ZSI. ttnflta. i vmm. i m. * **• im um. Mo. .Slovenski Narod* vdjt v fcf»M|aBt na dom dostavljen: celo leto naprej • • • • K 24*— pol leta m « • # • ■ 12"— četrt leta „ • • • • * £— na mesec • > • • • » 2"~" v upravništvu pcejeman: celo leto napie] • # • • K 22-— pol leta „ • • • • • 11"— četrt leta m • • . • • 5 50 na mesec m m • • • • 1'90 Dopisi na] se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredaUtvo: Kumilo?« silos H S (v pritUčju ievoj tOltfOB ftt 34. Inserati veljajo: peterostopoa petit vrsta xa eakrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vta. Parte in zahvala vrata 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih mserdjah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati t. t d, to je administrativne stvari ^——■— Posasteiaa itovllka volta 10 vinari«*. i Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine K ne ozira. jmmšm tlskania" talefoa at 89. »Slovenski Narod* f/ol|a po posti i za Avstro-Ogrsko: celo leto skupaj naprej • pol leta „ „ . . Četrt leta „ m • . • na mesec - ■ . ■ K 25-. 13-. 6-50 . 230 za Nemčijo: celo leto naprej . . . K 30*— za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej .... K 35.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, Upravnlatvo (spodaj, dvorišče levo), Esaliova ulica št 5, telefon s t 85. Svetovna vojna. Odbit ruski napad na Turko. — V Galiciji ni bilo večjih bojev. — Bitki pri Nieuportu in Lillu se nadaljujeta. — Nemci zopet obstreljujejo Reims. — Odbit francoski napad pri Ver-dunu. — V Vzhodnji Prusiji napreduje nemška ofenziva. V GALICIJI VLADA RAZMEROMA MIR. — ODBIT RUSKI NAPAD. Dunaj, 29. oktobra. (Kor. urad.) Uradno razglašajo dne 29. oktobra opoldne: Na severovzhodnem bojišču se včeraj niso vršili večji boji. Zadnje dni smo uspešno odbili ruske poskuse, predreti proti prostoru pri Turki, Namestnik šefa generalnega šta-ba: pL Hofer. generalni major. * * * Srb! priznavajo svoi poraz v Bosni. Budimpešta« 29. oktobra. Tu-kajšni listi priobčujejo dva srbska komunikeja iz Niša o dogodkih v Bosni. Prvi komunike pravi, da so avstrijske čete 19. t. m. navalile pri Dobropolju severno od Kalinovnika na tamkaj se nahajajoče Črnogorsko krilo. 21. oktobra je pričel boj na celi bosanski fronti. Srbska armada je sf-cer odbila vse sovražne napade, vendar se je morala z ozirom na silovito, j opetovano napadanje avstrijskih ; čet iz svojih pozicij umakniti. Srbski komunike s 24. oktobra poroča: »Po boju. v katerem je imel sovražnik znatne izgube, so se morale naše v Bosni operirujoče čete ■ umakniti na pozicije zapdno od Više- * grada, kar je posledica umikanja črnogorskih čet na jugu,« Bo? za Kotor. »Cas« poroča iz Rima: S Cetinja Javljajo italijanski dopisniki, da so francoske baterije, ki so nameščene na Lovčenu. pričele 19. t. m. obstre Hrvati kotorske trdnjave. Obstreljevanje pa je že popoldne pojemalo. Francozi so izjavili, da je šlo le za poskus in da so hoteli premeriti oddaljenost in videti učinek svojih težkih topov. Streljale so le baterije na Kuku. Bombardirale so v glavnem utrdbo Vermoč. na katero je bilo izmed 400 strelov oddanih 150. Zadelo jih je mnogo, toda Škoda je, kakor se zdi, le malenkostna. Poškodovano je le zunanje zidovje. Avstrijci dopoldan niso odgovarjali. Popoldan pa ste poslali bojni ladji »Monarch« in *Kaiser Kari VT« nekaj dobro pogođenih strelov na Kuk. VELIKA BITKA PROTI KUSIJI. Vojaki sotrudnik graške »Ta-gespost« poroča svojemu listu o po- j loža hi na našem severnem bojišču: N;a PoljsKem je umikanje naših in j ntir.Ških čet v pohiein teku. Najbrže bo umikanje kmalu končano. Rusi so doslej sledili samo s konjenico, ki so jo tu in tam zadnje naše čete napadle in pcgra!e nazaj. V Galiciji so Rusi zadnje dni z večjimi močmi prodrli preko Droho-bycza v smeri proti Turki. Poskusili so vplivati na južno krilo in na strani naših pozicij pri Starem Sar boru. Njih napadi so se izjalovili. O izgubah Rusov pri Varšavi poročajo z Dunaja: Glasom r oročil iz zanesljivih virov je južno od Varšave pri prvem boju utonila tretjina nekega sibirskega armadnega bora. ki je bila edina posadka v mestu. Kakor poročajo iz Sofije, je bil general Radko Dimitrijev, ki je tako nesrečno vodil obleganje Przemysla, odstavljen ter je odložil poveljništvo nad VIII. rurkim armuinim zborom. Ob enem je izstopil iz ruske vojske. Prodiranje Nemcev v guberniji Suvalki dobro napreduje. Zdi se, da pripravljajo Rusi v smeri iz Plocka z močnimi četami vpad preko Mlave v srednjo Vzhodno Prusijo. Ruske i? gube. Nemški listi računajo, da so Rusi v bojih z avstrijsko armado imeli 420.000 padlih, ranjenih in vjetih, v bojih z nemško armado pa 340.000. Dalje računajo, da imajo Rusi vsaj 380.000 bolnih in je torej vsega skupaj izgubila njihova armada 1.150.000 mož. Nemški listi pravijo, da R*Jsi teh izgub sploh ne morejo nadomestiti s polnovrednim materijalom. Naše izgube. Naši seznami izgub izkazujejo do št. 36. (izdane 26. oktoVa) 11.169 mrtvih in 65.499 ranjenih. Vojaki, ki so navedeni v seznamih centralnega biroja Rdečega križa niso všteti. BITKA PRI NIEUPORTU IN YPRE-SU SE NADALJUJE. — NEMŠKI USPEHI ZAPADNO OD LILLA. — ODBITI FRANCOSKI NAPADI JUGOZAPADNO OD VERDUNA. — NA SEVERNOVZHODNEM BOJIŠČU SO NEMCI V ZADNJIH 3 TEDNI« ZAJELI 18.000 RUSOV IN VPLENILI 30 TOPOV. Bercim, 29. oktobra. (Kor. ur.) VVoIftov biro. Veliki glavni stan dne 29. okfcfcra dopoldne. Sporočilo najvišjega armadnega vodstva. Naš napad južno od Nieuporta pridobiva polagoma na teremi. V vprefu se bej nadaljuje brez izpremembe. Zapadno od Liiia so »la-še čete uspešno napredovale: zavzele so več utrjenih sovražnikovih postojank, vjelo 16 asjzleških častnikov hi n *d 300 mož ter vpienile 4 topove. An?'eške in francoske protisuake smo povseii odbili. Francosko bate-riio. ki se Se namestila pred katedralo v Reimsu ter roslala na cerkveni zvonik artiljerijske opazovalce, smo morali obstreljevati. V Argonskem lesu smo potisnili sovražnika iz več okopov in vplenili več strojnih pušk. Jugozapadno od Verduna smo odbili srdit francoski napad. V protinapadu so naše Čete prodrle do glavne sovražnikove postojanke, ki so jo osvojile. Erancozje so ime!! silne izgube. Tudi vzhodno od reke Mozel smo odbili vsa sovražnikova podvzetja, ki so bila samo na sebi brezpomembna. Na severovzhodnem bojišču se nahajajo naše čete v napredujočem napadu Tekom zadnjih 3 tednov smo tu vjeii 18.000 Rusov ter vplenili 30 topov in 39 strojnih pušk. Na jugovzhodnem bojišču se od včeraj razmere niso izprsnisnlle. Odločitev na francosko - nemškem bojišču se približuje. Kdorkoli motri, čitajoč Časopise, razvoj gigantske horbe na francosko - nemškem bojišču v vseh njenih fazah, čuti in uvideva, da je položaj že tako napet, da se mora stvar v kratkem končati, to je, da se približuje odločitev Drugi mesec že poteka, odkar mrjo ljudje na tej ogromni bojni črti, a še vedno ni prišlo do odločitve. Doseda] se je vsaka stranka izogibala odločitvi vsled tega, ker se je fronta neprestano podaljševala, ker so tako Francozje, kakor Nemci poskušali, da pridejo drug drugemu za hrbet No, sedaj je tudi to prešlo, sedaj niso več mogoči manevri ob-koljevania, ker se na eni strani bitka oslanja že na morje, na drugi strani pa na švicarsko mejo. Sedaj preostajajo samo frontalni napadi, bci mož proti možu. borba v okopih in poljih, prepredenih z bodečimi žicami, v toči granat, šrapnelov in svinčenk. Posebno krvavi so boji ob morski obali. Anglež: se očividno boje, da bi Nemci ne zagospodarili na celem obrežju do Calaisa. kar bi bilo zanje ljut udarec tudi v moralnem nogledu. zlasti z ozirom na nevtralne države. Za to se trudijo, kar je v njiovi moči, da ustavijo nemško prodiranje. Poslali so v boj tudi svoje vojne ladje, ki bombardirajo celo obrežje, toda Nemci so nastopili pro- ti njim s svojimi najtejimi topovi, ki popolnoma paraliziralo operacije angleškega brodovja. Bajke o nemškem 42cm topu. Berolin, 29. oktobra. (Ko. urad.