glasilo občinske konference SZDL Ijubljana-center za javno razpravo Ljubljana, 1. junij 1977 Povzetki predlogov samoupravnih sporazumov o osnovah plana Osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 Potek javne razprave V skladu s sprejetimi Btaiišdi Skupščlne SR Slovenije tor stali&M in priporočili skupne seje medoMinskih svetov SZDL, Zveze sindikatov in predsedstva skupščine Skup-nosti občin ljubljanske regije teče javna razprava in spre-Jemanje na zborih delavcev v zdruienciu driu ter na zborih občanov v krajevnih skupnostih do 15. junija 1977. V tem gradivu so objavljeni samo povzetld in obrazlo-Htve posameznih predlogov samoupravnin sporazumov o osnovah plana in osnutka prorafiuna skupSfiine občine LJublJana Center za leto 1977, medtem ko so celotni tcksti objavljeni v posebni prilogi Dogovorov, maj 1977, ld je bila poslana s podrobnimi navodili o načinu poteka in vo-denja razprave In sprejemanja planskih dokumentov na zborih delavcev vsem organizacijam združenega dela ln delovntm skupnostim. Prav tako je bilo lo gradivo poslano tvetom krajevnih skupnosti ln vsem delegatom sborov ob-Slnske skupiščine tor vaam dalegatora m nmouprHVDe ln-terean« skupnosti. Gradivo m Javno razpravo o predloglh samoupravnfll ¦porazumov o osnovah plana za obdobje 1976—1980 Samo-upravnih Interesnih skupnosti družbenih dejavnosti ia osnutok proračuna skupščine občine Ljubljatu Center A. Povzetki predlogov samoupravnih sporazumov o osnovah plana Na podlagi priporočila skupščine SRS z dne 9. 18.1076 je bll sprejet postopek sprejemanja samoupravnih spora-aumor o temeljih planov samoupravnih interesnih skup-nosii družbenih dejavnosti in proračunov družbenopolitii-ail) ekupnosti. V tkl«du • tHfiotoaiom akup66in« SB Sloveoije, ug»- tovitvajni, stališči In sklepi 82. seje izvršnega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije o uveljavljanju ustavnega načela svobodne menjave dela v združenem de!u ter raz-pravo o osnutkih sainoupravnib sporazumov v decembru 1976, so bili pripra.vljeni predlogi samoupravnih sporazu-mov o temeljlh planov srednjercčnega razvoja samouprav-nih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980, ki jlh dajemo v. javno razpravo delavcem v združenem delu in občanom v krajevnih skupnostih. Isto-časno dajemo v razpravo osnutek proračuna cbčine Ljub-ljana Center za leto 1977. ; Predlogi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbendh dejavnosti in osnutek proraeuna občine Ljubljana Center so pripravljeni v skladu s stališči, pripo-ročfii in sklepi zbora občin in zbora združenega dela SR Slovenije, sprejetimi 5. maja 1977. . Z dogovorom o osnovah družbenega plana občine Ljub-ljana Center, kakor tudi z dogovorom o osnovah družbe-nega plana Ljubljane za obdobje 1976—1930 je bilo skle-njeno, da bodo sredstva za skupno, splošno in osebno porabo rasla počasneje in največ z isto stopnjo, kot bo rasil družbeni proizvod. Zaostajanje rasti družbenega pro-izvoda je, ne glede na izkazane potrebe za razvoj družbe-nih dejavnosti, vplivalo na določsna neskladja v razvoju tn zahtevalo spremembe in krčenje programov družbenih dejavnosti ir. končnth predlogov programov srednjeroč-nega razvoja, kakor tudi proračuna družbenopRlitične skupnosfi. Samoupravni sporazumi o temeljih planov SIS Podrodja družbenih dejavnosti ne maremo obraimavati lodeno za občino Ljubljana Center, temveč samo skupno s programi razvoja teh dejavnosti v Ljubljani oziroma v SR Sloveniji. V skladu s principom solidarnosti in dogo-vorjenimi skupndmi nalogamd ter na osnovi enotoo ovred-noteirih temeljnih programov, vsebujejo predlogi samo-upravnih sporazumov o temeljlh srednjeročnih planov SIS clružbenih dejavnosti obdine tudi planirana sredstva za dzvajanje teh nalog v Ljubljani in SR Sloveniji. Predloge samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS družbenih dejavnosti so obravnavali izvršni odborj oziroma skupščine samoupravnih interesnih skupnostt in jih dajejo v javno obravnavo delavcem v združenern delu ta občanom v krajevnih skupnostih. Samoupravne interesne skupnosti na ravni občinepred-lagajo sainoupravne sporazume o temeljih planov za ob-dobje 1976—1980 za naslednje dejavnosti: — otroSko varstvo B. Priapevki iz bruto osebmh dohodkov delarcev — vzgoja tn osnovno Izobraževanje — kultura — — telesna kultura — zdravstveno varstvo — socialno skrbstvo — zp.peslovanje Samoupravna stanovanjska skupnost daje istodasno t razpravo aneks k samoupravnemu sporazumu — izpla&mju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev ia druž-beno pomoč stanovanjskemu gospodarstvu. Samoupravne interesne skupnosti v SR Slovenlji pa predlagajo samoupravne sporazume o temeljih planov zs obdobje 1976—1980 za: — raziskovalno dejavnost — vzgojo in usmerjeno izobraževanje — pokojninsko in tnvalidsko 2a,varovan]e — starostno zavarovanje kmetov Predlogi samoupravnlh sporazumov podrobno navajajo programe posameznib dejavnosti ter pogoje in merila svo-bodne menjave dela v posarneznih družbenih dejavnostih. V nadaljevanju pa navajamo osnovne značdlnostl ta rreč.-nosti pro-gramov. Delavci v združenem delu združujejo sredstva za izva-janje programov iz svojdh osebnih dohodkov ali dohodka temeljne organizacije združenega dela. Predloženi saino-upraiT- sporazumi predvidevajo naslednji način združe-vanja sredstev za zagotovitev Jzvajanja planiranih pro-graitjov: A. Prispevki iz dohodka TOZD Opombe k tabeli: * prispevna stopnja za republiško izobraževalno skupnost 11,5 odstotka velja od 1. 8. 1977 dalje ** Prispevno stopnjo 0,73 odstotka od korigirane davčne osriove obrafunavajo TOZD oziroma občani, ki z lastnimi stedstv: opravljajo dejavnost tn so zavezanci za davek; prispevno stopnjo 0^6 odstotka od osnove BOD pa TOZD, ki niso zavezanci za davek. SIS Priispevne stopoje v % . ¦ povprečna za 1.1977 za obračun od 1. 8. 77 dalje občinsM občinski program SRS SSnipaJ program SRS SkupaJ otroško varstvo vzgoja in izobraževanje kultura telesna kultura socialno strbstvo zfiravstvo 1,18 2,76 3,94 1,98 22i 448 Skupaj: 20,10 20,10 pokojninsko in Invalid. zav. 12,70 12,00 V koloni SRS je navedena pris^pevna stopnja za izvajanje prograinov vzajemnosti in solidamosti v SB Sloveniji. V primerjavi z letdm 1976 se prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov delavcev za izvajanje programov druž-benlh dejavnosti, M se združujejo prekio samoupravnih. iin-teresnih skupnosti v občini zvišujojo. od dosedanjdh. 