340. številka
Trst, v četrtek 8. decembra 1904.
Tečaj XXIX.
mr Izhaja vsaki dan.
Tudi ob nedeljah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob if. uri zjutraj.
Posamične številke se prodajajo po 3 novć. (6 stotink)
v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Celji, Kranju. Mariboru, Celovcu, Idriji, £t. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. Oglase in narocbe Bprejema uprava lista „Edinostu, ulica Gtonrio Galatti št. IS. — l radne ure so od 2. pop. do 8. zveeer. — Cene oglasom 16 st. na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč J
Naročnina znaša
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroobe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ue vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: ul. Giorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Ptošno-hranilnični račun št. 841.652.
M-iapika m.
(Brzojavne vesti.)
Boji okolo Port Ar t ur j a.
TOKIO 7. (Reuterjev biro.) Iz opazovanj pred Port Aitu^em ee je pokazalo, da primanjkuje posadk možtvf. Oblegovalna dela od fortu Sucgtudanu in ob vztočnih fortsh napredujejo naglo. Sodi da sedi v kratkem splošen nt-tok na trdnjavo, ki bo vspel. — Dao, ko Si bo VTŠil ta splošni napad, se drži tajno.
TOKIO 7. Poveljoik armade pred Port Arturjem poroča, da so danes pričeli japonski oblegovalni topovi zopet vspešao obstreljevati ruske ladije, ki se nahajajo v pristanišču ter da to obstreljevanje traja dalje.
TOKIO 7. (Reuterjev biro.) Japonci bo zasedli včeraj grič Akaeaka. Ruski križar »Bijan« se je pogreznil.
TOKIO 7. (Reuterjev biro.) Kakor je uradno objavljeno, se je v portarturskem pristanišču pogrezn la oklopnjača »Poltava«, »Retvizan« je pa močno poškodovan.
TOKIO 7. ^Uradno.) Poveljnik oblegovalne armade pred Port Arturjem poroča : Naši pomorski topi so v času od 3. do 5. d<cembra obstreljavaii vojne ladije, ki se na hajajo v pristanišču, od katerih so bile oklopcjače »Pobjeda« in »Retvizan« navidezno večkrat zadete. Dne ">. decembra po;-oludne j? japonska krrgia zadela neko rusko zalogo sucdnika južno od Pesegušana, ki je eksplodirala t r je gorela nai d ve i r . Ist?ga dne so naši težki topovi provzročili sovražnim ladijam zaatno škodo, med temi »Poltavi«, s katere se je eno uro valil g j et dim. Naša oblegovalna dela proti t?ungi lšanu in vztočnim t jrtom se nadaljujej ) po noči in po dnevu. Dae 4. decembra smo v enem prikritem potu pred utrdoo Erlungšan uplet ili dva brzo-strelna topova.
Puške vojne ladije na potovanju
TANGER 7. Ruski pomožai križar »Dniepr«, dva lovca torpedov ter transportna iad ja »O^ean« so odpluli proti Alžirju. Preklicana vest
PETROGRAD 7. Poročila časopisov, da se je sklenlo oipo^lati v vztcčao Azijo novo essadro, niso resničaa. To vprašanje se še pr< t-esuje v pomorskem urada.
Japonska mobilizacija.
LONDON 7. »Dailv Telegraphu« so s poroč i i včeraj iz Sangaj« : V Tokiju je bila danes objavljena cesarska naredba, ki cdreja oiganizacijo milice n dobrovoljnih čet. V tej naredb: se poživlja za vttop bivše ččstnike io možtvo.
Premog za rusko brodovje.
LONDON 7. (Reuterjev biro.) Japonska je angležki vladi priobčila, da nemške ladije ukrcujejo v Cirditta premog za rusko brodovje. Angležka vlada je prepovedala to ma n pulsc jo ter siuša na vse načine, da varuje I strogo nevtralnost.
Brzojavne vesti.
Gospodska zbornica.
DUNAJ 7. Po dovršenem dnevnem redu je zbornica sklenila spiejeti v nujno razpravo predlog kneza Schoabnrga, da se namreč imenuj* komisija lf> členov, ki naj se posvetuje o spremembi poslovnika državne zbornice. Ulemeljevaje svoj predlog je knez Schonburg naglašal dolžnost gospodske zbornice, da pripomore za vzpostavljenje parlamentarnega reda, ker ni po&lanska zbornica dala geda tega nikake inicijative. Govornik je omenjal, da parlament, v katerem razne stranke c batrujirajo, že sedem let ne deluje. Isto se dogaja v nekaterih deželnih zborih.
Gjvornik je navedel velikih nalog države, ki čakajo rešitve, a vse zlo tiči v narodnih vprašanjih, katerih ne bo najbrž možno nikdar rešiti.
Predlcg nima provokatorčne tendence, namen tnu je le odpraviti zlo, ker ima zbornica dolžnost čuvati nad ustavo. Gre Be za obBtoj države. .
Predlog je bil Boglasno vspreiet ter izvoljena komisija.
Vojna ladija »Elizabeta«.
DUNAJ 7. G'asom brzojavne vesti je dospela vojna ladija »Elizabeti« v Šangaj, kjer ostane 4 dni.
Saški princ na Dunaju.
DUNAJ 7. Saški princ I/an Jurij pride dne 12. t. m. zvečer iz Draždan, da prijavi cesarju cfiiijelno nast >p na prestol saškega kralja Friderika Avgu-ta. Na kolodvoru pozdravijo princa casar, nadvojvode in razni dos;ojanstveniki. Princ bo kakor gost cesarjev bival na dvoru. Dne 13. t. m. predpoludne bo cesar vsprejel princa v avdijenci. Zvečer bo na dvoru crala diner. Dne 14. t. m. odpotuje princ v D;až iane.
Srbska ministerska kriza
BELIGRAD 7. Gru.ću ee je dosedaj posrečilo sestav,t' sledečo kabinetno littJ : Predsedstvo — Gruić; zunanje stvari — Pasid; notranje stvari — Prot'ć ; fiaance — Paču ; uk — Andra Nikol <5 ; vojno •— general Putn'k, in poljedeljstvo — Radova-novid. Težave eo še glede portfeljev za pravosodje in javna dela, vendar je cade, da bo tekom tega dne eestavljeno novo mini-sterstvo.
Finska.
HELSINGFORS 7. Včeraj je generalni guverner knez Obolenski v mali dvorani carske palače izročil podpredsedniku senata Linderu, ki je bil od carja imenovan marša-lom deželnega zbora, maršalsko palico. Na to je bil zaprisežen Wuorenheim kakor pod-maršal. Luteranski nadškof iz Abo Johanson, je bil iireaovan predsednikom duhovščine, Škof iz Borg<">, Roberg, pa podpredsednikom.
PODLISTEK.
68
Prokletstvo.
Zgodovinski roman Avgustu Šenoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomlć.
Prevel M. C—Ć.
VII.
rškof Pavel je izpregovoril :
— Bratje ! Plemiči! naročil sem vas Mm za današnji dan, da se pogledamo z očesom v oko, da s: odpremo srce. Odkar je umr, Ladovik, prevrača se svtt, čaša je polna, le se kapljice treba in — prekipi. Ji.eta tla eo tu, kjer stojimo, vsakdo naB je tu močan polobno orjaku Anteju. Mlada žec* je, ki ^-edi na prestolu, ki predstavlja vel eanstvo Krone, aii ne preg bije že da ona 'tmi. Drž. jo na vrvici Jelisava, drž: jo Niko Gorjandt:. Postavil je pred se kraljico, <la ga mkdo ne vidi. On vlada. Nikdo i.e opaža njegove roke, al: vsakdo jo občuti. Kaže ee oholim angeljem, ali je vreden, da je v raju ? B.l sem v sveti deželi, na grobu Oirešen ka. Tam pred rakvo božjega sina zoral sem v svojem srca nade, in ko me je b: nečaaska ladija doneela preko valovja na
hrvatsko zemljo, mislil sem, da je blaga ženska roka potrgala trnje in zaeadila blago oljko. A i, gorje, nada, ki sem jo donesel iz-pcd Siona, izpuhtela je kakor rosa ob jutranjem solncu. Prvi kcrak nege je stopil na trd gol kamen, prvi pozdrav rojstnega kraja je bil vzdih trpečega ljudstva.