^ Wolffov bureau poroča: O nemškem topu kalibra 42 cm se v enomer razširjajo najrazličnejše govorice. Eni pravijo, da sploh ne eksistira, drugi zopet navajajo razne številke in objavljajo slike tega topa. Eno je ravno tako napačno, kakor drugo. Top brezdvomno eksistlra, saj je nemški generalštab objavil fotografije, ki kažejo učinek njegovih strelov. Slike ali kake druge navedbe pa se niso objavile, in vse, kar se o tem topu govori, so le domnevanja brez vsake podlage in torej popolnoma kriva. * VELIKA BITKA V BELGIJI. Na belgijski obali Nemci sicet počasi, vendar nevzdržema napredujejo. Posebne važnosti so nemški uspehi zahodno od Lilla, ki bodo ugodno vplivali tudi na položaj pri Ypresu, kjer je bil boj do sedaj neodločen. Francozi in Angleži, ki so doslej držali te pozicije, so bili vsled nemškega prodiranja pri Nieuportu in Lillu prisiljeni zapustiti tudi te pozicije. Iz liaaga namreč poročajo, da so Nemci ne samo pri Dixmuidenu, marveč tudi bolj proti jugu prekoračili kanal reke Yser. Pri Drxmuidenu stoji baje že več kakor 20.000 mož v dobro utrjenih pozicijah na levem bregu kanala. Pri Nieportu je, kakor poročajo iz Berolina, bombardiralo skupaj z angleško flotilo 5 francoskih torped-nih rušilcev desno nemško krilo. Eden izmed rušilcev je obstreljeval Nemce iz razdalje 5 km. Bitka pri Nieuportu je najbrže najstrašnejša, ki se je kdaj bila. Dostikrat se je vršil boj z menjajočo srečo osemkrat za isti objekt. Nemci so pošiljali vedno nove čete v boj. Pri Nieuportu je posegel v boj tudi neki nemški podmorski čoln. Iz Berolina poročajo tudi: Pred Rousbriiggom in fioudschootom, tik ob francoski meji, na poti v Calais, stoje nemške sprednje čete. Med Ypresom in Armentieresom drže Angleži in Francozi še pokrajino pri Lvsu. Pri Lillu med La Bas- LISTEK. Spomini iz Italije. (Popotnik.) (Dalje.) Arheološki del razstave ie bil v Dioklecijanovih kopelih, ki so Še dandanes, dasi že v razvalinah, zelo veličastne. Pod velikanskimi oboki in deloma tudi na prostem, so bile izkopnine iz vseh krajev, kjer so vladali stari Rimljani. Še iz naše Emone in Petovie smo našli tam ostanke. Na vrtu za termami stoji še precej dobro ohranjen tempelj iz starih časov. Vsedel sem se pred njim na klo-pico in se zamislil v one čase. ko so še stali v njem umetniško idealni bogovi, ko so se še mudili v njem av-gurji, vestahnje in drugi svečeniki. Prijatelj, kateremu ni ugajala moja zamišljenost, me je stresel in zvabil na ulico, kjer sva gledala za lahko-nogimi Rimljankami. Zadnji del razstave je bil v Ar-hangelskem gradu ali Hadrijanovem mavzoleju. Tam so bile same vojaške reči. Ko bi bil slutil, da bo kmalu izbruhnila italijansko - turška vojna, bi si jih ogledal mogoče mak) natančneje. Veliko bolj me je vabil mavzo- lej sam, kjer so izvršili papeži toliko grozovitosti. V tamošnjih ječah, ki se čisto nič ne razlikujejo od dozevih v Benetkah, so se baje pokorili med drugimi tudi Benvsnuto Cellini (po-dobar in zlatar za Klementa VIL), Cagliostro (radi krivoverstva na smrt obsojen) in razvajena Beatrice Cenci. Najbolje ohranjena stavba iz starega Rima je vsekakor Panteon. Njemu so pustili papeži vse, samo bronaste okraske z oboka so pobrali in namesto bogov postavili vanj oltarje. Oken nima stavba nobenih; samo sred^ oboka je takozvano oko. Občudovati moramo tehnično višino te starorimske stavbe. Tukaj se je menda res porodila Michelangelu prva ideja za Petrovo kupolo. Ta kraj so si zbrali italijanski kralji za svoje grobišče. Dosedaj spita tam že Viktor Emanuel in nesrečni Um-berto I. Viktorju Emanuelu je postavil italijanski narod na Kapitolju spomenik, kakršnega še menda dosedaj nima nobeden kralj. Spomenik Je cela palača in velja že okolo sedemdeset milijonov lir, ko še niti gotov ni. Pred velikanskim ozadjem jaha veliki kralj. Na podstavi je napisano: »Viktorju Emanuelu, očetu domovine.« Ta spomenik, na katerega je lahko ponosen vsak Italijan, bo pri- ; čal še poznejšim stoletjem« kako vi- I soko zna ceniti svobodoljuben narod svojega osvoboditelja, V Rimu ima skoro vsako deseto poslopje lepo zgodovino, vsaka ulica svoje posebnosti in umetnine. Nisem si stavil v tem kratkem spis" naloge, naštevati in opisi+i vse to. temve* podati sam"* vtisk, ki sem ga prinose! cd tamkaj. Opolnoči sta nama znanca še zadnjič želela »Srečen pot!« Vlak je zdrdral čez Campagno proti Neaplju. Moie misli so bile, čeravno trudne, še vedno v Rimu. Premišljal sem o tem, kar mi je dal Rim, preudarjal, kateri Rim je za nas večjega pomena, antični ali moderni. Antični je poudarjal telesno suženjstvo, pustil pa duši brez predsodkov prost vzlet; modemi pridiguje sicer telesno prostost, hoče pa zato pristriči duši krila, da bi ne mogla kvišku. 2e sem se odločil za stari Rim, ko mi je angel miru zatisnil oči; odprl mi jih je šele v Neaplju. Proti večeru sva šla s prijateljem po mestu. Najini interesi so bil! različni, zato sva se ločila. Jaz sem blodil v luki in opazoval veliko življenje. Zagoreli obrazi so mi vikali z obrežja: »Barca, barca? A - a? — Eccola qua!« Zdaj ie utonilo sobice za Posilipom, za grobom starega Vergila. Nebrojne črede koz so se jele vračati z bližnjih gričev v mesta Iz lake ie šlo več sto delavcev in se porazgublja-o v ozkih ulicah. Toda to še ni rij zmanjšalo vrvenja v njej. Še vedno so neprestano piskale sirene, dvigale barke in »vaporetti«, | grmeli železniški vozovi. Videti je bilo, da tudi noč ne zrahlja vezi, ki vežejo človeka na morje. — V neki barki sem videl mladega moža z ženo. Žena je dojila otroka, mož pa je hlastno segal z žlico v lonec po večerjo. Pri tem se je z zadovoljstvom oziral na ženo in otroka. Žena se mu je zahvaljevala z zaljubljenim pogledom. Slikarji, kje ste, da mi narišete ta prizor! Šel sem mimo gradu v Villo Na-zionale. Koliko nasprotje! Tukaj so se vozili brezskrbno bogatini In p'e-mtTiitniki tik morja proti Posilipu ter zaljubljeno šepetali svojim spremljevalkam. Ko so izginili zadnji vozovi, sen: se naslonil na kamenito ograjo ob morju. Bajnolepa večerna zarja Je umrla in izza sinjin je začela vstajati skrivnostna noč. Njen prihod je naznanjal lahno božajoč vetrič. Naenkrat je zagrnila vse od Vezuva do Posilipa in morja do Capodimente Reale. Brezskrben vetrič je izginil m drevesa ob morju so zaspala. Bajna harmonija je očarala vse. Moja duša je vzplula skozi noč nekam v nehotično daljavo. Silna čuvstva so hitela skozi uio kot pomladanski oblaki 1 po nebu. Spet sem užival. Tako živo še nisem čutil naravne lepote nikdar, čeravno sem jo že tolikokrat opazoval. Bil sem v stanju, katerega ne znam popisati. Resnično ne vem, so me vezali valčki, ki so pripovedovali skalam med objemanjem o neizčrp-nosti morja, ali ribiške lučice, ki so žarele tam v dalji, kjer je noč vezala nebo in zemljo, ali zvezde, ki so se gledale v veliko ogledalo kot osem* najstletne meščanke predno gredo na promenado, ali vse skupaj. Užitek mi je pokvarila melanholija, ki me je spet omrežila. Še le v globoki noči sem se obrnil od morja. Za Villo Nazionale je po hribčkih brlelo tisoče lučic. Njihovi žarki so se zarili v noč in se tam združili v glorijoli podoben odsev, ki je postajal tem medlejši. Čim bližji je bil nebu. Pod tem odsevom so rajali bogatini v hotelih, vilah in vrtih, na samotnih krajih so pa sanjali pari s polnimi srci ljubezni in hrepenenja. Prišel sem na Piazza del Ple-bescito. Orkester je igral globokih čuvstev polne italijanske arije. Množice so sledile z zadržujočo sapo izvajanjem. Tu sem našel tudi prijatelja. Šla sva v Vio Roma. (Konec prihodnjič.) Stran 2. 11 ■ "i .SLOVEpSKJ NAKOD*, dne 3U. OttODra 1914. 