Cena l Din
upiavutaLvu. Ljubljana, tinailjeva uiica 6. — Telefon St. 8122, 3123, 8124. 3125, 3126.
[nseratm oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ln 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica 8t 11. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon St. 190.
Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St 100.
Podruznx a Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: ▼ htšl dr. Baum-eartnprla.
Ponedeljska izdaja
Poneucijaii.il ii'Utajil .Juua,
vsaV ponedeljek zjutraj. — naroča se posebej tn velja po pošti prejomana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavliena Din 5.- mesečno
Uredništvo:
Ljubljana: Knanjeva uiica 5. Telefon St 3122, 3123, 3124. d!25 tn 3126
Maribor: Josposka ulica 11. Telefon St 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Habsburško strašilo
Prve realne posledice italijanske politike: novo vznemirjenje Evrope - Mnenje glasila Društva narodov: edino jamstvo reda in miru v Evropi je zavezništvo Francije in Male antante
2eneva, 25. februarja, r. V zadnjem času se vedno bolj zgoščujejo vesti o pripravah za povratek Habsburžanov na avstrijski, odnosno madžarski prestol. Razni dogodki pričajo, da je bila od Heimwehra v Avstriji izzvana državljanska vojna samo ena etapa velikopotezne akcije, ki si je stavila za cilj obnovo avstro-ogrske monarhije. Službeno so se take vesti tako na Dunaju kakor v Budimpešti doslej vedno de-mantirale, vendar pa ti demantiji niso mogli pomiriti mednarodne politične javnosti, ki vidi v tem novo ogrožanje miru v vsej Evropi. V zadnjem času se je z gotove strani skušalo zaplesti v to akcijo celo Francijo, češ da ie že dala svoj pristanek za povratek Habsburžanov. smatrajoč obnovo monarhije za najjačjo garancijo zoper »Anschluss« in prodiranje hitlerizma na jug. Vse to je dalo pobudo službenemu organu Društva narodov »Journal de Nation«, da v daljšem članku razsvetli to vprašanje.
List citira uvodoma razne vesti gotovega angleškega, italijanskega in francoskega tiska in piše. da te vesti niso brez vsake podlage ter da
stopa vprašanje Habsburžanov Iti njihovega povratka na avstrijsko-madžarslki prestol po zaslugi majorja Feya, kneza Starhemberga ter obeh Rimov zopet v ospredje.
Treba pa je takoj ugotoviti, piše list. da je vloga, ki se v zvezi s tem pripisuje Franciji, plod fantazije. Ni prav nobenih razlogov in dokazov, da bi se spuščala Francija v take nevarne načrte, kakor je na drugi strani nepobitna resnica. da so
vsi ti načrti delo Mussoiraija.
Treba je samo malo pregledati zadnje dogodke.
Jasno ie. da predstavljajo v notranji avstrijski borbi heimwehrovci italijanski vpliv. Nesporno ie tudi, da je dunajska tragedija, uničenje avstrijskega socializma z ognjem in mečem, delo Heirmvehra. Nihče tudi ne dvomi o tem. da je
s padcem socialnih demokratov odbilo tudi avstrijski republiki.
Prvi dan po porazu avstrijskih delavcev so po naročilu kancelarja Dollfussa odstranili spomenik republike.
Dollfuss sam je znan kot goreč katolik. V zvezi s tem je treba takoj nagla-siti. da je bil
Vatikan vedno pristaš in zagovornik restavracije Habsburžanov.
Spričo zvez. ki obstojajo med Dollfus-sovo vlado in Vatikanom, ie jasno, da s te strani ni pričakovati niti najmanjših ovir za povratek Habsburžanov, nego baš nasprotno.
Nedavno sta bila pozvana v Rim Dollfuss in Gombos. Mussolini želi ustvariti najintimnejše edinstvo med Madžarsko in Avstrijo. Madžarska je še dandanašnji monarhija brez kralja. Horthy nosi samo naslov vršilca kraljevske oblasti, naslov generalnega upravitelja kraljevine. Bivši avstrijski admiral gotovo nima nobene želje, odstopiti svoje mesto Otonu Habsburškemu. v tem pogledu je bil vse do danes največja
ovira za madžarske legitimiste.
Toda malo je verjetno, da bi mogla njegova osebna opozicija preprečiti načrte o združitve Avstrije in Madžarske, če naj ti načrti dovedejo do obnove av-stro-ogrskega prestola.
Mussolinijev načrt glede preprečitve »Anschlussa« potom restavracije avstro-ogrske monarhije, ki bi bila gospodarsko navezana na Italijo, politično pa njen vazal, torej ne bo naletel na velik odpor niti v Avstriji, niti na Madžarskem.
Toda kadar gre za tako občutljivo točko srednje Evrope, se ne sme gledati samo na reakcijo v notranjosti do-tične države, marveč je še mnogo važnejša
reakcija v zunanjem svetu.
Madžarska se ni obvezala samo napram Italiji, marveč po propadlem Karlovem puču I. 1921 tudi napram Franciji in Mali antanti. da ne bo mkd-T- dopustila oovratka Habsburžanov. V politiki se morajo vpoštevati vse možno-sti in tudi najbolj neverjetne. Mednarodna reakcija, ki bi io izzvala restavracija Habsburžanov. se ne da niti predvideti. a znane so protihabsburške konvencije. ki vežejo države Male antante med seboj in pa celo tudi z Italijo.
Toda recimo, da bi bilo možno to, kar je absurdno. Cesto se čuje, da bi mogel italijansko - avstrijsko - madžarski blok delovati kot protiutež Mali antanti. Ta blok bi potemtakem bil nadomestilo za propadle načrte Italije,
ki je hotela prikleniti nase Albanijo, Turčijo in Grčijo. In zares se italijan-sko-avstrijsko-madžarski blok ne more tolmačiti drugače kakor direktna grožnja Mali antanti. Madžarski revizioni-zem, ki hoče Hrvatsko, Transilvanijo in Slovaško, opirajoč se na Mussolini-jevo Italijo, ki zopet smatra, da .ie iu-goslovenska Dalmacija za njo iredenti-stična zemlja, bi takoj v živo zadel Češkoslovaško. Rumunijo in Jugosla-viio.
Pravijo tudi. da bi povratek Habsburžanov na Dunaj ne pomenil samo konec borbe glede »Anschlussa«, marveč bi bil obenem privlačno sredstvo za iužno katoliško Nemčiio. Iziave kardinala Faulchaberja kažejo, da katolicizem in tretje carstvo kliub konkorda-tu ne moreta živeti v miru.
Katoliški fašizem z naslednikom nekdanjega Apostolskega Veličanstva na čely
bi mnogo bolj ustregel katoliškemu nemštvu nsgo hitlerizem s protikato-liškimi tendencami. Že iz teea se mora sklepati, da bi se proti avstro-madžar-skemu bloku pod protektoratom Italije
takoi ustvaril drug blok, v katerem bi bila poleg Male antante tudi Nemčija. Zavezništvo Francije in Male antante pa bi propadlo istega dne, ko bi dala Francija svoj pristanek na povratek Habsburžanov. Razpad tega zavezništva bi bila
največja nevarnost za vso Evropo.
Habicht je dal v svojem govoru Doll-fussovi vladi 10 dni premirja, ki poteče 1. marca. Nobenega dvoma ni, da bi istega dne. ko bi stopil na avstrijska tla Oton Habsburški, nastala v Avstriji nacionalistična revolucija. Prav tako pa ni nobenega dvoma, da bi mobilizirali tudi drugi, če bi italijanske čete intervenirale, da bi zatrle ta puč. In potem ... ?
Baš to daje mnogim povod, da žele ščititi neodvisnost Avstrije za vsako ceno. To pa je danes mnogo težje, kakor bi bilo še pred mesecem dni, kajti v Avstriji so danes umčcne vse one sile, ki so tvorile jez i proti hitierizmu i proti raznobarvnemu fašizmu. Kljub vsemu temu pa je obramba Avstrije mogoča in dovolj bi bilo. da Anglija in Francija svoji izjavi, ki sta jo dali o potrebi ohranitve avstrijske neodvisnosti, dodata samo še to:
Niti » Anschluss«, niti avstrijsko-ma-džarsko uedinjenje, niti Oton Habsburški!
utira piit za obnovo monarhije
Knez Starhemberg se že pogaja z Otonom In Žito Habsburško glede njunega p«vratka v Avstrijo
Budimpešta, 25. februarja, r. Istočasno, ko objavlja avstrijska docela pod vplivom fašistično usmerjenega Heimvvehra stoječa vlada demantije o tem, da nihče ne misli na povratek Habsburžanov ter da so neresnične vesti o posetih heimvvehrovskih voditeljev pri bivši cesarici Žiti, objavlja organ madžarskega ministrskega predsednika, ki je gotovo dobro informiran, senzacionalne podrobnosti o posetu kneza Star-hemberga pri Žiti Habsburški. List uvodoma naglaša, da so
helmwehrovc! sedaj zastavili vse svoje sile, da bi se našel primeren način in pot za čimprejšnjo obnovo monarhije in za povratek ob prevratu iz Avstrije izgnane cesarske rodbine. Ker nova avstrijska ustava v tem pogledu ne bo delala več nobenih ovir, se je podal sedaj knez Starhemberg res-
no na posel, da čim prej izvrši
svoje stare načrte.
List predsednika madžarske vlade »Fiiget lenszeg« poroča o tajnem sestanku, ki se je te dni vršil med knezom Starhembergom in pretendentom na avstrijski prestol Otonom Habsburškim. Sestala sta se v belgijskem dvorcu Stenookerzel, kjer stalno biva izgnana avstrijska cesarska rodbina. Starhemberg se je razgovarjal z Otonom o načinu in času povratka Habsburžanov v Avstrijo.
Belgijske oblasti so izvedele za te konference ter so izdale najstrožje ukrepe, da preprečijo vsako rovarjenje Habsburžanov na belgijskih tleh. Zato je že par dni sem dvorec Stenookerzel najstrožje zastražen in belgijske oblasti so trdno odločene preprečiti vsako akcijo revizionističnega značaja.
Stališče avstrijskih škofov
V svoji poslanici odobravajo sedanji režim in pozjvajo ljudstvo, da ga podpira — Pospešena klerikalizacija
Dunaj, 25. febr. r. Mnogo komentarjev je izzvala poslanica avstrijskih škofov, ki so jo izdali po večdnevnih konferencah in ki jo je včeraj prečital v avstrijskem radiu dunajski nadškof kardinal dr. Innitzer.
Avstrijski škofje se v svoji poslanici v celoti izrekajo za politiko sedanjega režima in obžalujoč krvoprelitje minulih dni priporočajo prebivalstvu, naj se oklene politike vlade, ki je tudi v skladu z interesi in intencijami katoliške cerkve.
V poučenih krogih zatrjujejo, da je ta poslanica mnogo večje politične važnosti, kakor pa se da na prvi mah sklepati. Z vSo gotovostjo se zatrjuje, da je bilo na tej konferenci govora o v,seh aktualnih političnih problemih in da je bilo kardinalno vprašanje dnevnega reda vprašanje povratka Habsburžanov. V toplem priporočilu Dollfussovega režima v škofovski po-
slanici vidijo v političnih krogih dokaz, da so se avstrijski škofje v tem pogledu docela zedinili s stališčem vlade.
Kot posebno značilnost smatrajo tudi okolnost, da se je takoj po objavi škofovske poslanice sestala vlada k seji in na predlog dr. Dollfussa sklenila, da se z največjo naglico rešijo vsa vprašanja, ki so v zvezi z uničenjem socialnodemokratske stranke. Na tej seji je bilo tudi sklenjeno, da se zapro v koncentracijska taborišča tudi vsi oni voditelji in funkcijonarji so-cialnodemokratskih organizacij in ustanov, ki se jim sicer ne da dokazati nobeno kaznivo dejanje. Veliko vznemirjenje v vladnih krcgih pa so izzvale vesti, da namerava v bližnjih dneh posetiti večje število uglednih socialističnih voditeljev Dunaj in razna druga avstrijska mesta, da se osebno prepričajo o položaju in o vzrokih, ki so dovedli do znanih dogodkov.
Strah pred hltlerjevsko revolucijo v Avstriji
Alarmantne vesti o zbiranju hitlerjevskih jurisnih oddelkov na avstrijski meji — Koncentracija avstrijske
vojske
Dunaj, 25. februarja, r. V tukajšnjih novinarskih krogih, zlasti med zastopniki francoskega in angleškega tiska, so vzbudile največjo pozornost vesti, da se zbirajo na avstrijski meji jurišni oddelki narodnih socialistov in da je na Bavarskem zbranih že nad 10.000 članov tako zvane »avstrijske legije«, ki s0 najmodernejše oboroženi. Dopisnika Reuterjevega urada in United Pressa sta sinoči naglo odpotovala na avstrijsko-bavarsko mejo. da bi se O točnosti teh vesti osebno prepričala.
Tudi z Dunaja so bili poslani močni oddelki Heimvvehra na bavarsko mejo za oja-čanje obmejne straže, ki jo tvorijo heim-vvehrovski oddelki iz obmejnih pokrajin
Zatrjuje se, da so narodni socialisti pripravljeni takoj vkorakati v Avstrijo, čim bi sedanji režim pristal na povratek Habsburžanov. V vladnih krogih te vesti de-mantirajo in se sklicujejo tudi na slične demantije berlinske vlade, vendar pa je vsa dunajska javnost prepričana, da so vesti o pripravah narodnih socialistov točne.
Tajna pogajanja . Dollfussa?
V zvezi s tem se zatrjuje v dobro poučenih krogih, da vrše med Dollfussovo vlado in narodnimi socialisti tajna pogajanja, ki so baje že v mnogih točkah uspela. Narodni socialisti so pripravljeni mnogo popustiti v svojih zahtevah, če se avstrijska vlada obveže, da ne bo pristala na italijanske načrte ter se bolj naslonila na politiko Nemčije. Iz teh krogov se tudi zatrjuje, da je avstrijska vlada sedaj bolj ko kdaj
poprej pripravljena skleniti kompromis, ker se zaveda, da bi nova državljanska vojna, izzvana g strani narodnih socialistov, za njo končala porazno. Tudi Dollfuss ne zaupa preveč Heimvvehru, ker se je ta organizacija v borbi z marksisti izkazala za zelo šibko in nezanesljivo. 2e bližnji dnevi bodo pozakali, v koliko so te informacije točne. Da pa se vrše tajna pogajanja, tega vladni krogi ne zanikajo.
Dunaj, 25. febr. r. Danes se je izvedelo, da je vlada z vso naglico koncentn-ala na Solnograškem v bližini bavarske rneje poleg številnih heinnvehrovskih oddelkov še 5000 mož redne vojske z vso vojno opremo.
Odgovor Nemčije: zbližanje z Malo antanto
Nemci so začeli priznavati važnost in moč Male antante in bodo pri njej iskali podpore proti italijanskim načrtom
Berlin, 25. febr. r. Dejstvo, da se je italijanski državni podtajnik Suvich na svojem povratKu iz Budimpešte ustavil na Dunaju, daje tukajšnjim vodilnim krogom mnogo misliti in vse bolj se nagibajo k na-ziranju, da se je v Budimpešti vendarle nekaj skuhalo, čeprav za enkrat še ni točno znano, kaj je bilo sklenjeno. Uradni komunikeji govore samo o poglobitvi medsebojnega prijateljstva, toda v tukajšnjih krogih so prepričani, da je šlo za mnogo več. V zvezi s heimwehrovsko akcijo za povratek Habsburžanov so začeli v berlinskih krogih vse drugače gledati na avstrijski in podunavski problem kakor doslej. Trditve italijanskega tiska, da služi vsa akcija zgolj pomirjenju Evrope, smatra nemški tisk za največjo ironijo.
Pred v*em smatrajo, da hoče Mussolini za v®ako ceno preprečiti pomirjenje med narodnim socializmom in dunajskim režimom, če
treba tudi za ceno povratka Habsburžanov, ki pa bi bili tako navezani na oba Rima, da bi morali plavati izključno v italijanskih vodah. Naglico, g katero je Suvich odpotoval iz Budimpešte na Dunaj, tolmačijo tako, da hoče Mussolini dokončati svojo akcijo še pred iztekom političnega premirja, ki ga je dal Habicht dr. Dollfussu. Čeprav so v uradnih krogih skrajno rezervirani, se vidi po pisavi informiranega nemškega tiska, da Nemčija ne mi^li prekrižanih rok gledati na akcijo Rima, marveč da bo s svoje strani po kroniki drugo akcijo ter iskala predvsem tesnejših stikov z Malo antanto, ki jo smatrajo v berlinskih krogih po sklenitvi balkanskega pakta za velesilo prvega reda, brez pristanka katere smatrajo v Berlinu vsako izpremembo statusa v Srednji Evropi za nemogočo.
Minister dr. Albert Kramer med ljubljanskimi volilci
Lepa shoda taborskega okrožja in barjanske organizacije JNS — Velike ovacije ministru Kramerju
LJubljana, 25. februarja.
Kakor že par zaporednih nedelj, je ljubljanski poslanec, minister dr. Kramer, tudi včerajšnjo soboto in današnjo nedeljo porabil, da pride v čim tesnejše stike s svojimi volilci. Sprejel je zopet nebroj ljudi, deputacij in posameznikov, se udeležil treh konferenc, pri tem pa podal dolga poročila na dveh političnih zborovanjih, sklicanih nalašč radi tega. Sinoči je sklicalo zborovanje taborsko okrožje JNS, ki združuje štiri krajevne organizacije iz vzhodnih ljubljanskih okrajev, danes pa krajevna organizacija na Barju, ki spada med najmočnejše na ozemlju ljubljanske občine. Oba shoda sta bila naravnost sijajno obiskana. Zborovalci so priredili na obeh zborovanjih svojemu popularnemu poslancu in nacionalnemu voditelju prisrčne ovacije in s pazljivostvo poslušali njegovo stvarno, vsake demagogije in neiskrenosti prosto poročilo.
Sestanek taborskega okrožja je bil v steklenem salonu kolodvorske restavracije. Otvoril ga je predsednik okrožja g. dr. Pavel P e s t o t n i k, ki je toplo pozdravil vse zborovalce, ki so napolnili veliko verando do zadnjega kotička in tudi vse stranske prostore. Iskreno je pozdravil zlasti poslanca in ministra dr. Kramerja ter orisal njegove zasluge in veliko delo, ki ga je že izvršil in ga še vrši ne samo v korist Ljubljane, marveč vse dravske banovine in vse države. Njegovim besedam so zborovalci navdušeno pritrjevali.
Minister dr. Kramer je v skoraj dve-urnem govoru obširno poročal o vseh no-tranje-političnih in zunanje-političnih problemih ter podrobno obravnaval gospodarske in socialne probleme, ki danes zanimajo najširše ljudske sloje. Njegovo poročilo so zborovalci ponovno prekinjali z navdušenim pritrjevanjem ter mu ob koncu izrazili svoje priznanje in zahvalo s toplim dolgotrajnim aplavzom. Nato je g. minister dr. Kramer sprejemal člane taborskega okrožja in beležil njihove želje, ki so mu jih iznašali posamezniki ali deputacije. Po odhodu dr. Kramerja, ki so mu zborovalci ponovno priredili velike ovacije, se je sestainek nadaljeval še celo uro. Sprejeta je bila resolucija, ki pojasnjuje stališče članov taborskega okrožja JNS o razmih aktualnih vprašanjih. Zborovanja so se med drugimi udeležili tudi direktor državnih železnic v Ljubljani g. Josip Cugmus, občinski svetnik g. Urbas ter mnogi drugi odlični predstavniki krajevnih organizacij JNS v področju taborskega okrožja.
Danes popoldne pa je bil v okusni dvorani Gasilskega doma na Barju shod, ki ga je sklicala barjanska organizacija JNS. Tudi tu je bila dvorana nabita mož ln fantov z Barja, ki je že od nekdaj trdma nacionalna trdnjava Zborovanje je otvoril in vodil predsednik g Verbinc, ki je med velikim odobravanjem toplo pozdravil ministra Kramerja Zborovalci so oozorno poslušali poldrugourna Izvajanja svojega poslanca tn se mu zahvalili s pri srčnimi ovacijami Podpredsednik organizacije g. žitnik se je g ministru iskre no zahvalil v imenu Barjanov za sočustvovanje in za izdatno dejansko pomoč, ki ju je izkazal ob Jesenski poplavni kata-
strofi; obenem ga je zagotovil, da mu Bar jan i brezpogojno zaupajo in da lahko na nje računa vedno in v vsakem slučaju. Ko je g. minister dal še pojasnila na nekatera vprašanja zborovalcev, je tudi tu sprejel več deputacij in posameznikov v mraku pa se je vrnil v mesto. Zvečer se je moral zopet odpeljati v Beograd.