05esa eo videla, ušesa so čula. Kdor ne vidi ob zdravih očeh, greši : kdor ne čuje ob zdrav'h ušesih, greš: ; kdor ni izgubil jezika, a navlašč ostaja nem, greši. Gorjanski ne vidi, ne čuje, ne govori, on samo grabi in tlači, Gorjanski greši trikratno. Visoko ee je povspel na vrh, kjer gromovi grome: tam ne vidiš solz, ne čuješ joka. Po Ogrski, po S.avoniji, v Hrvatski in tam ob morju 7rBti se pogorišče ob pogorišču, pada pleme zn plemenom, silovit: ljudje si prisvajajo časti, kakor zverina kost, stara stalnost se povs^di ruši, vsakdo ei izbira Bodnika po svoji volji. ( Kronana mladenka hodi po deželi in nasmiha , blago; kogar ni vkrotil njen usmev, tega kroti železna pest Gorjanskega. Vsaka težba proti krivici, je — krivica. Ako molčiš, sumničijo te ; če ga hval š do neba, vele, da lažeš, ker ee boje, da je tudi glav, ki mi alijo, a misleča glava je strup za nasilstvo. Svoja duša, svoja glava je žaljenje veličan-
„Trst in Ljubljana".
m.
Naše misli se koncentrujejo le na cilj. Nam je le do tega, da se uresniči vroča želja, za katero je mapifertoval naš narod ca impozanten način na vseh koncih in krajih, kjer koli biva Slovencev rod. Nam je le do tega, da bo zadoščeno resnični veliki kulturni potrebi našega naroda, da pridemo do viBoke učilnice, kjer bo mladina mogla vršiti svoje akademične studije : v materinem jeziku, mirno, neovirano, zavarovana pred vsakim proganjanjem vsled narodnega eovražtva, varna pred vsakim žaljenjem laetnega narodnega čutstvo-vanja.
Na ti cilj eo obrnene naša misli. Kako, po kakih poteh, b kakimi sredstvi, b pomočjo kakih »junktimov« : t) prepuščamo rodoljubni skrbi in izkustvu onih činiteljev, katerim je narod poveril nalogo, da stoje na braniku njegovih kultureloih, etičnih, političnih in gospodarskih interesov.
le kratka: kar se dnstaje vseučiliščnega vprašanja se mi ne izrekamo za nikakov
»junktimc.
In vendar nam je na sreu in pred očmi neki >junktim< l Vendar nam pravita srce in razum, da prilika, ki jo prinaša italijansko vseučiliščno vprašanje, ne bi smela ostati neizkoriščena za — slovanski živelj v emporiju ob morju Adrijanscem !!
Toda t\ naš veklik, ki ga pošiljamo danes v slovenski sver, ima veljavo le pod goto\im pogojem. Bila je že večkrat prilika, da smo pozivali rojake avoje, osobito pa voditelje oficijelne politike naroda, naj sebi in nam enkrat dado točen odgovor na vprašanje : ima-li poiiiija na tržaškem ozemlju toliko veljave za vaeskupno slovensko stvar, da je vredno, da jej vseskupna domovina posveča svojo skrb ? !
Potem stojimo pred alternativo: ali je vredno, ali ni vredno ?
Će ni vredno, če meni slovanski svet, da je odlomek naroda, ki skuša in Be upira tu, da bi sebe in svojo narodno individuvalncsv: rešil in ohranil sebi in narodu, veja, ki veni in jej je usojeno, da usahne in zamre : potem postaja seveda apel brezpredmeten in voditelji
I usod naroda morejo mirno vestjo abstrahirati od te pozicije in ukrepati dalje ter urejati j svojo politiško taktiko brez vsacega obzira na tržaško pozicijo.
V nasprotnem Blučaju pa veže slovenski svet in njega vodilne kroge velika dolžnost — tako velika, da bi storili velik greh, da, zločin na skupnosti narodovih interesov, ako bi zanemarili to dolžnost. Ce menijo rojaki, da so tu angažirani toliki interesi — bodi narodno-politične, bodi nacijonalno-ekonomične naravi — da je vredno posvečati vso skrb tej točki naše perilerije : potam morajo slušati ta naš glas in ga uvažavati ! / Aut — aut! Ali tako, ali tako! Za eno sa moramo odločiti ! In definitivno in hitro ! Ugodne prilike se ne ponavljajo rade. Po našem mnenju se nudi sedaj ugodna prilika, ki jo je možno izkoristiti, da se slovenski živelj v tržaškem mestu podkrepi ! Ali čas hiti in bi mogel odnesti priliko, ki ae nam, ako jo zamudimo, povrne zopet enkrat morda še le tedaj, ko bo — prepozno.
Ali naj še le govorimo voditeljem naroda, s čim in kako bi mogli podkrepiti slovenski živelj v Bvetovnovažnem emporiju ob Adriji?! Žaljivo bi bilo ranje, ako bi jim hoteli še-le razlagati in dokazovat' to na dolgo in široko. Zato se omejamo na kratko konstatacijo prevažnoga dejstva :
Najakutneje naše vprašanje je — šola, ljudska šola. V šolski naši mizeriji je vzrok, da sicer čvrsti in relativno vzdramljeni naš slovenski živelj v Trstu, ne more in ne more priti do pravega razvoja in ee povspeti do trste veljave, ki si jo mera priboriti, ako naj bo zanesljiv čuvar tistih velikih interesov na prevažni poziciji, kakor smo govorili poprej. Brez šole padenco, a šolo sa vzdignemo !
Glas naš zveni torej tako-le : vsporedlio s skrbjo za vspešno rešitev vsenčiliščnetra vprašanja, naj deluje skrb naših zastop nikov za odpravo šolske mizerije, ki tišči tržaške Slovence ob tla in jim jemlje sapo!
To je tisti »juaktim*, na katerega amo mislili gori : junktim med vseučilišSnim vprašanjem in med hrepenenjem slovenskega i i ^Ija v emporiju ob Adriji po naobrazbi na podlagi matsrinega jezika !
stva. Gorjanski trpi samo eno mise), samo eno glavo — svojo. Ako ee je katera druga izmed tisočev dvignila na svoje noge, Gorjanski jo peha s pestjo v kot. Klečeplazne duša so mu mile, ki so navajene zvijati se v prahu, ki samo poljubujejo rob obleke, katerim je tuja volja misel, katerim je tuja milost pravica, klečeplazne duše, ki se morajo vedno bati, ker niso nič. Ali ni tako ? Tu stoji moj brat Ivan. Ko eem bil odišel, bil je mačvanski ban, ko sem se pa povrnil, že ni bil več ban. Svoje misli je on, zato ga je Gorjanski odvrgel in je postavil Koroga, ker Korog same sluša. Tu vam je Btari Peter Sudar, še pred malo meseci slavonski ban. Bil je krotek in pravičen, stare žice. Gorjanski ga je odvrgel in nam postavil Stepka Haholta iz Lendve, berača, ki mu dvori razpadajo, ki bi mu podaril kruha; ali Stepko Lendavski molči in sluša. Tu vam je Mirko Lackovid. Ti si b i hrvatski ban. Kdo te je odvrgel ? Gorjanski. Kdo je postavil Tomka od sv. Jurja, poslušnega pohabljenca? Gorjanski. Tu vam je prijatelj moj Paližna, kateremu odtezajo oblast, ker jo noče zlo rabljati.
(Pride še).
Učiteljski konvikt v Ljubljani.
Ob prihodnjem Božiču mine 10 let, odkar si je ustanovilo kranjsko učiteljstvo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta«. V teku teh let si je že nabralo 20.000 K zgradben?ga kapitala, tako, da prihaja povprečno na vsako leto 2000 K. Oe upoštevamo žalostne razmere, ki v njih živi kranjsko učiteljstvo, sinemo reči, da je svota, ki si jo je učiteljstvo takorekoč po krajcarjih pritr-galo, naravnost velikanska, prelep znak naše požrtvovalnosti in našega idealnega prizadevanja.
Temelj je torej položen!
Društveni odbor pa je sklenil, da razširi svoje delovanje tudi preko mej kranjske dežele, da si zgradi vse v »Zvezi« združeno učiteljstvo svoj dem v Ljubljani in da pridemo čimprej z združenimi močmi do zaželenega smotra. Ta namera se nam zdi tako lepa in plemenita, da jo priporočamo v najresnejše uvaževanje !
Naš skupni smoter je : Vse učiteljstvo vseh slovenskih pokrajin imej v Ljubljani svojo streho, kjer bo drugi dom njega sirotam in otrokom. To nam bodi glavno ! Poleg tega bodo imela tamkaj svoj varen kot naša društva, ki reprezentujejo moč naše organizacije.
Do tega smotra pa ne pridemo a samimi besedami, ampak je treba živahnega dela, mnogo žrtev in mnogo — denarja. Ako združimo vsa sile in napnemo vse moči, je lahko mogoče, da bomo imeli po preteku drugega desetletja svoj »Učiteljski konvikt«, tako, da bomo obhajali petindvajsetletnico »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih uč.teljskih društev« v — lastnem domu !