258. štev. seejem in Arucentieresom se franco- sko-angleška fronta počasi umika. Pariški listi se bavijo slasti s prekoračenjem Yserskega kanala s strani Nemcev ter pravilo: V Parizu ni natančno znano* kje so Nemci prekoračili kanal, zdi se pa, da se je to zgodilo pri Perovsu. Muisenkirku in Scheeveningenu, treh vaseh zahodno od Dixmuidena, tako daleč od morja, da streli angleških ladij Nemcev niso mogli doseči. Nemci so sicer prekoračih ta kanal, za njim pa leži drug kanal, ki zapira pot in bolj proti zahodu še kanal Bergues. ki se križa s kanalom pri Furnesu. Ce bi Nemci prekoračili tudi ta kanal, morajo še preko težavnih Hondschootskih močvirij, predno dospo do utrjenega Dun-kerqua. Belgijci, ki so pribežali po brezuspešnem boju na črti Touront-Thi-elt-Deynce na holandska tla, pripovedujejo, da so Angleži pač obljubili pomoč, da je pa niso poslali. Obljubljenih je bilo 30.000 mož, na katere so Čakali tri dni. Vsled tega Belgijci niso mogli držati Rousselaera ter so tam izgubili 3000 mož. Žele ko je bila bitka že izgubljena, so poslali Francozi dragonce na pomoč. Iz Bordeauxa poročajo: Nemci očividno koncentrirajo svoje prizadevanje na zavzetje Durtkerqua in Calaisa. Francoski listi so mnenja, da Je novi napad Nemcev obrnjen proti Angliji, ker so Nemci spoznali ne-možnost zavzeti Pariz. Francoski listi se živahno bavijo tudi s pisanjem nemškega časopisja, ki da je naenkrat napram Franciji popustljivo ter kaže samo sovraštvo napram Angliji. Nemško časopisje upa na separatni nvr s Francosko, misel, ki jo francosko časopisje po svoji večini se zavrača. Francoske izgube med Toulom in Verdunom. Odkar so Nemci zavzeli St. Milne! in Camp des Romains ob črti Toul-Verdnn. so žrtvovali Francozi nad 40.000 mož. da bi te pozicije zopet zasedli, vendar niso dosegli pravega uspeha. Francozi so izgubili tudi prav mnogo najmodernejših topov. Vrhovni poveljnik Joffre je dal zamašiti vrzeli z dobrimi četami, danes pa to ni več mogoče. Kakovost novih čet je tako slaba, da pritožbe pri armadnem vodstvu ne prenehajo. • * Moderni ščit. Beroiin, 29. oktobra. (Kor. urad.) »Vossische Zeitg.« poroča iz Ženeve: Francoska infanteriia rabi v bojih v Argonah majhne šč :e proti krogljam. Tudi ruska armada se poslužuje tega obrambnega sredstva. Anglija se pripravlja na vpad Nemcev. Amsterdamski »Courant* poroča: Razen Londona so bila vsa angleška pristanišča proglašena za utrjena mesta. V vseh pristaniščih se pripravljajo na obrambo proti Nemcem. Strah pred nemškimi minami. Kopenhagen, 29. oktobra. (Kor. arad.) »National Tidende* javlja iz Londona: Dejstvo, da je parnik »Manchester ComerciaK zadel na mino ob severni irski obali in se potopil, v Londonu silno razburja. Listi domnevajo, da so Nemci tam natrosili mine s pomočjo parnika. ki je plul pod nevtralno zastavo. Smatra se, da je nemogoče, da bi bili nemški podmorski čolni neopaženo mogli prodreti tako daleč. Retorzije Nemčije proti Franciji In Angliji. Iz Berolina se poroča: Nemčija bo odredila retorzijske določbe napram neprijateljskemu inozemstvu, ki preganja nemške podanike in njihovo imetje. Tozadevna predloga pride v nemškem Zveznem svetu skoraj v razpravo. * Anglija pomnožuje svoje pšenične rezerve. London, 29. oktobra. (Kor. urad.) Reuter javlja iz Sidneva: Da pomnoži produkcijo pšenice, obljublja Anglija vsem farmerjem minimalno ceno 4 šilingov za pšenico, ki jo nasejejo na ledini. Vlada upa da pridobi na ta način kakih 259.000 ha novega polja. Ruska torpedovka se potopila. V Petrogradu objavljajo zaznamek izgub, glasom katerega pogrešajo vso posadko neke ruske torpe-dovke. Med pogrešanimi se nahaja 6 častnikov. Gotovo je, da se je ta torpedovka potopila. Trije mornarji, ki so se ranjeni rešili, pripovedujejo, da je torpedovka najbrže zadela ob mino. Od Francozov zajeti italijanski parnik »Enrico Millo« leti v Biserti. O dogodku poročajo iz Me s i ne: An-gleike oblasti na Malti so prepovedale italijanskemu konzulu, ko to pripeljali parnik »Enrico Millo« v Val-letto, obiskati parnik ter so tudi preprečili, da bi bil konzul brzojavi! v Rim. Vsled tega se je moral konzul z neko jadrnico prepeljati na Sicilijo, da je poročal svoji vladi. »Messagge-ro« dolži kapitana, da je skušal vtihotapiti blago nekega avstrijskega parnika v Trst. Angleške vojne ladje so 2fS. oktobra pri Gibraltaru ustavile italijsn-ki parnik »Regina d' Italia« ter ga pripeljali v Gibraltar, najbrže ker so ga sumili, da je vozil vojno konter-bando. Tudi italijanski parnik »Duca di Oenua,< so Angleži pripeljali v Gibraltar. Zopet Italijanski parnik zasežen. Frankfurt .x>. oktobra. (Kor. ur.) Frankfurter Ztg.« javlja: Franco-sko-angleške vojne ladje so v Sredozemskem moril zalegle /e tretjo italijansko ladjo, sicilijanski parnik San Giovani s ter jo zavlekle v Gibraltar. Parnik je vozil baker. Upor polkovnika Maritza. London, 29. oktobra. (Kor. urad.) Polkovnik Maritz je razširil med nizozemskimi južnimi Afričani naslednji oklic nemškega generalnega gu-bematoria v \Yindbuku dr. Scitza: Angleške čcre so zavzele Roman-strist, prekoračile raso mejo in zanesle evronc'sko vo;no tudi na afriška tla. Izjavljam, da se Nemci nikakor ne borijo proti prebivalcem Južne Afrike, ki «o nizozemskega rodu. Storili pa bodemo vse, da odbijemo na vseh točkah angleški naval. Voje-vati se hočemo izključno in do zadnjega le prot; Angliji in Angležem. * * Uporniki zopet te pen i. Kapstadt, 29. oktobra. (Kor. urad.) General Botha je porazil pristaše Beverjeve ter jih pognal v beg. Amsterdam. 2S. oktobra. (Kor. urad.) Zadnja poročila iz Južnoza-hodne Afrike se glase zelo ugodno. Zdi se. da se je postavil general Dewet proti Bothi. V Londonu so v skrbeh zaradi nastopa nekaterih vplivnih članov stranke generala Hertzoga. • i • Načrti Japonske. >Schlesische Volkszeitung« pripoveduje, da je neki japonski ofici-jozni žurnalist razlagal nekemu odličnemu nemškemu učenjaku, ki se je 1. 1908 nahaial na Japonskem sledeče japonske načrte: Japonska se hoče polastiti pred vsem Koreje in Mandžurije. Potem bo iztrgala Nemčiji Kiaučau. Anglija ji bo dala kot nagrado za pomoč v evropejski volni nizozemske kolonije, od katerih so zlasti Java in Sumatra posebne važnosti za japonsko trgovino. Končno bo Japonska udarila na ameriško Unijo, kateri h' Če iztrgati Fi1inine In Havajske Otoke. * »Emden«. O najnovejših činih nei kri- žarke »Emden- pišejo Times : »Colombo: Admiraliteta poroča, da je »Emden« potopila )r0 milj južno-zahodno od Cochina angleške par-nike »Chilkano* (5140 ton), »Troi-lus« (7562 ton), TSeumohr« (48 ton) in »Član Grant« (3948 ton) ter neki bager, namenjen za Tasmanijo, najbrže »Ponrabbel- ter zaplenila angleški parnik »Exford«. »Emden« je vzela nadalje tudi parnik »St. Eg-bert«. »Troilus« je imela največjo vrednost, dograjena je bila šele letos, »Benmohr« je bila dograjena leta 1912.. »E\ford'< 1911. Skupno znaša izguba en milijon funtov. *Emden« pa je zaplenila še tele ladje: »Bu-resk« (4350 ton), »City of Winehe-ster« (6800 ton), »Član Mafheson« (4775 ton), »Diplomat (7615 ton). »Indus« (3871 ton), »Kardina« (4657 ton), te ladje je pozneje zopet izpustila, potopila pa je ladie *Kiilin« (3544 ton). »King Lud« (.3650 ton), »Lovat« (6102 ton), »Pontopores« (4049 ton), »Piberia« (4147 ton), »Trabbech* (4014 ton) in »Tvmerie« (3314 ton), skupaj torej 20 parnikov z 92.955 tonami in vrednostjo enega milijona funtov šterlingov. OTVORITEV BOLGARSKEGA SOBRANJA. — PRESTOLNI GOVOR ZA NEVTRALNOST, Sofija. 29. oktobra. Otvoritev sobranja se ie izvršila včeraj skoraj popolnoma mirno. Le socijalisti so pozdravili vlado z glasnimi protestnimi klici. Hrup pa se je mahoma polegel, ko le pričel min. predsednik l Rado&lavov čitati v imenu kraljevem prestolni govor, ki pravi m. dr.: Naše mirovno delovanje se *o-petno povzdigo hudo prizadete domovine )e preruSUa največja in najstrašnejša vojna, ki io pozna zgodovina. Vzpričo boja med Velikimi evropskimi narodi je smatrala bolgarska vlad« za potrebno, da proklamira v interesu narode in njegove bodočnosti svojo nevtralno*, ter se le drži natančno in lojalno v smislu mednarodnega prava In interesov domovine. Vsled tega svojega postopanja je mogla vlada ohraniti dobre in prijateljske odnošaje z vsemi velesilami, in uspelo ji le tudi navdahniti našo odnošaje napram skoraj vsem našim sosedam z večjim zaupanjem, ki je po dogodkih lanskega leta in v sedanjih evropejskih homatijah toli potrebno. Vladna večina je sprejela prestolni govor z odobravanjem. Opozicija je mestoma ugovarjala. Radikalni poslanci so protestirali proti ne-navzočnost; kralja. V celem je potekla otvoritvena seja dokaj mirno. • # Kronski svet v Nišu. Iz Sofije poročajo, da se je vršila 28. t. m. v Nišu seja večine poslanske zbornice. Ministrski predsednik Pašič bo nato poročal o položaju voditeljem strank in skupščini, nakar se bo vršil pod predsedstvom prestolonaslednika kronski svet. Prestolonaslednik je v ta namen prispel iz Valjeva v Niš ter se bo po končanem kronskem svetu takoj zopet vrnil v Valievo. Princ Juri, ki je bil zadet od šrupnela v nogo, le težko hodi ob palici. Kralj, ki