19,75 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Medtem ko se pri-spevha stopnja za pokojninsko zavarovanje. enižuje od 1. 8. 1977 daije na 12,00 odstotkav od bruto osebnih doihod-kov. Točne primeirjave prispevnih stopenj iz dohodka OZD za leto 1976 % letom 1977 ni mogoče izdelati v globalu, kesr lmamo opraviti z različnimi osnovami za izračun sredstev la jlii bodo roorale izdelati OZD same na osnovi dejanskih v letu 1976 in teračunov za leto 1977 po zgoraj na-vedenih prispevnih stopnjah. Prispevne stopnje za financiranje družbemih dejavnostd so v Ljubljani enotne in se primanjkljaj sredstev posamea-ne dejavnosti v eni ob6ini solidarnositno pokriva iz sred-stev, ki se zbirajo v Ljubljani po prispeviuh stopnjah, M so prikazane v zgomjem pregledu. Ceprav nekatere samoupravne interesne skupnosti na-vajajo v predlogih samoupravnih sporazumav prispevi» stnpnje tudi za obdobje 1976—1980, se bomo v javrai raz-pravi izrekali samo za prispevne stopnje veljavne v lefcu 1977. medtem ko bomo o prispevnih stopnjah za naslednja leta. glasoyali kasnejs, za obseg programov v samouprav-nih sporaziunih pa se odločamo v celoti. Programi samoupravnih interesnlh skupnosti so pri-pravljeni in ovrednoteni za celotno petletno obdobje in uSi&jajo iz cen v letu 1975 ter upoštevajo stopnjo rasti, predvitleno po realni vrednosti v dogovorib o temeljih družbenih-planov za razdobje 1976—1980. Zaradi ugotavljanja skupne bilance v IJubljani in s&-radi enotnih prispevnih stopenj v vseh ljubljanskih obfli-nah objavljamo skupno bilanco vseh občinskih samouprav nih interesnih skupnosti za leto 1977 (v 000 eEn): Osnovne aiačilnosti programov v predloženih samo-upravnih sporazumih so naslednje: Otroško varstvo V primerjavi s prejšnjim obdobjem prevzema v letu 1977 področje otroSkega varstva tudi osnovno dejavnost vzgojno-varstvenih zavodov. S tem se zdmžuje tudi del svedstev, ki so se prej združevade v SIS za vzgojo in izo braževanje v SIS otroškega varstva. V enotnem programu so zajete deja-vnosti, ki so enotno dogavorifne za celotno področje Slovenije. V dopolnilnem programu pa je zajeto izvajanje nalog,. ki jih je začela skupnost otroškega varstva izvajati že v letu 1976 t. j. sofi-nanciTanje šole za varuhinje, nadomeščanje vzgojdteljic v fiasu letnih dopustov, dnevna letovanja otrok. Posebni do-datai program v Ljubljani je tudi sofinanciranje izgradnje In zagotovitev programa v virtcih, zgrajenih iz samoprispev-ka I. in II., s čimer bo v občini Ljubljana Center v obdob-Ju 1978—1980 vključenih še 300 otrok v otroške vrtce. Ure-jen pa bo tudi oddelek za 12 razvojno motenih otrok. .. ...Vzajemne in solidarnostne naloge dmžbene vzgoje in varstva ctrok v SR Sloveniji pa obsegaju: pospeševanje razvoja družbenega varstva otrok, varstvo matere in novo-rojenčka, kl vklj-uduje nadomestilo osebnega dohodka v ča-feu podaljšanega porodniškega dopusta in pomoč za opre-mo novorojenčka ter denarne pomofii družinam za vzdrže-vanje otrok. Vzgoja in izobraževanje V enotnem programu dejavnosti vzgoje in osnovnega izobraževanja so zajete naslednje naloge: — pouk po predmetnflcu za osnovne šole (z upoštevanjesm posebnosti kombiniranega pouka, pouka v dvojezičnih osnovnih šolah in šolah narodnosti ter težkifa delcvnih mesti an za osnovno izobraževanje odraslih, — malo Solo v obsegu 120 ut na oddelek, — celodnevno osnovno šolo — dodabno vzgojrioizobraže-valno delo in podaljšano bivanje učencev v obsegu do 25 odstotkov oddelkov rednega pouka (10 odstotkov oddelkov OOŠ in 15 odstotkov oddelkov podaljšanega bivanja), — amortizacija nepremičnin, opreme in učil, prevoza učesn-cev, stroške bivanja učencev v domovili ali pri družinah in štdpendije za pedagoške poklice. Za zagotovitev izvajanja teh nalog, ki so določene s atandardi in normativi v celotni Sloveniji je sprejet sistem solidarnosti (člen 10), kl v okviru posebej dogovorjene soli-darnosti med Ijubljansklmi občinami tudi zagotavlja sred-»tva za izvajanje tako enotnega kot dopodnilnega programa v občini Ljubljana Center. V dodatnem občinskem in mestnem programu (člen 17) so zajete naloge, ki sicer ne sodijo v zakonske obvez-nosti, a pomenijo uresničitev sprejetih dogovorov o razvo-jn vzgoje in izobraževanja v ljubljanskih občinah. To so svstovalni center, glasbeno šolstvo, zajetje preko 25 odstot-kov učencev v podaljšano bivanje v celodnevno šolo, inve-»fcicijsko vzdrževanje in še nekatere manj obsežne naloge. Skupue naloge (61en 15 in 13) v SR Sloveniji, za katere sa združujejo sredstva preko občinskih izotoraževatnih skup-nosti pa so tiste, ki jih v interesu delovnih ljudi opravlja za vse občinske izobraževalne skupnosti repubHška izobra-ževalna skupnost in vzajemno kreditirange v osnovnošol&ke prostore. Kultura Predloženi predlogi samoupravnega sporazuma vsebu-je]o program občinske, mestne in republiške kulitume skupnosti. Prvotni predlog je predvideval širši program za ob-čin^sko in mestno kulturno skupnost že v letu 1977. Ob upošlevanju realnih mažnosti združenega dela in skupnih naJog v SR Sloveniji na področju kulture pa je bil obseg programa skrčen, tako da je rast sredstev za kiilturno dejavnpst usklajena z dogovorjeno rastjo sredstev za druž-beaie dejavnosti. Osnovni program kulturne skupnosti občine Ljubljana Center je v tem, da spodbuja uveljavljanje stalnih oblik kulturne vzgoje v krajevnih skupnostih, TOZD in šolah, da materia!no podpira dejavnost obstoječlh kulturnlh usta-nov, ljubitel>skih društev in kulturnih skupyi. Nadalje bo ta sknpnost podpirala prireditve in akcije, kot so: Naša matineja, srečan.ia mladih literarnih ustvarjalcev, mladih pevcev, kiili.urnih popoldnevov in raznih kulturnih prlre-, ditev mladih. V okviru ljubljanske kulturne skupnosti bo podpirala razvoj naslednjih kulturnih dejavnosti in organizacij: mest-na knjižnica, kulturno umetniška društva in skupine (10), funkcionalne izdatke ZKO in operativne izdatke ZIPO Ljubljana Center in skbpnih služb SIS ter programa kul-turnih akcij v krajevnih skupnostih, radijske postaje »Glas Ljubljane«, Akcije spominov in tovarištva in eoflnanoiranje