Ta najlepši praznik svoje požrtvovalnosti bi še radi u č a k a 1 i Poteši bi bila naša naloga dovršena, in na tem mejniku našega prizadevanja in truda-polnega delovanja bi morale pDtem zastaviti mlajše in krepkejše sile, da izvrše druga dela, ki nas še čakajo.
Težki eo neprestani, hudi viharji dolgih let večnega boja in žrtvovanja. Še tako jake moči opeaavajo, če ee vedno izčrpavajo, a ni zanje nadomestila in novih, okrepčujočih snovi. Naše sedanje učiteljstvo ne pozna odmora in počitka. Noč in dan je vpreženo v delo, ki srka njegove moči ter nbija njega psihično in fizično silo. Sedaj je zakipela do kulminacije naša tvorna moč. Več, nego sedaj, ne more delati učiteljstvo, živeče in trpeče v tako obupno žalostnih, vsako dostojno plačo poštenih delavcev ironizujočih razmerah. Na nas pritiska najskrajnejša potreba izdatne samopomoči, da ne počepamo od pomanjkanja v sramoto gabnega sistema, ki žene v propast naše šolstvo in nas in domovino !
Kakor hra?t na gori, ki kljubuje viharjem, tako stoji naše učiteljstvo v vrtincu politiških viharjev in birokratskih navalov. Toda temu hrastu so omajani koreni, ker ni zemlje okolo njih, da bi jim dajala tečne in zdrave hrane !
Najtežja skrb navdaja učitelja takrat, ko ee ozira po svojih otrokih, ki ga prosijo kruha. Rad bi jim napravil življenje lepše in lažje nego je njegovo, življenje sužnja in neplačanega, vedno zasmehovanega, vedno za-poetavljanega delavca. Kje ima danes učitelj CMglombo ? Celo šolske oblasti, ki bi ga morale ščititi, ne čuvajo njegovega žalostnega življenja in nimajo usmiljenja z njegovo izčrpano fiz čno močjo. Id zato ima učitelj zaslombo v samem sebi, v svoji organizaciji in v redkem številu pravih, požrtvovalnih svojih prijateljev.
(Pride še.)
Rusko-japonska vojna.
Trst, 7. decembra 1904.
Vojni načrt obeh nasprotnikov.
(Dopis iz strokovnjaškega peresa.)
V nastopnih izvajanjih hočem podati na:prej kratko rekapitulacijo vojnih načrtov obeh nasprotnikov, a potem pridodati nekoliko pripomb, da tako dobć čitatelji kolikor možao jasen pregled o vojnem položaju obeh armad.
Veliko železniško razpotje Harbin-Vla divostok-Port-Artur :c na konceh teh železniških rokavov, velikansko zasnovano moderne utrdbe Vladivcstoka in Port-Arturja : to je prostor, na kateri bo obrnjeni pogledi vsega svet?, ki umeva, ali ne umeva vršeče se operacije na kopnem. Pa naj je došlo z bojišča do sedaj in naj bo prihajalo dan na dan tudi odslej še toliko protislovnega : vojak mora znati razločevati možno od nemožaega ! On mora na podlagi tegs, kar se je res dogodilo, in neodvisno od novinskih poročil, ki vojaškega lajika le mamijo, predvidjati z bistrim očesom : »kaj« namerujeta nasprotnika eedaj z gibanji — bojem — absolutnim mirom v velikem — relativnim mirom v velikem, in po Čem bosta stremila v odda-ljenejem času. In čim smo pogodili cilje, ki jih imata oba tozražoa si poveljnika, potem se moramo lotiti tudi vprašanja: »Kako« hočeta to doseči !
Kakor hitro smo o tem na jasnem, je tudi podan nečrt za Jcsego namena. Vojni nancea Japonce/ je bil, kakor se zdi, po vrsti nastopni :
1. Uničenje ru?ke vztočno azijske H)te pred prihodom baltiškega brodovja ;
'2. Porušenje ruskih pristanišč v var s'vo brodovja v Port-Arturju in Vladivo-stoku, da ne bi baltiško brodovje dobilo ni-kakega zavetja, ko pride v vztočno Azijo ;
3. izkrcanje pretežnega števila čet v Koreji in Mandžuriji v namen okupacije teh dežel, da bi z zaporednimi in naglo vrstečimi ee udarci vrgli rusko vojsko na kopnem nazaj preko Harbina do Bajkala in da bi isto, če le možno, uničili. S tem naj bi. se vojna kolikor možno zavlačevala, da bi Japonci med tem pridobili Kitaj in Korejo kakor saveznika, da bi ti državi vojaško organizirali in tako uprizorili boj vse rumene rase pod vodstvom Japonske proti Rusiji. Toraj boj kakih 500 milijonov žoltokcžcev proti okreg 130 m lij ono v Rus^v.
(Pride še).
Viadivostoška eskadra.
Parižki »Matin« je dobil iz Petrograda vest, da je bilo odposlanih v Vladivostok pet podmorskih čolnov ter da jih odpošljejo
še 25.
Rusi so zasedli Kirin.
Glasom neke vest', došle iz Šacgaja, je 150.000 Rusov zasedlo Kirin. Sodi se, da bodo marširali proti jugu ter skušali odbiti desno japonsko krilo, južno od reke Šaho. Kirin leži približno 400 kilometrov eevero-vztočno od Mukdena.
Japonska križarka »Adsuma« se je pogrezniia.
»Ruskoje Slovo« poroča iz Vladivo-stoka, da je kapitan nekega parnika, dospelega iz Šangaja, pripovedoval, da ie japenska oklopna križarka »Adauma« pri otokih Miaotao zadela na mino ter se pogreznila. (»Adsuma« je bila spuščena v morje leta 1899, je imela 9500 tonelat ter je nosila 40 večih in manjših topov).
Eskadra admirala Togo.
Iz Petrograda poročajo, da je dospela tjakaj jz Saseho (preko ć fu) veet, da Ja ponci naglo popravljajo svoje brodovje. Oklop-njači »Mibasa« in »Asahi«, ki sta bili močno poškodovani, sta že popravljeni ter sta zapustili dok. I-t3tako je tudi že popravljen del flotile torpedovk. Popravljanja so se neprestano vršila od meseca avgusta dalje po noči in po dnevi.
Vznemirjenje na Japonskem radi prihoda baltiške flote.
Iz Tokija poročajo, da vlada na Japonskem čim dalje večje razburjenje radi ruske baltiške H^te, ki se bliža azijskim vztočnim vodam. Časopisi zahtevajo, naj Be ukrene vse potrebno za primeren vBprejem ruskega bro dovja. Glede armade v Mandžuriji vpošte-vajo Japonci možnoBt, da utegne biti zveea Japonske s poluotokom Liaotong odrezana. Ob času, ko dospč brodovje, se lahko pripeti, da ee bodo morale čete v Mandžuriji več mesecev bojevati, ne da bi bile v zvezi z domovino. Japonski trgovski krogi predvid-jajo, da bo ob prihodu baltiške eskadre poštni in pomorski promet za več časa prekinjen. General Rennenkampf.
Glasom nekega poročda iz Mukdena, bo Japonci skušali obiti generala Rennenkampfa. Isti jih je pa zvabil v zasedo, vsled česar bo Japonci izgubili 1C00 mož.
nikakov inventar. A sedaj se treln spomniti, da se je minolega meseca marca izvršila velika tatvina v riomanjski cerkvi. Zato navstaia vprašanje, ali ne bi eni ki bi sedaj prevzel cerkev, mogel priti v neprilike, ali konkretnaje rečeno : v sodno preiskavo, češ, da manjka to in to. Saj govore preeedenčni slučaji, da je možno kaj tacega ob sedanjih razmerah !
Prizadeti faktorji bi morali že enkrat priti do zpoznanja, kako grozno so jo zavo-zili s svojim netaktičnim postopanjem v riomanjski aferi !
Križevi pot za pridobitev domovinske pravice. Jaz podpisani sem bil uložil prošnjo za pridobitev domovinske pravice potom urada polit:čnega društva »Edinost«. Prošnja je bila uložena na mestnem magistratu v mesecu maju leta 1902. A ker je bila ista sestavljena na slovenskem jeziku, odbil jo je magistrat z motivacijo, da pre-šnja ni sestavljena v jeziku mestne delegacije, in so mi jo vrnili v decembru 1902. Obrnil sem se zopet do urada političnega društva »Edinost« in rekurz je bil uložen 4. februvarja 1903. Potem sem potrpežljivo čakal vse leto 1903. Začetkom leta 1904. pi sem šel zopet na magistrat povprašat, kako stoji stvar ? Tam so mi rekli, da bo stvar kmalu povoljno rešena. Toda ta »kmalu« le ni hotel priti. Meseca junija sem bil šel dr namestništvo, kjer je dotični namestniščveni svetovalec urgiral na magistrat rešitev moja stvari. (St. namestništva je .'»377, magistrata 10280).