je še vedno bolan, živi v neki majhni vasici na vznožju gorovja Jastrebac ter si da le od časa do časa poročati o vojnih dogodkih. Sofija, 2$. oktobra. (Kor. urad.) Vsled vesti, ki so začele krožiti v zvezi s prihodom ruskega poslanika Savinskega v Niš. da se udeleži ministrskega sveta, ki se naj posvetuje o kompenzacijah Bolgarski, je izdcJo tukajšnje srbsko poslaništvo to-le noto: Srbsko poslaništvo je pooblaščeno izjaviti, da ruski poslanik Sa-vinski ni imel nobene misije za srbsko vlado in da je bilo njegovo zadnje potovanje v Niš povsem privatnega značaja. Skupščina je bila sklicana le, da ^e posvetuje o istih vprašanjih, o katerih se posvetujejo parlamenti drugih vojskujočih se držav. • m 1 ANGLIJA POVZROČITELJICA ITALIJANSKE EKSPEDICIJE V VALONO. Rim, 29 oktobra. (Kor. urad.) »Giornaie d* Italia < piše: V London in Rim je bila prispela vest, da vlada v ozemlju Argvrokastra popolna anarhija. Ker gre za problem omogočiti beguncem, ki so pribežali iz Argvrokastra v Valono povratek v njihova domovja, se ie Anglija obrnila v Atene in Rim, ter predlagala da podvzamete obe vladi sporazumno potrebne korake. Italija je že odposlala v Valono svoje sanitarno in pomožno odposlanstvo. Grška je pričela s svojimi regularnimi četami v postavljati v ozemlju Argvrokastra in Premetiia mir in red. V posebnih notah na signatarne države londonske konvencije izjavlja, da imajo ukrepi grške vlade le provizo-ričen značaj in da hoče respektirati sklepe londonske konference. • m m Grki v Epiru. Atene, 2°. oktobra. (Kor. urad.) Agence d' Athenes iavlja: Grške čete so vkorakale v občudovanja vred^ nem redu v Severni Epir od tam-kajšnega prebivalstva frenetično pozdravljene. Velesile so vzele grško akcijo na znanje. Duna], 29. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poroča »Politische Korrespon-denz < izjavlja grška vlada izrecno, da smatra okupacijo Argvrokastra in nekate~ib drugih točk za provizorij in da ponovno izrecno priznava veljavnost londonskih sklepov. Velesile so vzele to izjavo na znanje in tudi dunajska vlada ne ugovarja grški akciji. • ■ Solidarnost GrSke in Italije. Koln, 29. oktobra. »Koinische Zeitung« poroča iz Curiha, da potrjujejo dobro poučeni krogi, da je prišlo med Italijo in Grško glede Epira do popolnega sporazuma. Italija bo poslala ladje tudi pred Se-verao Albanijo. Rim, 29. oktobra. Iz Valone poročajo: Nad hišo gubernator ja pia-noia še turška zastava, znamenje, da Italija sedaj ie ni sasedla mesta. Ob albanski obali je mirno, pač pa poroča Ctad pele iz Drača, da ie Ska-der ogrožen od oboroženih čet, proti katerim avtoriteta konzulov ničesar ne premore. Rim, 29. oktobra, tz Brindisija poročajo, da bosta odpluli tudi vojni ladji »Etna« in »Pietnont« pred Albanijo. Odpotovanje »Piemonta« iz Benetk se Je zakasnelo, ker je bila vojna ladja zadela ob neki trgovski parnik ter se nekoliko poškodovala. Obe vojni ladji sta namenjeni v Drač, iz česar sledi, da specijalna služba ItaiHe ni namenjena samo Valoni, marveč tudi Draču in Sv. Ivanu. • Przemvsl za časa obleganja. Krakovska >Nowa Reforma« pri ibčire te-'e podrobnosti o življenju v Przemvslu v času, ko so ga oblegali Rusi: Rusi so oblegali trdnjavo 16 dni. Razpoloženje prebivalstva in posadke ves ta čas je bilo izvrstno. V trenotkih najljutejših bojev, ko so šrapneli s peklenskim šumom kakor toča padali v mesto, ne da bi napravili kake škode, so se prebivalci zbirali po restavracijah in kavarnah ter se veselo zabavali. Vse prebivalstvo je bilo prepričano, da trdnjava ne more pasti, vse je zaupalo v junaštvo posadke, s katero so meščani živeli v najpresrčnejših odnošajih. Boji so se vršili neprestano. Najiju-tejši je trajal nevzdržema 12 ur. Bila je to naravnost titanska borba, a tudi ta ni mogla omajati zaupanja prebivalstva v nepremagljivost trnjave. In res uspešno so bili odbiti vsi ruski naskoki in napadi. Bojišče samo se ne da opisati. Kupi mrtvih Rusov so ležali vsepo-vsodi. Ti kupi so bili mestoma visoki po tri metre. Često se je zgodilo, da so sredi med mrtveci ležali Še živi ranjeni vojaki. Okop v foru Siedliska, globok osem metrov, je bil docela poln mrtvih Rusov. Pokopavanje mrtvecev je trajalo na tem prostoru polnih osem dni. Ta posel je opravljalo več stotnij vojaštva. Vobče je naša armada potisnila Ruse na 20 km od Przemvsla. Skušali so prekoračiti San na treh pon-tonskih mostovih, toda naša artiljerija je z uničujočim ognjem razrušila mostove in na tisoče ruskih vojakov je utonilo v motnih valovih Sana. Ruski vojak!, ki so jih kot vjet-nike pripeljali v mesto, so pripovedovali, da silno razsaja V ruski armadi kolera in sicer že od početka meseca septembra. Neki vjeti ruski zdravnik je zatrjeval, da se je kolera vsled tega tako razpasla, ker primanjkuje ruski armadi zdravil in zdravnikov. Kolera je je*a razsajati šele, ko so Rusi vdrli v Galicijo V trdnjavi je vladala za Časa obleganja velika draginja. Zlasti so bila draga živila. Čim so se Rusi umaknili, so nastale v mestu zopet normalne razmere. « • STROŠKI SVETOVNE VOJNE. V Berolinu ie imel nedavno tega znani narodno - gospodarski strokovnjak profesor Julij Wolf predavanje o vzrokih vojne in o posledicah vojne z narodno - gospodarskega stališča. Rekel je med drugim: V sedanji vojni so bile že dose-da] uničene milijarde. Samo nekoliko tednov so gospodovali Rusi v vzhodni Prusiji, a že znaša škoda več sto milijonov mark. Takisto ogromno Škodo je povzročila vojna tudi Alza-ciji in Lotaringiji. Lahko trdimo, da znaša škoda, povzročena v Prusiji in Lotaringiji. najmanj 1 milijardo. Znatno večja bo škoda, ki jo je povzročil Avstro - Ogrski ruski vpad v Galicijo in v ostale obmejne pokrajine, Samo ob sebi se razume, da je razmeroma mnogo večja vojna škoda, ki so jo pretrpele Francija, Belgija in Rusija. Neoškodovana je doslej ostala edino Angleška, ako se iz-vzamejo njene izgube na morju, toda zelo dvomljivo je, ako se bo tudi v bodoče mogla očuvati pred vojnimi grozotami. Dasi so te gospodarske izgube zelo velike, vendar jih daleko nad-kriljujejo pravi vojni stroški. Skupni troski moderne vojne se računajo dnevno na 6 mark za vsakega posamnega vojaka. Toda ta postavka ie v tej vojni najbrže prenizka, za to Je treba za vsakega vojaka računati vsaj 7 mark na dan. To bi znašalo za vse armade, ki sodelujejo v tej vojni, 140 ali po Woifovem računu 180 milijonov mark dnevna Po tem računu bi imela Nemčija neposrednih vojnih stroškov v enem četrtletju okrog 3 In pol milijarde mark (= 3500 milijonov). Nemško vojno posojilo znaša 4 in pol milijarde mark, torej bo ta denar zadostoval do novega leta 1915. Z ozirom na narodno premoženje in dohodke, ki jih im-i Nemčija, »c irhko trdi, da so Fran*/;a, Rusija in Angleška v tem pogledu Še v manj ugodnih odnošajih. Za to je naravnost smešno hvalisanje angleških ministrov Grevja in Churchilla, da bi Anglija lahko vojevala dve, da, celo 10 ali 20 let. Ra; . i tega je treba računati tudi škodo, ki jo vojna zada narodnemu gospodarstvu. Ta škoda znaša prav toliko, kakor neposredni vojni stroški. Vojni stroški Nemčije znašajo potemtakem v celoti 7 milijard mark. Glede Avstro - Ogrske računa profesor Wolff, da ima celokupnih vojnih stroškov v enem četrtletju 5 in pol do 6 milijard. Kdo bo plačal ta ogromni račun vojne? Tako je končal profesor Wolf svoje predavanje. Naravno, tisti, ki bo premagan. Prvo obdobje nemško - francoske vojne. Znani nemški historik profesor Delbriick sodi, da je padec Antwerp-na zaključil prvo obdobje velikega boja. ki ga bije Nemčija na zapadu. Nemški učenjak podaje ob tej priliki sumaričen pregled dosedanjih dogodkov in uspehov nemške zapadne vojske, po katerem posnemamo naslednja izvajanja: Desno krilo nemške armade se je začetkom septembra vedno bolj približevalo Parizu, za nemško fronto pa je padal eden fort za drugim, ena trdnjava za drugo. Končno so nemške Čete vzele po kratkem obleganju tudi Maubeuge, najmodernejšo francosko trdnjavo na severu. 