Občni zbor bežigrajske organizacije
Bežigrajski okraj je v soboto zvečer ponovno dokazal, da je v taboru JNS. Občni zbor te marljive krajevne organizacije se je vršil v gostilni Fortuna, katere prostori so bili pa premajhni za takšno množico. Prišlo je nad 120 zborovalcev in zanimivo je, da so večino tvorili skoraj sami delavci. PQ referatih predsednika gosp Danila šaplje in drugih funkcionarjev je bilo sprejetih več resolucij, ki bodo predložene sreski organizaciji JNS. Predsednik je opravičil ministra dr. Kramerja, ki je bil zadržan, ker se je istočasno vršil sestanek organizacij taborskega okrožja JNS v kolodvorski restavraciji. Pri volitvah je bil zopet izvoljen ves stari odbor s predsednikom g. šapljo na čelu, k sodelovanju je bilo pa pritegnjenih tudi več mlajših moči.
Zahvala belgijske vlade
Beograd, 25. febr. p. Belgijski poslanik na našem dvoru je sinoči posetil predsednika ministrskega sveta g. Nikolo Uzuno-viča v njegovem kabinetu ter se mu v imenu belgijske vlade zahvalil za sožalne izraze jugoslovenske vlade, jugoslovenske vojske in celokupnega jugoslovenskegia naroda ob priliki smrti belgijskega kralja Alberta.
Novinarski jubilej
Sofija, 25. febr. AA. Bolgarska agencija poroča: Danes je praznoval glavni urednik neodvisnega »Utrs« in sedanii predsednik sofijskega novinarskega društva g. Tanev 25-letnico svojega novinarskega dela. Proslavi so prisostvovali med drugimi tudi odposlanec kralja, delegati vlade in mnoge druge ugledne osebnosti ter zastopniki bolgarskih in tujih listov. Bilo je več pri-godnih nagovorov in čestitk. Drevi prire-de novinarji slavljencu na čast banket.
Preosnova rumunske vlade
Bukarešta, 25. febr. r. Danes je bila izvršena že več dni napovedana rekonstrukcija vlade. Iz vlade sta izstopila dosedanji minister za delo Konstantin Dimitriu in kmetijski minister Cipreanu. Za kmetijskega ministra je imenovan dosedanji trgovinski minister Sašu ministrstvo za delo pa je revzel bivši župan v Bukarešti dr. Kostinescu Za ministra brez portfelja Je imenovan liberalni politik Xeni. Vsi trije novi ministri spadajo med intimne sotrud-nike pokojnega ministrskega predsednika Duce.
Manifestacija za gradbo zasavske ceste
Na velikem zboru v Zidanem mostu so obravnavali vse podrobnosti
Zidani most, 25. februarja.
Skrbno pripravljeni sestanek interesentov za zgraditev zasavske ceste, ki ga je sklicala za danes marljiva sreska organizacija JNS v Litiji, je pokazal, kako je nujna Ln pereča zgraditev te prepotrebne prometne žile. Poleg predstavnikov javnega življenja ne samo iz najožjega zasavskega okoliša je bila po članih narodnega predstavništva zastopana vsa naša banovina.
Po 9. url je pozdravil litijski župan g. Lajovic Franc v Juvančičevem hotelu zbrane zborovalce; senatorja dr. Ravni-harja in'dr. Janka Rajar j a, narodnega poslanca g. Alojzija Drmelja, banske svetnike g. Gvidona Birollo iz Zagorja, g. Josipa Ravnikarja iz Raaeč, g. Kiuleja iz Brežic in župana dr. Roša iz Laškega, sreskega načelnika g. Kosija Antona iz Laškega, projektanta g. inž. Josipa Pavlina ter zastopnika inženjerjev in arhitektov iz Ljubljane gg. inž. Leskovška in inž. Dimnika. Zlasti številno so bili zastopani predstavniki našega Zasavja: župani gg. Kokalj Franc iz Kresnic, čertanc Fortu-nat iz Vač, Strman iz »marina, Drnovšek iz Zagorja, šolski upravitelj g. Gostiša iz Lok, Roš iz Trbovelj, Polanc iz Radeč, nadalje predsedniki sreskih in krajevnih organizacij JNS iz vseh zasavskih edinic: gg. Turk in Kunstler iz Litije, Mrnuh iz Zagorja, Lovše iz Kresnic, Pleskovič in Štruc iz Trbovelj, šolski nadzornik Ljude-vlt Potočnik iz Laškega, Nace Fincinger iz Polšnika, Trepečnik iz Radeč. Sestanku pa so prisostvovali tudi drugi številni zastopniki cestnih odborov in drugih organizacij, ki so interesirani ua zgraditvi nove ceste.
župan Lajovic je poudaril na.men sestanka ter podčrtal tudi vzroke, ki so vodili predstavnike JNS k akciji za zgraditev ceste Na JNS leži vsa upravna odgovornost naše države, ona se zaveda dolžnosti nasproti narodu in državi. Za velik okoliš naše banovine je zasavska ce-
sta žlvljenskega pomena. To uvidevajo tudi mnogi činitelji. Omenil je simpatično gesto županske zveze, ki je že sklenila, da se ves državni gradbeni sklad votira za zgraditev zasavske ceste. Zatem je sklicatelj prečital še mnoge oprostilne brzojavke in dopise, v teku zbora je despela tudi brzojavka ministra dr. Alberta K r a-m e r j a. Nato je bil za predsednika zbora izvoljen senator dr. Rajer.
Tehnično poročilo
je .podal projektant trase g. Inž. Josip Pavlin, ki je v enouanem referatu na podlagi načrtov ln skic temeljito seznanil vse z zgodovino zasavskih potov, že v najstarejših časih, predavanje pa je zaključil z opisom nove ceste.
Cestna proga od Laz do Radeč, kl bi bila novogradnja na trasi od Ljubljane do Zagreba, bi bila dolga okrog 48 km. Zasnovana je kot glavna avtomobilska cesta, ki bo potekala vseskozi na desnem bregu Save. Cela novogradnja od Laz do Radeč bi veljala okroglo 65 milijonov dinarjev. Del od Litije do Radeč, ki je najnujnejši, pa okroglo 40 milijonov Din.
Splošna karakteristika nove ceste bl bila naslednja: Neznaten vzpon (maksimalno do 4%) zaradi primerne izrabe naravnih teras, ugodne krivine (splošno ne pod 125 m minimalnega radija), ki odgovarjajo predpisom za avtomobilske ceste v državah zapadne Evrope. Cestni ustroj bo zadoščal vsem modernim zahtevam glavne ceste, predvideni so varnostni ukrepi proti povodnji in plazovom, cesta se izogne geološko nevarnemu terenu. Promet bi bil neovwa.il po železniških prehodih, cesta je izpeljana mimo naselbin in ne skozi nje. z dovoznimi cestami pa bo zvezana z vsemi prehodi čez Savo ln zlasti s kolodvori. Glede premikanja zemeljskih mas se je dosegla najboljša ekonomija.
V socialnem pogledu bo nova cesta pri-
nesla velike koristi vsomu Zasavju, ker bo v teku gradnje (približno dve do tri leta) zaposlenih povprečno 1500 delavcev. Zanimive podrobnosti o celotnem projektu bomo še objavili.
Razprava
Narodni poslanec Alojzij Drmeij Je podal referat, ki je enodušno Izraz vseh poslancev lz dravske banovine. V uvodu navaja, da so že več let pred svetovno vojno smatrale one občine, ki so zainteresirane na zgraditvi te ceste, zadevo za najvažnejši in najtehtnejši problem. Značaj te ceste je postal po zedinjenju še mnogo večji. Ni velike važnosti samo za zainteresirane občine, temveč je vitalnega interesa za vso državo. 2e nekaj let se o tej gradnji razpravlja v naši javnosti. Izvršena so tudi že pripravljalna dela z Izdelavo načrta prvorazredne ceste. V na daljnjem je gosp. poslanec opisal vse prizadevanje predstavnikov zainteresiranih krajev in narodnih poslancev dravske banovine, da se na pristojnih mestih doseže potrebno zanimanje in pomoč.
V primernih govorih so nato izrekli še nekatere tehtne misli gg.: tanovinski svetnik Birolla, radeški župan Polanc, senator dr. Ravnihar, župan Lajovic in g. Turk iz Litije, župan dr. Roš iz Laškega ln inž. Dimnik. Zlasti je g. Lajovic poudaril: »Postavili bomo rok, da se začne načrt realizirati; v nasprotnem bomo odložili svoje javne funkcije!«
Zatem so govorili še razni zastopniki lz posameznih občin, ki so iznesli svoje predloge in težnje Poseben odbor pa je sestavil resolucije, ki so bile soglasno sprejete. Konferenca je izvolila akcijski odbor, ki bo izvedel celotno zasnovo. Ob zaključku so bili odposlani brzojavni pozdravi s prošnjo za pomoč pri akciji gg.: predsedniku vlade Uzunoviču, ministru dr. Kramerju, gradibenemu ministru dr. Srkulju in finančnemu ministru dr. Gjorgjeviču in banu dr. Marušiču.	—rvč—
Zasebni uradniki
za svoje pravice
Zahteve glede pokojninskega In bolniškega zavarovanja
Soglasno so bile sprejete naslednje
Ljubljana, 25. februarja.
V soboto zvečer je ljubljanska podružnica Zveze bančnih, zavarovalnih, trgo\skih n industrijskih uradnikov Jugoslavije stopila v trinajsto leto svojega dalovanja. XII. občni zbor se je vršil v veliki dvorani O UZD, otvoril ga je predsednik podružnice g. Vladimir V r a n č i č. Pozdravil je vse navzoče, posebno top1 o pa banskega svetnika g. Ivana Tavčarja kot zastopnika Delavske zbornice, poddirektorja Pokojninskega zavoda dr. v r a n č i č a, predsednika Trgovskega bolniškega in podpornega društva dr. P1 e s a, dalje g. K1 i -n a r j a kot zastopnika bolniških zavarovancev — višji razred, in dr. K o s 11 a kot zastopnika Zveze privatnih nameščencev. Svojo zahvalo je izrekel tudi tisku, naposled pa pozdravil še zastopnika Društva absolventov trgovske akademije g. L a -pajneta in zastopnika društva absolventov trgovskih šol g. ž i b e r n o. S pieteto se je spominjal med letom umrlega tovariša in člana Vladimirja Janovvskega, čigar spomin so navzoči primerno počastili.
Pred prehodom na dnevni red je podal predsednik kratko sliko delovanja organizacije. V današnjih razmerah je potrebno, da se članstvo še bolj oklene organizacije in zaveda njenega pomena. Potrebno je, da graja današnjo pičlo udeležbo na občnem zboru, kar je dokaz pomanjkanja čuta solidarnosti in smisla za organizacijsko delo. V ostaiem je treba priznati, da organizacija vidno napreduje, število članstva narašča. Odbor je storil vse, kar je bilo v danih razmerah mogoče.
Pregledno tajniško poročilo je podal tajnik g. Pa tik. Položaj nameščencev se v preteklem poslovnem letu ni mnogo spremenil in vse tudi kaže, da se bistveno ne bo izboljšal. Kratko je tajnik orisal interno poslovanje odbora, se dotakni! volitev v Delavsko zbornico, kjer je podružnica z Zvezo privatnih nameščencev kandidirala na stanovski listi nacionalnih nameščencev. Izvoljen je bil tovariš Vrančič. Pri volitvah v Pokojninski zavod je pa prišlo do kompromisa v upravni odbor PZ je bil tudi Izvoljen predsednik Vrančič, ki je obenem odbornik Bolniške blagajne Trgovskega bolniškega in podpornega društva. S tem je izpopolnjen del programa, v katerem smo si stavili naloge, da dobimo primerna zastopstva v navedenih institucijah.
Glede internega dela upravnega odbora je treba omeniti med drugim, da je organizacija intervenirala v nekaterih važnih stanovskih zadevah in dosegla lepe uspehe, zlasti v vprašanju redukcije bančnih uradnikov, sporočila je svoje stališče glede razširjenja pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev centralni upravi v Zagreb, protestirala proti nameravani centralizaciji bolniških blagajn itd. V dravski banovini je zavarovanih pri blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva nad 6500, a pri društvu za višje zavarovanje nad 3500 članov.
Mariborski pododbor, ki je najvzornejše organiziran, je proslavil 10-letnico svojega obstoja, k čemur mu je upravni odbor brzojavno čestital. Tajnik je nato še poročal o raznih drugih delih in nalogah organizacije ter zaključil, da je bilo njeno delo resno in stvarno, vedno za dobrobit članov.
Vzorno sestavljeno poročilo je podal tudi blagajnik g Stropnik, nakar je bi]a odboru podana razre?nica. K besedi se je oglasil banski svetnik g. Tavčar, ki je pozdravil zborovalce v imenu Delavske zbornice in se dotaknil raznih stanovskih problemov. Zagotovil je navzočim vso pomoč Delavske zbornice. Za trgovsko bolniško blagajno je govoril dr. P1 e s, ki je podčrtal pomen bolniškega zavarovanja. Njegovim izvajanjem se je pridružil še g. Klinar. Naposled je povzel besedo dr. Vrančič v imenu pokojninskega zavoda in izčrpno pojasnil vse koristi in predlo-ti zavarovanja pri PZ.
resolucije:
Ministrskemu svetu v Beogradu: a) glede pokojninskega zavarovanja:
Zahtevamo razširjenje pokojninskega zavarovanja privatnih nameščencev na vso državo v okviru ločenih pokojninskih zavodov v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu, če splošno razširjenje, veljavno za vse stroke privatnega nameščenstva, zaenkrat ne bi bilo možno, naj se razširi zakon do nadaljnjega vsaj za nekatere vrste in stroke privatnega nameščenstva. pri čemer raj se upoštevajo v prvi vrsti one stroke, ki tvorijo kompaktnejše in večje enote;
b) glede uredbe o znižanju režij denarnih zavodov pod zaščito:
Vse določbe uredbe, ki predstavljajo nevarnost, da se bodo izrabljale v preveliko in neupravičljivo škodo nameščenstva teh zavodov, naj se iz uredbe izločijo. V ta namen zahtevamo: I. da se uvede tudi za denarne zavode pod zaščito razsodišče, ki bo v sporih odločalo o znižanju režij, kakor je to predvideno za ostala gospodarska podjetja; II- da se v komisijo, ki bo v posameznem zavodu izvršila pregled, imenuje tudi zastopnik lokalne podružnice saveza BOTIč; III. da se ustanovi minimum, pod katerim se piače ne smejo zniževati,
vprašanjih ustanovi pristojnost zgoraj omenjenih razsodišč;
c)	glede pospešenega obravnavanja tožb, ki se tičejo tarifnih sporov:
Ker grešijo delodajalci na račun tarifnih pogodb večkrat v prepričanju, da delojemalec ne bo imel sredstev za dolgotrajne tožbe preko vseh instanc, zahtevamo, da se tožbeni postopek v sličnih pravdah kar najbolj pospeši ter se odredi rok, v teku katerega morajo biti slične tožbe pri posamezni instanci rešene. Rok ne srne biti daljši od treh mesecev;
d)	glede omejitve brezposelnosti: I. odpravi naj se dvojno zaslužkarstvo posameznika; II. zaposlitve inozemcev naj se omeje na neobhodno potrebni minimum ter naj se skrbi za določbe, ki bodo inozemce prisilile, da izuče domače osobje; HI. skrajša naj se delovni čas po vseh uradih na 36 ur tedensko, po ostalih podjetjih na 40 ur tedensko; IV. uvede naj se obvezno zavarovanje zoper brezposelnost.
Centralni upravi združenja v Zagrebu je bila odposlana naslednja resolucija: a) glede bolniškega zavarovanja:
Forsiranje centralizirane nameščenske bolniške blagajne naj se odstavi z dnevnega reda, skrbi se naj za teritorialno opredelitev dosedanjih nameščenskih blagajn ln za njih večjo samostojnost, zboljšajo naj se medsebojni odnošaji posameznih blagajn. Določba privatnega društva »Merkur«, da sme biti član bolniške blagajne »Merkur« le oni, ki je član privatnega društva »Merkur«, naj se odpravi;
b) glede učlanjenja naše zveze v II. in-ternacionali:
Glede na različno strukturo članstva nagega saveza po posameznih banovinah naj se iz druge internacionale, katere člani smo od leta 1929, izstopi. Na vsak način
in sicer 2000 Din za samce in 3000 Din za I pa zahtevamo, da se ravno na različno
poročene; IV da se ustanovi kot minimum pokojnine 1000 Din za samce in 1500 Din za poročene; V. da se posebni fondi, ki služijo za pokrivanje pokojnin, po vseh takih zavodih v zadostni meri dotirajo ali iz rezervnih fondov ali iz ostalih sredstev zavoda: VI. da se za spore v pokojninskih
strukturo po posameznih banovinah d£ članstvu vsake podružnice možnost, da nastopa v skladu s prepričanjem, katerega zastopa večina članstva dotične podružnice.
V upravo so bili v glavnem Izvoljeni dosedanji funkcionarji z g. Vladimirom Vran-čičem na čelu.
Invalidi so zborovali
Zanimiva debata o vstopu v organizacijo „Boj"
Ljubljana, 24. februarja.
Dopoldne je imela v dvorani OUZD ljuuijanska organizacija vojnih invalidov svoje letno zborovanje. Delovno področje društva sega iz mesta daleč v okolico in tako so dvorano v velikem številu napolnili kmečki ljudje in preproste žene iz predmestij ln iz okolice, tako da se je socialni značaj organizacije manifestiral že v živi sliki zbora.
Predsednik M 1 e k u ž je v nagovoru navajal težave z zbiranjem prispevkov za podpore invalidov ln naglašal potrebo čimbolj strnjenega sodelovanja vsega članstva. Odibor je v zaključeni poslovni dobi napravil zlasti veliko število intervencij za dosego pravic po invalidskem zakonu, predvsem za izplačilo invalidnine in za .prevedbo po invalidskem zakonu. Tajnik češnovar je poročal kratko in lapi-darno, da šteje krajevna organizacija 613 članov. Od teh jih je na novo pristopilo 14. odstopil 1, umrla pa 2 člana in etna članica. Od članov in članic je redno Pla-čuječih 270, neredno plačujočih 343. Glede prevedb po invalidskem zakonu je društvo napravilo obilo intervencij pri invalidskem sodišču. Odibor je imel 19 rednih sej, katere so bile vse sklepčne in pri katerih je bil tudi nadzorni odbor polnoštevilno zastopan. Seje so ipotekle v popolnem soglasju ter se je vedno skušalo ustreči vsem članom in članicam, ugoditi njih naj-raznovrstnejšim potrebam in zahtevam. Izvršenih je bilo pri raznih oblastvih nešteto intervencij. Tudi v gmotnem oziru se je napravilo kljub skrajno neugodnim časom vse. da se pridobe sredstva za podporo članstvu. Invalidi so izvedli štiri nabiralne akcije, ki so dale 12.462 Din. Nadalje so izvedli še božično nabiralno akcijo. Za božič so obdarili 155 članov in članic z moko in sladkorjem v Bkupnem iznosu 60S6 Din. -Izrednih podpor je nakazal odbor 42 članom in članicam v znesku 6500 Din. Za zimo je preskrbel odibor od TPD 4o ton premoga po znižani ceni. Ves
čas poslovanja sedanjega odbora Je bila med člani zadovoljiva sloga.
Poročilo blagajnika P r e š e navaja, da je imelo združenje v tem letu 42.000 Din dohodkov in 190.000 Din prometa. Na predlog revizorjev je bila nato izglasovana razrešnica staremu od/boru.
Sledilo je poročilo predsednika oblastnega odbora Stefeta o splošnem položaju invalidov v državi in o delu njihovih organizacij. Zaradi njegovega poročila o ustanovitvi združenja borcev Jugoslavije se je vnela dolgotrajna in živahna debata. Skoraj vsi govorniki — in k besedi se jih je oglasilo blizu dvajset — so grajali postopanje oblastnega odbora, ki je povsem na lastno roko, ne da bi se bil prej obrnil na članstvo oziroma na krajevne organizacije, šel v to združenje, ter so izražali bojazen, da bo gibanje zaplavalo v politične vode in da invalidi ne bodo imeli uikakih koristi od tega. članstvo se je zanimalo tudi za gmotno stran vprašanja. Oi-lastui odbor daje polovico svoje članarine blagajni »Boja«. Na koncu je predsednik Mlekuž stavil skupščini predlog, naj se izjavi, ali odobrava postopanje oblastnega odbora v tej stvari ali ne. Tu se je razvila daljša debata še o načinu glasovanja. Stefe je zahteval, da se ne glasuje o odobritvi ali odklonitvi postopanja, temveč o tem, ali je skunščina za združitev invalidov z ostalimi bojevniškimi organizacijami ali ne. Tako formulirano vprašanje je skupščina potrdila, prej pa si je od predsedstva še zagotovila obvezo, da mora invalidska organizacija v celoti in vsak posameznik posebej Imeti vsak hin na prosto, da iz združenja bojevnikov izstopi.