In moja stvar — še danes ni rešeDH. Vprašati moram, ali je res ni nobene moči, ki bi mogla priti magistratu do živega ? Ali nima namestništvo prav nič besede na magistratu ? Skoro bo dve leti, odkar so bili moji papirji predloženi namestništvu, a danes niti ne vem, kje so! ! Takov križevi pot imamo mi Slovenci, ko išSemo to, kar nam zagotovlja zakon ! In kaka dvojna mera se rabi tu v Trstu ! Jaz poznam neko vdovo, Neslovenko. Tej so bili prinesli kar v hišo, ne da bi bila zahtevala in se je celo branila vsprejeti. Mi Slovenci pa prosimo in prosimo, lazimo na magistrat, z magistrata na namestništvo, od tu zopet na magistrat — res, pravi križevi pot je to — in potem zopet čakamo in čakamo, dokler nismo končno srečno — nič pričakali ! !
Jasnost, princ Hohenlohe, naj bi obrnil nekoliko svoje pozornosti čudnemu postopanju, ki se ob vprtšanju dovoljevanja domovinske pravice prakticira na tržaškem magistratu in na — c. k. namestništvu !
Ivan Zabrič, ulica Molin a vento št. 5.
Ne obreknjte ! Minolo leto se je bilo zgodilo v Mariboru, da je mojster Fran Der\vu9chek udaril svojega uslužbenca Gabrijela Mačeka tako silno, da mu je poškodoval ušesno mrenieo. Radi tega je bil mojster obsojen v trimesečno ječo in v poplača-nje odškodnine v znesku 3000 K. Lžtos pa je naki Anton Franzl širil govorico, da mu je Maček priznal, da se je Bam poškodoval na ušesu. V6led tega je oblast uvele sodno preiskavo proti Mačeku zaradi krivega pričanja pred sodiščem. Na raspravi, ki se je vršila dne 3. t. m., pa 6e je izkazalo, da je Franzl širil neresnico, da je torej obrekcval Mačeka in da je krivo izpovedal pred sodnikom. Zato je bil Franzl obsojen na ti mesecev težke ječe radi hudodelstva obrekovanja in kiivega pričanja.
Narodnemu občinstvu govori zadnja »Domovina« med drugimi tudi te-le resnične besede :
Občin3tvo ne sme le pričakovati in tir-jati, ampak mora tudi dejanski pomagati in podpirati! Slovenske razmere niso take, da bi si časopis, tem manje pa krajevni list, mcgel sam in na svoje stroške oskrbovati gradivo, obsezajoče ves narod in vso deželo. Kdor premišljuje to, pride sam do prepričanja, da opravlja zelo koristno narodno delo, ako z duševnim sotrudništvom podpira narodno časopisje in je krepi z gmotno podporo.
Vsaki izobraženi Slovenec bi se moral odločiti, da si eam naroči svoje politično glasilo, ne pa, da obljudeni kraji s sto in sto prebivelci le v svojih bralnih društvih vzdržujejo le po en izvod lista in mislijo, da b tem že dovolj podpirajo narodno časopisje in da morejo za to že bogvekaj zahtevati od istega.
Našu puškarska obrt. (Zvišetek.) Ker nisem bil v Borovljah že ve5 let, a Be, kakor rodom koroški Slovenec, so3ebno zanimam z a
vijati resnično parlamentarno življenje ! Ali dejstvo, da se mora Nemce na tak način tolažiti, karakterizira te poslednje uprav drastično iii dokazuje, kako je vse lažnjivo na njih. Stebre ustave imenujejo oni eame sebe, osnačajo se kakor poklicane predstavitelje moderne konstitucijonalne države. V resnici pa se ničemur ne upirajo bolj, nego vrhnemu principu ustavnega življenja.	^
Sicer pa kažejo poročila z Dunaja, da takim zdravnikom ob poBtelji bolnega parlamentarizma ne cveto najlepše nade. Kriza traja dalje z vso ostrostjo. Cehi postajajo trdi. Gcspod Korber jih hoče sicer pritisniti ob zid z alternativo : ali zbornica pooblasti vlado v najem posojila 69 milijonov (da be napol- j nijo državne blagajne) v katerem slučaju da 1 vlada zbornici na razpolago 15 milijonov za bedne kraje ; ali pa vlada ne dovoli niti te podpore ! S to alternativo heče Korber pritisniti Čehe ob zid. Ti poslednji pa so mu prekrižali tudi te račune, izjavivši, da se raje odpovedo rečeni podpori, nego da bi doDU-stili, da zbornica razpravlja o vladni predlogi za najetje posojila 09 milijonov. Ki iza Be poojstruje izlasti tudi s tem, da so tudi Nemci nekako nevoljni in da tudi oni zahtevajo, naj se poprej pojasni razmerje med njimi in vlado, nego glasujejo za posojilo. Vlada pa potrebuje nujno denarja, in tako je ona tista, ki je — pritisnjena na zid. Parlamentarni barometer kaže torej zopet na obstrukcijo. Tako ostanejo vsa prizadevanja za saniranje parlamenta le goli circulus vi-tio:U3, iz katerega ni in ne bo izhoda, dokler ne pride vlada, ki začne resolutno deliti — enako pravico za vse.
Drobne politične vesti.
V	a t i k a n. Iz Rima poročajo, da se je papež Pij X. prehladil ter da ga močno boli vrat. Vendar je vsprejel pruskega princa Alberta ; nadaljne avdijence so pa bile odpovedane.
Po mestu krožijo tudi govorice, da se vrše pogajanja v ta namen, da bi črnogorski knez Nikola obiskal papeža v Vatikanu. Od druge strani pa poročajo, da bo ta pogajanja že prekinjena.
Bolgarski knez Ferdinand. — Kakor poročajo iz Sofije, je odpotoval bolgarski knez Ferdinand na svoja posestva na Ogiskem.
Shod francoskih škofov. Iz Pariza javljajo, da se je v nekem ondotnem katoliškem zavodu vršil shod francozkih škofov, na katerem je neki nedavno iz Rima došli prelat priobčil, da namerava imenovati papež komisijo, obstoječo iz dveh nadškofov in treh škofov, ki naj sezaa o mnenjih francozkih škofov glede politike, izlasti glede odpovedi konkordata. Kardinala nadškofa iz Pariza in Rheimsa bosta v komisiji predsedovala,
Domače vesti.
V	spomin. Včeraj zjutraj je umrla 19. letna Antonija G o m b a č. Umrla je torej v najlepši dobi svojega mladega življenja.
Pred par leti je bila pokojnica pevka pevskega društva »Kolo«, a je morala opustiti petje radi slabega zdravja. Kakor vrli mladenki in hčerki narodne družine kličemo pokojnici : Vječnaja pamjat!
Pogreb bo v petek, dne 9. t. m. ob 2. in pol uri popoludne.
Dogodki ▼ Kicmanjili. Kakor nam poročajo iz Ricmanj, se širi tamkaj govorica, da je gospod župnik na Katinari, ki je baje doaedaj hranil ključe riemanjske cerkve in j farovža, iste doposlal gospodu učitelju v Ricmanj h, a ta da se je branil vsprejeti jih rekši, da naj se ključi izroče pravemu go-_ spodarju.
Kakor rečeno, to so govorice, ki utegnejo biti brez podlage. Oe pa je vendar kaj na teh govoricah, pomenjalo bi to, da go- j Bpoda stoje pred tistim kardinalnim vpra- j šanjem, na katero je »Edinost« neprestano opozarjala: kdo je goapodar, oziroma, je-li imel kdo pravico proti volji Ricmanjcev za-| pirati cerkev. Tu se spominjamo, kako je^ svojedobno pražia »Politik« zaklicala prizadetim f dktirjem : zapirati je lahko, ali odpirati bo težko! In zdi se,! kakor da ne je jela vreBničevati ta sentenca . pražkega lista: Gospoda me ada res ne ved6, kdo in bako naj bi odpiral !
Vpnšanje pa je eedaj, kdo bo hotel j prevzemati ? Zaano dejstvo je, da se povodom, ko so carkev zaprli, ni napravil
O položaju v Avstriji.