40.000 Francozov je kapituliralo, francoska armada pa se je neprestano umikala. Ni čuda, da se je v nemških vrstah vedno bolj utrjevalo prepričanje, da moralna sila Fra cozov vedno bolj peša in da je zmagovalo načelo: treba jo je streti čim najprt-je in popolnoma z vedno novimi sunki. Zato je hitela nemška armada s vso silo proti jugu, pustila je Pariz na desni ter se vzhodno od francoske prestolnice približala reki Seine, na drugem krilu pa so gnale čete nemškega prestolonaslednika neprijatelja čez Verdun pr^.i jugu. V neverjetno kratkem času je st?la ogromna nemška armada naravnost v osrčju Francije. Njen> desno kri'o se je dotikalo že skoraj Pariza, levo Verduna, centrum pa je segal v pclo-krogu do Vitry - Sezanne torej 30 do 40 km južno od črte Verdun - Pariš. To situacijo seveda ni bilo možno dolgo vzdržati; nekaj se je moralo zgoditi: ali se je moralo prodiranje proti jugu nadaljevati, da se neprijateljske sile popolnoma razdvojijo in odrinejo proti zapadu ozir. vzhodu in da se prebije utrjena črta Verdun-Toul-Epinal ter doseže zopet direktna zveza z bazo na Nemškem, ali pa je bilo potrebno se zopet nekoliko umakniti, da se oba boka armade zopet razbremenita. Prva eventualnost je bila le mogoča, ako bi se bilo pokazalo, da jo moralna sila Francozov res že popolnoma strta. — Toda temu ni bilo tako. General Joffre je dokazal svojo prožnost in odločnost v trenutku, ko so se nahajale nemške čete v za nje neugodnem geo-grafičnem položaju. Ker konvergira celo francosko železniško omrežje k Parizu, je bilo mogoče zbrati tam v kratkem času jako znatno armado. Z zapada so prispele med tem pač tudi angleške čete, z juga franko-afriške morda tudi angloindijske in od vzhoda so mogli prispeti zbori, ki so se bojevali v Vogezih in v Alza-ciji. S temi masami so napadli Francozi izpred Pariza desno nemško krilo, ki mu poveljuje general Kluck, katerega glavni stan se je takrat nahajal v Coulommiers 7 milj vzhodno od Pariza. Nemški vojskovodja je skoraj spoznal vso opasnost francoskega napada, sprevidel je, da se napram znatni premoči ne more vzdržati na takratni svoji poziciji in pričel se je previdno umikati čez Marno in Aisno do črte La Fčre - Laon. To umikanje je pričelo 7. septembra. Nemške čete so se izognile z opeto-vanimi ofenzivnimi sunki grozečemu objektu. Nemci so se ustavili na ugodni pozicijah ter so odbili vse francoske napade.« Umikanju desnega krila so morale Slediti naravno tudi ostale nemške armade do prestolonaslednika, ki se je tudi umaknil na nove pozicije severno od Verduna. V teh neprestanih bojih so bile nemške izgube seveda jako znatne. Treba ie bilo fronto tudi skrajšati, ker se je moralo mnogo čet podati vsled dogodkov v Vzh. Prusiji na vzhodna bojišča. Tako se je cela nemška armada umaknila iz srca Francije 30— HM km proti severu. Levo njeno krilo so pustili Francozi precej pri miru« tem ostrejše in trdovratne!- 258. Štev. »iLOVSNSKJ NAROD*, 4n 30. oktobra 1914. Stran 3» 5e na so napadali centrum in zlasti desno krilo, katero so sku&ali ponovno objeti. Sredi septembra so se Nemci ustavili na svojih definitivnih obrambnih pozicijah in pričeli so oni dolgotrajni, krvavi in trdovratni boji, katerih izida pričakuje z največjo napetostjo celi svet. • * Vojna in vojskovodje. Od nekdaj je igrala osebnost vojskovodje v vojni veliko vlogo in *e danes je tako, akoravno se nam rdi, da je mehanika in matematika modernih bojev porinila pomen individualnosti popolnoma v ozadje. Imena današnjih vojskovodij pozna celi svet: Conrad - Hotzendorfa, Moltkeja, Joffra. Nikolaja Nikolaje-viča, Hindenburga, Radka Dimitrije-va i. dr. Velike bitke imajo vedno tudi velike vojskovodje. Zgodovina nam kaže, da ima vsak vojskovodja svojo lastno strategijo, lastno umetnost vojevanja. Drugače je veleval Cezar, drugače Aleksander Veliki, Hanibal, Wallenstein, Friderik Veliki, Napoleon. Svojo posebno taktiko je imel tudi stari Moltke in pred desetimi leti je svet občudoval karakteristično strategijo japonskih generalov. Nele orožje, temveč tudi metoda in sistem odločijo bitke. Tudi v sedanji vojni se bo pokazalo, kako velikanski vpliv imajo vojni principi poveljujočih generalov na izid velikanske evropejske borne. Poznamo jih, ki so poklicani, si okinčati glavo z vencem zmagoslavja, toda videli bomo šele, kdo izmed njih bo izvoljen. Friderik Veliki je dejal, da odlikuje vojaškega genija ena lastnost: da misli neprestano in z vso intenzivnostjo svojega duha le na svojo nalogo, da s svojim poklicem tako-rekoč popolnoma zraste. O M^ltkeju vemo. da ie vse svoje življenje Študiral zgodovino vojn, da je vedel za vsako podrobnost, za vsako važnejšo fazo velikih bojev svetovne zgodovine. Vojskovodja mora obvladati vse stroke svojega poklica t nalveč-!o popolnostjo, poznati mora vse panoge armade, vedet' nora natančno oceniti značaj, pomen, vpliv bojišča, število, duha. pripravljenost svojih čet. obvladati mrra skratka komplicirani mehanizem moderne armade tako precizno m brezhibno, kakor dbenik svoj instrument. Na tem materiiamem temelju *e!e deluje duh, se more pojaviti uspešno genij vojne • - . Vsaka bitka zahteva individualne. safllOStofne rešitve. Ru- [e le sT % surogat in voj~kpvodja. ki se vprašuje, kaj h! bi! v konkretnem slučaju naprav:1 Kapoleo«, ali kay drv T:ki vojskovodja zgodo- vine — *e sbb ir* ne bo nikdar imet veb'kih uspehov. Le general, katerega volja je nezlomna, katerega sod- fe jasna in precizna in katerega • -* fc nagla :^ trdna, *e izogne m :i r^^-e^kom. Ntkfer se hibe strpno ^e ma^ču'e'o. kakor v vojni: nik:eT* ni treba toliko resnice. kor na -^ T;u smrt:. Malodušnost in ^em lahko umore cele armade, r-h-oio cele države v propast. Morda se bo v sedanji vojni pokazalo *e bo*! kakor kdaj poprej, da je končna, definitivna zmagn boi '• ':h *e drž^v odvisna nemolo od sposobnosti veli-k"b gener?^'. kateri poveljujejo mi-'ro^kim armadam evropskih narodov. Dnevne vesti. — Državnega zbora ne bo. Predsedstvo poslanske zbornice razglaša, da ne bo zasedanja parlamenta, kakor <*o poročali različni listi, ker je sedaj v poslopju državnega zbora voiaška bolnica. — Vojni davek. Poroča se, da hoče finančno ministrstvo vendarle uvesti nov vojni davek in sicer v obliki doklade na dohodninski davek. Baje hoče obdavčiti samo dohodke nad 4000 K, in sicer z dokiado 7*%, ki naj pri dohodplh nad 20.000 K na-rnse na 4f£. Ta davek naj se vpelje s § 14. — Kakega mišljenja je Henrik Sienkiewicz? Znameniti poljski piše te]j Henrik Sienkievvicz je do vojne živel na svojem posestvu na ruskem Poljskem, čim pa se je začela vojna, se ie umaknil na Dunaj in živi sedaj v Avstriji. Od tedaj je bila njegova oseba večkrat predmet posebne po- nosti časopisja in naravno je, da Se je Časopisje posebno zanimalo, če je Sienkievicz s svojimi simpatijami na strani Avstrije in Nemčije, ali na strani Rusije. Splošna sodba je bila, da je Sienkiewicz vnet prijatelj Avstrije in da je prav zaradi tega prišel na Dunaj. Sedaj pa se ie v »Tages-pošti* oglasil anonimen dopisnik, ki tega ne verjame. Sklicuje se na to, da politični voditelji Poljakov na Ruskem nič ne store proti Pnsili. da Proglašajo za sovražnike Poljakov tiste, ki s prostovoljnimi organizacijami podnirajo avstrijsko armado in se postavljajo na stališče, da bi zmaga francosko-rusko-angl. koalicije združila vse ooHske dežele in Hm od- prla pot na BaMHco morit, tofta M nemiko-avstrtjska zoMgi proviroči-la novo razdelitev poftmk 0eM po željah Prusije. — Tmm nasproti le treba opomniti, da le Ml Henrik Slen-kiewicz vedno velik prijatelj Avstrije ter hvaležno priznaval, kako veH-ko Je storila za Poljstvo na Oall-škem, med tem ko se ie večkrat oglasil proti postopanju pruske vlade napram Poljakom na Poznanjakem. Iz tega se pa seveda Se ne da sklepati, kako stališče zavzema glede sedanie vojne. — Brezuspešni atentat. Pred par dnevi se je uradno poročalo, da so Rusi obljubili onemu, ki vjame ali ubije kakega našega višjega poveljnika 80.000 rubljev in da je bil faktično tudi Že izvršen, k sreči brezuspešen atentat na nekega našega visokega častnika. Nekateri listi so ,-ozneje trdili, da je smrt princa Lob-kovica v zvezi s tem atentatom. Princ Lobkovic, da je kot adjutant napadenega generala, prestregel mo-rilno krogljo in plačal rešitev svojega poveljnika z življenjem. Te govorice so se izkazale za izmišljene. Atentat, o katerem govori uradna vest je bil marveč naperjen proti nekemu podpolkovniku Fischerju, ki je poveljeval malim našim četam, katere so tudi še po ruskem vpadu ostale v Bukovini. Atenta* je izvršil neki romunski učitelj z revolverjem. Kroglja ni zadela nikogar. Atentatorja so zaprli in obesili. Podpolkovnik Fiscber pa je dobil visoko odlikovanje in je bi! povišan za pofkovnika. — Na južnem bojišču v Zavido-vičib je na dobljenih ranah umrl rezervni poročnik Josip Perovšek, c. kr. geometer v Krškem. Pokojnik je brat gospe dr. C e š a r k o v e, zdravnikove soproge v Mokronogu. Perovšek je bil na Dolenjskem, zlasti pa v krškem okraju splošno znan in priljubljen. V narodnem oziru je bil neomahljtv značaj. Zapušča mlado vdovo iz znane Ruprechtove rodbine. Pokojniku bodi ohranjen trajen spomin! — Brat španske kraljice padel. Princ Moric Battenberg, najmlajši brat španske kraljice, ki se je boril kot angleški poročnik na belgijskem bojišču, je padel. — Pogreša se Karel Dekle-va, pešpolk Št. 17.. stotnija 12. V zaznamku izgub št. 21 je naveden kot ranjen, a do sedaj ni nobene vesti, kje da leži. Kdor o njem kaj ve, kje leži aH Če je vjet ali karkoli, naj to sporoči njegovemu očetu na naslov: g. Maks Dekleva, Vremski Bri-tof pri Divači. — Pogreša se korpo-ral Leopold C a m p a , pešpolka št. 17.. 