkaz,— nikdar več se ne bova videla.
Na trepalnicah so se mu pojavile solze. Videl sem, da je tudi njemu bilo težko ločiti se.
—Zakaj potujete tako daleč, general? — ga vprašam.
—Priznal vam bom, za kaj gre, — odvrne on. — Jaz sem oženjen. V Tiflisu živi moja žena, ki jo ljubim. Hrepenenje me žene k njej.
—Toda zakaj niste izbrali za stalno bivališče Petrogra-da? — ga vprašam.
—	Ali mar naj pripeljem svojo ženo v svet, v oni isti svet, ki je- tudi Bianko pokvaril. Ne, ko sem vzel Fatme za ženo, sem prisegel, da jo bom skrival pred hinavskim svetom, da ostane njeno srce čisto. Toda predjagam vam nekaj drugega, abbe Fallieri, pojdite z menoj! Spoznajte mojo ženo! Zadivila vas bo njena lepota, dražestnost in krepost!
Jaz pristanem in midva odpotujeva. Po zelo napornem potovanju sva prispela v Tif-lis. V vili mojega prijatelja naju je sprejela njegova soproga. Nikdar nisem videl lepše žene. Sedaj sem razumel zakaj je general ni hotel pripeljati v svet. Vsi možje bi ji ležali pred nogami, a srce žene je lahko premotiti!
Tako so minili trije tedni. Hodila sva na lov, prijatelj mi je razkazoval okolico, a ko sva se vračala, naju je pričakovala njegova soproga na svojem najljubšem mestu, na -verandi in nama postregla z jedjo in pijačo.
Nekega dne'sva odšla na lov na tigre. Trajal je tri dni. Ubila sva prekrasnega velikega tigra ter se vesela vrnila domov.
General Paletrov se je veselil svidenja s svojo ženo. Ona ga je namreč zaklinjala, naj ne gre na lov. Bala se je za njega, slutila je nesrečo.
—Sedaj bo videla, kako neumna 'je bila njena bojazen, — mi reče oh, ko sva se približevala k vili, — kako bo srečna, da sva se vrnila.
Začudila sva se, da tokrat nisva našla Fatme na verandi.
General nagubanči čelo. — Morda je bolana, — reče on.
Naznanilo
DELNIČARJEM IN DRUŠTVOM-DELNIČARJEM
Slovenskega delavskega doma
15335 Waterloo Rd., Cleveland, Ohio
REDNA LETNA SEJA
delničarjev in društev-delničarjev Slovenskega delavskega doma, Cleveland, O., se vrši dne 26. januarja, 1939 v avditoriju SDD, Waterloo Rd., pričetek ob 8. uri zvečer.
Direktorij Slov. Del. Doma.
^iSSSaMZSS^Si^
jg/i Skrivnosti ruskega carskega dvora
Mrjfl lOnnklfiZSSitfiEaKiHiaBttSI^
M - WM
^^^	ROMAN
Japonci morajo pri svojem prodiranju v Kitajski popravljati mostove, katere podirajo za seboj bežeči Kitajci, kot kaže slika.
Pred nemškim konzulatom v New Yorku so se vršile velike demonstracije radi preganjanja Judov v Nemčiji.
vezala k drevesu.
—Naprej! — vzklikne general odločno in sname svojo puško. — Jaz bom šel naprej. Idite za menoj. Jaz vem, kje se nahaja razbojnik.
Korakala sva po prekrasni, bajni okolici. Bila sva preveč razburjena, da bi se mogla razgovarjati.
Vsak hip sem mislil, da vidim za kakšno \vetIico ali listom strašno glavo strupene kače. Toda kmalu je izginil moj strah in tako sta minili dve uri, a nisva srečala niti kuščarja.
Nikjer se ni nič pojavilo, kar bi naju postrašilo.
Pogledal sem na uro. Bila je ena po polnoči.
—General, — vprašam, — kako dolgo še bova morala hoditi, da prideva tja, kjer se po vašem mišljenju nahaja razbojnik.
—Ni več daleč, — odvrne on. — Toda hiteti morava. Pred tretjo uro morava priti iz doline, ako nočeva postati žrtvi kač.
Korakala sva še celo uro in konečno dospela do goste goščave, prepletene s tisočimi malimi vejicami. General vzame nož ter me prosi, naj mu pomagam in začne rezati vejice, da si napraviva vhod.
(Dalje prihodnjič.)
Mrs. R. E. Dwyer, levo in Helen O'Brien, sta stavili $2 na konja pri dirkah. Konj je zmagal in srečni žensJci sta dobili za dva dolarja $6.754.50.
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateremu je znižana cena in stane samo:
% 2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O.
V istem hipu stopi iz hiše stara služabnica in nama pride jokajoč in vzdihujoč nasproti. Pripovedala nama je, da je istega dne, ko sva odšla, šla gospa na vrt, da nabere cvetja. Naenkrat je opazila služabnica z okna, kako je neki divji človek preskočil ograjo vrta in kako se je približal gospej.
Fatma se je preplašila in hotela zbežati, toda takoj- jo je neznanec dohitel. On jo zgrabi in potegne za seboj.
Prestrašena služabnica je poklicala sluge na pomoč, toda bilo je že prepozno. Razbojnik je že izginil z gospodarico v gozdu. Služabniki so oboroženi s puškami preiskali vso okolico, toda izgledalo je, da je razbojnika in gospo požrla zemlja.
Kot okamenel je stal general.
— Poznam razbojnika, — reče on konečno z zamolklim glasom. — Vem, komu je bilo do tega, da mi je odpeljal Fatmo. To je oni, ki je zasledoval mojo ženo s svojo ljubeznijo, poglavar Sulan.
Nato se obrne k meni ter pravi:
—Prijatelj, odšel bom takoj, da poiščem svojo ženo. Ne prosim vas, da greste z menoj. Zgodi se lahko, da se ne vrnemo več.
—Kaj general!? — vzkliknem, — mar mislite, da bom ostal mirno v vili, med tem ko boste vi iskali svojo ženo? Ne, šel bom z vami. Rad vam bom žrtvoval svoje življenje, ako vam bom mogel s tem pomagati.
Zajahala sva konja in odšla s tremi ljudmi iz generalove hiše, oboroženi do zob, na lov za zločincem.
Preiskali smo vso okolico, toda brez uspeha.
Jahali smo brez prestanka, nismo slačili obleke s telesa ter smo konečno tretji dan postavili šotore na robu nekega gozda. Prižgali smo ogenj, da
se ogrejemo. Sluge so kmalu zaspali. Tedaj me pokliče general k sebi ter mi zašepeče:
—Vidli ste, prijatelj, da nama ni uspelo najti Fatmo.
—Na žalost, — odvrnem.
—Še eno mesto je, kjer se more nahajati razbojnik z mojo ženo. Najbrže je pobegnil z njo v "dolino blaženih."
—Kje je ta dolina, general? — vprašam.
—Oddaljena je uro hoda od tu, — odvrne on, — toda četudi ima tako lepo ime, vendar je to grozen kraj.
—Zakaj se potem imenuje tako?	•
—Ker je prekrasen. Toda v njem živijo samo kače, strašne strupene kače: nikjer na svetu se ne nahajajo v taki množini, kakor ravno tam. Tam živijo strahovite kobre. Dokler je dan, dokler sije soln-ce, se skrivajo v pečinah, toda ko izide mesec, tedaj čakajo za krasnimi cvetlicami na svoje žrtve.
—Toda če je tako, mar je razbojnik res pobegnil tja?
— Njemu je gotovo znano kakšno skrivališče, kjer mu kače ne pridejo do živega.
Upal je, da ga do tja ne bodo preganjale.
—	Prijatelj, — nadaljuje | on, — razbojnik se je motil, ako je mislil, da me bodo te strahote odvrnile od nadalj-nega zasledovanja. Sklenil sem da grem tja in da 'najdem svojo ženo.
—Jaz vas bom spremljal,— odgovorim.
—	Pomislite, prijatelj, — reče on, — da ste s temi besedami mogoče zapisali sami sebi svojo smrtno obsodbo.
Mesto odgovora začnem pregledovati svojo puško in se pripravljati na pot.
—Slug ne bova budila, — reče general. — Oni bi samo poskušali, da naju odvrnejo od tega sklepa.
Četrt ure pozneje sva jezdila po cesti, ki je vodila ob robu gozda. Priganjala sva konja, da bi dosegla dolino še pred tretjo uro, ko izgine mesec. Tedaj se nama ni treba bati kač, tedaj niso tako nevarne.
Ne vem več, kako dolgo sva jahala, toda ko sva ustavila svoja konja, sva se nahajala na vznožju velikih gričev.
Skočila sva s konj in ju pri-
Na desni je Charles A. Harnett, newyorski državni komisar za motorna, vozila, ki je obdolžen, da je dobil od neke družbe taksijev $67.000 podkupnine.
Na božični dan, 25. decembra, bo pevsko društvo
"Lira" priredilo krasen slovenski radio program. Ker so pa stroški za tak program veliki, se prosi cenjeno slovensko javnost za blagohotne doneske. Kolikor more kdo dati, se hvaležno sprejme. Ti doneski se sprejemajo v stari šoli sv. Vida in sicer
ob nedeljah od 6 zjutraj do 1 popoldne ob sobotah od 1 do 4 popoldne ob četrtkih od 6:30 do 8 zvečer
Ti doneski se pobirajo samo do 20. decembra. Torej kdor bi želel nekaj prispevati za prelep božični radio program, je prijazno prošen, da prinese kar pač more na gori omenjene dneve v staro šolo sv. Vida.
"LIRA"