V »Fremdenblattu« priobčuje sedanji načelnik poljskega »Kola« članek o sedanji parlamentarni situaciji. Mimogredč bodi omenjeno, da gospod grof Dzieduszvcki precej optimistično sodi o bodečem razvoju parlamentarnih stvari. On primerja zasedanje državnega zbora po novem letu dijaku, ki je med eemestrom strašno len, ali ko se bliža odločilna ura, lotuje ee učenja z vso vnemo, in položi srečno izpite. Tudi v poslanski zbornici pričakuje poljski grof, da se strezni, čim bo koledar kazal na junij ali na julij, ker nobena stranka da ne bo imela toliko poguma, da bi dopustila, da se zaključi državni zbor, ne da bi bil dal od sebe kaj pozitivnega dela.
Mi se nočemo spuščati v ugibanja, je-li in v koliko ta optimizem opravičen 1 Pač pa smo zapazili nekaj druzega zelo karakterističnega v izvajanjih grofa Dzieduszvckega, nekaj, kar zelo ostro označuje, propadanje zmisla za ustavno življenje oziroma za one temeljne principa, na katerih sloni parlamentarno življenje v vseh deželah, kjer isto obstoji. Gospod grof hoče tolažiti Nemce in jih uveriti, da se jim ni ničesar bati v slučaju, da se Čehom omogoči dopuščenje rednega parlamentarnega delovanja. Tolaži pa jih s tem, da Be jim ni treba bati, da bi se ustanovila prejšnja deer.ica, oziroma, da bi ee Poljaki združili s Cehi v skupno parlamentarno tvorbo. Sedaj pa čujmo! Ker gospod grof istotako zagotovlja Cehe, da se jim ni bati, da bi se oni vezali-z Nemci proti Ce bom, ne moremo mi gospoda grefi umeti drugače, nego tako, da v bodeče sploh ne pride do večine v našem parlamentu. Torej brez večine ! Temu nssproti pa stoji dejstvo, da zdravo parlamentarno življenje sploh ni možno drugače, nego da v parlamentu ob-stojita večina in manjšina, ki vršita vsaka svojo posebno in potrebno nalogo. Ena odločuje, druga kontrolira. To je absurdnost na višku : parlamentarno življenje hočajo Bani-rati s tem, da prisegajo, da ne postavijo fundamenta, na katerem edinidk se more ras
obmejne svoje brate, in za tužna kjroške razmere, ssm se v stvari puškarake obrti v Borovljah obrnil do obče znanega rodoljuba v Celovcu za pojasaila. Od tega sem prejel
eledeSi odgovor:
> Veltcanjeni gospod ! Priporočati Vam morem is-med veeh puškarjev v Borovljah edinega g. Ludvika Borovnika. Ta je izboren j uškar in popolnoma naš, Slovan z dušo in telesom. Vsi drugi so več ali manje strastoi nemčurji m neizprosni nasprotniki Slovencev. Ne pustite se torej zavajati po kakih ioeeratih v slovenskih listih ! To delajo zaradi ljubega zaslužka. Sicer so pa debele nemčiirstce buče, ki so najsrečnejši takrat, kedar se morejo o kaki priliki spraviti črez »bindisarje«, da-si sami le lomijo nemšSino komaj za potrebo. Ti so naši naj-Btrastnejši preganjalci, vsi — od prvega do zadnjega. L. Borovo.k je edina izjema in tudi edini iz-med vseh, ki more postreči s slovenskimi ceniki, se poslužuje slovenskih tiskovin, in je tudi edini iz-med vseh, ki pušča svoje tiskovine tiskati deloma v naši ti-karni, deloma pa v »Narodni tiskarni« v Ljubijan;. Dela irgotovljuje vsa kolikor le možao vestno ter gre vse skozi njegove lastne roke. Naročil ima vedno dovolj in pošilja svoje izdelke-puške tudi na Češko, Poljsko, v Romunijo in celo na Rusko. Tudi poseduje obilo pohvalnih pisem, je soliden in poštenjak skoz: in skozi. Morem Vam ga torej najbolje priporočati. Zaradi slovenščine ga drugi njegovi nemškutarski tovariši tudi bojkotirajo ter prez.rajo, kadar je na razpolago kako veče delo, kakoršno si navadno delijo. T.<rej : Ssoji k svojim! Vaši želji Bem prav rad postregel ter sem Vam v takih stvareh vedno rad na uslugo. Zdravi ! Odličnim sp:štovanjem	N. N. . V C »lovcu, 7. nov. 1904.«
Iz tega pirima morejo čitatelji »Edinosti« in sosebno slovenski nimrodi sprevideti dovolj.
Sveta dolžnost vseh slovenskih in hrvat-ekih lovce/, posebno v krajih, kjer se nahajajo puškarji nam sovražnih narodnosti, kakor Trsti itd., kjer ni še domačinov te obrti (in to bo skoraj gotovo Primorje, Dalmacija, Bosna-Hercegovina), da si naročujejo lovsko orožje pri g. IJjrovniku ! Ne pa v Trstu, na Duna u, Inomostu pri Tovarnarji ki so nam skrajno sovražni ! Kamo-li, da bi pošiljali svoj dragi denar celo v inozemstvo!! Cm bo j podp ramo domsč^ oSrr, t liko bolje za ne?! Kedor pa po nepotrebnem pedpira tujce, postane podlaga tujčevi peti ! Cd podpiramo g. B rovn ka v B jrovljah, podpiramo tudi slovena&o fetvar v Borovljah in okolici. C m ve5a 1)0 njegova puškaraica, tolika več de iavcev — Slovencev bo mogla preliv j iti. A
1	i teh poslednjih morejo z)pet sčaBoma pustit". samostojni mojstri v istem kraju. Torej še enkr-t: Svoji k svrjim !
Narodnjak.
Požar v (Vorici. Iz Gorice p:šejo, da je včeraj zjutrjj nastal v delavnic: mizar ekega mojstra Gregoriča ogenj, ki je isto popolnoma vpepeiil. Voditelj delavnice je bil na glavi težko ranjen. Ne ve ee, kako da je nasral rgenj. Šsode ie oaolo ifO.OOG kron. V de.avn ci je delalo m:zarjev.
Darovi. Upravi našega lista je bil iz ročen znesek K 10 04, nabran med osmimi krokarji v gostilni g. KccjanciČa v Barkov-ljah za podružnico sr. Cirila in Metodija na Gret'.
frledali>če Kautskv. V »Narodnem
d^mu« pri Sv. Ivaou priredi naž umetnik g. Kautsfev danes cb .">. uri popoiudae veliko sijajno predstavo z razaovrstnim V5por«dom. Na zvršetku to s koamografom p kara: razne slike. Ustopnina 40 stot., za o:r k« pclov ca.
Izseljevanje. Z Reite poročajo, da od« pluje dtnts s parnikom »Pannonia« okolo
2	11 izseljencev v Severno Ameriko.
Porotno sodile. Včeraj se je vršila razprava redi žaljenja ča^ti potom tiska proti Va leat:nu Pittoti, kakor odgovcrntmu uredniku l:§:a »II Lavcratore * n a cer na zatežbo odvet-n.aa dr. Staniča. Predsedoval je podpred-sedn.k dtželnega sod šČa vir. Nadamieazki ; votanta tta bla sedna svetovalca Moeefae in Crus:z. O .»tožbo je vzdrževal tožitelj odv. dr. Staa.č, a toženca je branil dr. Robba.
Kakor pr če to bili zasl.šani : Kerol Steian (sateregii je bil predloži toženec), Fran Trar ^u:llinit Just Beligrj in Štefan Grgič satere je bil predložil iožiteij). Razprava je končala s tem, da je bil Vaient e Pitt-eni oprcšJen optožbe.
Poskus samomora. lč letni Manlij Zaecutt nesrečnež, ki ni sposoben *a nikakc
delo) stanujoči v ulici del BoBcheto št. 30, je včeraj popoludne samomorilnim namenom izpil nekoliko karbolne kisline. Iz lekarne »Picciola« bo teltfoničnim potom pozvali zdravnika se zdravniške postaje, ki je nesrečnežu ispral želodec ter mu tako rešil življenje in ga potem dal prenesti v bolnišnico.