15. stotnija že od 8. septembra. Kdor kaj ve o njem. naj to sporoči n:etu na nas!ov: Leopold Campa, strojnik v c. kr. javnih skladiščih št 25., Trst. prosta luka. — Pogreša se Ivan Obrekar, in-fanterist 17. pešpolka, 12. stotnije. Omenjeni ni že od dne 24. avgusta dal nobenega sporočila o sebi, sicer pa tudi od istega čas naprej prihajajo vsa na njega naslovljena pisma nazaj z opazko: »26. avgusta ranjen«. Ker pa njegovi starši ne morejo nikjer izvedeti o sedanjem njegovem stanju in kje se nahaja, vljudno prosijo vse njegove znance in p-ijatelje ter tovariše, ki o njem kaj vedo, naj blagovolijo to sporočiti na naslov: Avgust Obrekar, črkostavec, firanil-niška cesta št. 7 v Ljubljani. — V ruskem vjetnlštvu se nahaja nadporočnik pri pehotneir polku št. 80 Josip Š i r c e 1 j, ki e bil v uradnem seznamku izcub naveden kot mrtev. Kakor poroča kr. danski konzulat v Rostovu na Donu, se nahaja v ondotni bolnici, je samo lahko ranjen in bo v kratkem popolnoma okreval. Poleg Sirclja se nahajajo v tej bolnici še ti-le avstrijski ranjenci: major Teodor U n a r , L R. 58., rit-mojster pl. Baumrucker, Drag. R. 15, poročnik Richter, F. H. R. 12, prostovoljec R. K a 1 d v , Hon. R. 4, poročnik dr. G. Sandor, I. R. 82, prostovoljec D. K o v a c s , f. R. 82. kadet Evg. B l e i e r, I. R. 62, nadporočnik M. Prokop, L R. 58, poročnik E. K o t v k . črnovoj. I. R. 19, nadporočnik Fr. W I a d , I. R. 95. kadet .Tos. K o n t n i a k , I. R. 97. poročnik Anton Nowotny,l.R. 15, kadet Frid. W i 11 k e . I. R. 15, poročnik Fr. H u b e r L. 1. R. 4, nadporočnik V pl. Kochanowsky,U. R. 13 in poročnik K. E 11 e r , I. R. 58. — Sin generala Dlmitrijeva je vstopil, kakor se poroča iz Sofije, kot prostovoljec v rusko armado. Nekateri sofijski listi trde, da Je ral general Radko Dimitrijev radi svojega neuspeha pred Przemvslom odstopiti. — O voM trotovKoetUi fe zda) in zdaj marsikaj pretresljivega čitati. Tako je > Berliner Tageblattc pisal te dni, da je v lichterfeltiskem lazaretu deset ranjencev, ki so jim Francozi iztaknili oči. Vodja tega lazareta profesor dr. Rautetiberg je na to pisal »Berliner Tageblattu«: »Sem srečen, da moreni DfodMHL oa JG I v»e vetU o i»U***e« let, Franc Rustja služi pri pešpolku št. °7 in je star 24 let. Trije sinovi so poročeni, dva sta bila doma, vsi so skrbeli za mater, a zdaj je starka brez podpore. 2upanstvu Skrilja bodi priporočeno, naj ubogi vdovi poskrbi kako podporo od občine ali od države. — Potreba šole. Piše se nam: Časopisje je že večkrat opozorilo občinstvo, naj v teh izjemnih časih ne smatra vsega le zz izjemno: čeprav je najvažnejša družabna funkcija motena, ne sme to v nas ustvariti razpoloženja, da gledamo tudi na druga, glavna ali postranska opravila z zavestjo, da ne morejo biti redna. Izjemni časi morajo prej ali slej tudi končati; se pa ne smemo udajati fatalizmu, temveč moramo ohraniti bol] kot nogoče duševni položaj normalnih časov in dokler mogoče tudi rednost običajnega življenja. Če je od štiridesetih milijonov prebivalcev troje, recimo tudi pet milijonov na bojišču, ni da bi morali ostali Čakati s prekrižanimi rokami, dokler honča vojna, da se še le potem zopet lotijo svojih opravil. Po izbruhu vojne se Je pojavila v ljudstvu tendenca opuščati vse, suspendirati, kar splošne potrebe le podaljšuje in obtežuje, mesto, da bi jih olajšalo in okrajšalo. V tej desorien-taciji, ki se tako lahko pojavi in je tudi zelo umevna, se je izgubila z vidika celo pomoč, ki more prihajati od šole v svrho vzpostavijenja normalnih odnošajev ali vsaj v ublaže-nje posledic njih motenja. Posebno po razglasu projekta novih naborov čmovojniški letnikov od 1878 do 90 srečate vsak dan ljudi, ki pravijo, kakor o najbolj naravni stvari na svetu: »Zdaj pa sploh ne bo več šolskega poduka.« Je to uverjenje, katerega širjenju v ljudstvu je treba najenergirneje nasprotovati, med tem ko imajo oblasti nalogo, poskrbeti pravočasno, da se ne uresniči to, česar se je bati. Nikomur ne pade na um. da ne smejo davčni uradi dalje pobirati davkov. Razume se, da se zniža število uradnikov, kakor določajo potrebe vojne, na najnižje število; toda če se naj vrši vojna, je neobodno potrebno, da davčni nradi svoje poslovanje nadaljujejo. Kakor o tem, kar se tiče nabiranja davkov, sr more sedaj trditi o različnih Ijud-skji opravkih: ne najzadnje o poslovanju šol. V minolem poletju so oblasti kazale s posebnimi odredbami na potrebo šol ter so celo poživljale učitelje, naj pričnejo s poukom na Kakršenkoli način še predno poteček) počitnice. Ni dovolj, da se preskrb-Ija delo brezposelnim, ne zadošča, da se da jesti družinam vpoklicanih, ne zadošča skrbeti za ranjence: otroci vseh onih, ki so direktno ali indirektno zadeti od vojne, imajo potrebo, da se skrbi zanje izven doma bolj kot v mirnem Času. Brez opore in vodstva staršev ne morejo otroci najti take pomoči nikjer drugje kot v šoli, kajti žene iz ljudstva so sedal prisiljene boriti se s poslabšanimi življenjskimi pogoji ter opravljati novega in več dela. Preskrbeti otrokom — v sedanjem najneugodnejšem letnem času — zavarovane, higije-nične prostore, kjer prežive večji del dneva odtegnjeni vplivom žalostnih vtisov, kjer naj se jim zdi, kot da se m' nič bistveno spremenilo krog njih in kjer naj se vzgojujejo, je prednost neprecenljive vrednosti ne le za otroke, temveč tudi za njih starše. Medtem ko so očetje v vojni nevarnosti, ni prav, da bi izgubili otroci, kakor se marsikdo boji, da bi izgubila nova generacija eno leto eksistence zaradi suspenzije Šolskega poslovanja, ki se ji je lahko izogniti, če se idt —Deadlfapje opravičeno * mv kalertti krajih, kakor n. pr. v Pulju, se skuša odpomoči z otvorjenjem privatnih tečajev, v katerih poučujejo celo učitelji, ki službujejo v armadi sicer, a imajo dovoljenje poučevati vsaj po nekaj ur vsak dan. V drugih krajih in posebno za ljudske šole naj se zaposlijo vsi učitelji, ki so še na razpolago, bodisi da so prosti radi starosti ali drugih vzrokov vojaškega službovanja, naj se vpo-rabijo tudi za zgolj deške oddelke učiteljice, kakor se je to storilo v drugih javnih uradih. Naj se gleda pri vpoklicu sposobnih pod orožje in pri črnovojniški reviziji na potrebo zavodov, katerim pripadajo učitelji in naj se pustijo pokrite vsaj najnujnejše učne potrebe. Naj se skrčijo ure učencev tudi na minimum in na] se zvišajo na najvišjo mero urniki učiteljev, a zabrani naj se nevarnost zapretja Šol, četudi ie začasnega, katerega škoda je težko preračunljiva za bodočnost, medtem ko so koristi nasprotnega evidentne. Z rednim poslovanjem šol, sicer skrčenim, a ne prekinjenim, bodo mlade generacije nadaljevale svoje priprave za vršenje družabnih dolžnosti, ki jih čakajo; družinam bodo olajšane težkoče, ki jih povzroča vojna; oni, ki najbolj nosijo težo, bodo po-tolaženi v gotovosti, da so njih otroci izven nevarnosti, da izgube kakšno leto eksistence; in vse ljudstvo bo manj deprimirano, ker bo en vzrok več izločen, da bi se čutili živeče v izjemnem času. In vzdržanje vsaj ogrodja normalnega življenja, zavest, da se vsaj najvažnejše funkcije v družbi razvijajo kakor običajno, je prvi pogoj, da se premaga kriza. — Kanclijski oficijanti in pisarniški pomočniki, ki so imeli, ako služijo v armadi, dosedaj pravico le do 3 mesečne plače, bodo dobivali v smislu naredbe celokupnega ministrstva v bodoče svojo plačo za celi čas svojega vojaškega službovanja. — Odredba za prodajalce žganja. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je odredila, da v Ljubljani oni obrtniki, kateri imajo točenje žganja za glavni obrt, t. j. ki plačujejo 90 K polletnega davka, ne smejo prodajati žganja ob sobotah ali pred prazniki od 5. ure popoldne, pa do ponedeljka ali po prazniku do 5. ure zjutraj. Gostilničarji in obrtniki pa, katerim je točenje žganja kot postranski obrt, tedaj ki ne plačujejo 90 K polletnega davka, pa ne smejo točiti žganih in opojnih pijač le ob nedeljah in praznikih dopoldne. Žganjarne v pravem pomenu besede morajo biti tedaj navedeni Čas zatvorjene. Ta odredba stopi v veljavo dne 1. novembra in zadene kavarnarje In slaščičarje ravno tako, kakor druge obrtnike, ki prodajajo (točijo) žgane in opojne pijače. Ako ne bi kaznovanje za pre-greške nič odpomoglo. se dotičnemu obrtniku odvzame obrtna pravica za žganjetoč. — Avstro-ogrska banka je obrestno mero znižala od 6% na 5V2%. — Kolera. Ministrstvo razglaša, da so se 29. t. m. zgodili naslednji novi slučaji kolere: na Dunaju, v Eit-wegu na Koroškem in v Plznu po en slučaj, v Kralj. Vinohradih 4 slučaji, v Brnu. v Vel. Niemčicih, v Bfetisla-vi, v Ta sovu in v Tovačovu na Mo-ravskem po en slučaj, v Moricah in v Moravskih Hranieah po dva slučaja, v Hodolanih pri Olomucu pet slučajev, v Opavi devet slučajev in v Oderbergu pet slučajev. Po večini so zboleli iz Galicije došli vojaki. — Dne 28. so se zgodili novi slučaji kolere: na Dunaju dva, v Klosterneu-burgu dva, v Dunajskem Novem mestu, v \Volfsbergu in v Plznu po en, v Jožefovem pet, v Kromerižu in Kfelovu po en. v Modolanih pet, v Opavi dvajset, v Erlavu v Sleziji 1 in v Galiciji kakih sto. — Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« poje ob ugodnem vremenu v nedeljo, na praznik Vseh svetih, ob pol 4. popoldne na pokopališču pri Sv. Križu tri nagrobnice. Deželnoobrambno sodišče v Gradcu. 2e v začetku tega meseca je bil izpuščen iz preiskovalnega zapora tudi jurist Filip Omladič iz Bra-slovč. »Milijonski dedič,« razposajena burka v treh dejanjih, predvajala se bode od jutri naprej v kinematografu »IdeaU in bode gotovo dosegla največji uspeh smeha. Tudi ostali spored je izvrstno sestavljen in se nahaja tudi velezaniv Eikov teden. V mesta! klavnici so v času od 18. do 25. oktobra t. I. zaklali 08 volov, 9 bikov, 20 krav, 247 svinj, 126 telet, 72 ovac in 26 kozličkov. Uvoz mesa v mesto je znašal 1021 kilogramov. V mesto so pripeljali 6 svinj, 23 telet, 2 kozlička in 1 govedo. Inojatn poročila. ATStro-Ogrska b—ki JfrŽggfe a oktobra,^ (Kor. BTidJ Omenila svtt AvstaoHOgrsto banke je Imel 29. t. m. pod predsedstvom guvernerja tajnega svetnika dr. Popovića sejo, v kateri le bilo sklenjeno znižanje bančne obrestne mere za pol procenta. Tudi je sklenil generalni svet, če bi se izvedle posojilne operacije, kakor jih nameravata obe finančni upravi, da bodo fungi-rali bančni zavodi kot vpisovalnice in da se bodo prevzemali v lombard titri novega posojila in eventualni in-terimni izkazi za obrestno mero, znižano za 1/2%, torej za eskomtno stanje, sicer pa po splošnih določilih. Generalni svet je sklenil darovati vojni bolnišnici budimpeštanskih kreditnih zavodov 100.000 mark. Smrt umetnika. Dunaj, 30. oktobra. (Kor. urad.) Bivši dolgoletni načelnik združenja dunajskih umetnik, profesor Rudolf vitez W e y r, je umrl. Dosegel je starost 86. let. TURSKO BRODOVJE ZAČELO S SOVRAŽNOSTMI PROTI_RUSIJL Petrograd. 29. oktobra. (Kor. urad.) Preko Berolina. — Petrograd- ska br? agentura poroča: Med pol 10. in pol 11. dopoldne je neka ttirgka^križarka s tremi dimniki obstreljevala v Teodoziji kolodvor, ka-tedralo, grško cerkev in skladišča v pristanišču ter poškodovala pomole. lun vojak je bil ranjen. Poslopje podružnice ruske banke za inozemsko trgovino je začelo goreti. Ob pol 11. zjutraj je odplula križar ka prot i jugozahodu. V Novorosijsk je dospela turška križarka »Hamidie« ter pozvala mesto, naj se vda in izroči mestno imetie, sicer bo mesto bom-bardirala. Turškega konzula in njegovo osobie so aretirali. Križarka je zonet odolnla. Ministrska kriza v Italiji. Rim, 29. oktobra. Sonnino, kateremu je Salandra ponudil portfelj zunanjega ministra, je ponudbo po daljšem premisleku zavrnil ter odpotoval iz Rima. Omejena plovba v Themsi. Frankfurt, 29. oktobra. (Kor. ur.) »Frankfurter Zeitung« javlja: Kakor poroča »Handels och Sjofartstidning« v Goteborg, je izliv reke Themse sedaj zatvorjen za plovitbo z izjemo dveh ozkih voznih pasov. Zeppelin nad Parizom. Frankfurt, 30. oktobra. (Kot. i| Kakor javlja »Frankfurter Zeitung«, poroča »Aftenbladet« v Goteborgu iz Pariza: V sredo se je pojavil Zeppe-linov zrakoplov nad Parizom. Vrgel je šest bomb, od katerih so tri po^ vzročile večjo škodo. Ubitih je bilo 8 oseb, ranjenih pa veliko število. Francoski letalci so skušali napast! zrakoplov, ki pa je ubežal v oblake. Boji pri Tslngtavu. Pariz, 29. oktobra. (Kor. urad.) »Agence Havas« javlja iz Tokija: Zaščičena križarka »Čitose« je dne 15. in 19. t. m. odbila napade dveh nemških vojnih ladij in jih pognala, nazaj v zaliv Kiaočav. Vreme je preprečilo takojšnji napad na Tsingtav. Neprestano obstreljevanje s kopnega in morja je provzočilo trdnjavi težke izgube. Mnogo min se je odtrgalo in ugrožajo sedaj parobrodstvo v Tihem Oceanu. Proti Nemcem In Avstrijcem. \ London, 29. oktobra. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Toronta z dne 28. oktobra: V Otavi je policija preiskala vse hiše sumljivih Nemcev, Avstrijcev in Ogrov. Angleško društvo »Tmperial Association« v Toron-tih je sprejelo resolucijo, v kateri zahteva, naj se zapro vsi Nemci, Avstrijci in Ogri v koncentracijskem taborišču. Angleži proti Nemcem. Berolin, 29. oktobra. (Kor. ur.J »Lokalanzeiger« javlja: Glasom brzojavke, ki jo je dobila tukajšnja eksportna tvrdka Arnhold, Karberg & drugovi od svojega zastopnika iz; Hongkonga, morajo nemški državljani tekom 8 dni zapustiti mesto. Ta ukaz angleške vlade zadene okrog; 400 oseb in številne tvrdke. Nevtralnost Panamskega prekopa. New York, 29. oktobra. Zedinje-ne države in republika Panama sta sklenili pogodbo, glasom katere ložje varujeta nevtralnost panamskih pristanišč in kanala. Namestnik državnega tajnika Je izjavil, da hočeta obe državi preprečiti zlorabo gostoljubnosti teh pristanišč s strani vojskujočih se drŽav. Vojne ladje teh držav, ki so se ustavile v katerem koli panamskem pristanišču, se tli mesece ne smejo zopet vrniti v kako vungo pantmsco wiwinwc& Stran 4« JLOVBNSKl NAROD«, 4m M. oktobra 1914 268. ttev. Ini stat * Kdej so bOe prve botmbe b-oajdeoe? V današnjih vojnah igrajo bombe m šrapneli vseh vrst velikansko vlogo in so naravnost odločilne za izid vsake bitke. Marsikdo se je že vprašal, kdaj so bile bombe iz-najdene. Zgodilo se je to že 1. 1590. Takrat je kralj Henrik IV. oblegal Pariz, a oblegancem je kmalu zmanjkalo municije. Začeli so zbirati po mestu odpadke železa in ž njimi napolnili svinčeno krogljo. To krogljo so najprej razgreli na ognju in jo potem izstrelili. Naučili so se kmalu razgreti krogljo tako, da se je, izstreljena, razletela ravno takrat, ko Je priletela med sovražnike. * Maksimalne cene za živila v Nemčiji. Nemška vlada je uvedla maksimalne cene za živila. Uradni nemški list utemeljuje ta ukrep ter izjavlja, da je zgolj profilaktičnega značaja. »Pripraviti se moramo pravočasno na to, da bo vojna trajala dlje, kakor do prihodnje letine. Radi tega moramo poskrbeti, da bomo tudi dalje založeni in da nam bo treba tudi še prihodnje leto živeti od letošnjih pridelkov. Predvsem je treba skrbeti, da nam ostane zadostna pšenična rezerva. K pšeničnemu kruhu bo treba dajati najmanj 10°^ rže-ne primesi. Ustanoviti bo sušilnice za krompir, da dobimo potrebno množino krompirjeve moke. Maksimalne cene se določijo za pšenico, rž, krompir in ječmen, za oves pa ne. Maksimalne cene znašajo za pšenico 260-50 mark, za ječmen 205 do 210 mark za tono. * Humor iz lazaretov. V groznem ovzdušju vojaških lazaretov cvete tudi zlati umor. Neki brnski list je nabral v tamkajšnjih bolnišnicah nekaj veselih prizorov: Na postelji leži težko ranjeni desetnik - Rusin. Godi se mu že precej dobro — navzlic temu pa ima obraz silno skrbno naguban. Zdi se, da misli vedno na neko jako važno in resno stvar. Ogovorim ga. »Kaj te pa tako skrbi?