Poštnina plačana v gotovlnl Lzhaja v pondeljek in petek popoldne. Stane mesečno Din 7—, za inozem^tvo Din '20—. Račun pri poStno -čeknvnem zavodu St. 10.666. Jtova &oba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopiii se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnern deiu uvrščene notice s števi!kan;i so plačljive. Štev. 70. Celje, pondeljek 31. avgusta 1931. T Leto XIII. Podpora za nabavo semen Da bodo naši poljedelci mogli pri- delovati boljšo kakovost jarih posev- kov, kakor n. pr. semena lanu, ko- noplje, bombaža, krompirja, turšči- ce, ovsa, pivarskega ječmena in hmelja ter semena rasilin za krmo, je minister za kmeiijstvo v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal odlok, da se iz proračuna dr- žavnega kmetijskega zaklada kmetij- skega ministrstva dovolijo podporc za nabavo semen jarih posevkov. Ta semena so bodo razdelila kmetom, in sicer brezplačno in na posoclo na eno lcto preko pristojnih sreskih kmeijjskih rcfcrentov. podpore dobe: banska uprava var- darske banovine 170.000, banska uprava dunavskc banovine 170.000, banska uprava drinske banovine 100.000, banska uprava savske bano- vine 170.000, banska uprava morav- ske banovine 150.000, banska uprava vrbaske banovine 140.000, banska zetske banovine 1G0.000, banska banska uprava dravske banovine 140.000, banska uprava primorske banovine 140.000 Din. Skupno je to- rej vsem banskim upravam dovolje- nih na račun podpore iz državnega kmetijskega zaklada kmetijskega ministrstva 1,400.000 Din. Od te vsote bodo banske uprave porabile 35% za nabavo semena krompirja in rastlin, ki se bo kmetom brezplačno razdeli- lo, in 65% za nabavo semen lanu, konoplje, bombaža, krompirja, tur- ščice, pivovarskega ječmena in hme- lja. Vse to se bo razdelilo med kniete preko sreskih kmetijskih referentov. V poštev pridejo pri podeljevanju | toga semena za setev prjhodnjega le- j ta samo skrbni in napi'edni kmeto- valci, preclvsem tisti, ki jim je toča pobila; obvezati pa se bodo morali, da bodo vrnili isto količino semena po žctvi prihodnjega leta in iste vr- ste. Banske uprave bodo dobljeno se- me v prihodnjem letu razdelile med kmetovalce, ki letos semena ne bi dobili. To seme pa bo moralo biti pred izročitvijo dobro očiščeno, raz- kuženo, vreče pa se bodo izročile po nabavni ceni o priliki razdelitve se- mon. Banske uprave bodo nabavo tega semena izvrSilo tako, da bodo kmet- je lahko pravočasno posejali. Banske uprave bodo kmetijskemu ministr- stvu poslale poročila o koliCini, vrsti in kraju nabavljenega semena, po Odkritje spomenika kralju Petra v Ljubljani Prijavite se še takoj občini glede naročila legitimacij za četrtinsko vožnjo. Občinc, javite odboru takoj — lahko tudi brzojavno — število po- trebnih železniških legitimacij za če- trtinsko vožnjo. Občino, javite brezpogojno in Cim- preje najbližji železniški postaji šte- vilo udeležencev iz vaše občine, si- cer ne more železniška uprava od- rediti potrebno glede vlakov. Vožnja je čctrtinska na vseh želez- niških progah zapadno Zagreba in Karlovca. Pri nastopu vožnjo kupi- te polovično vozovnico, ki velja tudi za brezplačen povratek. Vsako legitimacijo za četrtinsko vožnjo mora žigosati občina, v kateri prebiva udelcženec. Legitimacije za znižano vožnjo je treba v Ljubljani predložiti v potr- dilo, da se je vsakdo udeležil odkrit- ja spomenika. To potrjevanjo se bo vršilo na glaynem kolodvoru, na ve- lesejmu in v veži »Kazine«, Kongres- ni trg štev. 1. Na glavnem kolodvoru in na velescjmu bo to žigosanje v dneh G., 7. in 8. septembra cez dan, v Kazini pa le dne 6. septembra od 7.30 do 20. Potujte z vlaki, ki bodo objavljeni za posamezne proge v Casopisih, in upoštevajte, da boste G. septembra do 9. zjutraj v Ljubljani. Iz Maribora bo vozil posebni vlak z odhodom (iz Maribora) približno ob 1.40 in bo prispel v Ljubljano okrog B. zjutraj. Če bo več udeležen- cov, bo vozil še drugi posebni vlak uro kasneje. Zato se vsi pravočasno prijavite občini, ki naj sporoči skup- no število udeležencov železniški po- staji. ' ''• Dos top na slavnostni prostor bo le proti osebni izkaznici, ostali se bodo zbirali za sprevod po društvih in or- ganizacijali na Vodnikovem trgu. Podrobnejša navodila za to grupaci- jo siede. Izkaznice za slavnostni prostor se izdajajo le na imenske prijave; proš- njam za izročitev izkaznic brez na- vedbo imen ni mogoče ustreči, zato izvršeni razdelitvi semena pa poro- čilo o izvršeni razdelitvi po srezih in občinah. naj se nepravilno izvršene prijave takoj obnove. Za sodelovanjc pri sprevodu niso potrebne posebne izkaznice. Prenos izkaznic je nedopusten — izkaznice je vidno nositi. Podroben program svečanosti in razvrstitev udeležencev bo se objav- ijop.a. Oodbo, prijavite svoje sodelovanje prj svečanostih takoj odbaru v Ljub- ljani, Kongresni trg l/II. Zbirališče: Vodnikov trg. Odbor obvešča, da ne daje želez- niških legitimaij za četrtinsko vož- njo v komisijsko prodajo. Zato ne bo vračal denarja za eventualno vrnjt- ne legitimacije. Naročene legitimaci- je se odpošljejo posameznikom ali društvom le proti povzetju stroškov za železniške legitimacije in poštni- no. Društvom, organizaeijam in pose.b- nirn skupinam, ki se s svojiin Clan- stvom udeleže sprevoda, se priporo- ča, da si preskrbe napisne tablice v XVI. Zagrebački zbor 29. VIII. — 7. IX. 1931. Splošni mednarodni veliki vzorčni sejem s specijalnhni sejmi: Gradbar- stvo — Hotel, hi5a, kuhinja — Pre- hrambena industrija — Poljedelstvo — Mali domači obrt — Razstava in sejem volne in prediva — Tekstilije — Krzno in usnje - Papir - Higijenska razstava. 5. in 6. IX. 1931 : razstava domače in :_______ ¦ sejem tuje plemenske živine Ob naprej nabnvljcni legitimaeiji Zbora na jugosl. železnicah in jndranskih p:irobrodihc 50%, v soscdnjih državah 25—30% popusta. velikosti G0 X 30 cm z napisom v črnih črkah na svetlem temelju, ka- tere bodo nosili skavti pred clotič- nim društvom itd. v sprevodu. Tabli- ce naj bodo na 1.50 m dolgem drogu. Odbor za postavitev spomenika kra- lju Petru I. Velikemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kongresni trg štev. l/II, DOMACE VEIf I d Ljubljanski jesenski velesejem , »Ljubljana v jeseni« je bil kot uvod kraljevemu tednu v Ljubljani slo- vesno otvorjen v soboto 29. t. m. do- poldne ob prisotnosti bana dr. Ma- rušiča, podbana dr. Pirkmajerja, knezoškofa dr. Rožmana ter številnjh drugih predstavnikov civilnih in vo- jaških oblastev, korporacij in dx^u- štev. Otvoritev jesenskega velesejma je počastila s svojim prihodom Nj. Vel. kraljica Mai-ija, ki si je po zelo prisrčnem spi'ejemu ogledaJa razsta- vo, o kateri se je izrazila zelo po- hvalno. Na velesejmu je med drugini tudi razstavljen krasen relief mesta Cclja in okolice. d Mednarodni šahovski turnir na Bledu. V V. kolu je v soboto 29. av- gusta dr. AstaloŠ porazil Šveda Stoltza, dr. Aljehin Colleja, Bogolju- bov Flohra, Niemcovič Maroczyja, Pirc je remisiral s Kashdanom, dr. Vidmar in Kostic pa sta svojo parti- jo prekinila. V VI. kolu jo v nedeljo 30. avgusta svetovni mojster dr. Alje- hin premagal NiemcoviČa, Spielmann Bogoljubova, Pirc je remisiral z Ma- roczyjem, dr. Tartakower z dr. Asta- lošcm in dr. Vidmar s Stolzem, par- tiji Kashdan—Flohr in Kostič—Colle pa sta bili prekinjeni. Stanje po VI. kolu je naslednje: dr. Aljehin 4^ (1), Kashdan, Spielmann ZYi (1), Bogo- ljubov 3^, dr. Astaloš 3, Kostiß, dr. Vidmar 1% (2), Stoltz, Niemcovič, Pirc, Maroczy 2%, Flohr, dr. Tarta- kower IM. (1), Colle 1 (1). d Visoko odlikovanje dveli odličnih sokolskih delavcev. Francoska vlada je imenovala br. dr. Viktor ja Murni- ka v Ljubljani in br. Josipa Smert- nika, ravnatolja Celjske posojilnice in starosto Sokolske župe Col je, za vifceza častne ieg-ije. OdJikovancema iski'eno čestitamo! d Dva zverinska umora. V sredo 20. avgusta zjutraj so našli 55-letne- ga kočarja Leopolda Petroviča v Že- talali v shrambi v zaklenjeni hiši obešenega. Kmalu se je ugotovilo, da ne gre za samomor, nego da je postal Pctrovič žrtev zločina. Areti- rali so pokojnikovo ženo, 49-letno Je- ro Petrovičevo, ki je bila v kritični noči v neki drugi vasi, njeno hčer- ko iz prvega zakona, 21-letno dnina- rico Katai'ino Potočnikovo, ki je ono noč prcnočevala pri neki sorodnici, in 30-letnega oženjenoga dninarja lvana Krušiča iz Lešja pri Žetalah, ki živi ločeno od svoje žene in je DAM JAN VAHEN-SVETINOV: Kandija Moje sree je polno, a nc Ijubezni, ki bi gorela, ne bolesti, ki bi bole^ la... Moje sree je polno enega sa- mega velikega razočaranja, ki me preganja iz kraja v kraj, z ulice na ulico, s ceste na cesto... Polno je hreponenja po njem, ki je sei od mc- ^e brez slovesa... Polno je so- vraštva, kor je sei od mene k dru- Si... Igral se je ž menoj, igral se je '; inojim sreem, kakor se vihar po- ^firava z majhnim čolničkom sredi Jczera... Pa vendar sein rau verjela, VerJela kakor neubogljeno dete ve- luJe «voji mamici, ki mu govori o •s|i-ahovih, ° vstajajocih mrtveeih, o ciganih, ki kradejo otroke ...« Glava ji je padla globoko na prsi, prsi so se ji obupno dvigale in pa- dale, kakor da bi se ji v njih trgalo sree. Lepi zlati kodri so ji padli pre- ko vratu in zatrepetali v lahnein dr- getu njenega telesa... Zaihtela je ... Solza za solzo ji je polzela po licu, težka solza obupa za grenko solzo obžalovanja... Zakaj? Zakaj sem ga spoznala?«, je obupno kriknila, zarila obraz v svoje roke in še obupneje zaihte- la... »Kandija!« »Pusti ine! Nc kliči mojega ime- na! Kako bi Ti mogla verjeti?! Kako bi mogla verjeti moškemu?! Samo njemu sem verjela... Dala sem mu svojo cast, svoje poštenje... Pustila sem, da je pil vroče poljube mojih ustni, da je zakopal svojo glavo v moje prsi... Ko pa je izmučil mojo dušo, ko je izbičal moje telo v strasti — je sei... ,az pa sem ostala sama!« Privila je svojo glavo na njegove prsi, z rokami se je ovila njegovega vratu... »Bila sem njegova, a on ni bil moj!... Bil je moj, katlar je bil pri meni, pa ,vendar je še tedaj mislil na drugo...« Ura v stolpu farno cerkve sv. Da- niela je udarila polnoč; Kandija pa je še vedno slonela na njegovih pr- sih, fie vedno se je ovijala s svojimi mehkiini rokami njegovega vratu — v njonih očeh ni bilo več solzd... Zasi>ala je, on pa je odšel! »Merkur«. Trije oboki, na njih ziclno slike, pod njimi štiri mramorne mize. Ve- sela družba je sedela v loži in v tej veseli družbi je bila tudi Kandija, On pa je taval po mestu, jo iskal; pritaval je do »Merkurja«, vstopil, scdel k sosednji mizi, pil brez pre- stanka, ne da bi videl Kandijo, ki sedi in pije z drugimi... Opazil jo je... Videl je, kako sedi z drugim, kako se privija k drugemu, kako ga ob- jema — poljubuje — V sreu mu je zaigral vihar ljubo- sumnosti. Vstal jo, si natočil poln kozarec rdeeega vina, se obrnil proti diužbi in zapel: »Kaj je ciganu vihunec sreče — mošnja cekinov, dekle ljubece! ?«••¦> in vrgol je kozai-ec med družbo; ne da bi plačal, se je naglo obrnil in zbežal v temno noč. Kandiji je zaigral nasmesek na obrazu, ustni so se ji razmaknile in po stari navadi je za njini pokazala jezik... On pa je bežal iz mesta, von na deželo, da je bil sam s svojim ob- upom in žalostjo svojega srea... Kandija pa je momljala sama pri sebi...: . »Moje sree je polno, a ne Ijubczni, ki bi gorela, ne bolesti, ki bi bole- la..."« DAM JAN VAHEN-SVETINOV: Aforizmi (Iz zbirke: »Svetlobe in senco«.) Življenje je pesem, ki zadoni naj- preje v C-duru, a konča v disonan- cah mola. »J az« je tvoj klic, a kedaj boš kli- cal tudi »T i«? Šele tedaj boš človek, ki 'J'i bo tudi «T i« — »J a z«. Solnce vidiž, mesec in zvozde, a se ne vprašaš: »Kdo jih jo ustvaril?« Cvetke vidiš na polju in ptičke v drevju, ki prepevajo, pa se no vpra- šaš: »Kdo jih je ustvaril ?^< Vprašal bi se, ko bi ne zanikaval V i š j e g a o d sebe! Stopi v areno življenja in preiz- kusi svoje sile; spoznal boš, da je življenje močnejše od Tebc. Pekel se je zaklel, da bo zasenčil nebo. Poklical je na pomoC žensko — Evo, da bi mu pomagala, Toda nebo jo bilo močnejže od pe- kla! Izgnalo je človeka iz raja v dolino solza, da se bori za obstanek — za svojo smrt! Nebu se je zasmilil človek, zato je Stran 2. »Nova Doba« 31. VIII. 1931. Stev. 70. imel baje ljubavno razmerje hkrati z Jero Petrovičevo in njeno hčerko Katarino Potočnikovo. Vse tri areti- ranco so prepeljali v zapore okrož- nega sodišča v Celju. Krušič je v te- ku preiskave priznal, da je obosil Pe- troviča na zahtevo njegove žene Je- re. — Drug tak zverinski umor je bil izvi'sen v noči od četrtka na petek 28. avgusta v Gačniku pri Jarenini. Tarn so našli v petek zjutraj 70-letno posestnico Julijano Heričevo umor- jeno v sadovnjaku blizu njene hiše. Morilec jo je bil udaril s topim pred- metom, najbrž s hrbtom sekire, tri- krat po glavi in ji razbil lobanjo. Sum je padel na 46-letnega starki- nega oskrbnika Viktorja Bachman- na in njegovo ženo, ki sta stanovala v bližini in s starko nista bila v do- brih odnošajih. Zakonca sta bila are- tirana in izroeena okrožnemu sodi- šču v Mariboru. Oba odločno tajita vsako krivdo. Morilec je očividno po zločinu odnesel vcs denai1 iz starki- no hiše. Ali sta zakonca res nedolž- na, bo pokazala preiskava. d Umrla je v soboto 29. avgusta v Braslovčah v 60. letu starosti gospa Mari ja Plaskanova, žena uglednega poscstnika Lovra Plaskana v Bras- loveah. Pokojnica je bila velika do- brotnica revežev. Bodi ji ohranjen blag spomin, žalujoeim naše iskreno sožaljc! d Premijcra prvega domačega ve- lefilma »V kraljestvu Zlatoroga«, ki se je vršila v soboto zvečer v nabito polni in slavnostno okrašeni dvora- ni hotela »Uniona« v Ljubljani, je doživela izreden uspeh. Predstavi so prisostvovali tudi ban g. dr. Maru- šič, podban g. dr. Pirkmajer, divi- zijski general g. Bogoljub Hid, kne- zoškof g. dr. Rožman in predscdnik višjega deželnega sodišča g. dr. Ro- gina. Na ta divni film, ki dovršcno slika lepote slovenske zemlje, sme- mo biti z vso pravico ponosni. d Godbe pri odkritju spomenika kralju Petru v Ljubljani. Da more odbor sestaviti razvrstitev pri spre- vodu ob priliki odkritja spomenika kralju Petru L Velikemu Osvobodi- tclju dne 6. septembra udeleženih društev in organizacij, je neobhodno potrebno, da se prijavijo tudi godbc posameznih društev. Kcr je po šte- vilnih prijavail raznih društev, orga nizacij itd. sklepati na ogromen ob- seg sprevoda, je nujno potrebno, da bo dovoljno število godb na razpo- lago za uvrstitev v sprevod. Vabimo zato vsc godbe, da prijavijo čimprejc svojo udeležbo odboru, in sicer naj- kasneje do 2. septembra. Od te pri- jave so izvzete ono godbe, ki so svoje sodelovanje že prijavile. Pripomi- njamo, da tern godbam no bodo po- trebne posebne izkaznice, marveč za- dostujejo zanje samo legitimaeije za četrtinsko vožnjo, ki jih dobe pri poslalo človeku na pomoč — Clo- ve k a! Peklu pa se je človek pristudil, zato je poslal človeku na pomoC — Mamona! Clovek si je vzel od človeka du- šo in vanjo položil Vero, U p a ii j e in L j u bezen! M a m o n pa si je vzel od človeka telo in vunj položil Greh, Strast in P o ž e 1 j e n j c ! Vera, Upanje in Ljubezcn so večne resnice — Greh, Strast in P o ž e 1 j e n j e pa so laži od danes do jutri! Clovek si je postavil templje laži, da v njih moli svojega boga — Laž in Ž e n s k o ! Umetnik se vrže v reko življenja in reka življenja ga vodi preko gre- ha, preko čistosti smrti v naročje! In on gradi v grehu, v Cistosti, smrt pa inu iztrga iz duše biser, ki ga je brusilo življenje — »u metnost«! Ne kupujie nie dokle <*i ne ogledate veliko izoir-o novodošlega blaga za je Be n in z i m «*¦ po am i ae k i h c e nah pri tvrdki Franc Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. svojili obeinah. Zbirališče godb bo na Vodnikovern trgu, natančnejša navodila siede. — Odbor za postavi- tev spomenika kralju Petru I. Veli-- kemu Osvoboditelju v Ljubljani, Kon- gresni trg l/II. d Nove poštne znanike. Frankovne znamkc so izdelane v sledcčih nomi- nalnih vrednostih in tehle barvah: po 25 par v temno zeleni, po 50 par v zeleni, po 1 Din v rdeči, po 3 Din v modri, po 4 Din v pomarančasti, poo Din v svetlo vijoličasti, po 10 di- narjev v temno olivni, po 15 Din v temno rdeči, po 20 Din v vijoličasti, po 30 Din v višnjevordeči. Porto znainke so izdelane ravno tako v ob- liki pokončnega pravokotnika, v ka- terega sredini je državni grb, nad gr- bom pa je napis Jugoslavia v lati- nici in cirilici. Portovne znamke so izdelane po 50 par v vijoličasti bar- vi, po 1 Din v rdeči barvi, po 2 Din v modri barvi, po 5 Din v rumenka- sto pomarančasti barvi, po 10 Din v temni barvi. Vse znamke dosedanje izdaje z napisom »Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca« in znamke v spomin na 1000-letnico hrvatskega kraljestva se vzamejo iz prometa in se prodajajo še do 31. avgusta 1931. Znamke, ki se bodo po 31. avgustu še nahajale v prometu (pri strankah in trafikali), se labko rabijo za fran- kiranje ali pa se bodo zamenjale za nove znamke do 30. novembra 1931. d Nosečim ženam in mladim ma- teiani j)omorc naravnu »Franc Jože- fova« grencica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki moder- nega zdravilstva za ženske bolezni so preizkusili, da »Franc Jožefova« voda v vcčini slučajev učinkuje hi- tro, sigurno in brez bolcčin. »Franc Jožefova« grencica se dobi v vseh le- karnah, drpgorijah in spccerijskih trgovinah. d Dnnajska vremenska napoved za torek 1. septembra: Večinomač oblač- no, tu pa tarn padavine, pitdec tem- perature, zapadni vetrovi. Celie in okoiica c Lep trgovski jubilej. Nedavno je ])oteklo 40 lot, odkar se je znani celj- ski veletrgovec g. Franc>'Leskovšek posvetil trgovskomu pokli, tretji krog 33 : 277<0s;,L.. Albin Zupanc 1 : 43.47; 3. Franc Kajtner 1 : 47.18. t SK Atletik Celje : ŽSK Hermes Ljubljana 5 : 3 (2 : 2). V nedcljo 30. t. m. popoldne se je vršila na sport- nem igrižču pri Skalni kleti prijatelj- ska nogometna tekma med obema kluboma, v kateri so zmagali celjski Atletiki. Hermes 'jenudil tehnično in kombinacijsko dobro igro. Preka- Šal je Alletike v vsakem pogledu in je bil v premoči vso igro, razen v zad- njih 15 minutah drugega polčasa. Žal, da nima Hermes pravega reali- zatorja. Ne zadostuje samo lepa teh- niena igra, marveč se mora moštvo izkazati tudi v streljanju na gol. Od Atletikov sta bila najboljša vratar in srcdnji napadalec. Gosp. Seitl je so- dil dobro. Gledalcev je bilo malo. t Vsi savezni in podsavezni nogo- ttietni sodniki se opozarjajo, da brez dovoljcnja poverjenika oz. sekcije no snaejo prevzeti vodstva tekme. Po- vorjenik PSZNS. Kino Mestni kino Celje. V pondcljek 31. t. m. ob 20.30 se zadnjikrat predvaja sijajna zvočna opereta »Dijak pros- jak« po znani Mil lückerjevi opereti. V glavnih ulogah sloviti komorni pcvec-tenorist Hans Heinz Bollmaim, Fric Schulz, Jarmila Novotna in Her- man Picha. — Torek 1., sreda 2. in četrtck 3. septembra: »Kaprice mo- deriie žeme« (»Obtoženka, prisezite!«). Prvi berlinski družabni zvočni velc- silm. V glavnih ulogah priljubljena Camilla Horn, Walter Rilla, Grit Ilaid in Vera Baranovskaja. Godba, potje. Film nežnega občutja in izred- ne napetosti. Predigra: najnovejši Foxov zvočni žurnal. Predstave vsak dan ob pol 9. zvečer. Po svetu s Armade miši prodirajo. V Har- binu v Mandžuriji izhajajoči ruski list poroča o teinle doživljaju ame- riških lovcev: Več ameriških- lovcev se je podalo v zapadne pokrajine vzhodno-kitajskc žolcznico, da bi tamkaj priredili love na tigre. Ne daleč od postaje Arhan so zadeli lov- ci na neizmerne množinc miši, ki so bile na potu iz Mongolije v smcri proti Šunganu. Strahotna mišja ar- mada se je gibala na 40 km široki ironti. Bile so nepregledne množine majbnih sivih miši. Kar je prišlo glodalcem na pot, so uničili. Lovcev se je lotil strah in dva dni so tekli, da so ušli iz območja mišje ofenzive. s Mali vzroki — veliki učinki. Precej velik skobec si je hotel za za- jutrck pri Santi Rosi v Kaliforniji privoščiti kuro in se mu'jei pri tem poslu posebno mudilo. Naglica je bi- la vzrok, da se je zaletel v električno napeljavo z visoko napetostjo. Sre- čanje z clektricnim vodom je plačal ptičji l'opar s smrtjo in priletel na zemljo kot kupcek ožganega, mesa. Za Tijiin pa so popadalo na tla tudi pregorele žice voda. DotaJoiile so se slučajno' žične ograje, ä'^kätero je bila zavarovana velika farma. Tok je švignil naprej po ograji in užgal celo vrsto lesenih stebrov, ki so dr- žali ograjno žico. V pol ure je pogo- relo 400 juter za žetev dozorele pše- nice. Istočasno se je razširil ogenj na dve sosednji farmi in uničil pre- ko 1G00 juter pšeničnega polja. Pla- meni so uničili še en gozd in 250 ga- silcem se je komaj posrečilo, da so zajezili širjenje požara in preprečili nadaljno škodo. s Plačilo za obisk kina. V Parizu se vrši že več mesecev ostra konku- renčna borba med francosko in ame- riško filmsko industrijo, v kateri o- svaja ta postojanko za postojanko. Pretekli teden sta bila otvorjena zo- pet dva nova kina, v katerih pred- vajajo ameriške filme v originalu s francoskimi napisi. Da bi dokazali izposojevalnicam filmov, kako vpli- va originalni ameriški film na publi- ko, so jcli najemati brezposelne za poset novo olvorjenih kinov. Vsak posetnik dobi poleg proste vstopni- ce še 3 franke odškodnine za Čas, ko je sedel v kinu. s Stavkujoči duhovniki. Na grškem otoku Tanosu so stopili duhovniki v stavko. Svoj nenavadni korak ute- mcljujejo s torn, da so njihovi pre- jemki tako majhni, da ne zadostuje- joniti za skromno življenje. Kadi stavke na otoku Tanosu sedaj ' nikdo ne čita maše. Metropolit, pod čegar področje spadajo stavkujoči svečeni- ki, pa ni samo odklonil disciplinar- no postopanje proti stavkujočim du- hovnikom, temveč jih šo podpira v njihovem boju, ker je preprican, da zahtevajo samo to, kar jim po vsej pravici tudi gre. s Opoifokja na gramofonski plošči. Major Kv,i,^of Stone, ki slovi kot strokovnjak za izdelovanje gramofo- nov, je sestavil, oziroma bolje reče- no, izgovoril svojo oporoko na gra- mes onsko ploščo. O])oroko sta potr- diia kot priči s svojim glasom tudi dva njegova prijalelja. V anglcškili pravnižkih k)-og-ih se je razvila ži- vahna debata, darli bo sodišče pri- znalo toi $iv/jjevrstno oporoko. Po mnenju r večine juristov je oporoka samo veljavna, čc je pisana. Proti tomu mnenju pa nastopajo zopet drugi, ki pravijo, da ni v zakonu jas- no rečeno, da bi moral a biti oporoka napisana. Pri lern se spominjajo slu- čaja, ko je sodišče priznalo oporoko, ki jo bila izrečena v zvočnem filmu. Ncki bogat trgovec se je namreC spomnil tega svojevrstnega načina oporoke in se dal slikati z oporoko v roki in v svitu reflektorjev. Ko je umrl, so povabili vse njegove dedi- če k družinski kino-prcdstavi, na kateri je pokojnik še enkrat nasto- pil, se globoko pjriklonil vsem ter pričel s čitanjem oporoke. Ob tej pri- liki si je dovolil tudi to, da je o vsa- kem dediču povedal vse, kar je mislil za &asa življenja o njem, in mu dal končno koš lepih nasvetov za bodočnost, ko mu je povedal, ko- liko mu je zapustil. s Radio — življenska potrebščina na Danskem. Znano je, da spadnjo Danska, švcdska in Norveška med dežcle, kjer je radio najbolj razšir- jen. Na 1000 prebivalcev odpade tarn več prijavljenih apartov, nego v ka- terikoli drugi evropski deželi. Ven- dar pa je tam še mnogo tudi nepri- javljenih sprejemalcev. V poedinih predelih Danske je okrog 10 odstot- kov neprijavljenih poslušalcev in je morala danska vlada pred kratkim iztcrjati od takšnih poslušalcev okrog 150 tisoč dinarjcv globe. Poli- cija ima prav pogosto posla s takšni- mi nepoštenimi poslušalci. Zanimiva je ena izmed več nedavno izdanih naredb, ki karakterizira visoko miš- ljenje danskih oblasti o kulturni vrednosti in potrebi radiofonije. Po tej odredbi spadajo namreč radijski aparati med predmete, ki se ne sme- jo zapleniti, ker se smatra radio na Danskem kot življenska potrebščina, s Velikan s trinajstimi leti. 13-let- ni Robert Wadlow v sevcroameriški državi Illinois je visok 226 cm in teh- ta 145 kg. Njegovi starši so srednje voliki in suhi. O^l^sujt^ ^r 99JSsoiBri I>oll>4^6 Z Kvaliteto veiIRo izfoiro, v e d n o nove moderne vzorce in nizke cene nudi manufakturna in modna r g o v i n a Mitoš Pšenioiik, Celje James Oliver Curwood: 44 Podarjeni obraz Roman Poslovenil Boris Rihteršič XX. Mirjama Kirkstonova je stala pred njim v veliki predsobi Kirkstonove hiše. Z njenega obraza je zgi- nila vsa bar.va in v njenih očeh je bila pošastnost nove groze. »Tu je bil deset minut,« je rekla. Njen glas je zvenel mrtvo in mrzlo, kakor bi ga bila iztisnila iz brezcutnih negibnih prsi. »V teh desetih minutah jo povedal... nekaj... ^0^ Bog, če vam izpodleti...« ^ Njen viut je privezal nase vse njegove poglede. .e*> Vitek in lep je bil ta vrat in bilo jc videti, kakor r1 ležalo sree pod leskeČočo se kožo in tam utripalo in uUarjalo in zadrževalo besede, ki bi jih bila prav- kar komaj izrekla. »Ce-mi izpodleti?...1« Počasi je ponovil njene esede in ni mogc] umakniti pogleda s tega belega, trzajofiega vratu. »Potem mi preostaja samo so cno. Saj veste, kaj?« »Da, vein, zato mi tudi ne izpodleti.« Umaknil se je nozaj k \Tatom in še zmei'aj ni mogel odtrgati svojih pogledov od tega mehkega watu, kjer je utripalo sree. »Ne izpodleti mi,« je po- novil, »in ko telefon pozvoni, bodite tu, da me cu- jete.« »Da, tu bom, da vas čujem,« je hripavo odgo- vorila. Stopil jo na prosto. Z laporjem potresena vrtna pot pod njogoviini nogami se je belo lesketala v me- «ečini. Na nebu nad njim 's^sä- iskrile zvezde. Rila je svetla noč\ ena tistih zlato-belih noči v deželi Sa- skacevana. Pod takim nebom niso ljudje hodili zgo- daj spat. Malo mesto je kar migljalo v zlatih lučih. Pritajeno žuborenje glasov je udarjalo Keithu v ušcsa, ko je šel dol v tesno dolino, ki ga je še ločila od mesta. Potein je stopal mimo moških in žensk, ki so se med «eboj pogovarjali, smejali in se veselili. čul je glasbo. Glavna ulica je mrgolela ljudi. Na onem koncu je stala rcšilna armada. Mlada ženska, mlad fant, pohabljcn deček, dve majhni dcklici in starček so peli: »Bliže k tebi, o Gospod!« Na drugi strani poslopja trgovske zbornice, ob pobočju reke, je zbral mazač krog poslušalcev ob svojem potujoCcm vozu. Udarcem tamburinov reše- valne armade je odgovarjalo zamolklo ropotanje po- narejenega Crnskega banja. Keith jc šel mimo vsega tega; njegova ušesa so čula, njegove ači so videle vse, toda sol je hitro mimo. Kar je videl in čul, je zbujalo v njem žalost labodjega speva. Tu je bilo mesto z veseljačenjem in z zado- voljnim življenjem, in njegovo sree je bodla mrzla in broma besnost izobčenca. Cutil je, kako se bliža brezmejno zlo, in vendar se ni bal. Nič več ga niso navdajale in vezale sanjc, nič več ga ni mučilo hre- penenje po sreči. Pred njegovimi očmi je trzalo, tr- zalo, trzalo v strahu drhteče sree Mirjame Kirksto- nove v njenem belem mehkem vratu. Prišol je v Šan-Tungovo kavarno. Za okni, ki so bila zagrnjena s svilenimj zastori, je svetila topla luč. Vstopil je. Tudi tu ga je sprejel val življenja, mrmranje glasov, nasmeh, ropotanje kozarccv, ciga- rotni dim in komaj zaznavni vonj orijonta.lskega ka- dila. Lii-King je stal tam, kjcr ga je vidcl žc pri svojem zadnjem obisku, prav na istem mestu, kakor so ne bi bil ganil dovet dni, in še zmeraj je sukal cigareto med ustnicanii, Se zmeraj je bil nepremičen kakor sfinga, bedeč, z žlcbičastimi očmi. Keith mu je šel naravnost naproti in ko se je^to ]»ot približal, ga je pozdravil Li-King U od dalecj. naglim, medlim nasmcSkom. Vrgel je cigareto na tla in so spoStljivo priklonil. To noö je izginila vsa njegova topoglavost. v »Priäol sem, da se pogovorim s San-lungom,« je rekel Keitli. Napol je pričakoval, da ga odslovi; za ta slučaj se je hotel poslužiti svojih pravic kot policijski čast- nik in izvesti svoj načrt s silo. Toda Li-King se ni obotavljal. Kakor bi se mu bilo inudilo. Takoj je Keith vcdel, da ga San-Tung čaka. Li-King ga jc vodil ob stenskem zaslonu in potem ob drugem in še ob tretjem in zmeraj med večjimi stenskimi zasloni, dokler se ni Keithu zdelo, da je njuna pot labirint med samimi stenskimi za- sloni. Pred steno, ki je bila obložona z lesom, je Li- King končno počakal in pritisnil na črno giio dolgo- nogega tiCa iz brona, ki je imel nojevski vrat in si- roko razpote peruti. Lesene obloge so se razdelile in za njimi je bilo tcmno. Toda Li-King je obrnil sti- kalo, ki je razsvetlilo komaj deset čevljev širok hod- nik. Na koncu tega hodnika je odprl druga vrata in jih smehljaje se zadržal odprta, rekoč: »Tu gor!t< Navzgor so vodile stopnice, in ko je Keith stopil po njih, so se tiho zaprla vrata za njim. Li-King ga ni vcč spremljal. S kar se da tihimi koraki je sol Keith po stopnicah navzgor. Nato je spet obstal pred ne- kimi vrati, ki so so prav tako hitro odprla, kakor je Li-King zaprl spodnja. Spet kopica vezcnih stenskih zastorov in potem je zagledal Keith pred seboj sliko, ki je bila vzrok, da je zaCudon obstal. Bil je v dol- gem, trideset čevljov širokem prostoru, in nikdar j)oproj ni videl takoga razkoSj.i, tako zapravljive kra- sote kakor tu. Noge so se mu vdirale globoko v svi- lene preproge. Po stenah so bile obešene neprecen- lijve /late tkanine na rjavi in škrlatni svili, izrez- Ijane mize, mehke postelje, in nizki orijentalski stoli so slali v sobi v slikovitih skupinah. Na ožji strani, ki je bila ravno Keithu nasproti, je bil postavljon oder, ki so ga osvetljavale sveče, in kjor jc nekdo klcčal. Zdaj sole je Keith opazil, da so razdeljene po sobi neštevilne goreče sveče in da se postava ne pre- mika. Njogov pogled je blodil po kosih pohištva, ki so stali kakor vojaki pred stonskinii zasloni, in za trenut(jk je mislilu da mora biti klečoča postava iz lesa.izrb/iljun maifk. Na prsa mu je težko legel vonj kadila, da je moral zakašljati. Stran 4. »Nova Doba« 31. VIII. 1931. Stev. 70. Smešnice Mati stoji zvečer spodaj na stopni- cah, ki vodijo k spalnici v prvem nadstropju. Mali Vinko zleze iz po- stelje in zakliče: »Mamica, daj mi ko/arec vode!« — »Tiho! Pojdi takoj nazaj v posteljo in zaspi!« — »Ma- mica, jaz pa hočem kozarec vode!« — »Če ne greš takoj v posteljo, pri- deni gor in te pošteno našeškam.-« ¦— »Mamica, če torej prides gor, mi pri- nesi s seboj kozarec vode!« »Moj dragi gospod, vi se pritožu- jete, da je britje drago? Morate po- misliti na naše posebno delo!« »Kakšno posebno delo?« »No, pri sedan jem pomanjkanju denarja so postali obrazi naših strank mnogo daljši...« * * »Tako, sedaj je bil moj sin štiri leta na univerzi — in ko se je sedaj vrnil, kaj misliš, kaj mi je imel naj- prej povodati? — ,Toda, papa, tvoje hlače so vendar popolnoma nemoder- ne!"« Klavir dobro ohrsnjen, se poceni proda za- radi pomanjkanja prostora. Naslov v upravi lista. Angleičino (slovnico, konverzacijo, slovstvo) po- uČuje izprašana učna moč. Prevzamejo se tudi prevodi in korespondenca. Na- slov v upravi lista. ŠTEFAN SFRAŠEK CELJE, Kovaška ul. 1 priporoča svojo veliko zalogo lastnega in tovarniškega izdelka. Oddaja pod lastno ceno. Priporoča se gg. učiteljem in uradni- kom. Oddaja tudi na obroke. Pošilja po pošti. Naročua po meri. Popravila točna. Nizke cene. Oddaja proti plačilu 5% skonto. Malinovec pripravljen iz aromatičnih gorskih malin vkuhan s čistim sladkorjem. Stara lekarna 9|P«*i OpIu" Mr. Ph. Ivo Tončič CclJG, Glavni trg — Aleksandrova ul. Lepo opremljena soba s posebnim vhodom se odda starejši gospodični a!i pa gospodu - civilistu. VpraSati : Celje, Vrazov trg 2, pritličje levo. Katica Hoffmann dipl. učiteljica glasovira, poučuje od 1. septembra, temeljito in vestno. Celje, Pred grofijo 7/11. 2 2 Dijaka sprejme profesorjeva družina. Strogo nadzorstvo. Informacije v upravi lista. Vajenec za vrvsrsko obrt se sprejme. Anton Šinkovec, vrvar, Celje, Gosposka ul. seitomh iro hPROFITA1* jc najnovejše pralno sredstvo, ki ne vsebuje prav nobenih perilu škodlji- vih snovi. „PRO FIT A" je za pranje vseh tkanin, od navadnih do najfinejših. Perilo je v teku 2—2 V2 "rc svetlo, stie^no belo, razkuženo, s prvotnim novitu sijajem. PERICE, GOSPODINJE, ne odlašajtc in takoj preizkusite 1 zavoj in prepričale se boste, da ste to pralno sredstvo do danes pogreSale. Prihranek na času, denarju in kar je glavno, na ohranjevanju perila. „PROFITA" 1 zavoj za 40 1 vode. Dobi se v vsaki trgovini. ProduKcIJa „Profita" BRATA KLINAR Celje, Javno skladišče Celjska posojiinica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNi DOM Kupuje in pro- daja Gle^iase In valufe, Sprejema hranilne vloge na knjižioe in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nosi in ugodno o- brestovanje. Podružnici: Maribor^ Soštanj Sladek most FranJ° Doiian2.cÄ prešan iz svežega grozdja se dobi od 8. sentembra dalje na veliko pri tvrdki Ivan Škunca, Celje S&rossmayerjeva ul. 3 šiev. 4 kleparsti'Q, vodovodne instalacijs, sfrelovodne naprave Preuzcma us a v zgoraj navedene stroke spadajoča dela in popravila. — Cenc ztnerne. ——MBBBBI Post r e ž b «____*_?_A na in solldnal Inseriraite v „NOVI DOBI"! Moderne tiskovine vseh vrst: knjige, lepake, letake, pise make glave, ituverte, vabila in drugo Vam nudi v okusni iz- vedbi in po zinerni ceii> Lastna knjigoveznica izvršuje vsa v njcno stro- ko Sjpadajoča dela, kakor vezanje kntig, za- pisnikov, molitveni- kovitd. Ljud- ske knjižnice imajo popust. ZVEZNA IISKARNA VCEUU Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupi(arnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOV TRG Cv lastni palači pH kolodvoru) Prihrankom rajakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišča ter naložbam cerkvenega in občin- skcga denarja posveča posebno painjo. Hranilnica daje poso- iila na zemljisla po najnižji obrestni meri. Use prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vloge jarači poleg \r\ mfiein t€\Y\1X z vsem premoženjem premoženja hranilnice 9C IllCdlU Vvljv in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvczno tiskarno Milan četina. - Oba v Celju.