Roman, zadet t Beljaku, a prekinjen v Trstu. Gospod Mihael C., je trgovec z usnjem v Beljaku na Koroškem. A poleg svoje trgovine z usnjem, ima gospod C. tudi svojo lastno družino. Pred nekoliko me§eci ee je pa gospod C. seznanil z 28 letnim trgovcem z vinom F. F., doma iz Pule, kateri je bil prišel v Beljak in tam odprl trgovino evoje stroke, a za stanovanje je poproail gospoda C., naj mu da v najem eno njegovih eob. Gospod C. je rad vBtregel prošnji in F. F. je od tedaj naprej Btanoval pri družini gospoda C. Gospod C. pa ima tudi 17 letno hčerko Lavro. Ta se je močno dopadala trgovcu k vinom, a tudi on je ugajal njej. Kaj, kako, zakaj ? — to eo vprašanja, katerim ne vemo odgovora. Vemo pa, da je trgovec z vinom neki dan minolega meseca odpeljal 17-letio Lavro iz očetove hiše, ne da bi prosil očeta — g. Mihaela C. — za dovoljenje v to. Go3pod C. je, ves iz Eebe, obvestil beljaško redarstveno oblast o tem dogodku, a ta poslednja je brzojavnim potom obvestila tržaško, kakor tudi druge policije, No, tržaška policija si je vzela precej skri>i za begunca, gospoda F. F. in goBpico Lauro C. Slednjič je policija izvohala, da sta bila ta dva res v Tratu in sicer v hotelu »Mon-cenisio«, a ravno ko ju je hotela prijeti, sta onadva odišla s parnikom v Benetke. To je bilo zadnje dni minolega meseca. Vendar je pa policija gojila še vedno nado, da ee begunca povrneta v Trst in da ju more tedaj prijeti. V tej nadi je odredila strogo nadzorovanje na kolodvoru južne železnice. In glej, zaljubljena golobčka sta se rea pripeljala v Trst predsinečnjim cb 10. uri in 40 minut z vlakom, ki prihaja iz Italije : bila sta namreč v Padovi.
Policijski cficjal Schabl ju je spoznal takoj, ko ju je ugledal. Pjvabil ju je v svoj urad in po par vprašanjih se je prepričal, da ee ni bil zmotil. Poslal je oba v zapor v ul co Tigor, n;ega na razpolago deželnega sodišča, a njo v svrho, da jo pcšljejo družini. In tako je bil tu v Trstu kruto prekinjen roman, ki je bil tako sladko pričel v Beljaku.
Dapindušanu. Minola noč je bila mirna. O kakih drugih spopadih nisem prijel nikakega poročila.
Menjal stranko.
BUDIMPEŠTA 7. Bivši člen ljudske stranke, poslanec AbatfV, je vstopil v liberalno stranko.
Švedska.
STOKHOLM 7. Oitivka ministra zunanjih stvari Lagcrheima je bila danes vspre-jeta. Provizorično voditeljstvo ministerstva zunanjih stvari je bilo poverjeno državnemu svetovalcu Ranstedtu.
Proračunski odsek.
DUNAJ 7. V debati o predlogi glede polajšanja bede bo vsi govorniki govorili za kredit glede polajšanja bede, več govornikov je pa govorilo proti viši refundaciji tega kredita.
za januvar-april -47.75 za maj-avgust 47 50, (■talno.) špirit za tekoči mesec 50.25, za jan 49.75 za januvar - april 49 75 za maj-avgust 47 25 (trdno). Sladkor surov 88° uao nov 3S7.-383/, mirno) be) za tekoči mesec 421/* za jan 4il/t za j*n -april 42'/« za marec-junij 433/„ (tnlao, rafirirai 72—72V, Vreme: dež.
Trgovina s£ zaklanimi prašiči.
Včeraj je bilo pripeljanih na tukajajji trg 144 zaklanih prašičev. Prodalo se je malo; ostalo je skoraj vse. Cene nikake; vreme deževno, a povpraševanja nikakega.
Ol>£e začudenje s> vzbujali lepi zeleni, posebno umetno okrašeni zavitki, koji se 6edaj vidijo v vaškem oknu prodajalnic. V istih ee nahaja »Dčli«, neka izvrstna posebnost lo.bo'fiške tovarn« r& čokolado, ki odgovarja največiim zahtevam ter daleč pre sega švicarske, kakor tudi holandrjke jedilne čokolade.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna. Boji okolo Port Port Arturja
TOKIO 7. (Uradno) Poveljnik pomorskega topništva pred Port Arturjem peroča, da se od 2. t. m. z vspehom nadaljuje obstreljevanje iurkih ladij, ki se nahajajo južno cd Peeejušana.
Poročilo generala Kuropatkina
PETROGKAD 7. (Uradno.) General Kuropatkin je včeraj sporočil : V minoli noči bo precej močni oddelki večkrat navalili na kraje L'nšiopu in Vučianin, a bili so\.«ak:krat oib t . Na ta-i strani sd bili ranjeni tri^e vo ak;.
Na našem dednem krilu je nss oddelek obstoječ :z 12 m; ž lovcev dobrovoljcev prodrl za sovražno stražo ter je nenadema nara iti 2*) mož mr.čno japonsko t trs ž o. Ea del fet -aže je bil prehoden z bajoneti, drugi Japonci so zbežal:. £q Japonec je bilujtt. Mi nismo imeli izgub.
Iz Mukdena.
PETROGRAD 7. D.pisnk »Biršev. Vedomoit:« je vč®raj brzojavil iz Mukdena: Med sprednjimi tetami «e viši zopet s»lno streljanje s topovi, vendar ee ne pričakuje splošnega napair. G!a?om neke semkaj do spele vest*', je pričelo zamrzovati pristan šče v Inkavu ter utegne bit plovba tekom enega tedna ustavljena. Japonci porabljajo zadnje dneve, da ss preskrbe z ž,vili. Med Inka-vem in Dač čavem vozijo sedaj na dan štirje vlak: na vsako stran, mesto dveh kakor do sedaj.
Poročilo generala Saharova
PETROGRAD 7. (Uradno) Brzojavka generala Saharova od danes se glasi : Japonci sd včeraj obstreljevali od treti strani neki kraj južno od soteske Laneongu.in, na cesti med S nt mt nom in vasjo Uitzimtaizom. Strt/a, ki se je nahajala v tem kraju, se je morala umakniti v sotesko. Dva kozaka sta bila ubita, trije pa ranjeni, štirih se pogreša. Nadalje je b.lo ulitih 9 konj, dva eta bila r£njena. JapoLci eo se na to umaknili preti
Trgovina.
Borzna poročila dne 7. decembra.
Tržaška borza.
Napoleoni K 19.05— 19.07—, angležke lire K — do —, London kratek termin K 239.45—239.85 Francija K 95.15—95.3.S, Italija K 95.15—95.35 italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.40—117.75, nemški bankovci K —.— — avstrijska ednotna renta K 99.90 — 100.15, ogrska kronska renta K 98.— 98.30, Italijanska renta K
102."/4 i03.74 kieditne akcije K 675.-- 677.—
državne železnice Z 651.— — 65.'!— Lombard) K
89.— 90.50, Lloydov*» akcij** h. 720.--728.—
Srečke: Tisa K 32i.-327 —, kredit K 479.—
do 489.—, Bodenkredit 1880 K 306.— 316.—, Bo-denkredit 1889 K 298.— 30* —, InrSke K 13:*.— do 133.— Srbske —.— do —.—.
Dunajska borza ob	2. uri pop.
včeraj	danes
Državni dolg v papirju	100.25	100.30
„ „ Hrebru	110.25	100.30
Avstrijska renta v zlatu	119.85	119.H0
„ „ kronah 4°/0	100.25	1C0.20
Avst. investicijska renta 31/,'/«	91-30	91 30
Ogrska renta v zlatu 4%	118-05	llb.95
„ „ kronah 4°/°	98.20	98.15
„ 3x/r	88.90	8*.tl5
Akcije nacijonalne banke	lf>34.—	1632.—
Kreditne akcije	676.50	676.—
London, 10 Lstr.	239.52'/,	239.52»/,
100 državnih mark	117.521/,	117.65
20 mark	23.48	23.48
20 frankov	19.0P	19.06
10 i tal. lir	95.30	95.20
Cesarski cekini	11.29	11 30
Parlžka In londonska oorza.
Pariz. (.S rlep.) — frar^zka renta 98 80 italijanska renta 105.05 3pan ki exteriear 90 87, akcije otomanake banke 59 9.—
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državna želeim e —.— Lombardi 94— unificirana tarSka renta 88.65 menjice na London 251.55, avstrijska zlata rtm 101.£0 ogrska 4°/„ zlat» renta 102.85 Llnderhn-495.- turSke srečke 128 50 parižka Danka 12.72 italijanske m»»ridijonalne akcije —.—, akcije R»o Tinto 15.6b. Mlaćna.
London. (Skl^n) Konsolidiran d^l'* 88 — Lombardi 3'/, srebro 271., Španska renta 9J1/, ita lijanska renta 1041,, tržni diakont, 27 s menjic« m
Dunaju —.— dohodki banke--izplačila banki
—.— Komaj vzdržana-
Tržna poročila decembra.