Pri volitvah so prišli v novi odbor Mlekuž, Metlika, Pintarič, Preša, Rapuž Josip, v nadzorstvo pa Dornik, Dermaša. Hransky. Na koncu je bila soglasno sprejeta naslednja resolucija:
Vojni invalidi lin vojne vdove Ljubljane in okolice uvidevajo nujno potreito: 1. da
so invalidski zakon iz 1. 1929. dopolni v smislu predlogov Združenja vojnih invalidov; 2. da se strogo izvajajo predpisi Invalidskega zakona iz leta 1929., predvsem §§ 24, 26 in 27, ki predvidevajo določbe v pogledu nameščanja vojnih Invalidov ln vdov ter njihovo pred pravico pri podeljevanju trafik; 3. državni protezrai delavnici v Ljubljani naj se zagotovi proračun za 1934-35 vsaj v višini lanskega prora-
čuna, v nasprotnem primeru bodo ogrožene pravice vojnih invalidov ▼ pogledu
ortopedičnih pripomočkov; 4. da bo mogoče strogo Izvajati § 27. invalidskega za ona ln določila monopolskega zakona, naj se izda pravilnik k monopoiskemu zakonu; 5. pospeši naj se prevedba vseh invalidov ln vdov po Invalidskem zakonu ix leta 1929.
Akademsko društvo »Jugoslavija" ob svoji
25-letnici
Ni samo slučaj, da jugoslovenska nacionalna omladina v Brnu praznuje 25-letnico ADJ v okviru Masarykovih proslav. Dve činjenici sta, ki povzdigujeta samozavest brnski h Jugoslovenov, da so ponosni na svoje akademsko društvo. Ena izmed teh činjenic je, da se je g. prezident Masaryk že pred vojno zanimal za A. D. »Jugoslavijo« v toliki meri, da se mu je že tedaj hvaležno članstvo v letu 1911. oddolžilo s tem, da ga je imenovalo za častnega člana, kar je ia-nes društvu v čast in ponos. In še sedaj se sivi češkoslovaški prezident ob vsaki priliki zanima za jugoslovenske visoko-šolce v Brnu; najbolj pa jim je izkazal svojo naklonjenost s tem, da je skupno z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom prevzel protektorat nad proslavami ob 25-letnici društvenega delovanja, to je nad slavnostno skupščino v avli češke tehnike in nad reprezentančnim koncertom-ple-som. ki se bo vršil v najelitnejši brnski dvorani na rojstni dan čsl. predsednika. 7. marca.
Akademsko društvo »Jugoslavija« je bilo ustanovljeno na dan sv. Cirila in Metoda v letu 1909., torej kmalu po aneksiji Bosne in Hercegovine, ko je nemštvo že videlo uresničenje svojih »Drang nach Osten« in »Brucke zur Adria«. Skupina dalmatinskih omladin-cev, izklesana v čistem jugoslovenstvu že iz borbe proti tujemu elementu na svoji rodni zemlji, je v ambientu mlado-češkega, skrajno protigermanskega duha imela dovolj poguma ter nadela svojemu društvu ime »Jugoslavija«. In to je draga izmed obeh činjenic našega ponosa, zakaj društvo je prvo izmed akademskih, ki nosi tako visoko in za tedanje razmere naravnost veleizdajniško ime. Poizkus ruskega poslanika v Beogradu, Hartwiga, po organiziranju balkanskih držav v eno zvezo, je našel odziv pn ustanoviteljih društva, ki so sprejeli v svojo sredo tudi Bolgare. Ta omladina je rešila tedaj problem zastave tako, da je pridejala današnjim jugo-slovenskim barvam še zeleno. S takimi trakovi je tedaj mlada »Jugoslavija« javno nastopala. Seveda je brnski policiji bilo ime »Jugoslavija« zelo sumljivo in šele na intervencijo velikega prijatelja Jugoslovenov, pokojnega inž. M. Ursinyja, ki je v moči dekana češke tehnike dal jamstvo za zakonito delovanje snujočega se društva, je policija društvo dovolila. Program društva je podan ie v samem naslovu: zedinjenje južnih Slovanov in verska toleranca. Z izključitvijo Bolgarov po drugi balkanski vojni pa si je društvo osvojilo program, ki ga ima še danes. Društvo je postalo kmalu znano po svoji delavnosti, posebno ko se je v društvu pojavil omladinec Vuletič, tedaj gotovo najmarkantnejša osebnost med bmskimi visokošolci. Po njegovi zaslugi se je osnoval panslovanski krožek, ki pa se ni mogel nikoli razviti zaradi hudih sporov med Cehi in Poljaki v pogledu Tešinska. Sodelovanje s češkimi društvi je bilo že od prvega po-četka zelo živahno in društvo je priredilo dva velika koncerta v prid češkemu podpornemu društvu »Hlavka«. Svojo jugoslovensko idejo pa je javno manifestiralo z veliko proslavo 100 - letnice buditelja ilirskega pokreta Lj. Gaja. Cu-vajeva okrutna pest in s člani srbsko-hrvatske koalicije napolnjene ječe so zbudile reakcijo tudi med člani A. D. »Jugoslavije«. Organizirali so velika protestna zborovanja, katerim se je pridružila tudi vsa brnska slovansko^ orientirana omladina, in katera so prešla v izraz manifestacije za kraljevino Srbijo. Društvo je bilo v stalni tajni korespondenci z beograjskima društvoma »Narodna obrana« in »Ujedinjenje ili smrt«. Posebno pozornost pa je posvetilo mali hrvatski manjšini v južni Mora vi in ji pomagalo v borbi proti prodiranju ger-manstva iz sosednjih okoliških vasi.
Pod Vuleticevim vodstvom se člani vedno bolj utrjujejo v jugoslovenski ideji in uspeh se pokaže v svetovni vojni, ko so oni člani društva, katerim je bila dana prilika, dali izraza svoji jugoslovenski ideji s prestopom med dobro-voljce srbske armade in zavezniških čet. A tudi oni, ki so ostali v zaledju, so aktivno sodelovali pri ustvarjanju jugoslovenske države. Vuletic je bil v uredništvu »Pokreta«, dokler ni avstrijska vlada lista prepovedala.
Društveno delo je oživelo takoj prva leta po svetovni vojni. Število jugoslo-venskih visokošolcev je naraslo na veliko število 300. Društvo je posvetilo sedaj največjo pažnjo gospodarski strani. Ustanovilo je Jugsl. podpor, akademsko društvo in Jugoslovensko menzo. Temeljni kamen J. A. P. D je dal pokojni jugoslovenski častni konzul Mve Visko-vič, ki je novemu drušrtvu poklonil 20 tisoč Kč. Po padcu dinarja je število članstva padlo zepet na 50. okoli katerega se še danes giblje, menza se je razšla. a J. A. P. D. se je spo.iiio z »Jugoslavijo«.
Stiki s češkimi društvi so ostali vedno čili. Na pobudo Slovanske sekcije »Jugoslavije« so prijatelji našega naroda ustanovili v letu 1922. Češkoslovaško jugoslovensko ligo, kateri je predsednik v prvem deceniju agilni častni član dru-
štva g. prof. inž. V. Hlavinka. S ČJ ligo je društvo poslej imeio vse večje prireditve. Posebno popularnost si je društvo pridobilo v zadnjem času z vsako-tedenskimi čajankami, katere ima skupaj z bolgarskimi asrarnimi akademiki.
Zlasti je živahno deiovanje v društvu samem. Gospodarsko politična sekcija je imela doslej serijo predavanj. Med predavatelji dobimo tudi izven države znana imena, kakor so: dr. Karel Gngliš, dr. Mihajlo Rostohar, inž. Hlavinka, dr. Stransky, dr. Absolon in drugi. V tukajšnji javnosti je posebno poznan društveni pevski zbor. Priredi! je s turistično sekcijo že nekaj turnej po Češki in Moravski ; posebno uspešna je pa bila ona po Slovaški, kjer je prvič nastanil jugoslovenski pevski zbor. Mnogim tem nastopom se je pridružil tudi društveni tamburaški zbor.
Predaleč bi prišli, ako bi hoteli opisati tudi le v grobih obrisih celotno društveno delovanje. Naj zadostuje, če samo omenimo, da bo brošura, ki jo društvo izda ob svoji 25-letnici, štela preko 140 strani, pač krasen dokaz vztrajnega dela. Upam, da bodo dobili čitateljd »Jutra« v teh medlih črtah vsaj približen pojm o važnem jubileju jugoslovenskega pokreta in da se bodo veselili z nami vred vsakega nadaljnjega uspeha A. D. »Jugoslavije«.	D. I.
Razstava o razvoju in stanju socialnega zavarovanja
Celje, 25. februarja.
Dopoldne je 'bila v dvorani Obrtniškega doma svečano otvorjena razstava o razvoju in stanju socialnega zavarovanja, ki jo je priredil OUZD v Ljubljani. Otvoritve so se udeležili predstavniki oblastev in uradov, celjske mestne in okoliške občine, obrtniških organizacij, zastopniki delodajalskih in delavskih organizacij, mnogi obrtniki, pomočniki, vajenci in delavci ter zastopniki OUZD. V imenu predsedstva OUZD je g. Josip Rebek iz Ljubljane iskreno pozdravil udeležence. Namestnik predseunika OUZD dr. Mirko Ku-helj je orisal socialno-politični, etični ln gospodarski .pomen OUZD. Celjski župan dr. Alojzij Goričan je zlasti poudarjal pomen OUZD za Celje, ker opravlja ta institucija veliko delo socialnega skrbstva. Gimnazijski direktor Fran Mravljak Je v imenu sreske organizacije JNS čestital k desetletnici obstoja OUZD in izjavil, da bo stranka, zvesta svojemu socialnemu programu, povsod, zlasti pa v celjskem srezu skušala odpraviti težkoče, ki ovirajo delo OUZD. G. Mravljak je nato podčrtal važnost te razstave za -šolsko mladino, ki si jo bo v prihodnjih dneh ogledala. Sledil je ogled obsežne in zelo zanimive razstave, ki se nanaša v veliki meri tudi na okoliš celjske ekspoziture. O razstavi bomo še poročali. Razstava bo do prih. nedelje odprta dnevno od 10. do 15. ure.
Joško Božič umrl
Ljubljana, 25. februarja.
Davi ob 11. je umrl v splošni bolnici po dolgotrajnem trpljenju g. Joško Božič, višji uradnik direkcije državnih železnic, star 53 let. Povsod priljubljeni pokojnik je mnogo delal v raznih društvih, zlasti pa kot organizator in načelnik železničar-ske sekcije Jadranske straže. Služboval je med drugim v Trstu, na Jesenicah, v Pod-nartu, na Bledu, v Bjelovaru, Brdu na Savi ter je bil nazadnje dodeljen kot referent železniški direkciji. Bil je tudi rezervni kapetan in večkrat odlikovan. Zapušča globoko užaloščeno vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroki. Pogreb bo v torek; ura pogreba bo objavljena jutri v posmrtnem oznanilu.
Gostilničarski tečaj na Vrhniki zaključen
Vrhnika, 34. februarja.
Na Vrhniki je bil danes zaključen šestdnevni gostiluiški tečaj. Predavali so o ser-viranju !n o splošnih Potrebah hotelirske in gostilničarske stroke g. Klasek, o higieni ia zdravstvu dr. Zupan, o živileznanstvu pa veterinar g. Grom. Udeležencev je bilo 35. Ob zaključku tečaja je bila prirejena zakuska, ki so se je udeležili sreski načelnik za ljubljansko okolico Žnidaršič. predsednik zveze gostilničarskih zadrug g. Ciril Majcen, vrhniški župan mg. pharm. g. Hočevar, in drugi zastopniki oblastev.
Predsednik zveze gostilničarskih zadrug g. Ciril Majcen ie pozdravi! vse prisotne, nakar so govorili o nalogah gostilničar-skega stanu tudi sreski načelnik 2n;darčič, župan Hočevar in dr. Zupan, ki so vsi poudarjali nujno potrebo, da b: se slični tečaji prirejali v bodoče za dališo dobo. zlasti pa, da bi jih merodajn; faktor.ii podpirali s potrebnimi subvencijami, ker je izobrazba našega gostilničarstva velikega pomena za razvoj tujskega prometa in obenem za povzdigo našega narodnega gospodarstva. Čeprav je bil tečaj kratek, je dosegel razveseljiv uspeh. Po večini so se ga udeležili samo hčerke in sinovi gostilničarjev, ki so s posebnim zan;maniem sledili predavanjem. B:io je sklenjeno, da se bo v prvi ugodni priliki priredi! daljši tečaj. K dobremu uspehu sedanjega tečaja ie treba predvsem čestitati združenju gostilničarskih zadrug na Vrhniki, ki ga vodi agilni načelnik Brenčič. rrav tako pa se mora izreči priznanje tudi zastopnikom oblastev, ki so izjavili pripravljenost, da bodo tudi v bodoče podpirali take tečaje.
OD SOBOTE DO PONEDELJKA
LJubljana, 24. febr.
Sveti Matija se je držal svoje pravice. Ša v petek zvečer je zmrzovalo, a v soboto zjutraj je že začelo pihati od juga n čez dan se je pošteno odtajalo, da smo dobili še večjo brozgo. Sneg kar vidno kopni in če bo odjuga trajala š& nekaj dni. bodo izg.nile še zadnje krpe in umazani kupi ob ljubljanskih ulicah. Smučarji imajo zdaj edino uteho na Gorenjskem, odkoder so še včeraj prišla dovolj ugodna poročila. Največ jih je potegnil vlak v Bohinj, kjer so se vršile tudi smučarske tekme za savezno prvenstvo.
V	Ljubljani je bilo danes bolj klavrno predpomladno nastrojenje. 2e zjutraj ie kazalo, da dobimo vlago ji res je opoldne pričelo rahlo rositi, a je pohlevni de-žek kmalu prenehal. Ljubljančani so ostali večinoma doma, saj na sprehode po blatnih poteh ni bilo dosti misliti, a več sto jih je kljub nevšečnemu vremenu ubralo na priljubljeno Šmarno goro in Katarino.
Nočni požar na Barju
V	soboto zvečer se je spet ro«vet'lo na Barju. Rdeči petelin je zapel na gospodarskem poslopju posestnika Franca Podlipca na Ižanski cesti 147. kjer je bi! nakopičeno nekaj sena in poljskih pridelkov. Ob 22. so odšli na pomoč poklicni gasilci iz Ljubljane, ki so imeli uro dela. da so ogenj zadušili. Zgorel je del ostrešja, pa tudi hlev ie precej trpel, dočim je ostala hiša, ki je tes-!io blizu gospodarske stavbe, nepoškodovana. Škode je okrog 20.000 Din, je pa krita * zavarovalnino.
Na nož se Je nasadil
Dopoldne se je pripetila na Rožniku huda nesreča. lOletni Hinko Lučovnik. sin urad-
nika kurilnice državnih železnic, je splezal na drevo in rezal veje. Nesreča je hoteia, da mu je na nekoliko polzkem drevesu spodrsnilo in je padel na tla, a tako nesrečno, da se mu je nož zaplčil v stegno desne noge s takšno silo, da mu je prerezal žilo odvodnico. Fant je izgubil mnogo krvi in je sreča, da so ga hitro našli ter prenesli v roslopie policijske jahalnice na vrtu Cekl-novega gradu, od koder so pozvali reševalce na pomoč. Fantu so nogo krepko podvezali in Preprečili, da ni izkrvavel. Reševalci so ga prepeljali v bolnico. Čeprav je Hjnko izgubil res precej krvi, zaenkrat ni nevarnosti za življenje. Druga nesreča se Je primerila pil sekan.iu drv
Antonija Gorenčeva, žena čevljarskega mojstra v pokoju, stanujoča v Mencingerjevi ulici 19, je dopoldne sekala drva, naletela je pa na grčasto deblo, ki se nI. dalo razklati. Večkrat je vsekala po njem, naposled ji je pa sekira na grči spodletela in nesrečna žena si je odsekala dva prsta levice. Tudi Gorenčevo so morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
Z motocikljem v tramvaj
Majhno senzacijo so doživeli kmalu po 15. številni sprehajalci v Selenburgovi ulici. Takrat je vozil od Gradišča proti pošti tramvaj št. IS in ko je privozil na sredo Selenburgove ulice, je istočasno pridrvel neki motociklist, ki se je od strani z vsa silo zaletel v tramvaj. Motociklist je pa imel nenavadno srečo: vrglo ga je z motorja a je ostal nepoškodovan. Pobral se je in vesel, da je odnesel zdravo kožo, nag'o sedel na motor ter se odpeljal. Na tramvajskem vozu. ki ga ie voznik takoj ustavil, so se poznali sledovi karambola.
Dober omen v naši umetnosti
V Tivoliju se jt; danes pričela pomlad. Ne še sicer v vsem parku, pač pa v našem skromnem hramu umetnosti, v Jakopičevem paviljonu. Marljivi naš mojster Boži-dsir Jakac je spet razveselil ljubitelje umetnosti z obsežno, bogato razstavo svojih novih del. 118 umetnin je napolnilo stene vseh treh dvoran paviljona. V glavni dvorani je Jakčeva velika žetev z lanskega bivanja v Dalmaciji, v desni so same dolenjske lepote, v levi dvorani pa zbirka portretov.
Kakor je pozneje v nagovoru umsetno poudaril predsednik Narodne galerije g. dr. Franc Windischer, moremo današnjo izredno številno udeležbo pri otvoritvi Jak-čeve razstave smatrati za dober omen, da ae vremena našim umetnikom morda le pričenjajo jasniti. Ob pol 12. uri, ko je bila napovedana otvoritev brez pompa in si oves ja, je bilo v paviljonu živahno kakor v panju. Zbrala se je družba zastopnikov vseh ljubljanskih inteligenčnih slojev, poleg župana dr. Puca razni predstavniki obla-stev, univerze, umetniških in drugih krogov, zlasti mnogo je bilo tudi dam, med
njimi gospe Kramerjeva in Pucova. G. dr. VVindischer je vso družbo toplo pozdravil in poželel neumorno snujočemu tvorcu Božidarju Jakcu mnogo uspeha. Obeležil je posamezne dele razstave in je ob slikah Dolenjske poudaril, da zre v poetu Jakcu naslednika Janeza Trdine. Se posebno je g. VVindischer opozoril na portrete, saj s takimi razmeroma najcenejšimi naročili lahko naše občinstvo nudi umetnikom vsaj nekaj zaslužka.
Toplo pozdravljen je nato izpregovoril še g. Božidar Jakac. Ne da bi tolmačil svoje umetnine, ker resnično niti ena izmed njih ne potrebuje prav nikakih gostobesednih in učenih komentarjev. Opisal je njihov nastanek, zlasti še onih iz Dalmacije, iz klasičnih krajev dalmatinskega Zagorja, ki so nam dali največjega mojstra, Ivana Me-štroviča.
Podrobno poročilo o razstavi bomo še priobčili. Razstava žanje mnogo pohvale. V njej si kar doma, tako je vsa naša. A iz daljnjih krajev sveta prinaša godbo in novice izvrsten radio aparat . . .
Buninov večer v Ruski Matici
V soboto je priredila Ruska Matica literarni večer v počaščenje Nobelovega la-vreata Ivana Bunlna. V predavalnici Francoskega instituta so se zbrali vs; uglednej-Si člani ljubljanske ruske kolonije in njih slovenski prijatelji z go. Terezino Jenkovo na čelu. Navzoč je bil tudi zastopnik češkoslovaškega konzulata g. Martinek.