« »Veš, tovariš, izgubil sem pri Lublinu nogo. Ostala je tam —« >To bi težko našel« mu pripomnim. »Seveda težko. Vrag vzemi nogo. Toda ostala je tam s škornjem.« »------- —?« »Stvar je namreč ta. V škornju sem imet hranjen svoj denar. Misliš, da ga bom dobil nazaj, ako se noga najde?.« — Ranjenca obišče njegovo dekle. Mlada, sveža, vesela punca. Pričo nas ga poljublja in mi se vrtimo v svojih posteljah od same zavisti. Naenkrat pravi srečni tovariš: »Glej, kako so nevoščljivi. Daj no vsakemu en poljubček.« Punca se zasmeje, zardi, toda korajžno pristopi k vsakemu ranjencu ter ga prisrčno poljubi. Zadnji sem na vrsti jaz. Dotim poljub ter si hitro še enega ukradem. »Ali Ti dišijo?« me vpraša srečni zaročenec. ^>0 jej!« »Milena daj mu še tri povrhu • se obrne s svojemu dekletu. In dobil sem jih, slastne in sladke. Cela bolnišnica me je zavidala. — Pešca B. je strašno mrzelo, da je dobil rano v oni del telesa, kjer se ž njo baš ni mogel ponašati. Dostikrat smo ga radi te nesrečne rane »vlekli«. — Neki dan pride visok obisk. Visoke dame so bile z nami silno ljubeznjive in so nas tudi izpraševale po ranah. Tudi pešca B. so vprašale kje ima rano. Toda tovariš B. se je delal kakor bi spal in ni dal nobenega odgovora. Tu se naenkrat oglasi mastni glas dovtipnega soseda trpina: »Prosim Blagorodje, on ima rano v mezzani-nu.« — Pešec vpraša poddesetnika: »Od koga si dobil pismo^. »Ne vem, kdo mi piše, pozabil se je podpisati. Pisave tudi ne poznam. Mislim pa, da je to moj strijc, kak tovariš, ali pa gostilničar domačega mesta. ^ Zakaj?« »Ker pravi: Ako Ti je mogoče, prihrani si sedaj nekoliko denarja, da mi plačaš dolg^r Umrli so v Ljubljani: Dne 26. oktobra: Ivan Sedlar, sin mizarskega pomočnika, 5 tednov, Streliška ulica 15. Dne 27. oktobra: Terezija Mi-klič, rejenka, 5 tednov, Pod trančo štev. 2. 5a*alnii lis* absein 4 sira?. Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. Vabilo aa narofto. )• • smea {mi pmi?a, ii sssDjssJ* sa pasta* » «a sest ftt ttrrakt. jim mir velja t LJasijasf m sva s*tiH)ia. Vse teta... B a*— I četrt Itn... B •>— Pal teta ... a lf>_ I Ei atstc... 9 a*— V saravslavs prejema sa aeeec B 1-00. Sseliljaajca te tetu t Avstriji Tel)*: f M lete ... B a*_ I Četrt teti .. B 0*0 NI teta ... „ ta«— I Ei Mesec .. m l-SO U Neacijo m tete 30 B. Zi Aaerfke ta trt*t delete vse lete 3S B. ■MT Naroča se lahka z vsakim iaevea. a krata se nori poslati tadl aaracaiaa. tragate se se oziramo aa doticao oaredte. Pri reklamacijah aa] se eavede vedno daa zadnjega plačila aarotaiae. oW list se ostavlja 10. dan p« potekli aaro tmini »rez ozira vsakcaiat kdor je ae vposlje o praven časa. BiranSUn JjjBjji to*V Neteoroioftiino poročilo^ Vliti« m« BMjea 3M-: Meniji traćai tlak 7M «• rLJLBLUANA KOMSNBKEGA ULICA 4' SEFzoR/sa^cpi^iAi^D^ra.I^RGANC Prešernove slike intih i Niiii p ititKi UTOtli Iv. Bonač v Ljubljani tema allkl i kres. 372 Cas !s'"Je St, j 1 7«te '■*£ fS Vehovi Ncbo ¥tlJ* v mm £ 2 29. k pop. I 723 4 j 110 !sl. vzsvzh! dež ., 9. zv. 726 3 ; 79 | si. jzah. j jasno 30 j 7. zj. 729-3 51 si. svzh. oblaCno Srednja včerajšnja temperatura 9 4«, norm. 7 8' Padavina v 24 urah mm 40 1. ■oflT Prodajo se ~W 2 otroška vozička Ib ie malo rabljem« 3633 kopoma bono. >Cagdić, Janez griiiova nI 8] 11. Pristen dober brinjevec se dobi pri 43 L SEBEHIRU V Soot Sliki. jffflrija drogerija ia futomanufaktnra Ljubljana, Seleoburgova ul. 5 priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov kakor: Lysol, Lysoform, Kreolin, Formalin, Forma! i nove pastilje, karbolova kislina, karbolovo apno. Potrebščino za postrežbo bolnikov in ranjencev, obvez fai gumastega blaga, konjaka, ruma in čaja. ^ero/orm. Fitkiinra. ferolia. =iŠ=l$^=^^^; V\ Anton Baiec umetni in trgovski vrtnar nzsni« • p.a. mamiti, sa k rrtaji njeni 127 cvetlični salon I samo pod Jrančo l\a. Z. p.l.g GaTlJars&ega atesta. Mb zala sili ran. %&iwfc Wm, mm, Ww iti Zaaaaja naročila tocao. Vrtnanla ei Tržaški roti II. k U jesenska ib zini wm priporoča tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica št. 9 stojo bogato zalogo izoitBvIieaife ollek za gospode in dečke ter mičn* novosti i tabli za tat i sil Ceniki zastonj in franko InVllBUAlVSKI ZUON Jfesečaik n tajiženost ia prostrto. sVetalk XXXI V. (1M4). •vat itnit30h,niM BOMOSSjeJi aetota »» ttiakuhk ppMarasiu tlakanaM v LiablJanL Stanovanje z dveh sob, kopalnico in pritiklinami Je eiiatl a L aoTesabreos. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«« 3097 Deklica stara 16 let, boljše rodbine Seli •topiti takoj v kako primerno službo. Najraje na deželi. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar». pod „Deklica 3640". 3640 £jubljan$ko (prej angleško) skladišče oblek priporoča svojo bogato zalogo razne ^^ kožuhovine ^^ za dame in gospode v najnovejših krojih po priznano najnižjih cenah. ■# Ogromna zaloga najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke. & gernatooic, Sfabjjana, Mestai trg $*6. C. kr. avsirlfske državne železnice. VOZNI RED Izvleček z vol javnostjo od 1. septembra 1914. Z veljavnostjo od 1- septembra 1914 bodo vozili do preklica v okraju tuUajšnega ravnateljstva soodaj navedeni vlaki po od 1. maja 1914 veljavnem poletnem voznem redu. Teh vlakov se lahko poslužujejo vsi civilni potniki brez prisilnega legitimiranja. Civilni potniki, U se pellefo v Poli, moralo Imeti legittmaclle od c i. kr. poveljstva vojne Inke v Palio. ODHOD Is LfablfsBe glavni kolodvor, samo oseosi vlavl: 6-00 zjutraj v Kranj (Tržič), Jesenice, v Trbiž. 8-09 dopoldne v Grosuplje Kočevje), Trebnje (Sr. Janž), Novo mesto, (Straža- Toplice), Bubnjarci. 11-SO dopoldne v Kranj, Jesenice. Trbiž. 12*52 popoldne v Grosuplje, Trebnle, Novo mesto (StraZa-Toplice), Bubnjarci. 0-2f »veter v Kranj, Tržič, Jesenice, Ce- i-jvec Čez Salcburg na Dunaj. e-ae zvečer v Giosuolje (Kočevje), Treb- n;e. Novo meso, Bubnjarci. PRIHOD v Lmbljano glavni kolodvor, esT!ml vleki: 7*35 dopoldne i7 Jesenic, Kranja (Tržiča). Š*5S dopoldne iz Novega mesta, Trebnjega 'St Janža), Grosnplja (Kočevja). 11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Kranja 2-35 popoldne iz Bubnjarcev, Novega mesta (Straže-Toplic), Trebnjega, Grosuplja 8-20 ponoči iz Trbiža, Jesenic, Kranja, (Tržiča). 9-23 ponoči iz Novega mesta, Straže-Toplic), Trebnjega (St Janža). Grosuplja. (Kočevja). Kamniška železnica. ODHOD s driavnega kolodvora v Kamnik s mešanimi viski 7-40 dopoldne in ob 7-is zvečer. PRI30D Is EaouUka v LJablJano ob 6-42 zjutraj in ob 2*41 popoldne. Cfcr. tiržavno-ielszniško ravnateljstvo v Trsta. Le nič strahu pred azijsko kolero, ker se pred to kužno boleznijo lahko varujemo s higieničnim življenjem. Imeimo želodec v redu in pazimo na največjo snažnost. Umijmo si več« krat na dan obra^. in roke in vlijmo vselej v vodo za umivanje nekoliko razkuževala Lysoforma. Po preizkusu slovitega Greifswaldskega zavoda tajnega svetnika prof. Loefflerja uniči 2% Lvsoforma v eni minuti bacilne kulture kolerinega vibriona. Lysoform naj bo v zalogi povsod. Cene originalnim steklenicam so K —80, 160, 2*80 in 4*60 v vsaki lekarni in drogeriji. Na željo pošljemo vsakemu gratis in franko jako zanimivo brošuro kralj. svetnika dr. Aladar Kovacha, ravnatelja rešilne družbe, pod naslovom »Kako se varujemo kolere«. Večjim firmam pošljemo tudi po več eksem- plarov. Dr. Keleti & Muranyi kem. tvornica Ujpeet. Ostanki •sloake pošiljamo s pette VSald iem takoj ko dobimo naročilo. Naslov sa pisma zadostuje 3345 s^i Istf 11jiMja i frbfsvfB lirj ^ j rtfttj! IIDlia ftin JEllEr, IJlUJiH li/5 isftdk su ni s sebi. ZStmtti vH tatt h i m aMaka m OsMI aa aalaga. i OJfaMOJ prodajajo aa vsako wnšš ia Mtol* sa skqro patavtOM :: MM aa salogi pri podjetju ::