Budimpešta PSenica za april 10.27 do 10 24; rž za april 7.98 do 7.99 ; o»m z» ppril 7.22 po 7.24 ; koruza za maj 7.61 do 7.62
FSenica : ponudbe srednje ; povpraSevan e
omejeno, mrtvo — Prodaja 17.030 met. Btotov., za 21/« atot. znižanja. — Druga žita miruo. — Vreme : oblačno.
H a v r e. (Sklep.) Kava Santo* g<wl rage za tek. mesec po 50 kg 45.75 frk, za marec 46 ^5.
Hamburg. (Sklep pop.1 Kava Samos jro d average za dec. 371,i za marec 3^—, za maj 38",, za september 39vzdižano. Kava Bio navadaa loco 37—39, navadna reeina 40 -41, navadna doun , 42—44
Hamburg. (Sklep) dladkor ** dec 2S 75 za ian. 2^-fcO, za febr. 29.—. za ncarec. 29 20 z* apiil 29.25, za maj 29.-35. Mirno. — Vreme : m Mrla.
New-York. (Otvorjenje,) Kava Rir.	gi
dobave, vzdržano, nespremenjeno, 5 stotink znižanja.
Sladkor tuzemaki. Centrifu^ai pu»>, proix«M.u'
K 66.50 do 69.00, za september K —.— do — .—
marec-avg. 66.50 do 68.—. Concaaač in MeUf=pi)' promptno K 68.30 do 69.30, za aept. K —— ^ —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30.
London, riladkor iz repe surov H3 . 3h Java 15 6 i*h. Stalno.
Pariz. RŽ za tekoči mes^ 16.50 rž ta ianuvar 1^.75, za januvar-april 17.25, za m rec-junij 17.50 (mirno.) — Plenica za tekoči mf-«ec 24.*jO za januvar 24.55, za anuvar-april 25.— za marec-junij 25.50 unirno). — Moka za tekoči mesec 32.05 za jan. 324'). za januvar-april 32.80, za marec-junij 33.30 (mirn^. — Repično olje za tekoči mesec 46.— za januvar 4»5.75,
lnr*i«a okua kav* tou!«• • prtBataniain
Mydro«e žitne hawe
^POSKUSITE!	-Viofil* dr«(o*oi|nix
II Oolin* 6 «t poiiitk j 4 K 50 h Iranco.
^DOMAČI PRIJATELJ"
♦ o4r*fn«ic«fD IMICKV poMin
Vj/irtDa trtama Ji/M Mt VrtfaMJl
JAKOB SOTLAR
Via de i Bacchi 3. Zaloga dalmatinskih in istrskih vin prve vrste. Vsakovrstni desertni likerji. Najfinejši špirit za konzerve. .. Prodaja na debelo in drobno. Dostavljenje na dom.
I # ■—1
Sprejemajo se vsakovrstna dela i 11 po posebnih načrtih. =====
mw Jinstman cenii DrezplaCiio in franfco.
Tovarpa pohištva
= RAFAEL ITALIA =
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
TRST
ulica Malcanton štev. 1
po zelo nizkih cenah.
lOM«««tM
Svoji k svojim!
Podpisani naznanjam, da sein otvoril svojo
MIRODILNICO
na Opčinah Z\Z (nasproti gostilne,pri JVličelu')
VC Velika zaloga drog, barv, čo-pičev, esenc, parfumerij, čajev, mineralne vode in v to stroko spadajočih predmetov.
V zalo?! dobava se tudi
šipe, sveče, petrolej, črnilo, gobe železnine itd.
Za obilen obisk se priporoča
Mihael Piščanc.
Tovarn« pohifttv*
Aleksander Levi ^inzi
=z= ulica Tesa St. 52. A i
(v laatnl hi3I.)
ZALOGA:
Piazza Rosari« (šolsko poslopje).
teae, da se nI bat! n'kake co^kir >m i«
Sprejemajo se vsakovrstna dela todi po posebnih načrtih.
HvtroTfts oenlk br^splaAao im fraai"
oooooooooooooooo
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoma slavnemu obćinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
Tia dei Eettori steT. 1 (Rosario) - v Trstu - tit certre St. Petra ? Hiši Marenzi
Največja tovarna pohiitva primorske dežele.
PohiStvo izdeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer samo iz lesa, posuSenega v tovarni&ki sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Rlbum pohištva poSlje se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke. Zastopstva v: TRSTU, &PLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
r
VELIKOST TRIBAB VASTIH SLIK na kartonu <>7X*r>l cm
fena slik samih po.....kron I j*—
v jelšovem okvirji jk> .	„ 12*—
v vzorkovem po..... „ 15'—
zaboj in poštnina za lastni izdatek.
Primerno božično darilo:
Bled in $elopeško jezero.
Naroči se: Pri založniku I. Germ u v | PRAGI, Vaclavskč nam. 10 :ili pa v Ljubljani ^ pri 1m. Schwentner-ju in Drag Hribar, v Novem-Mestu pri I. Krajec nasl., v Celju pri Dragotin Hribar ju in v Gorici pri A. Gaberščeku
MALA OZNANILA
3van Jančar
tehn. konces. zobozdravnik
TRST ul. Torrente 32II. n. Delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno zobovje iz kaučuka ali zlata po francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. por Cene zmerne. -^C Sprejema od 8—6 pop.
Tovarna kisa
Bruckiu & Hrovath
Trst - Riva Grumula 6
Zaloga finskega kisa in specijalnih kisov. Konkurenčne cene.
Najstarejša
slovenska zaloga, tovarna pohištva Andreja Jug
v Trutu. ul. Š. Lucia 18 izadej tribunala* priporoča vsake vrste solidno izdelano, svetlo ali temno po-litirano pohištvo.
=J(ova zaloga=
ovsa in sena na debelo in drobno M. vd- Zerquenich ul. Pierluigi di Palestrina (prej ul. delle Acque) vogal ul. Coroneo.
mm- Čevljarnica *
Iv. I*ekan
TBT lL5Hifl71.liK.mil
izvršuje točno in elegan.
▼nakovrstna obuvala za gospe. gospode in otroke. Specijaliteta: obuvalo za defektne noge : obuvalo po ko pitah zad. modela.
V novi prodajalnici jestvin
in kolonijai Petra Peternel
v ulici Gulia št. 76
je.rdobiti mkofntne jestvine kakor: kavo, riž, testenine inapeljfkei, »ladkor, turfčno in belo moko, naravno maslo, sveče, uiilo, jedilno olje prve Trste p«. 36 novć.
— Blago vedno sveže.—
ooooooooooooooo Svoji k svojim!
Podpisani priporoča svojo zalogo oglja. drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul Cavana 1 uhod ulica Ca-vazzeni St. 3).
OOOOOOOOOOOOOOO
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče ♦
Cenik brezDlatoo m Iranko.
Podpisani priporoča svojo
NOVO PEKARNO IN SLADĆIĆARN0
pri Sv. Jakobu
isirsD tlica 12 (ira?ei si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naročila in domaći kruh v pecivo. Postrežba točna. Benedikt Suban
ToMsoni Ulisse
Trst slikar-dekorater.
Sprejema delo na deželi. Dekoracije «>b s papirjem. Slikanje sob in napisov v vseh flotrih in na vse načine. Ponarejen les in marmor. Barvanje jMihi*tva, podov itd. Vse po zmernih cenah, točno tli hitru. — Delavnica: ulica Ugo Foscolo štev. 19.
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ure na jamstvo.
Prodajalnica jcpt?in in luioaljal
napoljskih intuzemskihaii ■s testenin, olja. kisa. mila
Ivan Počkaj
TRST ul. Pet ronio 2
vogal ulice Settefontane Zaloga moke, žita. otrobov na izbero,
Vedno ivže blago
1'ošiijatije na dom in <xl .'» kis. na deželo.
Carlo Schonberger Prva tri brusilnica
TRST
ul. S. Caterina ji, II
civilna trojačnlca
Naročbein plačila po dogovoru
Vsaka obleta se izgotovi?24iir.
__ na električno moč =
Gualtiero Cozzio
Passo S. Giovanni št. 2 (vogal ulice Torrente nasproti kavarne Chiozza izvršuje vsakourstno brušenje in poliranje.
Ima tudi v zalogi vsakovrstne nože itd.
Stanovanje
Santi štev. 290.
z eno sobo in kuhinjo se j onda v najem Da Seal i
Naznanjam, da sem otvoril
zalogo istrskih in daimat. vin
v ulici Cecilia 16 (vogal ul. Ruggero Man na)
Zaloga je vedno preskrbljena z vini najboljših kletij. Cene : istrsko po st., belo briško po 80 st., opolo iz Visa po 72 st., vse franko na dom. Za obilne naroČbe se priporoča
IVAN TONEL
nr ULICA CASERMA št. 6
PRODAJALNICA manufaktur
in drobnarij, bombaževine, fuštanja, izgotov-
Ijenega perila, krp itd. itd. —------
== vse po najnižjih cenah.