Namesto odsotnega predsednika Ruske Matice g. univ. prof. dr. Spcktorskega je prisotne pozdravil g. univ. prof. Bubnov, ki je z izbranimi besedami poudaril pomen te literarne slavnosti. Za tem je imel kratko uvodno besedo g. univ. prof. Aleks. Maklecov. ki je med drugim dejal, da si je ruska literatura s svojim Puškinom, Gogo-Ijem. Tolstim, Dostojevskim, Cehovim in tolikimi drugimi že zdavnaj pridobila svetovni sloves, in to, da .ie šele sedaj dobil Nobelovo nagrado prvi ruski pisatelj, ni moglo zmanjšati pomena ruskega slovstva. Vzlic temu pa je za ruski narod, zlasti pa za njegove emigrantske kroge, ki jim rri-pada bunin, prijetno zadoščenje, da je bila književna nagrada za leto 1933 podeljena mojstru ruske besede. Govornik, ki je poseben častilec Bunina, je nato kratko in jedrnato karakteriziral njegov pomen za rusko literaturo. Bunin ni modni pisatelj, njegovo delo je neodvisno od literarnih
struj, ki prihajajo in odhajajo. Svetovno književno odlikovanje, ki je bilo zdaj priznano negovemu delu, pomeni triurni ruske ln ž njo vred slovanskih literatur.
Predavanje o literarnem delu Ivana Bunina je imel g. dr. Nikolaj Preobraženski. Označi! ga je kot poeta stare nacionalne Rusije in nadaljevalca svetle puškinovske tradicije v ruskem slovstvu. Nato je z lepimi besedami prikaza! formalne in idejne značilnosti Buninovega dela. Bunin je pisatelj umetnik, pesnik in pripovednik visoke kvalitete, zato je nekako ravnodušen nasproti povprečnemu čitatelju, ki Išče predvsem dejanja in lagodne zabave, ne pa stilističnih, jezikovnih in umetnostnih kvalitet. Posebno lepo je predavatelj orisal Buninovo ljubezen do ruske zemlje in tradicije, ljubezen, ki ni slepa, marveč je nepodkupljivo stroga v presojanju ruskega karakterja. Toda Bunin je pravičen kritik ruskega naroda, nanj se je mogoče zanesti. Zakaj z druge strani je Bunin odkril mnoge nepopisne lepote ruske duše. Posebno lep je bil oni del izvajanj dr. Preobraženskega, v katere-m je opisoval Buninov topli odnos do ruske prirode. Značilno je. kako se je prav v emigraciji zjasni] njegov pogled na Rusijo, in prvotni pesimizem je prešel v svetlo tone, ki v njih drhtita vse objemajoča
ljubezen in zrela modrost Posebej se je predavatelj pomudil pri Buninovem romanu »Življenje Arsenjeva«, za katerega j« dobil Nobelovo nagrado. Predavanje g. dr. Preobraženskega je bilo sprejeto z iskrenim odobravanjem.
Nato so gospč Marija Maverjeva !n Lidija Marakina in g. dr. Preobraženski učinkovito recitirali in brali primere Buninovih pesmi in proze. Bili so zares prijetni trenutki, izpolnjeni z melodično lepoto ruskega jezika. Ob Buninovih mojstrovinah so se zbujali prividi ruske prirode in ruskega življenja, ki nam je tako daleč in zoret tako blizu, ki je na pol reknica, na pol sen...
Zares: lep in topel ruski večeri
Sočani na izletu v Newyork
To soboto so se Sočani zbrali na prijeten večer, da s spretnim predavateljem prof. Brežnikom za eno urico poromajo na kratek izprehod preko Oceana v Newyork, odkoder je g. profesor pred nekaj leti prinesel neusahljivo zalogo zanimivih vtisov in slik. Predavatelja je poslušalcem predstavil s kratko pozdravno besedo predsednik predavateljskega odseka g. Josip Sfiligoj.
Ob nazorni besedi in živi skioptični sliki se je pred poslušalci odgrnilo doživetje enega največjih čudes sveta. Gledališča, podzemske in nadzemske železnice, neskončne avenije, banke, cerkve, hoteli, ogromne konstruKcije in dimenzije so šle mimo pozorno napetih oči. Kakor na živem filmskem traku so se vrstili Manhattan s svojimi borzami in nebotičniki in gornje mesto, ki je prava domačija Newyorčanov; slavni kip svobode in znameniti Ellis Island, na katerem je včasih po 3000 izseljencev na dan stopalo na sveta ameriška tla, dandanes pa jih prihaja komaj po 300 do 500; prekooceanski parniki, veličastne vedute iz letal in nebotičnikov. Tu smo srečali najvišjo hišo sveta, Empire State Building, 420 metrov visok. Med težkimi, ogromnimi arhitektonsko zanimivimi zgradbami pa je ob izvajanjih g. predavatelja vrvelo pravo, ! živo ameriško življenje, da so se Sočani z j začudenjem znašli v svoji stari dvorani j »Pri levu«, ko je na koncu spet zagorela luč.
V imenu navdušenih poslušalcev se Je g. prof. Brežniku v toplih besedah zahvalil predsednik »Sočec-matice g. Sanein.
Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke omili naravna »Franc Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Na družabnem večeru naših oficirjev
O ljubljanskih večerih ae ve človek sko-roda prav ničesar povedati. Razen nebotičnika, v katerem je še kolikor toliko luči, je marsikod drugod nekam čudno mračno. že kar pozno mora biti, da se duhovi malo spozabijo, malo sproste vsakdanjih tegob in se ta ali oni, ne glede na razne vezanosti, malo hitreje zasuče, bolj pogumno kakor običajno zasmeje. Le tam med našimi oficirji je v soboto zvečer bilo v prostorih njihove menze na Taboru skoro tako, kakor si kdaj pa kdaj poželi tega in onega bolj ali manj zdolgočaseno srce. Ob osmi uri sta bili že obe dvorani s pogrnjenimi mizami polni odličnega meščanstva in naših oficirjev. V plesno dvorano je vabil svetli parket in salonski orkester 40. polka je ubiral že vesele zvoke ki se jim nihče ni mogel ubraniti.
Poveljnik dravske divizije general gosp. Cukavac in predsednik oficirskega doma general Pekič s soprogama sta otvorila družabni večer z narodnim kolom. V dvorani je veselo zašumelo. Kolo je kmalu vsem užgalo srca Nič ni bilo čutiti tistega neprijetnega prehoda od začetka do viška. Vse jt bilo razigrano in vsak se je moral čutiti svobodnega
Med velikim številom odličnikov so bili navzoči poditan g. dr Pirkmajer s soprogo, ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc, j predstavnik rezervnih oficirjev in bojevnikov general v p g. Joksim Gajič iz Beograda, banski inšpektor g. dr. Guštin s soprogo, ravnatelj g. Hnick s soprogo, soproga podpredsednika apelacijskega sodišča ga. Gradnikova in še mnogo drugih dam in gospodov, ki so se odzvali vabilu
V V '
tv. -.'■'> • v',V.
■ .. vv '' , .. , ' .v) v .-j*-t t
. V vS'i V ttjfjitflm+sii; f/p7'''*^?*4/.''. >

naših aktivnih ra rezervnih oficirjev, ki so večeru dali v vsakem pogledu res lepo podobo. Duša vseh je pa bil neutrudljivl organizator, adjutant .poveljnika mesta ka-petan L stopnje g. živojin Stanojevič, ki v vlogi domačina ni na nikogar pozabil ln v veliki meri pripomogel res tovariš-ko potekajočemu veselju. Zbrana je bila skoro polovica častnikov ljubljanske garnrzi-je. Vendar, treba je le pripomniti, da se naše ljubljansko meščanstvo ni v kdo ve kako častnem številu odzvalo. Saj ti večeri so zlasti namenjeni za okrepitev stikov med našo vojsko in njim, da se dva svetova spoznata, se drug drugemu približata in tovariško delata in se poveselita v urah oddiha. Naši oficirji so to pot že drugič dokazali, da znajo biti družabni in tedaj, kadar so v svetu miru, otresti raz sebe trdi prah s poti svojega skrbi polnega dela.
Zabava je trajala pozno v noč. Godba in ples in prijetni pogovori o vsem našem delu in življenju so ure kar prenaglo .pomikali proti jutru. Nikomur se ni mudilo. Tem manj, ker sta bila jedača in pijača malone zastonj. Prireditelji delajo vse v lastni režiji, čisti dobiček, ki ga pa zaradi nizkih cen nikoli ni veliko, gre za meai-zo, pa tudi za izpopolnitev oficirskega doma, v katerem se oficir odipočije pri igri, glasbi ali med knjigami.
Odslej se bodo ti družabni večeri vršili dvakrat na mesec. Vstop je vsakomur svobode©. V interesu, da se odnosi med našo vojsko ln meščanstvom poglo.be, želimo vrlim oficirjem mmogo, mnogo uspeha!
»Živalca" — oživljena
Pri Mikliču so to nedeljo ponovno zborovali rejci malih živali, včlanjeni v društvu »Živalci«, ter nadaljevali svoj n. redni obč-
ni zbor, ki je bil 21. januarja predčasno zaključen. Polnoštevilna udeležba na tem občnem zboru je bila pač viden dokaz, da se člani zavedajo v polni meri svojih dolžnosti, posebno še zaradi tega, ker so bile razmere v tem društvu, ki nosi sicer pohlevno ime »živalca«, zlasti v zadnjem času vse prei kakor mirne in urejene. Dva občna zbora sta že bila predčasno zaključena, ker sta si stali nasproti nepomirljivi skupini in je bilo složno delovanje že v naprej izključeno.
Na občnem zboru so bile glavna točka dnevnega reda: volitve, še pred temi pa je ob. zbor z ogromno večino glasov razveljavil sklep odbora, ki je pred časom izključil iz društva nekatere člane, ki so pripadali tako zvani »opoziciji« Pri volitvah je bil izvoljen nov odbor z g. Lapom, ravnateljem mestne vrtnarije, kot predsednikom, kar je sprejela večina z odobravanjem na znanje. Novi odbor bo imel sedaj veliko dela in truda, da bo zopet utrdil pri članstvu vero in zaupanje v društveno delovanje, ker so se mnogi delavni člani zaradi neprestanih razprtij odtegnili vsakemu sodelovanju. Tudi članstvo samo je dolžno podpirati idealno stremljenje novega odbora v vseh vprašanjih, ki zadevajo skupne društvene interese. Predvsem je dolžnost članov, da ostanejo zvesti društvu. Vsaka agitacija proti društvu, ki ima idealen namen pospeševati in razširjati rejo malih živali, bi bila neumestna in vse obsodbe vredna, ker bi bila tudi v kvar splošnemu narodnemu gospodarstvu.
G. predsednik Lap in ostali člani novega odbora nam dajejo polno in upravičeno jamstvo, da bo društvo z novim elanom stopilo na plan v korist malemu našemu človeku. V tem pravcu kličemo vsem rejcem: Na dobro rejo!
Mariborski dogodki
Maribor, 25. februarja.
Kakor zadnji dnevi tedna, tako lepa in solnčna je bila tudi današnja nedelja. Športniki so v velikem številu hiteli na smučarske tekme na Klopni vrh. Veseli pa so bili lepega dne tudi drugi meščani, ki so se kakor čebele vsuli iz mesta v bližnjo okolico. Menda je bila današnja nedelja letos
najtoplejši dan, saj so se ra opoldanski promenadi, pojavile dame že v pomladnih plaščih.
V ostalem je potekla nedelja brez nesreč, tudi policijska kronika ni beležila omembe vrednega dogodka. Prijavljenih je bilo samo nekaj manjših tatvin. Pač pa se je pripetila v soboto popoldne
v Račah smrtna nesreča, * ki je globoko pretresla vse tamošnje prebivalstvo. Njena žrtev je Sletni gostilničarjev sin Josip F a 1 e ž. Gostilničar je bil v soboto dopoldne po opravkih v Mariboru in se je s popoldanskim osebnim vlakom vrnil domov. Nasproti sta mu hitela njegova otroka, 51etna Micika ln Sletni Joško. Vedela sta, s katerim vlakom prihaja oča in sta mu šla naproti. Pot ju je vodila preko železniškega tira, a nesreča je hotela, da je prav v tem hipu pridrvel vlak Otroka sta se drvečega vlaka tako prestrašila, da sta obstala pri tiru, kakor okamenela. Lokomotiva je oba podrla na tla. Fantku je pri padcu počila lobanja in je bil takoj mrtev, deklica pa je obležala nezavestna s krvavečo rano na glavi ln hudimi notranjimi poškodbami. Na kraju nesreče se je takoj zbralo mnogo ljudi, med njimi je bil tudi nesrečni oče, ki je mrtvega sinčka prenesel domov, a ranjeno hčerkico so reševalci prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Mariborska podružnica SLD Je Smela pri »Orlu« svoj XIII. občni zbor,
ki ga je vodil predsednik bančni ravnatelj g. Bogdan Pogačnik. Prisostvovala sta tudi gg, župan dr. Lipold in sreski načelnik dr. Senekovič. Kakor navaja tajniško poročilo prof. šaupa, je društvo lepo napredovalo, naraslo je tudi število članstva. Podružnica šteje danes 841 članov, in sicer 13 ustanovnih, 647 rednih ter 181 lovskih čuvajev. V področju mariborske podružnice je bilo izdanih nad 8000 dovoljenj. Tajnik se je dotaknil tudi vprašanja obveznega zavarovanja lovskih čuvajev. Po iniciativi predsednika Pogačnika naj se ustanovi pri podružnici poseben sklad, ki naj bi služil za nagrajenje lovskih paznikov, ki so se izkazali vestni v službi. Blagajniško poročilo je podal ravnatelj g. Boltavzar. Podružnica je ustanovila lani poseben lovski odsek in je bila vedno v najtesnejših stikih s strelskimi družinami. Priredila je tudi lani v okviru mariborskega tedna veliko nagradno streljanje, ki je sijajno uspelo. Pri volitvah je bil izvoljen stari odibor.
Obračun svojega plodonosnega dela Je polagalo danes dopoldne tudi narodno glasbeno železničarsko društvo »Drava«,
ki združuje ▼ godbenem, tamburašken.. pevskem in šolskem odseku zavedne na cionalne železničarje. XV. občni zbor je vodil zaslužni predsednik g. Vokač, ki je pozdravil zastopnika ljubljanske železniške direkcije dr. Drofenika zastopnika ljubljanskega glasbenega društva »Sloga« inž. Zelenka in zborovodjo Herija Svetla in zastopnika podružnice UJNŽB g. Ogrizka. Predsednik je zavoljo petnajstletnice orisal postanek in razvoj društva Prav tako zadovoljiva so bila poročila vseh drugih funkcionarjev. Pri volitvah je bil z velikim odobravanjem izvoljen ves stari odbor s predsednikom Vokačenn na čelu.
Janez Rožencvet:
Zima je prišla in krznar je za glavno sezono preuredil svojo izložbo. V največje okno je postavil pupo, oblečeno v krasen, s krznom obšit plašč. Poleg pu-pe sta bila dva podobna, a cenejša plašča. Ostali prostor v oknu je bil okrašen z različnimi kosi krzna in manjšimi krznarskimi izdelki.
In pred krznarjevo izložbo so se ustavljale ženske. Nekatere vkljub hladu še v jesenskih, nekatere v novih zimskih, večina pa v starih zimskih plaščih in kožuhih. Vse so se divile plašču na pupi, zakaj poleg te dragocenosti je drugo blago v izložbi kar zatemnelo. Fino sukno, žlahtno pristno krzno, težka svilena podloga, najnovejši kroj! Marsikatera, ga je v mislih brž oblekla, in nevede -'e bil krznar ženskam velik dobrotnik.
Sto in sto jih je bilo, ki so si za svoje sanje izposodile krznarjev plašč. V njem so stopale pred zaljubljene moške oči, v njem so šle s prezirom mimo nekdanjega nezvestega ljubimca. no vanj zavite so z ošabno prijazn . zalile svoje rivalinje. Za vse te in cua^e srečne ali vzvišene prilike je bil plašč v izložbi sleherni ženski na razpolago. Dobrotljivi krznar ni nobeni računal niti pare izpo-sojnine. še iz lastnega žepa je dodajal, zakaj plačeval je najemnino lokala, razsvetljavo, zavarovalnino blaga in šip, portalni davek in nešteto drugih poslov-
v v
nih stroškov.
Gospod Kamnik — usnje in surove kože en gros — je bil deseto leto oženjen. Imel je lepo, zvesto ženo, in imsl je že tri leta ljubo, ne da bi žena zanjo vedela.
Kdor to težko verjame, naj prvič pomisli, da so vendar še na svetu zveste ln čednostne žene. Čast jim! Drugič so še na svetu ženske, ki vedo, kaj je molčanja vredno. Čast tudi njim! Tretjič pa ni res, da bi svet vse izvedel, kar se zgodi. Če bi bilo res, bi se vnel strašen pokolj, in malokdo bi še živ ostal.
Prijatelju, ki se je seznanil in poročil z dekletom neomadeževane preteklosti, je sama žena večkrat zatrjevala, da svet izve komaj petino ali kvečjemu četrtino vsega, kar se zgodi. Ali Kipling bi dejal, da je to druga povest!
Gospa Kamnikova je obstala pred krznarjevo izložbo, kjer se je zagledala v dragoceni plašč. Oblekla ga je. Začutila ie božajoče žlahtno krzno okrog dekol-tiranih pleč; mehka toplota obšivov je prodirala skozi svilene nogavice, in ročice so kopnele v košatih rokavih. Pogledala se je v zrcalu. Videla je, da stoji za njo njen mož. Oči mu žare, ona se mu srečna nasmehne. Mož jo objame in za-šepeta: »Kako si lepa!«
Gospa Kamnikova je odšla naprej ter mislila na plašč in na moža. Kako je
njen mož dober! Vreden je, da mu ostane zvesta. Seveda, onega ognja kakor pred desetimi leti, nima danes več. Se je pač že malo postaral, skrbi ima in navada je tudi skrhala njegovo pozornost. Ali v tem plašču bi bila ona zanj čisto nova ženska. Spet bi vzplamtel in oba bi čutila srečo ljubezni kakor pred desetimi leti. »Da, zaslužil je revček, da me vidi v tem plašču! Še danes mu rečem, naj mi ga kupi!«
Za gospo Kamnikovo se je ustavila pred krznarjevo izložbo ljuba gospoda Kamnika. Zagledala se je v dragoceni plašč in ob'ekla ga je. Začutila je božajoče žlahtno krzno okrog dekoltiranih pleč, mehka toplota obšivov je prodirala skozi svilene nogavice, ročice so kopnele v košatih rokavih. Pogledala se je v zrcalu. In videla je, da stoji za njo z zavistnimi očmi gospa Srebrnjakova. Prezirljivo se ji posmehne, a gosr>a Srebrnjakova pristopi k nji, kakor bi jo hotela zadaviti, in sikne: »Ti, ti, čeprav ne vem nič gotovega o tebi, pa vendar vem, da si vlačuga!«
Ljuba gospoda Kamnika je odšla naprej ter mislila na plašč ln gospo Sre-brnjakovo. Iskreno se sovražita, in vredno ie. da krvavo vzpodbode njeno zavist. Nihče ne ve nič slabega o njej, le gospa Srebrniakova jo že dve leti sumliivo opazuje. Prav gotovo je ona tista, ki je trosila govorice o njej, da so se ugledne gospe v društvu sinoči nekako od nje odmikale. Saj ji We iz oči, kako ji zavida vsako novo c. njico. »Čakaj, naduta koklia čednostna, ko me zagledaš v tem plašču, se moraš razločiti! No, saj pri-
de baš zdajle stari dedec k meni, ki mu že štirinajst dni nisem nič rekla. Pošteno sem zaslužila tale plašč!«
Stari dedec je bil gospod Kamnik, ki je uro kasneje oprezno stopal po nekoliko temnem stopnišču in v prvem nadstropju hitro vtaknil ključ v vrata stanovanja svoje ljube. Tiho je odklenil dobro namazana vrata, izginil v predsobo in tiho za seboj zaklenil. Še ključ je držal v roki in klobuk je imel na glavi, ko se ga je oklenilo dvoje rok, in ko je začutil poljub vročih, mehkih ustnic.
Kolikor je gospod Kamnik potem še utegnil samostojno misliti, je mislil: Hvalabogu, da sem se iznebil zopernega knjigovodje, ki mi je zmerom očital, da preveč potrošim in da kupčija tega ne prenese. Kako naj bi človek vzdržal težke čase, če ga ne bi poživljala taka-le vroča ljubezen!?