prcgramov Zveze prijateljev miadine. V kulturni skupnosti SR Slovenije bo združevala sred-stva za sofinanciranje lutkovnega gledališča in kultumega cenf.ra Ivan Cankar ter prostorov m^dnarodnega grafičnega likovnega centra, za kar bo spodbudila tudi sprejetje po S9bnih sporasumov za združevanje sredstev. - Združena sredstva, ki so za.iefa v oki'iru postavke »inve-stici.jškega vzdrževanja« pri Ljubljanski kulturni skupnosti znašajo: — v letii 1977 1.250.000 — v letu 19-73 1.250.000 — v letu 1J1T9 1.25D.0OO — v letu 1989 1.250.000 . : Skupaj 77--80 5.000.000 Del teh sredstev se bo uporabil za investicijsko vzdrže-vanje zgradb OZD s podrožja kiUturnih dejavnosti: Narod-na gElerija, Motierna galerija, ureditev prostorov za delo-vanje Partizanskega pevskega zbora, odkup in rušenje so-sedne zgradbe za potrebe razširitve Opere in baleta SNG, zameniava stolov in ureditev klima naprav v obeh dvora-nah SNG Lmbljana, Mu?ej " ljudske revolucije Slovenije, Slovenska filharmonija, Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško vaorstvo, Zgodovinski arhiv, Mestna knjdanica itd. Telesna ku!tura , ' S predlogom SIS za telesno kulturo je predvideno, da bo v letu 1977 dejavnost cstala v dosedanjem obsegu, zato rast sredstev zaostaja za rastjo v drugih družbenih de-javnostili. Z enotaim programcm se v Ljubljani in občind Ljublja-na Center financira izvajanje telesnoknlturnega minimuma v šolah, združenem delu in krajevnih skupnostih ter mno. žime telesnokulturne akcije in manilestaoije. pri uresničevanju sporazuma In zastavljenlh ciljev družbe-nega razvoja. V prvem delu sporazuma (do člena 10) je tako opre-ddjena tlsta vloga raztskavalne dejavnosti, ki izhaja iz potreb združenega dela in iz določil zakona o zdmženem delu. Sporazum zavezuje vse delovne ljudi, ki bodo v svojih procesih dela večali delež znanja (.čl. 2) in dajali prednost domafiemu znanju in tehnologiji, gledano struk-turo pa tistim področjem in načdnom dela, ki v večji meri temelji na rezultatih raziskovalne dejavnosti. V pogojih naše surovinske in energetske omejenosti in ob pomanj-kanju delovne sile bo prav na teh področjih temeljila naša razvojna strategija. Sporazum poskuša te obveznosti konkretiziratl in dalje lestvico predvidenega vlaganja v raziskovalno dejav-nost po panogah (6. člen). Seveda so številke globalne, kar pomeni, da bodo npr. propulzivne industrijske panoge vla-gale 4 ali 5, mogofie celo 7 odstotkov in več svojega proiz-voda v raziskave (npr. profesionalna elektronika, farma-oija, itd.) druge industrije, ki imajo počasnejši tehnološki razvoj, pa bistveno manj — mogoče celo okoli I odstotek. Hkrati pa to velja tudi za posamezne delovne organizacije: velike in tiste, kl na svojem področju nosijo dolofien teh-nifinl razvoj, bodo vlagale nekajkrat več od majhnth in razvojno neambicioznih delovnih organizacij. Ker so ta vlaganja namenjena različnim vidikom raziskovalne de-javnosti bodo izhajala iz različnih postavk: pretežni del sredstev za tekoče raziskovalno delo v okviru delovnega procesa bo oblikovan kot neposreden matsrialni strošek proizvodnje. Sredstva za raziskovalno opremo in kadre bodo oblikovana predysem Iz amortizacije znanja upo-rabljenih inovacij. Vsa ta sredstva. predvsem pa seveda nameni, za katere bodo uporabljena, bodo opredeljeni v razvojnih načrtih de-lovnih organizacij. .. Pri tem. je treba upoštevati, da so sredstva, vložena v raziskovalno dejavnost po ocenah Zavoda za statistiko že leta 1970 znašala skoraj 1,5 odstotka družbenega proizvoda, v naslednjem obdobju pa so upadla. V tem sporazumu gre torej za to, da se to upadanje zaustavi oziroma, da se vlaganja začnejo povečevati tako, da bi leta 1980 dosegla 2 odstotka družbenega proizvoda, tako kot je opredeljeno v srednjeročnetM ftačftu razvoja SR Slovenije. ' Sredstva za sfcupni raziskovalni program, ki naj bi se po določilih sporazuma združevala v RSS pa bodo zasno-vana v dohodku TOZD. To pomeni, da je skrb za lasten raavoj njegovo načrtovanje tn v tem okviru tudi opredelje-vanje potreb po. rezultatih raziskovalne dejavnosti, kar določa tudi zakon o načrtovanju in v tej zvezi določena vlaganja v raziskovalno dejavnost oziroma lasten razvoj, obveznost vseh TOZD, združevanje sredstev za skupni raziskovalni program pa postaja obveznošt tistih TOZD, ki ustvarjajo dohodek (5. člen). V sporazumu je poudarjena tudi obveznost investi-torjev, da del sredstev za investicije namenijo ustreznim raziskavam, ki naj zagotavljajo smotrnost in čimvečjo rentabilnost predvidraiih investicij (7. člen). Po presoji potreb razvoja slovenskega gospodarstva ocenjujemo, aa bo treba od predvidenih investicij vlagati v poprečju okrog 2 odstotka sredstev v ustrezne raziskave in analize. Ker so investicije v naslednjem petletnem obdobju predvi-dene v vreafi&sli "okrOg 123.000 milijonov din, bodo investi-torji v raziskovalno dejavnost v tem obdobju vložili pri-bližno 2.500 mUljonov dinarjev. Ta sredstva bodo vlagali » raziskovalno dejavnost, predvsem v neposredni menjavi med OZD in raziskovalnimi organizacijami, kl jih bo do-ločil investitor. Namenjene so intenzivnemu razvoju pod-ročja in so v celoti upoštevana že v prejšnjem členu. Seveda vsi ti členi ne pomenijo neposredne obveznosti, 90 pa izhodiSSa za usmeritev raziskovalne dejavnosti in aagotavljanje materiainih sredstev zanje in imajo zato mo-bilizacijski pomen ter predstavljajo moralno obveznost udeležeaicev. Ceprav največji del teh sredstev (za celotno obdobje maša poprečje 76,7 odstotka) ostaja v TOZD in se tam neposredno uporablja, da-je 4. dlen globalno usmeritev raziskovalne dejavnosti, ki naj bi jo v tem obdobju do-segll: večjo storilnost dela na vseh področjih, uspešnejše usklajevanje parcialnih teženj, stabilnejši gospodarskl in družbenl razvoj v celoti, in s tem večjo stopnjo družbene aarnpzašžite ;to zagotavljanje nacionatae neodvisiiosti in enakopravn^ti. V 8. členu je podana rekapitulacija celotnega progr». ma, kater^a vrednost za obdobje 1976—1980 znaša 7.725 mio. din. Pri tem so za leto 1976 upoštevana predvidenja v vlaganjih v raziskovalno dejavnost na podlagi podatkov Zavoda SRS za statistiko, lestvica narašfiajočih vlaganj pa izračunana v skladu z določili družbenega nadrta SB Slo venije. V drugem delu sporazuma je opredeljen poseben skupni raziskovalni program. Njegova vrednost znaša 23,3 odstotka od vseh vlaganj v raziskovalno dejavnost (1.800 mio din), sredstva zanj pa bi se združevala v Raziskovalni skupnosti Slovenije, ki prevzema odgovornost za njegovo opredelitev in konkretizacijo (v letnih programih dela), predvsem pa za njegovo uresničevanje (čl. 20). V sporazumu (14. 61.) je podana podrobna finančna struktura tega programa, v 10., 11., 12. in 13. členu so opre-deljene posamezne postavke tega programa: cilj razisko-valnega dela .v naalednjem obdobju in nekatere prioritete raziskovalnega programa ter investicij za naslednje obdob-je (16. 61.). Ciljev, h katerim naj teže raziskave skupnega razisko-valnega programa, v tem trenutku ni niti mogoče niti po-trebno oziroma smotmo preveč razčlenjevati: po eni stra-ni je celoten proces planiranja šele v začetnem obdobju, po drugi strani pa razvojna strategija slovenske družbe v celoti še ni izdelana do tiste stopnje, da bi ji lahko ustrez-no prilagodili posamezne opredelitve iz skupnega razisko-valnega programa. Ta bo moral v dobršni meri upošte-vati predvsem naloge in prioritete iz letnih resolucij o družbeno-ekonomskem razvoju naše republike in se tako sproti prilagajati osrednji usmeritvi. Sredstva za ta skupni program naj bi se združevala po enotni stopnji. Dosedanje izkušnje so pokazale, da sedanjl sistem, katerega bistvo je navezanost na en sam vir (osta-nek dohodka) ne zagotavlja potrebne stabilnosti za zasnav-ljanje in uresničevanje srednjerožne raziskovalne usme-ritve. Ta slstem bo mogoče z marijšiml popravki podalj-šati za drugo polletje leta 1977, način in merila za zdru-ževanje sredstev v obdobju 1978—1980 pa bo treba opre-deliti v posebnem dodatku do 30. 11. 1977 (19. člen). Seveda je treba upoštevati, da je v 17. členu podana vrednost raziskovalnega programa v tekočih cenali, v 15. členu pa v stalnih ocenah iz leta 1975: pri tem pa sredstva, kl naj bi se zdmževala v letu 1977 za redni program, osta-jajo v okvirih, dolodenih v 15. členu tega sporazuma (0,37 odstotka od DP), oziroma v družbenem načrtu razvoja SR SJovenije, ki določa, naj sredstva, združena v Razisko-valno skupnost Slovenije, rastejo vzporedno z rastjo druž-benega proizvoda. Prispevna stopnja, določena v 18. členu, je izračunana na podlagi prvih podatkov SDK o popravljeni davftni osnovi. Pričakovati je, da bo ta osnova nekoliko višja, kar pomeni, da bo verjetnd treba popraviti prispevno stopnjo (najkasneje ob proračunu v letu 1973). Tako bomo ohranili združevanje v mejah realne vrednosti skupnega raziskovalnega programa (0,37 odstotka od DP). V sporazumu je predvideno, da bo Raziskovalna skup-nost Slovenije organizlrala uresničevanje skupnega razisko-valnega programa tako, da bo v sodelovanju z vsemi upo-rabniki oblikovala letne programe dela Ul. člen), k njiho vemu izvajanju pa z javnim razpisom (20. člen), vabila izvajalce. Sporazum zaostruje obveznosti Raziskovalne skupnosti Slovenije pri kontroli namenske uporabnosti sredstev za raziskave, saj je bil to doslej eden glavnih problemov v sistemu financiranja. V tem smislu ustrezno dolofia vsebino pogodb 21. člen. Zadnji del sporazuma dbloča, da bo uresničevanj« tega sporazuma nadzoroval odbor za samoupravni nadzor, kl ga določa 45, č,len samoupravnega sporazuma o ustano vitvi Raziskovalne skupnosti Slovenije ter primere, ko tnorajo skupščine raziskovalnih skupnosti sprožiti posto-pek posvetovanja s podpisniki sporazuma oziroma posto-pek za spremembo sporazuma. V zadnjih členih je določen tudj načln podpisovanja sporazuma. PokojnJnsko in invalidsko zavarovanje Delovni Ijudje, v samoupravno organizirani skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki je enotna v SR Sloveraji, uresničuje po načellh vzajemnosti in soli-darnosti ter na podlagi rezultatov mlnulega dela pravice iz pokpjninskega ni invalidskega zavarovanja. . _SWadiK) s temelji sistema družbenega planiranja skle-nejo samoupravni sporazum o osnovah plana skupnostl pokojninskega ln invalidskega zavarovanja: — deiavd v temeljnih in drugih organizacijah zdniženega dela in delovnih skupnostih, — delavci v delovnem razmerju pri zasebnih delodajalcih, — delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi t lasti občanov, — drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanl, — upokojenci zdmženi v društvih upokojencev, — skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ta predlog samoupravnega sporazuma je uskiajen z dogovorom o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SB Slo-venije za obdobje 1976—1980 ter prlpombami, predlogi in stališfii izraženimi v javni razpravi. Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opravt sočasno in po enakem postopku, kot sprejetje samouprav-nth sporazumov temeljnih samoupravnih interesnih skup-nosti v občinah. Starostno zavarovanje kmetov V samoupravni interesni skupnosti starostnega zavaro-vanja kmetov so na območju SR Slovenije obvezno zavaro-vani kmetje, ki si po načelu vzajemnosti in solidarnosti In ob solidarnosti delavcev in drugift delovnih ljudi zago-tavljajo pravice do starostne pokojnine. Skladno s temelji sistema družbenega planiranja skle-nejo samoupravni sporazum o osnovah plana samouprav-ne interesne skupnosti starostnega zavarovanja kmetov: — delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter v delovnih skupnostih, — delavci v delovnem razmerju prt zasebnih delodajalcib, — delovni ljudje, ki opravljajo samostojno delo s sredstvi v lasti občanov, — drugi delovni ljudje, ki so po zakonu obvezno pokoj-ninsko in invalidsko zavarovani, — delegacije kmetov v občinah, — samoupravna interesna skupnost starostaega zavarova-nja kmetov. Ta predlog samoupravnega sporazuma je usklajen % ctogovorom o temeljih družbenega plana SB Slovenije za obdobje 1976—1980 in z družbenim planom razvoja SR Slo-venije ža obdobje 1976—1980 ter pripombami, predlogi in staliiči javne razprave koncem leta 1976. Sprejetje predloga samoupravnega sporazuma se opra-vl soiasno in po enakem postopku, kot sprejetje samo-upravnih sporazumov temeljnih samoupravnih iirteresnih akupnosti v občtnah. B. Osnutek proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977 I. Bilanca sredstev splošne porabe v Ljubljani V preteklem letu smo za redne in dodatne obveznosti v Ljubljand zbrali 542.343.000 dinarjev. Od tsga zneska smo prispevali za vzajemno prelivanje 22.933.000 dinarjev, tako da je ostalo za financiranje nalog proračunov občin in mesta 519.410.000 dinarjev. Od tega zneska je mestni pro račun v imenu vseh proračunov plačal za obveznostd do Sklada za gradnjo šol in WZ 39.858.000 dinarjev. Sredstva za ta namen smo v Ljubljani zbrali z višjimi davčnimi obremenitvami in skrbnejšo davčno izterjavo. PRIHODKI V LETU 1976: 1. Davki po avtomatizmu 277.272.000 2. Davki od občanov 251.340.000 3. Lastni prihodki upravnih organov ' 13.731.000 Skupaji ~ 542.343.000 BAZPOREDITEV PRIHODKOV V LETU 1976: j^,-- 1,-- 1. Za skupne mestne potrebe - -:i~ -'^IW.72S.00D 2. Za vzajemnost "\-Xz% i~ X?22J933X)00 3. Skladu za gradnjo osnovnih šol iHVVŽ.^k''- 38.858.000 4. Sploina poraba v občinah :V.-.^ '--394.826.OOO Od tega: — Ljubljana Bežigrad ..... ' 44.637.000 — Ljubljana Center 54.678.000 — Ljubljana Moste-Pplje . 46.980.000 — Ljubljana SiSka 74.600.000 — Ljubljana Vič-Rudnik 73.931.000 Za leto 1977 predvidevamo, da bodo prihodki znašali 560.125.000 dinarjev, kar predstavlja 3,3 odstotka več fcot v letu 1976. Prihodki proračunov se v letu 1977 znižujejo na račun uskladitve davčnih obremenitev ter izpada pretežnega dela davka iz skupnega dohodka občanov, ker republika ponov-no prevzema polovioo dohodka, druga poloviea pa je zaradl dviga neobdavčenega dela znatno nižja (v lotu 1976 pla-čilo 37.708.000 din, ocena 1977 — 6.002.000 dln).- Ce od lanskoletne porabe odštejemo sredstva, kl smo jlh prispevali za vzajemnost in od ocene prihodkov v letu 1977 odštejemo dolg do vzajemnosti, v višinj 6.517.000 di-narjev, ki ga poravnavamo iz letošmjih. prihodkov, ugotav-ljamo, da se splošna poraba v letu 1977 povečuje za 6,6 odstotka. Ker se iz proračunov občin in mesta IzloCajo vse tiste obveznosti, lci ne sodijo v splošno porabo, se za oči-ščeno spložno porabo namenja le 553.608.000 dinarjev, pre-sežena sredstva pa se uporabijo za poravnavo obveznostl do programa samoprispevlca I. Glede na predvideno rast družbenega proizvoda, kl ga v Ljubljanl ocenjujemo na 4 do 5 odstotkov in porast cen (ta v poprečju znaša 4,2 odstotka), ugotavljamo, da so v splošnl porabi izpolnjeni pogoji, sprejeti z resolucijo In ¦ družbenim planom, ter da splošna poraba zaostaja 8 pove-čanjem za rastjo družbenega proizvoda. ' Sredstva za financiranje splošnih družbonih pctreb se v LJubljani zbirajo od davkov občanov ter taks, kl jih plačujejo občani Ljubljane in davkov od prometa proizvo-dov in storitev. Teh prihodkov ne plačujejo saino delovnl ljudje in občani Ljubljane, temveč tudl občani ostalita občin. PRIHODKI V LETU 1977: 1. Davkl po avtomatizmu - 302.399.000 2. Davkl od občanov 234.104.000 3. Lastni prihodkl upravnih organov 23.622.000 Skupaj: 560.125.000 RAZPORED PRIHODKOV V LETU 1977: 1. Za skupne mestne potrebe 205.384.000 2. Za vzajemnost 6.517.000 3. Skladu za gradnjo osnovnih šol in W2 — 4. SploSna poraba v občini ' 348.224.000 Od tega: — Ljubljana Bežigrad 57.341.000 — Ljubljana Center ¦ 62.908.000 — Ljubljana Moste-Polje . 57,401.000 — IJubljana Sižka 88.136,O0Q — Ljubljana Vič-Rudnik 84.438.000 II. Osnutek proračuna občine Ljubljana Center Pregled prihodkov proračuna % Indeks > PRIHODKI____________197J________Real. 1976 1976/100 Presežek prihodkov po proračunu iz preteklega leta 75.000 282.000 1 Davki iz osebnega -dohodka 36J23.000 44.349.000 82 .; 2 Prometni davek, • \ ~.ri /,. davek na premožraije . •" '; ln na dohodke od premoženja 119.270.000 110.047.000 108 3 Takse 12.450.000 11.787.000 105 -. 5 Dename kaznl 470.000 -470.000 100 . 6 Prihodki upravnih --- . .¦ ¦ ¦ CH-ganov In raznl ......... ... drugi prihodki 5.700.000 8.252.000 ,:»^'.'- SKUPAJ 1 do 6 174.488.090 175.280.000 99,6" V programu obClnske skupnosti ni predvlden dodatnl program. V Ljubljani in SB Sloveniji pa se preko občinske SIS za telesno kulturo združujejo sredstva za vrhunski šport, spremljajočo strokovno dejavnost, sodelovanje z obmejnimi dežeiami, zamejci, delavci na začasnem delu v tujini in izseljenci. Nadalje se tako združujejo sredstva za izpolnjevanje obveznosti iz družbenih dogovorov in samoupravnih spo-raKumov za vzdrževanje visokogorskih planinsJnh posto-jank, regresiranje mladinskih potovanj, mladiiKki perio-dični tisk in mladinske delovne akcije. V okviru SIS za telesno kulturo SRS se tudi združujejo sredstya za telesnokulturni center Slovenije, kreditni sklad, sklad za šolanje strokovnih kadrov in delovanje telesno-kulturne skupnosti SR Slovenije in Zveze telesnokulturnih organizacij Slovenije. Zdravstvo Delovni Ijudje v občinskl zdravstvetii skupnosti zdru-žujejo sredstva za uresnidevanje zdravstvenega varstva in socialne varnosti za: — enatni program zdravstvsnega varstva občinske adrav-stvene skupnosti, — dodami program zdravstvenegs varstva obfilrvske zdrav-stvene skupnosti, — skupni program zdravstvenega varstva občinske adraiv-stvene skupnosti, — skupni program zdravstvenega varstva občinske zdraiv-stvene skupnosti v regionalnt zdravstvemi skupnceti Ljub-ljana, — skupni . program zdravstvenega varstva adravstvene skupnosti Slovenlje, — vsoto vseh teh programov predstavlja oelofcnf program zdravstvenih skupnosti, ki so se združile s sanioupraviiitn sporazumom v Regionalno idrav&tveno skupnost Ljubljana. Presežena sredstva nad potrebnimi za uresnieitev enot-nega programn združuje skupnost v Zdravstveni skupnosti Slovenije ža solidarnostoo zagotovitev uresniCevanja enot-nega programa, vendar do opredeljemega zneska v regiji 58.0UO.00 din za 1977. Ieto, presežena sredstva preko tega zneska pa v regionalni zdravstveni skupnosti za finaincii-ranje dodatnega programa. V okviru enotnega programa zagotovi skupnost sred-stva za tekočc rezervo, kj znašajo 5 odstbtkov od mesečne parabe za enotai progTam. Z dcdatnitn programam adravstvenega varstva zagotav-lja skupnost nadomestilo osebnega dohodka za čas zadr-žanosti od dela in druga denarna nadomestila ter druge dodatne oblike zdravstvenega varstva nad enotnim poro-gramom. Skupni program občinskfh zdravstvenih skupnost: v Regionalm zdravstveni skuprtosti Ljubljana obsega dolo-Cene skupne naloge kot so: — naložbe v izgradnjo nadaljnjih prostorskih zmogljfvosti !n nabave opreme, predvsem v osnovnem zdravstvenein varstvu, — financiranje delovanja Zavoda za sociatoo medlcino tn higieno, — financiranje delovanja organov regionalne zdravstvene skupnosti in njene strokovne službe. Ce zfcnna sredstva ne bodo zadostovala za tinančmo pokritje progratna, bomo zbirali dodatna sredstva v obllki parVcipacije ali pa bomo skr&ili pravice oasironia zaostrili merila za uveljavljanje pravic. Skladno s samoupravnim sporazuniorn bomo SklepaJi sporazume o menjavi dela med uporabniki in izvajalci zdrLivstTf^nega varstva, in sieer v občinski zdravstveni skup-nosti za osnovno, dispanzersko in lekarniško varstvo ob<5in-ske zdravstvene skupnosti; za speciaJistiCno, bolniJnifino, zdraviiiško srdravstveno varstvo in za dejavnost Zavoda za s jcialno medicino in higieno v Ljubljani v Begionalni zdrav-streni skupnosti ter za vThunske klinične in super specia-listične zdravstvene storitve v Zdravstveni skupnosti Slo-Tenije. Nadzor nad izvajanjem samoupravnega sporazuma bo opravljal Odbor samoupravn^a nadzora obšnske adrav-stvene skupnosti ter bo z ugotovitvami tn ukrep4 seznanjal občimko, regionalno oziroma republiško zdravstveno »kupnost. Socialno skrbstvo S samoupravnim sporazumom o temeljih plana se v SIS za sociaino skrbstvo dogovarjamo za iavajanje nasled-njih programov: enotni program, kl aagotavlja sredstva družbene de-name pomoči, ki predstavljajo ediiij vir pr^lvljah]a, stal-no denarno pomoč kot dopolnilni vir preživljanja, prispev-ke «a zdravstveno zavarovanje prejemnikov družbene de-name pomoči in sredstva za delovanje sfcrokovne službe po sprejetih kadrovskih normativih, dopolnilni program, ki zagotavlja ureja:ije ofietovstva otrok rojenih izven zakonske zveze, urejanje preživninskih zadev, jzvajanje posvojitve otrok, obravnavanje vzgojno ogroženih otrok in druge naloge, ki izhajajo iz 17. 61em samoupravnc^a sporazuma, skupne nalope v Ljubl.jani, med kateilmi so ziastj so-financiranje dejavnosti SIS socialnega skrbstva v Ljubljaini, mladinskega sprajemališča, demonstraeijsko-eksperimental-nega centra za dnevno varstvo in usposabljanje duševno prizadete mladine in sofinanciranje humanjtarnih organi-zacij iu družtev, skupue naloge v SR Sloveniji, kl so navedene v 16. dle-nu in predvidevajo nekatere skupne naložbe za investicije, oskrbo, raziskave, pomoč in oblikovanje skupnih prc^ra-mov na področju socialnega skrbstva in varstva. Zaradi strukture prebivalstva v občini Ljubljana Cen-ter je vrednost enotnega in dopolnilnega programa soraz-merno visoka in se pokriva s sredstvi solidamosti drugih Ijubljanskih občin. Ker zaradi skupnih programov Ljub-ljare vn SB Slovenije prispevek solidarnosti v Ljubljani ne narašča, je potrebno v občini I^jubljana Center krditi dopolnilni prograin in bo zato v drugi polovici leta moralo odpasti financiranje brezplafinega letovanja otrok, brez-plafina šolska prebrana ter bodo zmanjšane enkratae de-narne pomoči ter nekateri dasle.j izvajani programi. Vsekakor je izvajanje prograrna v dosedanjem obsegu im področju socialnega skrbstva v obdini Ljubljana Center problematično in bo potrebno iskati nekatere reSitve ssa naslednja leta sredmjeročnega obdobja. Zaposlovanje Za izvajanje prograrna SIS za zaposlovanje adružujetfo delovni ljudjt- sredstva iz dohodka OZD in ne iz bruto isebnih dohodkov kot za druge družbene dejavnosti. Program vsebuje naloge na področju zaposlovanja in posredovanja zapo^Utve, naloge na področju poklicnega usmerjanja s-troko-vnega usposabljanja ln prefcvalifikacij ter naloge na podrodju analitike in statistiike zaposlenih. Nadalje se izvajajo v okviru te skupnosti naloge na pod-ročju Stipendiranja in zavarovanja za primer bresBposeJ-nasti. Z letotn 1977 prevzem« ta skupnost tudi naloge na pod-ro6ju usp&sabljanja in »aposlovanja invalidnih oseb. Ta program je bil prvotno širše zastavljen, a je bil skrčen zaradi tega, ker bl tevajanje celotnega programa pomenflo bistveno povečanj« rasti sradstev preko dovoljene višine skupne porabe. Samoupravna stanovanjska skupnost Družlei.i plan razvoja SB Slovenije za obdobje 1876 do 1980 predvideva, da bodo dolavci v temeljnih in drugih organizadjah združenega dela namensko Močali v sklade skupne porabe sredstva v višini 6 odstotkov od brufco oseb-nih dohodkov za stanovanjsko graditev. Del teh sredatev (28^7 odstotka — do sedaj 30 odstot-kov) bodo združeraH za družbeno pomoi v stamovanjskem gospodarstvu, del za financiranje izgradnje in nakupa sta-novamj (23,56 odstotk« — do sedaj 25 odstotkov), del sred-stev (42,42 odstotka — do sedaj 45 odstotkov) ostane orga-nlzacijam združenega dela za reševanje stanovamjskib vpra-šanj delavcev, zaposlenih pri udeležencih sarnoupravnega sporazuma, 0,345 odstotka sredstev (do sedaij z zakonom predpisan: 0,360 odstotka) pa za izgradnjo domov za udenoe in Sfcudente. V letu 1S76 smo na podlagi zakona o zagotovitvi dela sredstev za gradnjo domav za u<^nce in študente za leto 1076 (Ur. list SRS št. 7/76) MočaM 026 cdstofcka sredstev ta izgradnjo domov za učence in študente, letos pa zago-tavljamo obseg graditve s samoupravnimi sporaaumi o te-meljdh plana v tistih skupnostih, kjer je samoupravni spo- nsum o zdruievanju sredstev že potekel, ozJroma z snek-scm. kar velja tudi za Ljubljano glede na to, da veljavnost samoupravnega sporazuma o izJočanju in usmerjanju sred-stev za stanovanjsko graditev in družbeno pomoč v stano-vanjskem gospodarstvu poteče 31. 12. 1977. S. 1. 1. 1978 pa bomo obveznosti, kl izvirajo iz navede-nega aneksa, na podlagi dolodil družbenega plana SRS za razdobje 1976—1980 in družbenega dogovora o nalogah podpisnikov pri združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v obdobju 1976—1980 uresmčevali na podlngi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za stanovanjsko in korounalno izgradnjo. Istočasno s predlogi samoupravnih sporazumov o osno-rah plana občinskih samoupravnih interesnih skupnosti so T javnl raapravi tudi predlogi o osnovah planov v SR Slo-venljl, in sicer: — za vzgojo in u&merjeno iaobraževanje — za raziskovatno dejavnos!; — za pokojninsko in invalidsko zavarovanje — za starostno zavairovanje fcmetov Republiške imteresne skupnosti dajejo k predlogom osnov planov naslednje obrazložitve: Vzgoja in usmerjeno izobraževanje S predloženim samoupravnim sporazumotn potrjujemo medsebojno povessanost in soodvisnost usmerjenega izobra-ževanja in materialne proizvodnje. Sporazum sklepajo člani posebnih izobraževalnih skupnosti oziroma Izobraževalne skupnosti Slovenaje zato, da tri usmerjeno izobraževanje uresničilo prcgrame iaobraževanja in usposabljanja za po-klice, ki jih potrebuje združeno delo. Pri uresraičevanju smotrov in nalog usmerjenega izobraževanja bodo uporab-niki in izvajalci neposredno povezani v posebnih iizobra-ževataih skupnostih in v njih skupno doloCali vsebino in obseg programov usrnerjenega izobraževanja. O načelih in pogojih svobodne menjave dela govori predlog sporazuma v posebnem poglavju. Z iiresnieevaiijem teh nafiel in pogojev raavijamo dohodkovne odnose v vsgoji in usmerjenem iaobraževanju in s tem izenadujemo druž-beno-ekonvmsM položaj vseh delavcev. Enote storitev, ki so na posameznem področSju različne, so ovTednotene po standardi) in normatdvih. Cena enotne storitve je sestav-ljena iz kalkulativnih elemontov. S tem, ko je določen načtn za ugotavljamje cene izobraževalnih storitev, so ustvarjeni pogoji za boij racicxnalno gospodarjenje vvzgoj-no-izobraževalniii organizacijah zdmženega d«la ter za pla-ntranje njihove dejavnosti. Letoo se bodo uporabniki in tevajalci v izobTaževalnih skupnostih dogovarjaii o cenah Irobraževalnih storit«v, o nadinu plačevanja teh storitev ter o letnem prilagajanju programav potrebam in zmog^ljivo-stim združenega dela. Za plačevanje storitev prefc svobodne menjave dela je potr?bnih 30 odštabkov vseh sredstev, predviderrih s prod-. loženiin samoupravnim sporazumom. V ceni storitve odpade 85 odstoktov ria dohodek, pri femer so csebni dohodki v svoji vrednosti lzenačeni s po-prečnimi osebnimi dohodki v celotni družbi. Preostalih 15 odstotkov so materialni in amortizacijskd stro&ki: za širitev ln izboljšanje materialne osnove pa v ceni ni predvidenih spremenib. S tem sporazumom planlrarno zafietek delovanja ce-lovito zasnovanega usmorjenega izobraževanja najkasneje v Solskem letu 1979/80. S tem ae bo usmerjeno izobraževa-nje Se bolj prilagodilo potrebam in zahtevatn združenega dela, obenem pa omogočalo razvijati sposobnosti posa-meznikov. 100.000 učencem in študentom, ki se letno šola-jo bo omogočilo, da si na vseh vrstah šol pridobijo poklic ozkega all širokega profila ter poklice profila tehnik, inže-nir to diplomirani inženir. Do konca srednjeročnega ob-dobja si bo pridobilo različne vrste poklicev 110.000 učen-cev in študentov, od tega nekaj že tudi po novi študijski poti, kl jo nadrtujemo z reformo usmerjenega izobraže-vanja. Vedno večje potrebe združenega dela po poklfeno izo-braženlh delavcih ter vedno večji interes oManov za usmerjeno izobraževanje je razlog za povečanje števila užencev v srednjih šolah. V prejšnjem planskem obdobju od 1971—1975 se je število ufiencev v srednjih šolahpove-čalo za 10.000, v tem srednjeročnem obdobju pa je plani-rano, da se bo povečalo še za dodatnlh 9.000 učencev. Teh 19.000 učencev je začelo obiskovati pouk v šolskih zgtad-bah, ki so bile zgrajene za veliko manjše žtevilo učencev, in ki tudi po švoji opremi niso več kos novim učnim zar htevam. Največja pbzornost in večina sredstev je bila T prejšnjih planskih obdobjih usmerjena v iaboljšanje pro storskih pogojev osnovnih šol, ki so bile zgrajene pretežno z združevanjem sredstev s samoprispevki občanov. V sred-njem šolstvu pa je bilo zgrajenih v preteklih srednjerod-nih obdobjih učnih mest le za približno 4.000 učencev. Samoupravni sporazum v poglavju o programu skup-nih nalog izpostavja naložbe kot najbolj prioritetno na-logo. Za izgradnjo u&iega prostora za 15.000 učencev bo potrebno 2 milijardi dinarjev. Zato pol^ že sprejetih in-vesticijskih obveznosti, predvidevatno tudi združevanje sredstev v posebnih izobraževalnih skupnostih. Te skup-nosti in Izobraževalna skupnost Slovenije pa bodo v letu 1977 pripravile mrežo centrov usmerjenega izobraževanja in s tem zagotovile racionalnost investiranja. Druge pred-videne naložbe so: Izgradnja Pedagoškega centra v Ljubljani, ki je bila kot prioritetna naloga predvidena že v prejšnjem plaiiskem obdobju. Zaradi veCjih potreb po pedagoških kadrih in večjega vpisa, mora biti nov pedagoški center zgrajen do leta 1979; v investicijsko vsoto pa je vključena tudi ie-gradnja učnih prost»rov za predmet splošna ljudska ob-ramba. Izgradnja centra in slabovidnih v Skofji Loki, kjer Izobraževalna skupnost Slovedije sofinancira tisti del, ld je namenjen vzgoji in teobraževanju za poklic. Izgradnja tretjega zavoda za težje duševno prizadeto mladino je skupna investicija s Skupnostjo socialnega skrbstva. Izgradnja bo zakljuSena do konca srednjeročnega obdobja. Planirana je izgradnja univerzitetne knjižnlce v Ma-riboru. Skupaj z raziskovalno skupnostjo planira Izobraže-valna skupnost Slovenije izgradnjo Centralne tehniSke knjižnice v Ljubljani. Za prioritetno področje proizvodno tehniških smeri je planirana izgradnja II. faze Visoke tehniške šcle v Ma-riboru. Programi izobraževanja in usposabljanja ter program skupnih nalog so v sporazumu ovrednoteni po ocenah iz leta 1975, v višini 9.053,9 tisod din, kar v srednjeroCnem obdobju pomeni 1,86 odstotka planiranega drožbenega pro-dukta. Ta sporazum in sredstva, ki so planirana za izvedbo teh programov, ne zagotavljajo uresničitev vseh prioritet, ki jih je usmerjenemu izobraževanju postavilo združeno delo in so zapisane tudi v Družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1976—1980. Ker morajo biti prioritete določene v skladu s potrebami, interesi in zmogljivostmi združe-nega dela, bodo posebne izobraževalne skupnosti predla-gale dodatne sporazume. Dodatni sporazumi posebnih izobraževaJnih skupnosti bodo usmerjeni v določanje prioritet po posameznih pod-ročjib in v zagotavljanje pogojev za druge oblike zdru-ževanja, a predvsem za že zaposlene delavce in v zdru-ževanje sredstev za investlcije. Raziskovalna dejavnost Družbeni načrt SR Slovenije (Poglavje III. td. 8. 7.) zavezuje Izvršnl svet skupščane SR Slovenije, Raziskoval-no skupnost Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenlje k prizadevanju, da se v okviru družbenih dogovorov, sa-moupravnih sporazumov in zakonodaje ustvari celovit si-stem programiranja, povezovanja, nsmerjanja in financira-nje razdskovalne dejavnostl in s tem prispeva k uresnifie-vanju splošnlh clljev razvoja. V tej zvezi načrt poudarja pomen raziskovalne dejavnosti In ji zato določa hitro rast, ki naj jo omogoča naglo naraščanje vlaganj. Ta so v letu 1975 predstavljala le dober odstotek od družbenega pro-izvoda, leta 1980 pa naj bi dosegla raven 2 odstotka druž-benega proizvoda. Tako rast pa bo mogoče dosefii le z občutaimi premiki v strukturi celotn^a gospodarstva. Samoupravnl sporazum o temeljih naSrta raziskovalne dejavnosti v Slovenijl v obdobju 1976—1980 (i nadaljnjem besedilu: sporazum) pomeni tako skupen dogovor delovndh ljudi o usmerjanju raaiskovalne dejavnosti na ključna raz-vojna vprašanja, o zagotavljanju materiataih pogojev nje-nega razvoja v tem obdobju in posebsj o oblikovanju skupnega raziskovalnega programa. V sporazumu so opre-deljene tudi obveznosti posameanih nosilcev te dejavnoett Razpored prihodkov ptoraiaaa 5 | RAZPORED Real. Indeks g g PRIHODKOV_________1977_________1971!________1976/100 01 Dejavnost organov družbenopoUtičnlh skupnosti 02 Ljudska obramba 08 Dejavnost dmzbeno- političnih skupnosti in dru&tev 04 Negospodarsk« investicije 07 Kultumo prosvetna dejavnost 08 Socialno skrbstvo borcev 09 Zdravstveno varstvo 10 Komunalna dejavnost 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 12 Prispevki prorafiunov dmgih družbeno političnih skupnostl 17 Tekoea proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let 1S Krediti, vezava in teloCena sredstva SKUPAJ 01 do 18 174.488.000 175.179.825 99,6 fll. Ugotavljanje dovoljene splošne porabe v občini Po smemicah resoluoije in zakona o začasnem flnan-ciranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih ikupnostih v II. poUetju 1977 sme proračunska poraba T letu 1977 porasti za 10,8 odstotka. Upoštevajoč to načelo to delnl prenos financiranja ljudske obrambe iz mestnega proračuna v občinski proračun, bi limit proračunske pora^ be v občinl Center za leto 1977 znašal 62.983.000 din tn sicer po naslednjem izračunu: Realizacija dovoljene porabe v lotu 1976 52.752.000 K tej osnovi se prišteje poraba za LO, ki Je bila financirana iz sredstev mestnega proračuna 1.587.000 SkupaJ: K tej osnovi se pri&teje še: prenašanje sredstev Iz preteklega leta lastni prihodki upravnega organs Skupaj sredstva za proračunsko porabo v občini Realizirana proračunska poraba v letu 1976 je znašala: — dovoljena poraba — lastni prihodki upravnegs organa —• prenešena sredstva — sredstva za LO 52.752.000 1.901.000 282.000 1.587.000 Skupaj: Indeks povečanja 77 : 76 56.522.000 IV. Priho« i Proračunski prihodki za leto 1977 se oblikujejo na podlagi realizacije prihodkov preteklega leta, trimesečne realizacije letoSnjega leta, predvidenih gospodarskih gibanj za leto, spremenjenih predpisov na področju davkov ob-danov ln nekaterih specifičnosti naše občlne. Glede na to predvidevamo, da bodo proraSunskl pri> hodki za leto 1977 v celoti znašali 174.438.000 din ali T približno enaki vlšini, kot je znažala realizacija teh pri-hodkov v pretekleinjetu. V. Razpored prihodkov V razporedu proračiinskih prihodkov smo upoitevall načela, sprejeta v srednjeroCnem družbeneni planu občine Ljubljana Center, kjer je določeno, da bo splošna poraba rasla počasneje od rasti družbenega proizvoda in se obU-kovala v skladu z mertti in kriteriji, ki bodo razvidni ix vsakoletnih planskih aktov o uresničevanju družbenoeko-nomskega razvoja republike, mesta in obdine. Stališča republiškega izvršnega sveta, ki so bila sprd-jeta v okviru razprav o resoluciji in politiki izvajanja drui-benega plana SR Slovenije za leto 1977 in zakona o za-časnem financiranju splošnih družbenih potreb v I. pol-letju, so, da so, zaradi uresnidevanja itstavnega načela, po katerem delavci in delovni ljudje in občani v občini ustvar-jajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo druibeni razvoj, uresničujejo in usklajujejo svoje interese, zadovoljujejo skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in opravljajo druge druzbene zadeve, po-trebne pri opredeljevanju splošne porabe v občinah v letu 1977 in naslednjih letih: — vse vrste porabe (osebno, skupno Ui splošno) ob-ravnavati v temeljni družbenopolitični skupnosti kot celoti in tako zagotoviti neposredni vpliv delavcev v TOZD in občantnv v krajevni skupnosti na njen skladen obseg in strukturo in gibanje; — izhajati iz nafiela, da bo oblikovanje splošne porabe v okviru celotne porabe temeljilo na zagotovitvi izvajanja ustavnih funkcij (vsake) temeljne družbenopolitične skup-nosti, kakor tudi na zagotovitvi izvajanja nalog, ki za te-meljne družbenopolitiene skupnosti izhajajo iz zakonov ter kot obvez-nosti sprajete z družbenimi plani; — dosledno izvajati nadelo o sofinanciranju temeljnih družbenopolitifinih skupnosti ter načelo o odvisnosti sploS-ne porabe v občinaih od materialne osnove občine, ob upoštevanju potrebe, da je izvrševanje temeljnih »alog družbenopolitičnih skupnosti, opredeljenih z iistavo in za-koni, treba zagotovlti vsem občanom; — nadaljevati proces preoblikovanja splošne porabe v smislu izločanja iz splošne porabe vseh tistih dejavnosti, kH po svojl vsebini ne sodijo vanjo, sočasno pa ustvarjati pogoje za njihovo drugačno organiziranost in nemoteno funkcioniranje, če je to v interesu delavcev v združenem delu ter delovnih Ijudi in občanov; — razvljati medobčinsko sodelovanje v sftiislu razvl-janja racionalnejSih in učinkovitejših služb, zlastl na tistih področjih, kjer se je povezovanje že doslej uspeSno razvijalo. Izvršni svet skupSCine občine Ljubljana Center je osnutek proračuna občme Ljubljana Cenler za leto 1977 obravnaval na seji, dne 4. 5. 1977 in ga daje v javno razpravo. Izvrčni svet skupščine ob&ine Ljubljaiia Center je ob-ravnaval informacljo o predlogih samoupravnih sporazu-mov sainoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejav-nosti o osnovah planov za obdobje' 1976—1980 na svoji 126. seji dne 25. 5. 1977 in jih daje v razpravo skupaj z osnutkom proračuna občine Ljubljana Center za leto 1977. DOGOVORI, posebna prlloga — Odgovornl urednik Mfio Javornlk — Tisk COP Delo — Ljubljana, junfj 1977