Ivan Visintini.
Josip Talamini
TEST - iL deiia Pieta 13 (dvorišče)
Zaloga Istrskega in dalmatinskega vina. maršale, vermuta in naj ti n.
refoška v botiljkali. Dostavljanje na dom
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 18 (vogal Geppa)
Specijaliteta navadnih in ine-diolnalnih <irog, barv, ' pokosli, lakov, Sčetk, čopičev. navadnega in parfotnnega mila, petroleja, Špirita (žeste^ za goreti. — Barvilo za čiščenje
-vina. =====
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
Dijamanti za rezali
^^ • odK la80, 2-40, 3, 5, 6, 8, IO, 12, 15, 20, 30
ir^,	yingelj CasagranSc.
Pošilja se tudi posamezne komade na povzetje. ^
6nerino JCarcon TlCljail SaMOffl
ulica Tivarnella §tv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv, ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
PoiUJ&nje na dom.
Telefon štev. 1664. —
ornam. kamnoseški mojster
DELAVNICA
spominskih kamnova _ marmorza pohištvo Trst nI. Farneto 37
J^farodni kolek je vdobiti pri upravi
99
Edinost"
TOVARNA POHIŠTTA I&tfAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
PEKARNA
fllojzij Gul
TRST-ni. Gaserma 17 - TRST
i i nasproti trgovinski kavarni)
priporoča v vsakem času svež kruh. sladčice itd. itd.
Sprejemanje domačega I =-. kruta v pecivo.
Rrodaja moko prvin mlinov.
Pošiljanje na dom.
Fran Macorig
trgovina z jestvinami
ul Barriera vecchia 38
Zaloga sladkorja, kave, riža. raznega žita. moke in otrobov. Vino v buteljkah, mineralna voda. Specijaliteta tu inoz. testenine. surovo in kuhano maslo.
Na Najvišje povelje Njegov.
ces. kr. apostol. Veličanstva
XXXVI. c. k. državna loterija
za civilne dobrodelne namene tostranske državne polovice
flAM«>HM«« IaIamS« k' je edina v Avstriji postavno dovoljena, obsega skupno
4»a uenarna loterija^ 18.435 dobitkov v gotovim 512.989 kron.
----Glavni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini --—
Srečkanje se bo vršilo nepreklicno dne 15. decembra 1904. g^F" Srečka stane 4 krone -gfcjig Srećke se vdobivajo pri oddelku za državne loterije, DUNAJ, III.. Vordere Zollamtsstrasse št. 7, v loterijskih kolekcijah, tobakarnah, davkarijah, poštnih, brzojavnih in železniških postajah tsr menjalnicah. — Igralni rad se daj a kupovalcem brezplačno.
Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od c. tr. direkcije loterijskih dohodkov oddelek državnih loterij
j
Za bolne na želodcu.
Vsakem u kateri si nakoplje želodčne bolezni s prehlajenjem ali s prenapolnenjem želodca, vž!vanje pomank Ijivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življemem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, -^ko prebavljanje
ali zasliženje
priporoča se dobro domače zdravilo, katerega izvrstno zdravilno delovanje je že izza več let presku-eno. To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
OTo zeliščno vino Je sestalvjeno od izvrstnih, zdravilnomočnib zelišč in dobrim vinom, A jači in oživlja cel prebavni sistem človeka. Zeliščno vino odstranjuje vse nerednosti v .
0	krvnih ceveh in delnje vspešno novo napravo zdrave krvi.	V
« pravočasno porabo zeliščnega vina zamore se odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj pozabiti dati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi \ si pojavi kakor glavobol, riganje, reza vica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pn dolgotrajnih (zastarelih 1 bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnem pitju tega viua •__■	nn+nnho	nje neprijetne posledice kakor: stiskanje, ščipanje,
Zapiranje Človeške potreue bltje srca. nepanje in tudi Strmenje krvi v jetrah, vra
niči m sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstianjajo se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliščno vino odpravlja vsako neprebavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
MTidif inl»i» tUbe pnhne, ],omanjkljivega naraščaja krvi iu bolehnega stanja jeter
I n popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem m otožno«tjo iakor tudi pogosti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.	•,,-•« ,
Zelišrno vino da e oslabeli telesni moči sveŽ3 vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo do jedi. pospešuje prebavo in red ivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspesuje m izboljšuje tvar-jeiije krvi, olajšuje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje.
To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.	_	'
Zeliščno vino prodaja se v steklenicah po j 3 — in 4.— v lekarnah v Trstu, .-kednju -Miljah, ; Kopru. Sežani. Tržiču, Konkah, Fiumičelu, Ogleju, Giadežn. Izoli, Piranu, Pazmu. Iluzetu, Postojni, Vipavi, Vjdovščini. (ioric:. Gradivu ob Soči, Konninu, Kornansti. Camplungu, (Jervinjanu, Lmagu, P.ujah, Vizinadi Montoni. Lovranu, Opatiji, Voloskem. Keki, liukaru, Sušaku. C a barju, Ribuici. Vrhniki, Idriji, kanalu,
1	edadu. Vidmu. Mor.eljanu. Palmanovi. Lstiaani; Portogruaro. Vodnjauu. Pulju, Labinju, Cresu t ernomblju, Aletliki. Novemestu, Trebnjem, Litiji. Ljubljani, Kamniku, Skotjiloki, Kranju, Tolmiu. 1 arcentu, >tanjelu, Codroipo. St. Vidu ob Tagliamentu, Pordenone, Motta di Livenza, Treviso, Lošinju, Arl>e, Novi, Cirkveni^a, Ogulin. Vrbovsko. Karlovac, Jaška, Samobor. Brež.ce, Krško, Podčetrtek, Pregrada. Rogatec, Celje, Pliberk, Kado vi lica. Triič, Tiviž. Kigolato, Pieve di Cadore, Serarolo, Longarone, Iielluno, Coneglmno, Padovi, iTuoggia. Hovigo, Pago, Zadar ; itd. kakor tudi v lekarnah vseh drugih večjih ali manjših krajev Istre, Dalmacije, cele Avstro-Ogrske in sosednjih deželah.	.	.
Tudi pošiljajo lekarne v Trstu 3 ali več steklenic zeliščuega vina po originalni ceni v vse kraje
Avstro-Ogrske.
Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečno
■v Hubert Ullrich-ovo Zeliščno vino.
MARIJA vdova COKELJ
TRST - Via Geppa št. 10 - TRST priporoča svojo
NOVO GOSTILNO
katera je preskrbljena z dobrim vinom ter mrzlimi in gorkimi i jedili.	.
Cene zmerne.
ANTON SKERL
mehanik, zapriseženi zvedenec.
Trst - Carlo Gol donijev trg ti. - Trst.
Zastopnik tovarne Menil motokoles „?ncl".
Napeljava in zaloga električnih zvončkov. Izključna prodaja gramofonov, zonofbnov iu fonografov. Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mehanična delavnica za . popravljanje šivalnih strojev, koles, motokoles itd.
S Velika zaloga pripadkov po tovarniških cenah.
TELEFON štev. 1734.
Varstvena znamka : „SIDRO 4.
LINEIENT, CAPSIGICOMP.
nadomestek
-— pain ekspelerja ---
je pri poznano kot izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva se po 80 stot., 1'4<) K in po ti K v vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod prelj ubij enega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitkih /. našo varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le tedaj je gotovo, da se sprejme originalen izdelek.
RicMerje?a letoma ..pri zlatem orlu" p
PRAGA. Elizabetine nlice at. 5, nova. ' , Dnevno razpošiljanje.
li>
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Fodra£iiloa v Oelovou.
Kupuje in prodaja
it* in'4 tccv, tMUvnih pisem, prijoritet, komunalnih obl'fsclj, trtčk, dslnic, valut, sovcev is daviš.
P.t	iftcaj* k?»kiBQ irtbaajv.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Daj« prddnjmo nm md. papirje.
Zavaruje srećke proti kurznl -—-- Izgub)	■
Zamenjava in eakomptuje
isiretMM mdmomtam papirje 1» ▼aovčnje cap»la --------kupoma. —	-
Vlnkuiuje In dlvinKuluje vojadke ženitninake kavcije.
^r Bcr- im amročilm.
Podrnžnioa v Spljatn Denarne vioge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge d - ■	dne vzdiga. r-. -	=
Promet • deki in nakaanioaml.