Težki časi so izginili za rožne oblake ln gospod Kamnik je bil čisto mehak, ko se je domislil, da je ura ljubezni minila. Takrat je ljubila obrnila besedo na plašč v krznarjevi izložbi. Gospod Kamnik je iz izkušnje vedel, da so krznarjevi plašči dragi; ali iz hvaležnosti za toliko mero sladkosti je vendar sam pri sebi takoj sklenil, da ji ga kupi. Kakorkoli je pa dobro vedel, da mora moški vsako ljubezen z denarnimi žrtvami podpreti, si je ta trenutek hotel ohraniti iluzijo ljubezni za samo ljubezen. Plačana ljubezen pač včasih nima dobrega okusa. Zato mu tudi naibolj ljubeznivo prigovarjanje ni izvabilo nobene obljube. Ko ga je v temni predsobi zadnjikrat vprašala: »Povej, ali mi kupiš plašč?« jo je
samo poljubil in dejal: »Dušica, mudi se mi že, v pisarni me čaka pošta!«
Poživljen in samozavesten je stopal po ulici. Nič ni slutil, da so zdaj beli zobje jezno grizli ustnice in da je jezik, ki je imel pravkar toliko sladkih besedi zanj, izgovarjal na njegov naslov silno nespoštljive in neljubeznive priimke.
Tudi k večerji je prišel dobre volje. Zadovoljno se je smehljal in na videz poslušal ženo, ki je govorila o plašču. Šele ko je vkljub svoji radostni zaverovanosti razumel, kaj žena hoče, se mu je čelo zmračilo. Nejevoljen je dejal: »Plašč pri krznarju!? Kaj vendar misliš v teh slabih časih!7«
Gospa Kamnikova je užaljena umolknila. Konec večerje je pikro pripomnila: »Prav, če mi ga nočeš kupiti ti, si ga kupim sama.«
»Če te je volja, kupi si ga!« ji je ma-lemarno odvrnil. Vedel je, da je ženi denarja njene dote dosti bolj škoda kakor njegovega. Potem je odšel. Moral je na sejo gremija in po seji se je nameraval po stari navadi še v gostilni ali kavarni pomuditi.
Gospa Kamnikova je imela častilca. Častilca, ne ljubimca! To je bil tovariš iz otroških let, človek, ki mu je bila ljubezen vrsta športa. Obiskoval jo je včasih zvečer z vednostjo gospoda soproga, ki se ni vznemirjal, ker se je na svojo zvesto ženo trdno zanašal, častilec ji je ob takih prilikah vneto dvoril in gospa Kamnikova ga je rada poslušala.
Ni treba, da bi zato kdo kamenje vanjo lučal. Pomislimo, da je bog vojne Mars, a poleg njega boginja vojne Bello-
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Lindberghovo letalo v muzeju
fcmeriSka šolska mladina pridno obiskuje muzej z letalom slavnega oceanskega junaka
Kov angleški tip vodnega letala
Dvcmotorni aparat, ki meri z razpetimi krili v širino 20 metrov
Pohod lačnih v Londonu
Pred dnevi sc- nastoptfi pot v London Vresposeioi ki giadujoči delavci iz Glasgo-v& in Edinburga. V angleški prestolnici pričakujejo y pete&, za nedeljo pa je gklioaai v Hyde park velikanski shod. Značilno je, da je v Oxfordu pohitelo demonstrantom nasproti 200 viscikošolcev, ki so Jih sspTejeli % največjimi simpatijami. Sprevod gi&dnih ki se bližajo Londonu, Šteje kateSsvih 2000 osefc.
Deset žensk zgorelo
V Brockvilieu (Pennsylvanija) je izbruhnil ogenj v nekem domu za svojce padlih bojevnikov. Ogenj se je razširil z velikansko naglico, gasilci ga niso mogli nikakor udušiti, ker je voda v hidrantih zaradi sikiaga mraza zamrznila. Deset žen in hčera padlih borcev se ni moglo rešiti iz objema plamenov in so zgorele pri živem telesu.
Hspepše otroško pismo v Franciji
Miss Pariz izroča otrokom nagrade za najlepše napisana otroška pisma
na. Zgodovina nam priča, da so se često tudi ženske hrabro borile; seveda, največkrat na obzidju. In omožena ženska je podobna posadki trdnjave; na močnem obzidju zakona in svoje čednosti junaško odbija napade. Slabotnemu je pa posebno prijeten občutek, da mu daje varno obzidje tako moč.
Toda izvežban vojšeak- ve, da je treba pri trdnjavah često samo vztrajnosti in sreče. Trenutna omahljivost ali mala nepazljivost posadke, včasih morda drugo ugodno naključje, in sovražnik vdere vanjo. Posadka mu je izročena na milost in nemilost, plen je pa neposreden in izdaten.
Torej stvarno in kratko: Častilec gospe Kamnikove je ta večer dočakal ugodno priliko in v znamenju krznarje-vega plašča vdrl v trdnjavo. Zjutraj je gospo Kamnikovo glava bolela.
Gospod Kamnik je sam zajtrkoval in potem odšel v svojo trgovino. Spotoma je stopil h krznarju in vprašal, koliko stane plašč. Plašč je bil precej drag, in gospod Kamnik se je obotavljal.
»Gospod Kamnik, če plačate takoj v gotovini, vam ga ponudim petsto dinarjev ceneje,« je prigovarjal krznar. Gospod Kamnik se je zdaj domislil,^ ^ da krznar ne sme vedeti, kdo kupi plašč.
»Ne vem, si bom še par dni premislil.«
»Moja ponudba je brezobvezna. Plašč je najnovejši model in veliko zanimanja je zanj. Baš pet minut pred vami je bil tu neki gospod, ki je obljubil, da pride popoldne.«
Gospod Kamnik je odvrnil krznarju, da naj plašč pač preda, dobi toliko
zanj. A odšel je iz prodajalne s sklepom, da plašč še dopoldne kupi. Pošlje h krz-narju svojega ru>vega knjigovodjo. Ta je pohlevna tapica, stanuje v predmestju, dela in odsedi svoje ure in se ne vtika v stvari, ki mu nič mar ne gredo.
V pisarni je uredil in ukrenil najnujnejše. Potem je vzel iz blagajne denar in poslal knjigovodjo h krznarju. Zabi-čil mu je, kako naj kupi plašč, katerega pa naj pusti tam in prinese od krznar-ja samo potrdilo. Na koncu je še pristavil: »Pa ne imenujte ne mojega ne svojega imena, zakaj davkarija stika in oprezuje povsod, a davka plačujem že zdaj trikrat preveč!«
Knjigovodja se je vrnil s potrdilom. Gospod Kamnik se je uveril, da je stvar v redu, in zadovoljen je bil. Posebno ker je bil medtem izračunil, da bo izdatek za plašč itak kmalu pri manjši plači novega knjigovodje prihranil, in je tudi čisto pozabil, da novi knjigovodja ni dosti vreden.
Pri kosilu je bil gospod Kamnik vesel kakor človek, ki ima za koga pripravljeno veselo presenečenje. Nasprotno je bila gospa Kamnikova žalostna in tiha. V zavzeti trdnjavi se pač premagana posadka nič ne veseli.
Popoldne je šel gospod Kamnik izven ture svojo ljubo obiskat. Od znotraj je tičal ključ v ključavnici in moral je pozvoniti. Ljuba ga ni sprejela tako kakor včeraj, in gospod Kamnik tudi ni bil nič razočaran. Mislil si je že, da se bo malo držala, ker ji ni hotel plašča obljubiti. Bo pač presenečenje tem večje! Ni se kanil dcl^o pomuditi in stopil je v sobo, no da bi odložil.
šola dvojčkov
Neko ameriško osnovno šolo obiskuje kar dvajset dvojčkov!
Dragocen tovor
Angleško zlato prenašajo na ameriški parnik
Tatvina s potrdilom
V Velikem Korosu je tat vlomil v neko specerijsko trgovino. Ročna blagajna je bila polna, toda vzel je iz nje samo 30 pen-gov, ki so mu bili nujno potrebni. In še za te je pustil v blagajni potrdilo za vsoto, ki jo je odnesel.
Dijakinje — natakarice
Samopomoč ameri§kega vseučilišča Yale je dijakinjam, ki nimajo zadostnih sredstev za študij, odprla novo pot udejstvo-vanja. Našla jim je za proste ure zaposlitev v na tatarski obrti. Gostilničarji in lastniki velikih javnih kuhinj so baje zelo zadovoljni s temi akademsko naobraženv mi natakaricami.
Ali gospod Kamnik niti ni utegnil odpreti ust, ko se je vsula nanj ploha besedi, kakršnih še svoj živ dan ni čul. Kolikor se je mogel pozneje spominjati, je bil smisel različnih psovk, ki so kakor kroglje iz strojnice udarjale v njegovo srce: »Tebi, gnusni starec, sem žrtvovala svoja najlepša leta in ti misliš menda, da naj zato kar naga hodim!«
Prehudo je bil ranjen, da bi se po takih besedah v obrambo posluži! krznar-jevega potrdila. Saj je bil komaj še pri zavesti, ko so ga drobne roke pehale skozi predsobo nazaj k vratom. — Drobne roke, ki so ga še včeraj to uro tako nežno božale!
»Izgini, norec pohotni, in ne prikaži se nikoli več!« so siknile pri vratih cvetoče mlade ustnice, ki so bile tri leta tako medene. Včeraj to uro še prav posebno !
Za veznimi vrati je malo postal, ker je pretežko sopel. V vežo je stopil mlad gospod, ki je čvrsto odšel po stopnicah, ne da bi bil gospoda Kamnika opazil. Gospod Kamnik je nehote prisluhnil, ko so po prvem nadstropju njegovi koraki utihnili Bolj kakor zares slišal, je domneval, da so se mlademu gospodu odprla vrata, ki so se minuto prej za njim zaprla.
»Nesramnica!« bi bil najrajši na ves glas zarjul. Planil je na cesto in odhi-tel v svojo trgovino. Tam se je sramotnega ponižanja šele prav zavedel.
Sicer ni nikoli mislil, da je to obojestranska stoodstotna ljubezen, na 60 ali vsaj na 50% jo je pa vendar pri njej cenil. Po treh letih je moral norec spo-
Velikost dinozavrov — bolezen?
Zanimive trditve ameriškega učenjaka
Ogrotnno veiilkoet dinozavrov, ki kažejo v primeri a svojo okolico naravnost groteskno podobo, so vedno smatrali za kulminacijsko točko razvoja te živalske vrste, ki je svoj čas obvladovala zemljo. Zdaj pa se je pojavil pateontolog univerze Yale prof. dr. Luill s čisto svojevrstno teorijo, ki hoče postaviti vse dosedanje razlage na glavo.
Lull ee opira na najnovejše najdbe dinozavrovih ostankov v zapadni Kanadi in pravi, da so kosti, ki so jih našli v teh krajih, nara/vnost velikanske. Dinozavri v teh krajih so morali biti pravcati velikani in so bolehali — kakor veJdkani med ljudmi — na akromegaliji, bodezni možganskega po-
b akvaristove torbe
O drsti ščuk in drugo
Domovina ščuk je dandanes večji del sladkih voda našega planeta ožja domovina jim je pa Severna Amerika. Ko govorimo o domovini katerekoli ribe, ne mislimo morda, da je dotična riba od svojega postanka v vodah kontinenta, ki ga navajamo kot domovino, temveč se nanaša izraz domovina na kraje, kjer so bile po-edine vrste in familije izsledene. Pojma domovina v ožjem smislu svojega pomena ne pozna geologija, ker naša zemlja spreminja polagoma, vendar neprenehoma svoje lice. Na njej ni nič stalnega. Kontinenti potujejo, usedline v morjih pritiskajo na dno, se pogrezajo, pri tem pa premikajo in dvigajo sosedne mase k višku. Celine propadajo, a porajajo se nove. Ko torej govorimo o domivini ščuk, mislimo na Severno Ameriko kot pokrajino, kjer so raziskovalci zasledili ščuke.
Ščuka (Esox lucius) živi navadno v sladkih vodah, prilagodi se pa tudi na pol slani in slani morski vodi. Dandanes živi v glavnem v Ameriki, Evropi in Aziji in daje prednost svežemu hladnemu podnebju. V Kanadi torej, v Skandinaviji, severni Rusiji in Sibiriji je največ ščuk, čim dalje proti jugu pa pojema njih število. Sicer se ščuka prilagodi vsaki vodi; zaraslemu, mlačnemu ribniku in čistemu mrzlemu jezeru; v reki ji ugaja ravno tako kakor v močvirnatem potoku, jarku in jami; tu jo vidimo na izlivnem delu reke v morje in v morju samem, tam zopet se je podala na 1600 metrov visoko in životari v gorskem jezeru. Glavni pogoj za njen obstanek je obilna hrana, ščuka je najpožrešnejši ropar in nenasiten tolovaj. Značilen je velik, širok, kljunast gobec. Trup je na straneh stisnjen, sicer se pa ne razlikuje od trupa drugih rib, samo hrbtna plavut je pomaknjena daleč nazaj, na rep. ščuka ljubi večerne in nočne ure za svoja razboj-ništva.
Ker zrastejo Ščuke r zelo gosto obljudenih vodah do 2 metra s težino 30 do 40 kg, ni čudno, če slišimo in čitamo, da je ščuka napadla človeka pri kopanju. Manjši, čez vodo plavajoči četveronožci ln perutnina od gosi do pondirka, niso varni pred ščukami; pa celo vidra, kraljica sladkih voda, prihaja v kočljiv položaj, ko jo kak 150 do 200 cm dolg tolovaj iz roda ščuk napade, ščuka je glede razbojništev taka, kakor zloglasna ameriška plraja (Serra salmo Pi-raya), samo da je piraja živalim in ljudem še bolj nevarna, ker nastopa v večjem številu, dasi je sicer mnogo manjša kakor ščuka (30—40 cm). Gorje, če napadejo pi-raje konja ali pa človeka, ki plava čez široko reko. Oba le težko dosežeta nasprotno obalo. — Najlepše in največje ščuke so v sibirskih rekah, ki obilujejo vsakovrstnih rib. Dasi napade ščuka vse, kar se giblje, sta vendar dve živali varni pred njo: mali zet in krastača. Zet zaradi svojih bodic,
krastača zaradi svojega strupa.
*
Sedaj Je 2e prišel čas za ženltev. Ne meneč se za post, se ženijo ščuke v svečanu, sušcu in malem travnu, kar je odvisno od klimatskih prilik. Obleka ščuk v tem času je kovinasta, zelenozlata, spodnje plavuti so pa rdeče. Ko se snidejo pari, zaplavajo v plitko vodo med rastli- Tako so ščuke zaljubljene, da ne vidijo nevarnosti in lahko jih vloviš brez truda. Pri drsti mahata in udarjata mlečnik in ikrnica s precejšnjo silo rep ob rep, pri čemer izpušča ikrnica 2% do 3 mm debela jajčeca (okoli 100.000). Ikre so v kepah in vise navadno med vodnimi rastlinami. V dveh do treh tednih se izvale mične ščukice z velikim trebuščkom, kjer je poleg ostalih organov spravljena hrana za 2 tedna, ki jo je skrbna mati priroda 'ala mladičem na pot. Cim se ribica razvije tako daleč, da je trebušček v skladu z ostalim telesom, postane živalca samostojna. Postranice, ličinke ko-
daljška, ki povzroča velerast.
Lobanje, ki so jih našli na kanadskem ozemlju ter kažejo sledove rogov, imajo tipične znake akromegaJije. Prav tako ni dvoma, da so na tej bolezni trpeli trirogi tricetaropsi in stirakozaver. Ta ni bil oborožen same z dolgim rogom na nosu, ampak je imel dolge roge, ki so mu ščitili hrbet.
Učenjak sklepa iz omenjenih znakov, da so bile vse te prazgodovinske živali rastlinojede, o čemer pričajo tudi njihovi kočniki. Rastline, ki so jih te živali vživale, so dosegle ponekod o^Tomno višino in v krajih, kjer ni bilo zavrijev, sploh niso uspevale.
marjev, enodnevnic in manjših vrst kačjih pastirjev, majhni hrošči tvorijo njihovo prvotno hrano. Pozneje, v velikem travnu in rožniku, se pa začno hraniti z zarodom krapovcev in s paglavci.
V akvariju so majhne ščuke, ki se ble-šče zeleno zlato, sila lepe živalce, žal rastejo prehitro in dosežejo pri dobri obilni hrani že v 3 do 4 mesecih 15 do 20 cm. Posebno inteligentne niso in če so razburjene ali splašene, pozabijo, da so v akvariju in se zaletavajo v stekla. — V sušcu si bomo z lahkoto vlovili majhne ščukice, zlasti t mirnih bajerjih, kjer se voda hitreje ogreje. — ščuk ne denemo med druge ribe. žal se često tudi medsebojno napadajo in po-žro. Ker so sicer zanimive ribe, se izplača trud, gojiti 2 do 3 majhne ščuke od vel. travna do kimovca, ko je v jarkih dovolj žive hrane, ki jo prinesemo ščukam v akvarij.	O. S.
Perje spet moderno
znati, da je bilo vseh 100% sama hinav-ščina in sebičnost! Silen gnev se ga je polastil, in moral si je dati duška. Nad ubogim knjigovodjem, nad fakturisti-njo, skladiščnikom in hlapci je zagrme-la nevihta, da se je vse treslo. Potem, ko se je nad vsemi znesel in stresel, se je zaprl v svojo pisarno, kjer se je jel sam sebi smiliti.
»Ničvrednica me je zapeljala, da sem postal ženi nezvest!« je globoko vzdih-nil. V spoznanju je bilo sicer le pol priznanja, a vendar tudi pol kesanja.^ki ga j je polagoma zavedlo v mehko žalost. Spomnil se je, da ima njegova žena veliko lepše in bolj jedre grudi kakor ona nesramna razuzdanka. Tudi v drugih čarih jo žena prekaša; glede čednosti bi bilo pa sploh pregrešno, če bi ju primerjal.
Prevzelo ga je bolestno-sladko hrepenenje po ženi. Podpisal je pošto, kolikor je bilo gotove, in odšel brez razsajanja domov. Uslužbenci so se za njim oddahnili.
Gospo Kamnikovo je znova v srcu zabodlo, ko je prišel mož domov. Naproti mu ni prišla in gospod Kamnik tega niti ni pričakoval. Stopil je k nji, ki je sedela sklonjena nad ročnim delom v naslanjaču, in jo mehko pogiadi'1 po laseh.
»Ali si še huda?« jo je nežno vprašal. Zdrznila se je pod njegovo roko in poznalo se ji je, da težko zadržuje solze.
»Poglej, dušica, mislil sem nate in kupil sem ti plašč, ki si si ga želela! S potrdilom greš jutri h krznarju, kjer ti ga še kaj primerijo in prikrojijo, če je treba.«
Gospa Kamnikova je % odrevenelimi
rokami vstala in strmela v krznar jevo
potrdilo, ki ji ga je mož kazal. Kako je presenečena, je mislil gospod Kamnik, in veselje mu je zaigralo v srcu. Pričakoval je, da bo zdaj-zdaj še večje veselje pri njegovi ženi izbruhnilo na dan in zajelo oba z ognjem, v katerem bo »puhtela njena užaljenost in njegova slaba vest.
Toda ženi so se oči nenavadno razširile in lepo lice se ji je čudno spačila. Z glasom, ki je spominjal na blaznost, je kriknila: »Ne, ne maram plašča!« nakar se je s krčevitim jokom zgrudila v naslanjač.
Gospod Kamnik ni vedel, če ni morda še sam kaj zakričal. Kuharica je pritekla v sobo in si dala pri gospej opravka, njega pa je silila, naj gre brž po zdravnika. V zmedenosti se je odpravil ponj in ga pripeljal.
Zdravnik se je mudil pol ure v spalnici pri gospej Kamnikovi in poslal med tem kuharico v lekarno. Ko je odhajal, je rekel gospodu Kamniku očitajoče: »Milostijiva je dobila hud živčni napad. Dva ali tri dni, dokler se ne umiri, vam svetujem, da je ne razburjate s svojo navzočnostjo. A tudi potem morate biti zelo obzirni z njo!«
Gospod Kamnik je sam in brez teka večerjal. Po vsem, kar je ta dan doživel, je bil v čudnem razpoloženju žalosti, jeze, sramu, razočoranja, skrbi in nejevolje. Ko mu je kuharica povedala, da je milostljiva zaspala, je vzdihnil:
»Vrag vedi, kam nas ta kriza še privede! Kupčija je čisto izprijena, in ženske so že tako čudne, da jih 'Io .dk ne mora več razumeti!«
Elegantna dama krasi letošnjo pomlad svoj vrat s nojevimi peresi
Letošnja pariška poročna obleka
Savezna tekma na 50 km
V vztrajnostnem smučanju na 3® km v Bohinju je zmagal naš stari Jože Janša v času
2:28:59 — Majhna, toda močna udeležba
Bohinjska Bistrica, 25. februarja.
Že po prijavah in pripravah za bohinjsko tekmo na 30 km, ki jo JZSS prireja vsako leto izven skupnega in najvažnejšega prvenstvenega tekmovanja v kombinaciji, se je dalo sklepati, da bo prireditev omejena na pičlo število tekmovalcev. Razlogi za to so bile deloma druge prav privlačne prireditve enakega značaja, morda še v večji meri pa je bila pri tem odločilna okolnost, da zahteva ta disciplina izredne rutine in razen tehničnega znanja tudi ogromno telesne in duševne energije. Vse to je bil povod, da se je današnja savezna tekma v vztrajnostnem smučanju na 30 km izoblikovala v izrazito
kvalitetno prireditev
na. kateri je šlo na progo skoraj res samo ono, kar pri nas nekaj pomeni v tej disciplini. Edino izjemo sta si privoščila oba Delničana Majnerič in Kezele, med katerima bi imel vsaj prvi najlepšo priliko, da se dokončno pomeri z našimi najboljšimi. Ortali moj?tn na tej progi so bili zbrani precej polnoštevilo in zato je bila tekma
—	kljub nenavadno slabemu zanimanju širšega smučarskega sveta — prav ostra in zanimiva ter je imela v vsem poteku in tudi na cilju nekaj prav napetih momentov. Skratka, reči hočemo, da je kljub maloštevilni udeležbi zaslužila večji odziv.
Organizacija
Skoraj neopaženo so se zbrali v soboto v Bohinjski Bistrici tekmovalci in funkcionarji JZSS in še z manjšim hrupom so do tedaj agilni funkcionarji in člani domačega smučarskega kluba dovršeno priredili traso, razmestili kontrole, jih deloma telefonično povezali in sploh uredili vse, da je šlo zjutraj kar samo in točno po sporedu. Tudi JZSS je to pot prinesel v Bohinj vse tehnične pripomočke že izdelane
—	naknadnih prijav odslej brez izjeme ne bo več sprejemal — in tako smo se res lahko kar veselili na jutranji start.
Start
Zjutraj ob 8. — ta točnost je res nekaj neobhodno potrebnega pri vsaki, športni tekmi — je žtarter dr. Kmet odposlal prvega tekmovalca, za njim pa so v polmi-nutnih presledkih smuknili v smeri proti Polju vsi ostali.
Startalo je vsega 12 tekmovalcev, med njimi 10 v konkurenci, dva pa izven. Med prvimi so bili štirje Bohinjci, trije Ilirija-ni, dva t Ljubljančana« ter Smolej, član jeseniškega Bratstva in po zadnjih uspehih v Zakopanem favorit tekme. Izven konkurenco sta se »veselila« Bohinjec Murovec in Begunčan Brejc, ki pa sta se morala zadovoljiti z zadnjimi mesti.
Na startu so bili še podpredsednik JZSS dr. Ciril Pavlin ter člana upravnega odbora Pelan in Kosec, publiko pa so tvorili delegati klubov in nekaj prijateljev tekmujočih. Vreme ni bilo tako, kot ves teden prej; izza gora na jugu so se dvignile megle in sonce je zmerom kar poredkoma pogledalo izza oblakov. Temperatura je bila sicer še pod ničlo in sneg čvrsto po-mrznjen; kazalo pa je vse na jug in tekmovalci so si že zvečer nemalo belili glave. kako naj bi mazali. Na tekmi se je pokazalo, da niso zadeli pravega in so navkreber kar obupno drseli nazaj V ostalem pa se je temperatura držala pod zmr-ziščem do poldneva, tako da se snežne razmere, ki niso bile baš idealne, med tekmo samo niso spremenile. Popoldne pa je pritisnil jug in tudi nebo je začelo že pomrlem rositi...
Proga,
tehnična in precej težka, je vodila od starta na koncu vasi po grebenih nad Polje, Dato navzdol ter večinoma po ravnem do Sv. Janeza, dalje ob jezeru do Sv. Duha in še naprej do Zlatoroga, nato pa se je
okrenila ter začela polag-oma vzpenjati navzgor, nad Ribčevim lazom in Laškim Rovtom nazaj do Hanssenove skakalnice, od tod strmo navzgor nad žlan (do najvišje točke proge, 704 m) in se nato skoraj samo v strmem smuku po grebenih nad Bistrico vrnila na cilj pred občinskim domom. Prva polovica je bila razmeroma položna, druga pa kombinirana z vzponi in padci. Višinske razlike je imela okoli 750 metrov.
Pri km 24*5*
ki je bil nekako v višini žlana, je bil pogled na progo in tekmovalce menda najbolj zanimiv, če ne mislimo na zasledovanje ne enaki višini ali pa s pomočjo telefona in svetlobnih tabel, kakor so jih pokazali našim v Rumuniji. Na tem mestu je čakala tekmovalce najhujša preskušnja; po smrekovem gozdičku so se v hudem vzponu dvignili na majhno planoto nad vasjo, od tam izginili v kratkem smuku v jarek, nato pa v še hujšem vzponu in strmih serpentinah plezali na najvišjo točko proge. Nekaj kilometrov proge je bilo odtod vidnih po ravnini, kljukaste serpentine nad vasjo pa so vodile pred nami kot na platnu
7 minut po 10., torej dobri dve uri po startu, se pojavi na planoti prva skupina: Smolej, Knap in komaj 50 m za njima Jože Janša, ki je startal zadnji. Vsi imajo krepak korak, vsem uhaja zdaj pa zdaj noga nizdol, toda zagrize se v teren in kar naenkrat izginejo v jarku, hip nato pa se že dvigajo proti 704 m. Pcgled na krono-meter ugotavlja: Smolej 2:04.30, Knap 2:03.30, Janša 2:01. že pravimo, da bo Jože prvi! Pet minut za njimi prideta Ber-var in Gašperin ki nimata več izgledov za boljša mesta. Ob 10 15 vozi mimo drugi Bohinjec žen, dobro razpoložen, toda še z manj nevarnim časom. Kmalu za njim je še podlipnik, ki mu tamkaj posodijo novo palico; tudi za njega ni prostora med prvimi. Glavni so mimo in po 7-minutnem odmoru pride Murovec kar naravnost po klancu od skakalnice, nato po enakem presledku zadovoljni Koren in kot zadnji nekaj po pol 11. Begunjčan Brejc, ki je že tamkaj prepričan, da bo zadnji. Godca in Jaklja ni več na ono strmino!
Na cilj,
ki je bil pred občinskim domom, je ob 10.35 privozil prvi Knap, ki je prav v zadnjem delu pustil Smoleja za seboj. Tik za njima je prišel Janša, ki ga je precej številno občinstvo že kar naprej pozdravilo kot zmagovalca. Pet minut ni bilo nikogar, nato pa so se razvrstili Bervar, Gašperin in ostali. Korena pa smo pogrešili šele tukaj.
Podrobni rezultati tekme so bili naslednji:
1.	Janša Jože 2:28.59.
2.	Knap Leon (oba SK Ilirija) 2:31.30.
3.	Smolej Franc (SK Bratstvo) 2:32:35.
4.	Gašperin Jože 2:39:06.
5.	žen Jaka (oba SMK Bohinj) 2:40:59.
6.	Bervar Stane (Ljubljana) 2:42:15.
7.	Podlipnik Jože (Smk. Bohinj) 2:44:10.
8.	Murovec Anton (Smk. Bohinj) 2:55:17.
9.	Brejc Viktor (Begunje) 8:11:56. (Oba Izven konk.)
Mi gremo naprej!
Z današnjo tekmo na 30 km je JZSS položil zadnje račune o kvaliteti svojih tekmovalcev, odslej pa bo moral s svojimi vrstami višje v planine, ker je spodaj začelo jemati sneg. Bilanca prireditve je kljub majhnemu odzivu spet razveseljiva. Doseženi rezultati so prav dobri in po njih se sicer počasi, toda stalno bližamo srednjeevropskemu raziedu. Razen treh »kanonov« je treba posebej omeniti zmerom boljše Bohinjce, ki so se letos z odličnim uspehom lotili vseh disciplin; prav tako pa zaslužijo pohvalo tudi njihovi funkcionarji, ki kljub temu, da je Bohinj nekam daleč med smučarskimi središči, vendarle vztrajajo v propagiranju in širjenju smučarskega športa.
StaSetna in skakalna tekma v Mojstrani
Na včerajšnji stafetni tekmi na 4X8 km je zmagala I. štafeta domačega kluba, častni mesti pa sta zasedli štafeti »Ljubljane« in Ilirije. Uspela je tudi skakalna prireditev.
Mojstrana, 23. februarja.
Agilui smučarski klub Dovje-Mojstrana je priredil danes svojo že tradicionalno etafetno tekmo. Kljub drugim važnim tekmam je bilo zanimanje tudi za to tekmo zelo veliko. Najoolj zanimiv je bil na njej skupni start vseh 10 štafet, katerih prvi tekmovalci so se že po 50 metrih razvrstili v smučino. Jakopič za Mojstrano in Baebler za Ljubljano sta prevzela vodstvo tamkaj, nato pa je ostala Mojstrana na irvem, štafeta iz Gorij na drugem in Ljubljana na tretjem mestu.
Na startu
se je javilo 10 štafet, in sicer dve domači, tri Ljubljane ter'' po ena 'Ilirije, Bratstva, Lesc, Rateč in Gorij. Proga, ki je merila 4X8 km, je bila zlasti zjutraj zaradi zledenelega snega precej težavna, kar je tudi vplivalo na čase prvih tekmovalcev. Organizacija prireditve je bila odlična. Vreme je bilo krasno kot v najlepših zimskih dnevih.
Rezultati
stafetnega teka so bili naslednji:
1. Sm. ki. Dovje-Mojstrana (Jakopič. Rabič A., Lakota, Rabič M.) 2:27.18;
i. Sm. ki. Ljubljana (Baebler, Močnik. Švigelj, Dečman) 2:29.41;
3.	SK Ilirija (Bračič. Bručan. Pribcšek, Kerštajn) 2:36.05;
4.	SK Bratstvo 2:42.22;
5.	Sm. ki. Dovje-Mojstrana II. 2:43.45.
Drugi najboljši čas je dosegla sicer štafeta z Gorij (2:29.35), toda imela je smolo, da je tretji smučar izgubil predajni trak in je bila zato razveljavljena Prav tako je morala zaradi poškodbe smuči odstopiti tretja štafeta Ljubljane.
Ker so na tekmi nastopili nekateri naši najboljši smučarji, so zanimivi tudi podrobni časi, ki so jih na 8 km dolgi pro-
gi dosegli .posamezniki. Vrstni red Je naslednji :
1. Dečman Tone 32:19, 2. Žemva Lovro 34:35, 3. Lakota Ciril 35:14, 4. Rabič Maks 35:18, 5. Kerštajn 36:03, 6. Tomazin 37:03, 7. Jakopič 37:15, 8. Kozjek 37:39, 9. Pribošek 37:52, 10. Baetler 38:12.
Popoldne se je vršila na mojstranski skakalnici
medklubska skakalna tekma. Južno vreme je nekoliko zmehčalo skakalnico, toda kljub temu je bila še dobra. Skakali so v treh razredih, in sicer v prvem tekmovalci z mednarodnih prireditev, v drugem nad 18 let, vsi ostali pa v mladinskem razredu. Vsega je 'bilo 30 tekmovalcev.
Rezultati
so bili naslednji:
I.	razred; l. Dečman Tone (Lj.) 148.9 (26, 27); 2. Pribošek Franc (I.) 145.8 (25, 2o.5); 3. Zupan (Jesenice) 140 (25, 25); 4. Jakopič Albin 139; 5. Klančnik Gregor (cba Mojstrana) 134.5.
II.	razreo. 1. Bručan Lado (I.) 127.5 (20.5, 20); 2. Bračič Danilo (I.) 126.5 (21,
19);	3. Prešeren Franc (Lesce) 122.5 (21.
20);	4. Kerštajn Andrej (»I.) 113.9; 5. Rabič Maks (Dovje) 113.6.
III.	razred: 1. Klančnik Karol (M.) 137.5 (21, 21); 2. Polajnar (Lj.) 132.5; 3. Poida (M.) 95.8; 4. Košir 84.9; 5. Polajnar C. 81.8.
Skoki so potekli v najlepšem redu. Najdaljši skok v konkurenci je v krasnem sti lu dosegel Dečman Tone, prav dobro so se držali tudi Pribošek, Jakopič, Bevc m Zupan. Izven konkurence je skočil Jakopič prav lepo na 33 m.
Po tekmi je bila v hotelu »Triglav« razglasitev rezultatov ln razdelitev daril, p-i kateri je dolgoletni predsednik smučarskega kluba Dovje-Mojstrana g. Zupan najprej toplo pozdravil tekmovalce, nato
pa razdelil zmagovalcem častna ln praktična darila. Mojstianski smučarski klub je v današnji tekmi snet dokazal, da ima ne samo prvovrstne tekmovalce na belem polju, temveč da zna tudi prvovrstno or-anizirati kakršnokoli smučarsko prireditev.
Železničar : ISSK Maribor 8:3 (4:2)
Na igrišču Železničarjev se je danes odigrala prijateljska tekma med Mariborom in Železničarji, kj se ie končala z zasluženo zmago Železničarjev. Tekma ni bila niti najmanj prijateljska, temveč ie bila ogorčena borba, kot bi šlo za točke. Po nesrečnem naključju je bil težje poškodovan Igrač Maribora Gomolj, ki so ga morali z zlomljeno nogo Prepeljati v bolnišnico. Sodil je g. Nemec.
V predtekmL je rezerva Železničarja porazila rezervo Maribora v razmerju 6:0 (5:0). Sodil je g. Kopič.
Ostale nogometne tekme
Celje: SK Celje : Svoboda. Maribor 2:0 (0:0). Prijateljska tekma, pri kateri so Ce-
ljani nudili zadovoljivo kombinatomo igro,
manjka iim pa zimski trening. Moštvo Svobode, prvaka mariborskega II. razreda, je
igralo požrtvovalno ter z dobro taktiko. Prvi gol za Celje je padel v 11. min. iz enajstmetrovke, drugi pa v 23. min. Sodil je objektivno g. Ochs.
Zagreb: Gradjanski: Jugoslavija 1:0 (1:0) Edini gol je padel po kornerju v 10. min. prvega polčasa. Beograd: Bask : Concord!a 5:2 (3:l). Kairo: reprezentanca Kaira : BSK 3:1 (1:1). Na tekmj v petek revanž Beograjčanov torej ni uspel.
Port Said: BSK : reprezentanca Port Salda 5:1 (4:0). V torek igra BSK proti državni reprezentanci Egipta.
Praga: Slaviia : Židenice 5:2, Sparta : Nacliod 5:0. Teplitzer FC : Bohemians 3:3, Kladno: Viktorija Žižkov 2:2, Cechie Kar-Iin : Viktorija Plzen 5:3.
Dunaj: Prvenstvo. Vienna : Hakoah 1:1 (1:1). Rapid :Liuertas 6:3 (4:l). Sportklub: WAC 2:1 (0:1). FC W;en : Donau 2:1 (1:0, Admira : Wacker 7:2 (4:1), Austria : FAC 2:2 (2:0).
Budimpešta: Ferencvaros: Attila 3:1, Htmgaria : Somogvj 7:1, Ujpest : Szeged 3:1, Phocbus : Klspest 1:1, Bocska! : Budai 7:0.
Turin: Juventus : Pa!ermo 1:1. Milan: Ambrosiana : Trestina 2:1. Berlin: Hertha : Victoria 1:0, Tennis Bo-russ'a : Spandauer SV 0:0.
Monakovo: Spielverein;gung Fiirth:Wa-cker 3:1.
Nurnberg: IFC Nurnberg:FC Mflnchen
5:0.
Uspele smučarske prireditve na Pohorju
V teku na 18 km je zmagal Mariborčan Vodenik. — V skakalni tekmi na Pesku so dominirali Ljubljančani.
Maribor, 25. februarja. ; dilo SPD Konjice. Prvi je bil Sramel, ki je Pod pokroviteljstvom bana dravske bano- < skočil 15 m. Prehodni pokal bana dr. Ma-
vine dr. Marušiča so se danes vršile na Pohorju smučarske tekme za prvenstvo dravske banovine in prvenstvo mariborskega podsaveza. Start je bil ob 9. pri koči na Klopnem vrhu, cilj pa pri koči na Pesku. Tekmovalna proga je bila dolga 18 km in je tekla od Klopnega vrha do Peska in na Ro-glo, od tod pa zopet nazaj na Pesek. Višinska razlika je znašala 300 m. Na startu je bilo 65 tekmovalcev, ln sicer od Mariborskega smučarskega kluba 7, od železničarjev 9, Maratona 2, Smučarskega kluba Ljubljana 5, Olimpa, Celje, 5, od avstrijskega Skiverbanda 3, mariborskega Rapida 4, Concordie in Haška iz Zagreba ter Smučarskega kluba Celje po 1 in več drugih izven konkurence.
Na cilj je prvi privozil Sramel s startno številko 17, kot drugi inž. Breitenlohner iz Gradca s startno številko SI, tretji Jakopič s številko 39, 4. Vodenik s startno številko 65, 5. Fric (Sokol Ruše) s startno številko 20 itd.
Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
1. Vodenik (MSK) 1:35.55, 2. Jakopič (Ljubljana) 1:38.40, 3. inž. Breitenlohner (G.) 1:39.8, 4. Ljub. Mušič (Hašk) 1:40.36, 5. Berlek (železničar) 1:44.05, 6. šramel (Ljubljana) 1:45.49, 7. Puh (SSK Maribor) 1:47.05, 8. Fric (Sokol Ruše) 1:50.03, 9. Priveršek (Concordia) 1:50.05 ln 10. Senčar Lado (Ljubljana) 1:51.45.
Popoldne so se vršile skakalne tekme na skakalnici pri koči na Pesku, ki jo je zgra-
rušiča si je priborila odlična ekipa Ljubljane, ki je dosegla 759 točk. Drugi so bili železničarji s 579 in tretji Olimp, Celje, s 484 točkami. Tekmovanjem je prisostvoval tudi kot zastopnik bana okrajni glavar g. Milan Makar.
Obenem so se vršila tudi tekmovanja
mariborske garnizije in za klubsko prvenstvo SSK Maribor. Pri tekmovanju na 10 km je postal prvak mariborske garnizije podnarednik Plevnik s časom 1:09, drugi je bil podnarednik Iglič 1:13.15 ln tretji podporočnik Gnesič 1:17.05.
Snežne razmere so bile Idealne, povsod sam pršič. Tekmovanjem je prisostvovalo okrog 250 smučarjev, ki so po končanem tekmovanju na ruški postaji stopili na vlak in se zvečer vrnili v Maribor. Na kolodvoru jih je pričakovala velika množica z godbo na čelu. Smučarji, ki jih je bilo več sto, so v četverostopih korakali po mariborskih ulicah do hotela Orel, kjer je bil pozdravni večer in razdelitev daril. Povor-ka smučarjev po mariborskih ulicah je bila res krasna športna manifestacija. Tekmovalce in ostale je pozdravil pri Orlu zastopnik bana okrajni glavar g. Milan Makar, ki je izročil prvaku, t. j. Smučarskemu klubu Ljubljana prehodni pokal dr. Marušiča. Obenem je bila tudi razdelitev nagrad motopkikjoringa, ki ga je prlredU Motokolesarski klub Perun meseca januarja.
Ljubljanska reprezentanca je močnejša kot ligas Primorje
Dve ljubljanski reprezentanci sta včeraj dosegli proti močnima nasprotnikoma prav častna rezultata.
Drugi del ljubljanskega podsavezne.ga j dobro razumel — le da je hotel komblni
tekmovanja je prinesel veliko presenečenje. Sicer je bila reprezentanca Ljubljane dobro sestavljena in je imel novi podsa-vezni kapetan dobro oko, toda nihče ji ni dajal prevelikih šans v borbi z ligašem. No, žoga je še vedno okrogla in opravičevati ligašev neuspeh bi se dejalo kratiti zasluge ljubljanske enajstorice, ki je svojo zmago dodobra zaslužila.
V	prvi tekmi so se šiškarji dolgo nahajali v približno enaki poziciji kot Primorje v drugi, ko je druga ljubljanska garnitura bila v vodstvu s 4:2, vendar se jim je posrečilo v zaključnih potezah naskok izravnati in tako je ta borba ostala s 4:4 neodločena, kar kolikor toliko ustreza poteku igre.
Igrišče je bilo v zadnjem hipu očiščeno, pa so se sledovi vlage še poznali, tako da so bila tla precej blatna. Velikega vpliva na značaj iger to ni imelo. Igri sta se razvijali precej regularno. V glavnem sta bili borbeni in napeti, opaziti je bilo precej nerodnosti, ki so na začetku sezone običajne. Obe sta bili fair. Publike je bilo okoli 500.
Hermes : reprezentanca A 4:4 (M)
Hermes: Oblak, Ferjan, Pipo, Sočan, Klančnik, Glavič, Kos, škrajnar, Zalokar, Brodnik, Ozebek.
Moštvo A: Bunc (Slovan), Trček (Mars), Brcar (Jadran), Poljšak (Slovan), Drobež, Zavrl (oba Mais), Modrijan (Jadran), Battelino, Loborec, Urbandič, Jež (vsi Reka).
V	začetnih potezah je Hermes napadal, toda kmalu so se reprezentativci znašli in prišli po Ježu v vodstvo. Nato so zastre-ljali enajstmetrovko, a bili so nadalje dobre pol ure v premoči, iz katere so izbili samo en zgoditek, ki jim je prinesel naskok 2:0. V zadnjih minutah so nato Her-mežani resnejše pritisnili, Brodnik je izkoristil enajstko in tik pred koncem je isti igrač zabil najlepši gol dneva ter s tem izravnal V drugem polčasu je bila sprva zopet reprezentanca v poletu, Urbančič je z nadaljnjima dvema goloma zopet distanciral šiškarje, toda ti 90 v finishu naskok ponovno izravnali.
V	glavnem je to bila tekma boljšega napada proti boljši obrambi. Pri Hermesu je obramba kot celota razmeroma dobro funkcionirala Od halfov je omeniti G'avi-ča. v napadu sta pa bila najboliša moža Ši Škarje v Brodnik in Ozebek. Reprezentanca je imela boljši napad, ki se je zelo
rati in driblati prav do črte — najboljši mož v tem delu moštva je bil Jež. Tudi srednja vrsta reprezentance je bolj ugajala od nasprotne, Drobež kot najboljši je imel v stranskih halfih dobra partnerja, prav dober je bil tudi mali Bunc v vratih. V glavnem pa so imeli šiškarji precej smole, saj so jim tri štiri žoge ostale prav na pragu in niso našle poti v mrežo.
Sodil je g. Ramovž, mestoma zelo nerodno. dal je 4 enajstke!
Reprezentanca Ljubljane t Primorje 4:2 (1:1)
Ljubljana: Starec (Primorje), Fran-zot (Ilirija), Repovž (Reka), Sočan (Ilirija), Marolt (Jadran), Bogme, Ice, Lah, Zupančič, Svetic R., Pfeifer (vsd Ilirija).
Primorje: Logar, Šinkovec, Hassl, Zemljak, Jug n, Boncelj, šlamberger, Pu-po, Erman, Bertoncelj, Zemljič.
Sestava ljubljanske reprezentance je povzročila nekaj debate, toda dogodki so dali podsaveznemu kapetanu prav, saj se mu je posrečilo zbrati vse, kar je mogel s pridom p:staviti proti ligašu. Imela je reprezentanca nekaj močnih lukenj, tako v desnem krilcu, ki ga je kmalu po začetku zamenjal Doberlet, tako tudi na obeh krilih. Vse ostalo pa je bilo dobro m prav dobro. že sama obramba je hila na moč solidna. Starec je prvi strel na gol vzel malo preležerno, pa mu je žoga ušla, toda to je bilo v prvi minuti; vseh ostalih 89 minut pa ie branil v velikem stilu. Imel je v branilcih dva odlična igralca, ki nista dala nasprotnemu triu možnosti prostega strela. Marclt je bil boljša centerhalf in se dobro visral z napadalnim triom. Poleg njega je bil mož na mestu tudi Bogme. Napadalni trio je bil odločnejši od nasprotnega, bolj agilen in bolj pri delu, imel je v Zupančiču daleko boljšega vodjo. Krili sta bili. kakor rečeno, šibkejši, čeprav sta prejeli nebroj čistih pasov, nista mogli ob primerema dobrem kritju uspevati.
Ligaš se je s to tekmo letos prvič pre-zentiral svoji publiki in je ni mogel navdušiti. Je nekaj svetlih točk v moštvu, precej jih je pa tudi temačnih. Zadovoljili so Logar v golu, ki ima sicer vsaj pol druge?« gola na duši, v osta^m pa je bil enakovreden partner svojega tovariša v nasprotni mreži. Zemljič na levem krilu, posebno v prvem polčasu, in morda še Boncelj v halfih Prilično dober je bil šlamberger. na boli proti koncu igre. začetkoma je d^bro igral z Zemliičem Bertoncelj, potem pa ga skoro ni bilo več videti, in
deloma sta zadovoljila branilca, pa tukaj smo že na prehodu v negativni del moštva. Slab vodja napada je bil Erman, ki je prej ostvaritelj kot ustvaritelj, zato'sodi bolj v zvezo, v dvobojih je redno izgubljal, pupo je bil zelo počasen in zavlačeval igro tudi tedaj, ko ni bilo treba Jug je samo razdiral in ni centerhalf takega formata, da bi mogel uspešno igrati v llgi-nem moštvu, Zemljak pa menda še nI v pravi formi.
Začetkom ln koncem igTe so bUl pri-morjani z lepo igro v premoči. Spočetka so se spuščali vse preveč v igračkanja, pokazali nekaj lepih potez toda v napadu ni bilo realizatorja. Kmalu je prešla igTa v mlačnejši tempo ln je oživela šele proti koncu, ko je reprezentančni napad po energični In koristni igri v četrto potresel belo-čmo mrežo. Tedaj je bilo že močno prepozno! Gole so dali za reprezentanco ( Svetic dva, Pfeifer enega, enega pa šinko- ) vec-Logar, za Primorje Bertoncelj ln Pupo. (
Sodnik g. Pevalek tudi ni bil v polni for-mi.	j
i
Akcijski odbor, izvoljen na sestanku t pristašev SK Ilirije dne 22. t. ra., Ima važ- j no sejo drevi ob 20. v restavraciji hotela ; štrukelj. Polnoštevilno!	;
Službene objave Ljubljanskega podsave- \ za JSŽS. Drevi ob 20. v damskem salonu • kavarne Emona redna seja uprav, odbora. Na dnevnem redu je vprašanje udeležbe Jugoslavije na svetovnih ženskih igrah v Londonu. Prisotnost vseh odbornikov je nujno potrebna.
Vremenski pregled
Čudovito trdno sc drži letos lepa zimska situacija. Kakor pribit tabori mogočni anticiklon na zanadu. opirajoč se s svojim središčem na Velikobritansko otočje in severno Francijo ter bližnje morje. ses?aioč z obrobjem še čez Alpe v zanndno Podonavje ter sevrnozapadne dele Balkanskega polotoka. Tabori tukaj že več tednov in ie da! s tem letošnji evropski zimi v poglavitni meri značaj. Vremenska situacija, ki jo ustvarja, pomeni za srednjo Evropo pretežno mirno vreme, vendar pa ponolno prevlado stanovitnega vetrovnega od severozapa da. Ta tok prihaja s severnih delov Atlantskega oceana, dovaja oceanski zrak. ki v teh legah ni nikdar kaj prida mrzel Zato zima v taki situaciji nad srednjo Evropo ter našimi predeli ne more biti huda. čeprav tudi ne pomeni pravega južnega vre mena.
Vremenska zimska situacija letošnjega tipa prepušča atlantskim depresijam v domeno severno Evropo ter Rusijo. Tamkaj se podijo veliki ciklonski vrtinci eden za drugim od Oceana proti Uralu in še čez, pa da lje ob sibirski obali proti Ameriki. Te depresije dovajajo topli in vlažni oceanski zrak v kontinentalne predele, zato pomeni letošnja zima kot vsaka v slični barometr-ski situaciji za Skandinavijo in Rusijo zelo milo zimo. dasi z veliko vremensko spremenljivostjo ter obilnimi in pogostimi padavinami, v bližini Oceana pretežno v c.bliki dežja, čim dalje bolj proti vzhodu, tem bolj v obliki snega. Temperatura se zelo menia-va. ker se med ocanski zrak večkrat pomeša tudi tok od Ledenega morja, ki ga vrže proti jugu domala vsaka depresija ob svojem odhodu za Ural. Ali mrzli poplavi sledi vedno znova topli oceanski tok. Dočim je bilo v Moskvi prejšnji teden še 30 stop. C pod ničlo, se je prve dni tega tedna temperatura zvišala prav do ničle, pa se potem znova znižala na — 16 6too. C.
Ta teden je bilo divjanje depresij na severu zelo močno, s prav silovitimi viharji. Eden stranskih depresijskih vrtincev je divjal po prav daleč na jug pomaknjeni poti, povzročil v torek po Nemčiji prave nevihte z nalivom in metežem, v naslednji noči ter v sredo pa prav isto po Češkem in v vzhodni Avstriji ter se podil čez Madžarsko in Rumunijo proti Črnemu morju. Po nekaterih krajih je padlo ob tej priliki toliko snega. da je imel promet velike neprilike. tako tudi v Pragi in na Dunaiu.
Nas ta vremenska vihra ni prav nič dosegla; ostali smo popolnoma v zatišju za Alpami, ki so nas ščitile kakor doslej domala vso zimo. Alpe so namreč sedai in vedno v podobni situaciji imenitna vremenska meja. Severnozapadni zračni tok sc mori vzpenjati tu ob gorovju navzgor, njegova vlaga se tu zgosti v oblake in izcedi ob dviganju ter ohlajanju deloma kot dež, deloma kot sneg, zlasti v višjih legah. Toda, ko doseže sredino gorovja, se mu ni treba več dvigati, zato tu sneg pojenjava in na nadaljnjem potu se mora zračni tok tostran gorovja celo spuščati navzdol; sneg je jeniai popolnoma, celo oblaki so se razpustili in zrak prihaja čez naše kraje čist, kot izpran, pa suh in prijeten. Zato ima Avstrija skoro vso letošnjo zimo grše vreme nego mi in te dni n. pr. je deževalo in snežilo na Dunaju ter na Sp Avstrijskem in še na zgornjem Štajerskem, dočim je ostalo istočasno na Koroškem in južnem Štajerskem jasno in lepo kakor pri nas.
Proti koncu tedna se zdi, kakor da se pripravlja sprememba. Podoba je, da se gospostvo anticiklona maje; njegovo jedro se je prestavilo proti jugovzhodu, v področja njegovega dosedanjega kraljevanja pa posega depresija, ki je v noči od petka na soboto in še bolj v soboto vrgla močan za-padni tok čez naše kraje. To so vsekakor elementi prevrata, dasi bržkone šele takega kratkodobne veljave.
Objave
Danes v predvaja film ZKD »Prebujene strasti« ali »Prva dekliška ljubezen« ob 14.15 ter na izrecno željo občinstva še točno ob 18. Občinstvo naj blagovoli za obe predstavi pravočasno nabaviti vstopnice v predprodaji od 11. do pol 13.
Decembra 1930 je Izvajala Glasbena Matica ljubljanska z največjim uspehom Ber-liozovo dramat. legendo »Faustovo pogubljenje«. Matični zbor pod vodstvom ravnatelja Poliča je letos to delo na novo naštu-diral ter ga bo izvajal v Ljubljani dne 2. marca, v Beogradu pa v sobodo dne 17. marca. V Beogradu bo priredil Matični zbor 2 koncerta, in sicer v soboto 17. marca »Faustovo pogubljenje«, v nedeljo 18 marca popoldne pa v novi frančiškanski cerkvi Gallusov koncert. Frančiškanska cerkev jc zidana po načrtih velikega nagega arhitekta Josipa Plečnika. Na ljubljansko izvedbo znamenitega francoskega dela ponovno opozarjamo. Vstopnice od 10 do 40 Din se dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. Na razpolago je tudi celotni tekst v prevodu Nika štrltofa.
TEDEN DNI FILMA
Magda Schnelder In Willy Forst
Spet bomo po daljšem presledku videli na platnu ta dva priljubljena filmska zvezdnika. Prvič nastopita skupaj. Režiser Geza Bolvary si ni mogel zbrati boljše zasedbe za svoje najnovejše delo: »Ne poznam, a ljubim Te«. Glasbo k tej veliki opereti je skomponiral znani filmski skla" datelj Franc Grothe. Tu nastopi Willy Forst kot komponist, dirigent, ljubavnik in sluga. Kajpak tudi v tem filmu ni Bolva* ry štedil z raskošjem, a tudi komponist je dal vse svoje, da je ustvaril harmonično celoto. Prav zato prevzame gledalca ob tem filmu prijeten čut zadovoljstva.
V film je vpletenih tudi mnogo naukov. Vsi so lepo poviti v fino tančico, ki blagodejno vplivajo na človeka Osnovni nauk tega filma je namenjen moškim. V njem dobe namig, kako spozn-ati ženo tako, kakršna je v resnici.
Režiser Bolvarv nas znova preseneti s krasnimi naravnimi posnetki francoske riviere. Dejanje je dolcaj zapleteno, a ljubko in skozi in skoz, prepleteno s komičnimi prizori. Komik Fric Odcmar skrbi, da ves čas vlada veselo razpoloženje. Film je tehnično in fotografsko kakor tudi vsebinsko res zelo dober.
Madame Butter£ly
Opero, ki jo že vsi poznamo, bomo imeli priliko v kratkem videti na platnu. Delo slavnega Giacoma Puccinija. ki je že na odru osvojilo ves svet, bo poslej kot zvočni film dostopno vsem Glavna vloga je bik zaupana znani ameriški igralki in filmski zvezdi Silviji Sidney. Odlična, naravna Cho Cho San! Njen partner v vlogi poročnika ameriške mornar;ce L. B. F. Pin-kertona je priljubljeni Carv Grant. V filmu se je se v da ohranilo vse. kar nam kaže opere.
Preselimo se v divno deželo vzhajajočega solnca, med gejše. Motrimo ljubezen pripadnikov dveh ras. Film nas vodi skozi domovanja gejš, kjer se za denar kupuje sreča. Pokaže nam kraj, kjer se srečata dva svetova. Moderni z^pad in starodavni japonski običaji stopijo pred nas kakor v nobenem drugem filmu. Opera nam kot odrsko delo ne more pokazati toliko kakor nam pokaže film. Dejanja beže za dejanji čez platno. Pred nami vstaia nov svet. neznan in tuj, a mikaven. Tragedija nesrečne Cho Cho San se zareže v srce
Revizor
Kdo izmed nas ne pozna vesele, klasične komedije Nikolaja Gogolja? Mojstrovina je prevedena na vse kulturne jezike sveta. V zadnjem času je tudi filmska produkcija segla po tem popularnem delu. ter ga je spravila na filmski trak. Režiser Mac Frič, dobro znan po svojih globokih delih, se je lotil te/ke naloge in ustvaril film »Revizor«.
Že sama izbira igralcev mu je delala preglavice. Težko je najti take, ki bi znaii pravilno podajati zaupane jim vloge. Naposled jih je vendar pogodil. Glavno vlogo, Hlestakova, uradnika iz Petrograda, je poveril Masti Burianu njegova partnerica je znana igralka Truda Grossbcht Tudi vsa nadaljnja zasedba je poverjena samo izbranim močem. V vlogi mestnega načelnika nastopi J. Marvan. Njegovo ženo" igra Z. Baldova.
Film nam predstavi Rusijo pred stoletjem. C«r vlada svojo ogromno drževo, ki obsega šestino sveta. Sam ne zmore vsega, a oni, ki so mu podložni, izkoriščajo narod. kjer se le da kaj izkoristiti. Mali kmet gine pod pritiskom vlastelinov.
Pa se mlad uradnik iz Petrograda vrača r dopusta. Prispe v majhno provincijsko mesto. V žepu nima niti počenega groša. ker je bil med potjo zapravil ves denar s kvartarnem. Že 14 dni živi v neprijetnem položaju. Životari na kredo v gostHni in samo čaka na ugodno naključje, da se reši sitnega položaia.
Med tem časom dobi mestni načelnik opozorilo od svojih sorodnikov, da pride v nekaj dneh iz Petrograda uradni revizor z nalogom, da pregleda pos.ovanje občinske uprave. Dva posestnika, velika brb" Ijavca Dobšinski in Bobšinski, sta videla pred gostilno elegantnega gospoda Hlestakova. ki že celih 14 dni živi med njimi nepoznan. Vse mesto podleže sugestiji teh dveh in Hlestakova smatrajo za gospoda revizorja. Vsi javni uradi, vsi, ki so se imeli česa bati, so s strahom pričakoval', kaj v.e bo tu izcimMo.
Hlestakov je kajpak priliko izkoristil in se priznal za revizorja. Takoj je bil konec njegovega mučnega položaia. Kaico se je to razpletlo in končalo, — nu. kaj bi
pravili: Film bo to pokazal in povedal, da se boste od srca nasmejali.
Vlasta Burian podaja svojo vlogo z neverjetno spretnostjo in neodoljivo komiko. »Revizor« je delo res kakor na.aš: zanj. Celotni aranžman, posamezne scen;, vse ja ustvarjeno s pompom in razkošjem.
Filmski drobiž
Nov film iz džungle. Produkcija Foxfilm najavlia nov film iz življenja v džungli. Film nosi naslov »Devil Tiger«. Glavna igralca sta Kane Richmond in Marion Bu"
rus.
Mea West se imenuje nova filmska zvezda Sodeluje pri Paramountu. Pravijo, da je tako očarujoče lepa, da s; Amer cani ne upajo niti izgovoriti njenega imena, ne da bi zapadli sumnji, da so zaljubljeni vanjo Njen prvi film se imenuje: »Nisem angel«.
Za film »Južni ekspres« so se pričele snimke v naravi. Po končanem delu v ateljeju je celotni štab igralcev odpotoval v S. Margherito, kjer bodo fotografirali italijansko riviero.
Charles Laughton, znan iz filma »V zna menju križa«, bo pred svojim odpotova-njem iz Londona v Hollywood sodeiova" pri filmu »Žena v podmornici«.
Mea West bo v kratkem snimala svoj novi film. Za pogoj pa stavi, da bo igra glavno moško vlogo Georg Raft Začasni naslov filmu je »Ni treba, da je ravno greh«.
Gibson Gowland, ki je sodeloval pri filmu »SOS — ledena gora« je sprejel an-gažma za nov film »Lochneška skrivnost« Pcvod za originalni film je dala pošast v jezeru Loch Ness.
aBeneški trgovec«, znano Shakespeereje vo odrsko delo, hoče neka francoski sku pina spraviti na filmski trak. S tc mislijo se ie že svoječasno bavil umrli francoski filmski avtor Firmin Gemier. Njegovi prijatelji hočejo idejo uresničiti.
Znana igralka Gerda I>lai:rus igra glavno vlogo v filmu »Dekle s pooblastilom«.
Greta Garbo se je poročila. Tokrat baje pa prav zares. Njen mož je znani reži ser Rouben Mamoulian, po rodu s Kavka za, a živ; že dolgo let v Ameriki. Poročila sta se na tihem v Williamsu Arizoni. Odgovornost za resnico prepuščamo ameriškim reklamnim šefom, čeprav bi tudi za Greto že bil čas, da se reši epiteta stare device.
IZ ARHITEKTURE
Svetlobna prha
Od pamtiveka se zanimajo ljudje za umetno razsvetljavo svoje ožje okolice. Velikopotezen pa je postal šele Nero. Želel si je razsvetliti vse mesto. V ta namen ga je pač zežgal. Ta pojav prištevamo k direktni ali neposredni razsvetljavi, ki bi pa v zaprtem prostoru ne prijela niti Ncronovim očem. ki so bile približno tako konstruirane kakor tvoje.
Ko zreš naravnost predse, ne vidiš semo točke pred seboj, temveč obsega tvoj pogled širše okroglo polje, ki postaja proti robu čedalje neiasnejše in prehaja v popolno temo. Kamor te najbolj zanima uravnaš sredino tega polja, svoj pogled, in želiš si jasne slike Poleg zdravih oči je k temu neizbežno potrebna ugodna razsvetljava.
Zameži na eno oko, da se enostavnejše pogovoriva, drugo smatraj za vrh stožca, čigar osnovna ploskev ie naše okroglo polje, plašč pa si stki iz žarkov, ki prihajajo od robe vidnega polja v tvoje odprto oko. Z vsako kretnjo očesa prevališ tudi ta stožec.
V očesu deluje priprava, podobna zaslonki fotografičnega aparata, šarenica ji pravimo. Če si ogleduješ svetal predmet, se ti zoži in na široko se odpre, ko upreš pogled v temačen prostor. Šarenica urejuje odprtino v očesu, punčico ali zenico, tako de prepušča v notranjost očesa le ono množino svetlobe, kolikor je potrebuje, da si ustvarja jasno sliko stvari, ki iih opazuje. Ta prožnost omogoča, da gledaš z istim občutkom ugodja pokrajino v pekočem soncu kakor tudi v hladnem luninem svitu, čeprav je razlika v moči svetlobe ogromna.
Časih pa pride oko kljub tej duhoviti napravi v škripce. Utegne se dogoditi, da padejo v naš stožec istočasno ali hitro zaporedoma, kar je še huje, temni in zelo svetli objekti. To boli in škoduje očem Zato se moramo temu kar se da izogniti Da tako posilstvo očesa res boli. se lahko prepričaš, če švigne mimo tvojih hitrih korakov izložba z reklamo upognjeno iz rdeče neonove cevi: zvečer široko odprta šarenica ni utegnila zaščititi očesa pred ne" nadnim navalom ostre svetlobe; teko mel" tretirano oko obupno protestira in zavpije v hipni bolečini. To se dogaja. Punčici svojega očesa torej ne posvečamo one pažnje, ki bi jo pričakovali po teko priljubljeni prispodobi.
Ko stopiš zvečer v kevarno, ugledeš med dimom in ljudmi tudi razgaljene žarnice. Punčica se skrči, dokler je svet'oba iz ne-številnih svetlih točk več ne slepi, boli. Tedaj pa se že ves ostali prostor pogrezne v mrak. Zopet se oko nekoliko odpre in sklene kompromis, da vsaj malo razlikuješ goste. Ali žarnice, žarnice na vseh koncih in krajih, okrogle in podolgovate, brezbarvne in bele: s stropa vise v vseh mogočih in nemogočih rogovilah, štrle od stebrov in iz sten mole Liki meč te zbadajo, pa ne po enkrat, po dvakrat, trikrat, iz zrcal, iz polirenih miz. Šele ko kloniš in kot viden znak kapitulacije razgrneš bel prapor časnika preko kamnite plošče, povesiš pogled in vtakneš nos v novice, šele tedaj te nehajo zbadati. Vljudno stopijo iz tvojega stožce, lahko si uravnaš svoja očela in zenico. kakor veš in znaš, in sanjaš o miru.
Ko pa mežikajoče pogledaš po natakarju, opaziš, da je bilo le premirje.
Pa tega boja ne bi bilo treba biti, ker bi bili te spake lahko ukrotili, njih sijajno moč pa uravnali, preden je prišlo do konfliktov, dokler so še bile v naših rokah. Kako?
Rešitev je mnogo. Za silo bi že bilo, da pritrdimo žarnice tik pod strop, toda to bi bilo uspešno samo v razmeroma visokem in kratkem prostoru. Le tu bi pri vodoravnem pogledu svetlobni izvirki ne vstopali v tvoje vidno polje. Taki prostori pa so izjeme. V vseh drugih primerih to ne pomaga Ne preostaje nam torej nič drugega, kakor da žarnice skrijemo Potem lahko premetavaš svoj stožec po mili volji navzgor in navzdol, na desno in na levo. Lepo — ali kam naj jih skrijemo?
Najstarejši in najbolj znan zaklon jim uredimo za vencem, potegnjenim ob steni malo pod stropom. Tja zadaj zasadimo dolgo vrsto okroglih ali podolgovatih žarnic. Njih samih od spodaj ne vidiš, samo njihov bledi odsev. Motna belina zaokrožnice in neposrednega dela stropa nam odbija, razprši in obenem obeli sicer nekoliko rumenkasto svetlobo običajnih žarnic. Bog ne daj, da bi dali zaokrožnici kako drugo barvo ali celo lesk, ki bi se v njem žarnice zopet zrcalile. Ves trud in trošek bi bil zaman, le združili bi tako hibe neposredne razsvetljave, bleščenje in rumenkasto barvo, in neposredne, večje stroške naprave in obrata, ne da bi dosegli le eno ugodnost. Isto ugodie	dosežemo,
če obrnemo v bel strop nekaj močnih žarometov. Ti lahko bingljajo od stropa, čepe v kotih ali na stenah, v vsej svoji konstruktivni goloti. Nikomur ne bodo v spodtiko, še opazil ne boš, od kod svetloba izvira. Ta način je znano cenejši in prav nič slabši od pravkar opisane odbojne razsvetljave. Točno povedano, je tako osvetljen prostor še prijetnejši, mirnejši, ker žari ve? strop v enakomerni belini, dočim je prej luč sijala le iz nekake špranje ob robovih. Proti sredini pa je strop potemneval in zelo poševno vpadajoči žarki so izdajali najmanjšo vdrtino ali zboklino.
Reflektorje lahko pritrdimo, tudi na stojala. tako da sijejo naravnost v strop, toda vsaj tako visoko, da ne vidimo venie. Razsvetljava bo izvrstna, zelo primerna zasebnikom, le z dovodno žico je časih križ. V javnih prostorih lahko takim svetilom od-kažemo stalno mesto, ako niso nikomur napoti in tedaj nas reši podtalna napeljava te težave.
Kar sem do sedaj navedel načinov posredne razsvetljave, temelje vsi na isti osnovi: svetloba iz skrite žarnice se odbija k nam od neprozorne bele ploskve. Drugačne po konstrukciji, podobne po učinku so pa naprave, ki se poslužujejo Dele prosojne ploskve. Razliko b; mogli primerjati z ono med reflektorjem in refraktorjem, daljnogledom s sistemom konkavnih zrcal in z onim, k; uporablja mesto njih leče in prizme: enkrat odbijanje, drugič lomljenje žarkov.
Take prosojne ploskve in za njimi svetlobni vir namestimo navadno v stropu ali nekaj pod njim. Uporabljamo jih pa lahko tudi v oblikovanju svetlobnih sten, preklad in stebrov. Lahko iz njih oblikujemo kroglo in jo obesimo v prostor. Če je dovolj velika, nas bo docela zadovoljevala.
Službe išče
Beeeda 50 para, davek
2 Din, za šifro ali dajanje naslova 3Din. Naj-manju znesek 12 Din.
Vrtnar
x dolgoletno prakso, i večletnimi spričevali, ie!i premeniti službo, »talno a.!; začasao. Prevzame tudi oskrbo in nego vrtov pavšalno za tnal znesek na mete«. N<"*Iov: Ut-zar Alfred, vrte ar. Gradišče 17, levo, pritličje.
6S05-2
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro aH dajanle na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Družabnika (-co)
za kolodvorsko rrsrovra cijo iščem zaradi bolezni, event. bi prodal ve-s obrat. Informacije daje Milan Velebit. Zagreb, Zrinjevac 1, kavama »Eldorado«.
47SJ-16
Gumijasti škornji za dež, blato in vsako delo po mokrem terena
Ne
prepuščajo vode
Sobo odda
Beseda 50 par. davek 2 Din
za šifro aH dajan ie na slova 3 Din Naimanjši znesek 12 Din.
Opremljeno sobo
oddam s 1. ma'cem 2 go epodoma Reber 7. Ogledati med 13. in 13. ter 18. -lo 19- nro.	693o-23
Mesečno sobo
l«po ta eotač-no. s po-poi notna seperirairm vb^d^m « stopnišča, oddam stal nemu gospodu s 15. febru a-rjem. Ogledni ▼ Rnaflje vi u.liici 13/11. 3909-23
Gdč. alt gospod
kateri si želijo res udobno krasno sobo z al! brez oskrbo z dobro domačo hrano. ze'o. zelo poceni, naj vprašajo za naslov v ogl. odde) ku »Jutra«. 4396-23
Beseda IDin. davek 2 Din za šifro ali datanje na slova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din.
Telefon 2059
£
PREMOG suha drv*
POGAČNIK Bohoričeva ul. št. 5
Volnene nogavice: moške Din 13.50, ženske Din 10.80, otroške Din 6.30 in 8.10.
Uspeh
za
uspehom
žanje, kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« malega oglasnika!
Komfortno
stanovanje
v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja.
Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
157Ž
Jakost potrebne svetlobe ugotovimo lahko s sigurnostjo le empirično, t. j. na podlagi izkušenj in s pomočjo poskusov Preveč okolnosti treba upoštevati in premočno je življenje, da bi nas mogel zadovoljiti suh račun.
Pri nečinih, ki sem jih tu povedal, se ti ni treba bati prevelike potrošnje električnega toka. Znatno je manjša kakor bi pričakoval človek, ki ve, da svetloba z razdaljo strahovito pojema, ki se razume na lukse, lumne, stilbe in na podobno šaro: zakaj oko zna ceniti tako pozornost in nam gre v tem pogledu zelo na roko. Na široko odpre svojo šarenico, nima se več bati vpa" 'a brezobzirnih ostrih žarkov; kar pe jI mile svetlobe, vse svobodno vstopa in — dobro vidimo vse predmete okoli nas, dasi so le skromno osvetljeni
Kjer je mnogo sonca, tan je tudi dosti sence, pravijo V pričujočem problemu pa je izjema in to izrabljajo nekaterniki s trditvijo, češ, da zgube predmeti na plastiki zaradi pomanjkanja oblikujočih senc. To sicer deloma drži, a le za oko fotografske kamere. Dvooki človek pa izrazitih senc ne pogreša, vidi kljub temu telesno, in ocenjuje razdaljo. Ogleda si namreč vsako stvar z dveh strani, z desnim in še z levim očesom Torej brez skrbi. Tudi estetsko je posreden način razsvetljevanja brezhiben, ker poudarja vodilni motiv današnje arhitekture, enotnost in linijo.
Ako želiš izrecno poudariti videz, da ne živimo v dobi tehnike m napredka, lahko to še vedno storiš, ne da bi higieni oči nasprotoval. Poleg kake prej omenjenih razpršenih razsvetljav namestiš še svetila ka-kršnesibodi historične, predzgodovinske, eksotične ali modne oblike in barve: le ostrino jim vzemi, opremi jih s šibkejšimi žarnicami le toliko, da se še dobro ločijo od ostalega prostora. Efekt bo popoln, očem ne bo v kvar in še fotografičen posnetek z lahkoto napraviš v trajen spomin sebi in potomcem.
Svoje vsakdanje delo, duševno ali ročno, opravljamo večji del na ozko omejenem prostoru ob delovni mizi. Brez težave jo higienično in obenem ekonomično osvetlimo. Primerna svetila so povsod naprodaj in v rabi. Čudovita nevednost na tem polju pa divja po vseh naših javnih lokalih in še marsikje v zatišju domačij.
Potrudimo se in ne imenujmo po nemarnem prej omenjene prispodobe, pomnimo te zapovedi, kajti resnično vam povem: »paziti kakor na punčico s/ojega očesa« b: sicer pomenilo prav šibko jamstvo
Inž. Mak« St.enai, arhitekt.
čitajte
tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET
Najprvo higiena,
potem Šampanjec
Po odpravi prohibicije so začele francoske šampanjske tvrdke izvažati v Ameriko velike količine te slovite pijače.
V zadnjih dneh pa so doživele nemilo presenečenje, Parnik, ki je bil do vrha na-tovornjen s steklenicami penečega se vina, so ameriške zdravstvene oblasti poslale namreč nazaj, češ, da ne sme po novih predpisih v Ameriko nobena steklenica vina, ki je zavita po dosedanjem načinu v slamo.
Zdravstvene oblasti utemeljujejo ta predpis s tem, da opazi na slami že neoborože-no oko cele kulture vseh mogočih bacilov. Sporočile so francoskim izvoznikom, naj poskrbe za strogo higiensko odpremo steklenic, ali pa naj prenehajo svoje vino izvažati v Ameriko.
v sodobnem svetu
Materialna in duhovna stran vprašanja
o ženski izobrazbi
Predavanje dr. Ozvalda »Kam z našimi dekleti«, katerega vsebina je bila objavljena tudi v tej rubriki, je naletelo pri poslušalcih na mnogovrsten odmev. Ker je to vprašanje danes tako aktualno kakor še nikoli doslej, se mi zdi potrebno, da se še pomu-dimo pri njem.
Tvarina predavanja je bila zadana v tako konkretni obliki da je večina poslušalcev pričakovala tudi konkreten odgovor, čeprav moramo priznati, da je tako pričakovanje precej naivno, saj vemo, da se vrši vse delovanje in ustvarjanje univerznih profesorjev strogo v teoretičnoznanstvenem pravcu. Toda tudi če bi predaval o tej tvarini drug. povsem praktično usmerjen človek, bi težko našel zadovoljive zaključke. To ni problem, ki se more rešiti v kratkem predavanju, saj si z njim belijo glave državniki vsega sveta To je del tistega velikega problema sedanje dobe. ki ga doživljamo kot polom današnjega reda, v prvi vrsti gospodarskega, a posledice poloma kriza in brezposelnost, ustvarjajo __ vprašanja. katerih eno je: kam z dekleti?
Ker sta začetek in konec vse življenjske modrosti, da je človeku treba najprej kruha, da more živeti, in šele potem pridejo na vrsto kulturne in obče duhovne vrednote, odnosno zanimanje zanje je razumljivo, da so se tisti, ki jim teh pogojev najbolj manjka, to so mladi brezposelni, raz-
| očarani oglasili proti predavanju, češ, da je šlo mimo najbolj perečih osmov tega problema v neaktualno smer. Njihove vrste v »Slov. Narodu« (10. februarja) so krik človeka, ki se je dolga leta pripravljal na poklic, se morda že v šolski dobi boril z materialnimi težkočami, a stoji danes pred zaprtimi vrati. Pogled v bodočnost mu nudi tako malo upanja kakor poizkus s hazard-no igro, zato je povsem umljivo, da se njegove misli, hotenje in pričakovanje osredotočijo v eno samo smer: pot do eksistence. Ker pa predavatelj te poti ni nokazal, ker tega tudi ni nameraval, so ti mladi ljudje dvignili protest, ki je spričo njihovega položaja več kakor razumljiv, samo če bi bil naslovljen na pravo adreso: Gospoda, ali se vam ne zdi. da je vse vaše prizadevanje jalovo, če ne boste uredili najnujnejšega, tega, da daste mlademu človeku dela, ki ga je bolj lačen kakor kruha? Ali se vam ne zdi. da bo nujno treba staro oguljeno pedagoško geslo pustiti ob strani in prijeti za najučinkovitejše pedagoško sredstvo, to je ureditev socialne pravičnosti? Šola! Dom! čemu so vam otroci? Ali zato. da jih vzgajate v kader brezposelnikov? Ali zato da se vam izgube na polzkih potih brezdelja?«
To so vzkliki, ki planejo človeku spontano iz duše. Toda socialna pravičnost, delo, kruh — ne šola in ne dom vam tega ne moreta dati, eno predavanje pa niti poti ne
naznačiti do njih. Govoriti konkretno po-menja toliko kakor govoriti resnico, a ta nima danes nikjer »domovinske pravice«, izgublja jo, žal, že tudi pri mladih ljudeh. Tu se spominjam predavanja, kjer je hotel mlad brezposelni neke preveč idealistične ugotovitve postaviti na resnična tla ter naznačiti vzrok in pot. kakor ju je on videl v svojem spoznanju A njegovi lastni tovariši sotrpini so mu zabranili govoriti . . . Morda so danes bliže resničnosti.
Kam z žensko mladino? »Še najbolj konkretno, najbolj izdatno in tudi najbolj pedagoško bo to rešila banska uprava, seveda če bo predloge, ki so jih sprožili na zadnjem zasedanju, tudi realizirala.« Ali je mogoče, da bo vprašanje zaposlitve ženske mladine rešila banska uprava? Ali se niso prav tu slišale ugotovitve, da je že sedaj preveč učiteljic?' Torej gotovo ni dosti upanja, da bodo hiteli nastavljati še druge. In če dobe podporo iz bednostnega fonda a'.i je to res najbolj pedagoško, vzgojno najboljša rešitev? Seveda je bolje nekaj kakor nič, toda vsi morajo priznati, da je to samo zasilna rešitev, saj mora biti nekaj strašnega zavest, da živiš morda leta in leta od miloščine. Pa tudi če nekaj deklet dobi namestitev, se bo na koncu šolskega leta število brezposelnih vendarle za stotine povečalo. Gotovo ima banska uprava več možnosti, realizirati predloge za pomoč brezposelnim kakor pa na primer katerikoli predavatelj ali društvo, a to ni zasluga nikogar, razen onih. ki plačujejo v bednostni fond in davke
Nedvomno zanima danes večino predvsem materialna stran vprašanja o ženski izobrazbi, in ker je bilo vprašanje postavljeno tako konkretno, je nastalo nespora-zumljenje. Toda vsekako je treba razmiš-
ljati tudi o duhovni strani, o notranji usmerjenosti izobrazbe deklet. To vprašanje danes ni tako neaktualno, kakor se vidi na prvi pogled, in tudi tu je treba povsem jasnega in preciznega spoznanja. Saj jih je tudi med izobraženci mnogo, ki ne delijo predavateljevega mnenja, da sta moški in ženska oba v enaki meri poklicana, da služita kulturnemu življenju, četudi vsak po svoje, ter da ženski prav tako pritiče beseda v duhovnem, v kulturotvornem življenju kakor moškemu. Za to priznanje so se žene borile dolga desetletja, doprinesle so dokaze svoje sposobnosti in upale, da so zmagale. A danes jim oporekajo pravico do dela, seveda ne do tovarniškega, pač pa do bolje plačanega, povsem pa do znanstvenega, a zato morajo najti vzroke In eden od teh vzrokov je ženina nesposobnost za znanstveno delo, ki izvira iz njene biološke ustrojenosti. Zato na primer v Nemčiji ne zapirajo ženi samo poti do poklicnega dela in znanstvenega udejstvova-nja, ampak ji omejujejo tudi pot do izobrazbe, saj so omejili število univerznih slušateljic na 10 odstotkov Kakšen mora biti položaj dijakinj v Nemčiji, najbolje priča dejstvo, da jih mnogo zapusti univerzo, preden dovrše študije, češ. saj nas bodo pri izpitih itak vrgli. To je migljaj. Tako skrbi fašizem v Nemčiji, da žena ostane »zvesta svojemu prirodnemu zvanju«.
Gotovo bi bilo edino primerno, ako bi se dekletom dala v šoli prilika, a bi izoblikovale tudi ono. kar imajo v cebi specifično ženskega. Toda da je jamstvo za njihov usipeh v življenjski borbi samo v tem, da bi svoje mesto izpolnjevale ..ako. kakor zahtevajo oni kulturni interesi ljudske celote, ki jim moški ne more ustreči — o tem.
žal, danes ne moremo biti prepričani. Res je, da se javlja sinteza razuma, čuvstva in volje pri ženski v dosti bolj skladni pro-porciji kakor pri moškem, toda ali prav danes ženo res more vzdržati na površju in ji zagotoviti enakovredno mesto njena večj kulturno sintentična sila? Gospodar položaja na celi črti je danes moški. Vse dosedanje kulturne tvorbe so produkt moškega duha in dela Žena, ki se je doslej udejstvovala na znanstvenem področju, se je učila od moža, je verno stopala po njegovih stopinjah. Kvalitativno in kvantitativno je merilo za vse njeno delo moški. Za to, da more nekdo položiti v neko delo svoje najgloblje bistvo, del samega sebe, mora imeti absolutno zaupanje v sebe, v lastno moč, v pravilnost lastnega spoznanja. Odkod pa naj žena vzame to samozaupanje in to samoniklost. ko so ji vendar zmeraj dopovedovali, da se je uzurpirala v možev delokrog, za katerega ni sposobna, da ne more tako polno vršiti dela kakor moški? In kdo bo priznal žensko, ki bo hodila lastna pota? Mož prizna žensko sposobnost same tedaj, če čuti v njej rezonanco samega sebe, svoje lastne sposobnosti in usmerjenosti. To moremo vedno spoznati tudi pri sodelovanju moža in žene v javnem življenju.
Danes torej niso dani pogoji za samostojen ženin razmah vse njene biti Danes je vse življenje tako, da se cela ženina bit tako okrnjuje kakor še nikdar Da bodo ženske sile res nekaj doprinesle k celoti človeške kulture, ie po**~bno. da najdemo najprej pot iz tega kaotičnega stanja — a to pot morata najti mož in žena skupno, a ne iz njune elementarne prvobitnosti, tem več iz prebujeni^ «-«nične socialne zavesti
Urejuje Davouo Ravijea. izdaja za konzorcij »Jutrat Adoil Ribnikai. Za Narodno tiskarne d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerse*. Za inseratnj del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani