Izhaja vsako sredo Cene: Letno din 32'—, polletno din 16'—, četrtletno din 9'—, inozemstvo din 64'— Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO" ..................-..........— i—..... i .....i" '■ ...... ! Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cene lnseratom: Cela straa din 2000 —, pol strani din 1000 —, četrt strani din 500'—, '/• straž* dih 250—, «h« strani din 125 — Mali oglasi vsaka besefia din 1'—* lr. stojatiiiiofii v Mcmclil Prehod časa iz starega v novo leto daje povod in pobudo vsakovrstnim voščilom, kojih jedro je želja sreče. Subjekt (nosilec) sreče naj bi bil posameznik, pa tudi združba, občina, država, narod, človeštvo. Ni pa sreče, osobito ne za narode in države brez miru. To veliko misel je prav krepko poudaril papeški nuncij Orsenigo, ko je pretekli teden na čelu diplomatskega zbora v Berlinu čestital za novo leto nemškemu kanclerju Adolfu Hitlerju. Rekel je to-le: »Svet mora tudi v urah najponosnej-šega veselja in resničnega gmotnega napredka od dne do dne jasneje videti, da brez miru ni človeške sreče. Celo med največjim oboroževanjem si človeštvo neprestano želi miru. V soglasju s to težnjo izrekamo tudi mi željo, da bi novo leto prineslo človeštvu pravo pomiritev duhov. Želimo, da bi se vendar že vsi narodi združili v pravičnosti in ljubezni do bližnjega, želimo, da Vsemogočni usliši naše želje, ki izražajo našo vzajemno nado, in naj bi dal, da bi v novem letu vsi državni poglavarji v veliki meri pripomogli k ustvaritvi svetovnega miru.« Ustvaritev in ohranitev svetovnega miru je predvsem naloga tiste mednarodne ustanove, ki je vznikla iz mirovne ideje. To je Zveza narodov v Ženevi. Naslov mnogo obeta, uspeh pa ni bil dosežen, ker Zveza ni nikdar bila združba narodov, marveč samo posameznih držav z različnimi režimi. Velesile so se Zveze polastilej kot orodja svoje lastne politike, niso pa imele pred očmi splošne blaginje vseh narodov in držav. Demokratična ideja enakovrednosti in enakopravnosti vseh državi se ni nikdar mogla udomačiti v ženevski mednarodni ustanovi. Morda je to bila posledica obžalovanja vrednega dejstva, da se je prva demokratična država na svetu (Zedinjene države Severne Amerike), ki je idejna mati te mednarodne mirovne ustanove, takoj po njeni ustanovitvi iz nje umaknila. Zveza narodov je sedaj v težki krizi. Ali bo prva mednarodna mirovna ustanova prebolela težko in nevarno krizo, ki se v njej nahaja? V sedanjih prilikah je to v veliki, morda v največji meri odvisno od sodelovanja Zedinjenih držav. Predsednik Franklin Roosevelt je prvi borec ne samo zoper fašistično nacionalistične in komunistične diktature, marveč tudi za svetovni mir. Kot varuh tega miru se hočejo Ze-T In jene države najmočnejše oborožiti na kopnem, na vodi in v zraku. Ako bi te države z vso svojo močjo sodelovale s pravimi poborniki miru, bi bila Zveza narodov v obrambi svetovnega miru kos vsem državam z drugačno usmerjenostjo. Iz Beograda je oznanjen z dne 14. januarja program šestdnevnega bivanja našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Nemčiji. Dr. Stojadino-vič se je pripeljal s svojim spremstvom 15. januarja v Berlin. Nemčija se je pripravila na sprejem našega šefa vlade in iz tega dejstva se da sklepati, kolikega pomena je ta državni obisk za nemške merodajne kroge. Predvideni so slovesni obedi pri nemškem zunanjem ministru Neurathu, pri ministrskem predsedniku Góringu in v ponedeljek 17. januarja av-dienca pri kanclerju Hitlerju. Prvi dan obiska je položil dr. Stojadinovič med vojaškimi svečanostmi venec z jugoslovanskimi barvami na častni spomenik »Pod Poslanci iožiio ministra Čehoslovaški p-avosodni minister dr. Derer, član socialistične stranke, je v nekem dopisu, objavljenem v listu »Bohemia«, očital slovaškemu voditelju prelatu Hlinki, da je večkrat izdal čehoslovaške interese ter delal - dvse nedostojno poli- lipami«. Koj za tem Bledijo njegovi obiski pri nemškem zunanjem ministru von Neurathu, pri ministrskem predsednika Görin gu in pri vojnem ministru Blombergs V nedeljo je bila v drž. operi slavnostna predstava v počastitev jugoslovanskega gosta v spremstvu vaeh v Berlinu u mudečih zastopnikov tujih držav. Generaloberst Göring je povabil dr. Stojadi-noviča na lov v okolico Hannovra. Naš predsednik vlade je za Mussolini jem prvi inozemski državnik, kateri si bo lahko ogledal nemško tovarno za orožje v Esse-nu. Iz Essena se bo odpeljal dr. Stojadinovič v München in od tam se bo vrnil preko Avstrije v Beograd. tiko. Njegove sedanje sodelavce pa je poimenoval z žaljivimi priimki. Zato so slovaški poslanci, senatorji in drugi sodelavci voditelja Hlinke — 40 ljudi — vložili tožbo zoper ministra, da bi pri sodišču dobili zadoščenje. V japonskem listu »Niši-Niši« je napovedal baron Goh, predsednik japonske Gospodarske zveze, da zahtevajo stroški /ojne s Kitajsko nova, in sicer velika posojila. Ako bi se izdali samo novi državni papirji brez povečanja davkov, bi to bila inflacija. Kaj pa inflacija pomeni, je dokazala Nemčija po svetovni vojni. Predsednik baron Goh tudi opozarja na nemir, ki je zavladal mesto služila skoraj pol stoletja, bo.".~ t plačn'1-' Spuhlja pri Ptuju. Dne 13. januarja smo položili k večnemu počitku Jakoba Serdinšek, 71 letnega posestnika v Spuhlji. V mlajših letih je bil dolgo časa občinski odbornik in ves čas odkar se je priženil pred 36 leti k Petrovičevi hiši, zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Pokojni je bil zgleden družinski oče in mož ter zapušča ženo in štiri že preskrbljene otroke. Izredno lepoi število udeležencev pogreba je viden dokaz, kakoi priljubljen in spoštovan je bil od vseh. Ohranili ga bomo v prijaznem spominu! — žalujočim naše sožalje! Noršlnci pri Ljutomeru. V nedeljo 3. januarja je umrla nagle smrti žena in posestnica Otilija B r u n č i č , rojena Slavič iz Noršinec. Dopolnila je najlepšo dobo življenja 38 let. Delovala je 13 let kot gospodinja na kmečkem domu ter bila navdušena za napredek in procvit gospodarstva na kmečki grudi. Pokojna je bila dobra žena in krščanska mati svojih otrok, od katerih je zapustila mladoletno hčerko, ker je sin podlegel leta 1932 operaciji slepiča. Pogreba rajne se je udeležilo veliko število ljudi ter domača gasilska četa, ki ji je izkazala zadnjo čast. Za njena dobra dela naj ji bo Bog plačnik — žalujočemu možu, hčerki, bratu in rodbini naše sožalje! Rečica ob Savinji. Tukaj smo položili k večnemu počitku Marijo J e r a j , rojeno Petrin in po domače Praznikovo mamo. Rajni je umrl pred 24 leti mož in jo ostavil samo z majhno deco. Delavna ter skrbna gospodinja in vzor matere je s svojo pridnostjo in z božjo pomočjo ohranila dom in svojih otrok ni samo krščansko vzgojila, ampak jih je v težavnih časih doštudirala. Sin Jože je doktor bogoslovja in profesor na mariborski bogoslovnici. Sin France je vojni kurat, najmlajša hčerka je pa učiteljica. Preskrbljeni so tudi ostali otroci. Praznikova mama je uživala zadnja leta svojega trudapolnega življenja največje in zasluženo veselje v krogu svoj'h otrok. Pogreb je dokazal njen ugled ter priljubljenost v domači župniji in pri sosednih. Zadnjo pot je posodilo blagi mami 14 duhovnikov, gasilska četa z zastavo, Marijina družba mater z zastavo in do 800 pogrebcev. Pogrebne obrede je opravil domači g. župnik, ki se je tudi ganljivo poslovil od nezabne mamice in se je vsem zahvalil za tako številno zadnje spremstvo. Pravi krščanski materi poplačaj Vsemogočni ves njen trud in trpljenje z večnim veseljem nad zvezdami — preostalim naše sožalje! Gaberce pri Rogaški Slatini. Zatisnil je svoje trudne oči po dvemesečni hudi bolezni skrbni in spoštovani Franc D r o f e n i k , posestnik v Gabercah. Rajni je bil dolgo vrsto let zvest naročnik »Slov. gospodarja«. Še v bolezni, dokler so mu moči dopuščale, mu je bil v veliko razvedrilo. Počivaj v miru, dragi Franček — družini naše sožalje! Sv. Peter pri Mariboru. Prvo nedeljo v februarju, to je 6., se vrši po večernicah v samostanski šoli običajni mesečni sestanek prosvetnega društva. Na dnevnem redu je zanimivo predavanje, h kateremu so vabljeni vsi šentpeterčani. Sv. Lenart v Slov. goricah. Katol. prosvetno društvo »Zarja« ima svoj redni občni zbor v nedeljo 23. januarja ob treh popoldne (po večernicah) v dvorani Narodnega doma v Sv. Lenartu. Na občni zbor so vabljeni vsi člani društva in tudi prijatelji. Ker za vsako faro pomeni občni zbor društva nekak farni parlament, zato le vsi polnoštevilno na občni zbor, da pregledamo dosedanje in se navdušimo za bodoče delo! Po občnem zboru bo igra »žrtev spovedne molčečnosti«. Sv. Anton v Slov. goricah. Prosvetno društvo ponovi na antonjcvško nedeljo, 23. januarja, ob treh popoldne v Društvenem domu lepo in poučno igro v petih dejanjih »Pozna pomladi. Vabite se vsi Antonjovčani, stari in mladi, kakor tudi sosedje, da se te prireditve gotovo udeležite! Gornja Radgona. V nedeljo 23. januarja se vrši po večernicah občni zbor Prosvetnega društva v posojilniški dvorani. Prosvetno delo v Gornji Radgoni je zelo razgibano na vseh področjih. V zadnjem času se je zelo živahno razgibal poleg fantovskega odseka aira-Vaj, ki ima redne tedenske sestanke a »ijnptii.. /r.i predavanji In telovadbo. Vse člane ln pri)*', ije naše ga društva vabimo, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže. Ormož. Katoliško prosvetno ileruitvo priredi v nedeljo 23. januarja ob pol siirih popoldne v Klctarski dvorani ljudsko igro v petih dejanjih »Guzajc. Igra, ki je zeio napeta, je povzeta po znani povesti z istim naslovom, ki jc svoj čas izhajala v »Slov. gospodarju«. Braslovte. Katoliško prosvetno društvo Orla-vas uprizori v nedeljo. 23. januarja ob treh popoldne v društveni dvorani lepo Medvedovo dramo »črr.ošolec« v ptlih dejanjih. Vabimo va*. da pridete! Hopisî Anauda Mahidol, 12 letni slamski kralj, pri smučanju v Švici. Francov general Aranda (desno) se razgovarja s častnikom za fronto o položaju pri Teruelu. Prevalje. V minulem letu je bilo v naši župniji rojenih 73, med temi 39 dečkov in 34 deklic, nezakonskih je bilo 16. Umrlo je 64 ljudi; najvišjo starost je dosegla Neža Rauc, in sicer 97 let. Omenjeno je birmal škof Slomšek. Pod zakonski jarem je šlo 28 parov. — Leto 1937 Prevaljčanom ni bilo bogvekaj naklonjeno. Pridelki so bili skrajno slabi. Les je sicer v ceni poskočil, vendar še ne do takše višine, da bi naš kmet mogel zadostiti vsem potrebam, ki jih ima. Brezposelnost ni prav nič pojenjala, le v poletnih mesecih je našlo zaposlitev nekaj delavcev v novih rudnikih, in to pri rudokopu na Lomu in v premogovniku na Holmecu. Pri premogovniku, ki je sedaj last Prometnega zavoda d. d. Ljubljana, je bilo odpuščeno vse delavstvo razen par, ki še v naprej vršijo raziskovalna dela, ki pa niso iz naših krajev. Pri obeh omenjenih rudnikih so izgledi dokaj dobri, tako da je upati, da bo za spomlad našlo zaposlitev precej delavstva. Iz Leš so odšli v Francijo trije delavci, ki so bili tam sprejeti v delo. Nekaj jih pa še čaka, da t odo poklicani v Belgijo. Je pač žalosten dokaz, da morajo naši ljudje v tujino s trebuhom za kruhom in tako večati našo deseto banovino. Iz Prevalj v Dravograd se je preselil s 1. aprilom sedež okrajnega glavarstva, vendar se sedaj čujejo vesti, da bo ukinjena tudi sodnija v Prevaljah, prav tako tudi v Marenbergu ter se Mohamed Mahmoud, predsednik nove vlade v Egiptu. Ada Luni, velika dobrotnica šangaja. Imenovana vodi skrb za stotisoče, ki so bili v japonsko-ki-tajskl vojni ob streho in se potikajo v porušenem mestu brez hrane. obe sodišči združita v Dravogradu. Pa kolikor smo poučeni od pristojnih strani, to najbrž ne bo resnica. Sv. Križ nad Dravogradom. Preteklo leto je pri romarski cerkvi sv. Križa 32 gg. duhovnikov darovalo 202 sv. maši, opravilo 16 romarskih pridig in podelilo 5001 sv. obhajil. Skozi vse leto je vsak petek ob 9 ena ali več sv. maš, ob shodih pa so večje slovesnosti. Ob prvih petkih imamo še posebno pobožnost presv. Srca Jezusovega s sledečim sporedom: ob 8.30 se izpostavi Najsvetejše, nato sledi sv. maša, kratek nagovor z litanijami, nato še ena slovesna sv. maša. Prijatelji in romarji sv. Križa, na svidenje! Vuhred. G. Pavel Minarik, tukajšnji trgovec, je 15. januarja praznoval desetletnico častne službe predsednika cerkvenokonkurenčnega odbora. Pod njegovim predsedstvom se je izvršilo precej popravil pri cerkvi, pri župnišču in nov nadarbinski hlev. Sedaj pa ga še čaka eno veliko delo: postavitev mežnarije, ker imajo najeto-stanovanje za cerkovnika samo še za tri leta. Ob desetletnici mu izrekamo za vso njegovo skrb prisrčni: Bog plačaj! — Cesta Vuhred— Ribnica na Pohorju. Vsled naraščajoče lesne industrije in lesnih trgovin v Vuhredu narašča tudi vozovni in tovornoavtomobilski promet na tej cesti. Radi tega velikega prometa že tudi cesta, ki je bila zgrajena za vozovni promet z volov-sko vprego, ni več kos svoji nalogi. Nujno bi bilo potrebno to cesto izboljšati. Predlansko spomlad smo čitali v »Slovencuk, da je g. ban načrt za izboljšanje ceste že odobril. Sedaj s težavo čakamo, da bi se delo či&prej začelo. ■ Sv. Primož na Pohorju. S pomočjo banske uprave in CM družbe, lesnih in drugih trgovcev iz Vuzenice in Slovenjgradca ter Maribora, kakor tudi nekaterih drugih dobrotnikov, zlasti še g. Antona Verčka iz Varaždina se je priredila na naši šoli lepa božičnica. Najprej so uprizorili šolarji ganljivo igro »Sirota Jerica« z dobrim uspehom. Zahvala gre v tem oziru predvsem gdčni Ledinikovi Ančki, ki se je veliko trudila z otroci in jih vadila. Nato je sledilo obdarovanje otrok. Izmed 92 šolarjev, kolikor jih šteje naša dvorazrednica, jih je prejelo nad 80 razne komade oblačil, tako 13 parov čevljev, storjenih hlačk in dekliških kril ter vesti, mnogo blaga za obleko, veliko komadov mila, darovanega od »Zlatoroga«, čepic, nogavic, zvezkov itd. Tudi vsak ostalih je prejel vsaj majhno darilce. POZNATE »NEDELJO«? »Nedelja« je edini slovenski verski tednik, izliaja vsak teden na 16 straneh, ima lepe slike in stane celoletno samo 24 din. Celoletni naročniki so zavarovani za slučaj smrtne nesreče za 1000 din. — Dosedaj smo izplačali že v 16 primerih. Med ponesrečenci je bilo sedem kmetov, dva železničarja, dva zidarja, pet iz raznih stanov. Sorodnikom je bila zavarovalnina vsaj v prvo pomoč v nesreči! »Nedelja« se naroča v Mariboru, Koroška cesta 5. Vsa čast in hvala g. šolskemu upravitelju, ki je imel veliko truda in skrbi z zbiranjem! Kapla. Precejšnja zima nas je obiskala. Sneg je že pred tedni zapadel, nato je pa pritisnil občuten mraz. Vsega tega so veseli naši vozniki in kmetje, ki imajo precej lesa spraviti. Napravile so se lepe gazi za vožnjo, da lahko vozijo toliko, kolikor se jim zljubi. Naša mladina se je v cerkvi začela dobro postavljati z lepim petjem. V tem oziru gre hvala našemu učitelju in organistu, ki se zelo trudi za lepo petje. Res lepo je, da se je pri nas uvedlo ljudsko petje! Sv. Lovrenc na Pohorju. Pregled po naši, 3000 duš broječi župniji nam za minulo leto kaže sle- Oktavian Goga, šef romunske vlade, v katerega so vprte oči vsega sveta radi odločnega proti-judovskega nastopa. dečo sliko: živih se je narodilo 67, 44 dečkov in 23 deklic. Malodane povsod se rodi več dečkov kakor deklic. V šiški pri Ljubljani že jadikujejo, da v nekaj letih ne bodo imeli več zadosti nevest, ker se jim je narodilo lani 22 dečkov in samo 12 punčk. Naj se potolažijo, nevest stradati ne bo treba. Kljub temu, da se Društvo narodov v Ženevi »v potu obraza« trudi za mir in spravo, se narodi neprestano tepejo zdaj v enem, zdaj spet v drugem delu sveta. Pri tem pobijejo seveda največ krepke moške mladine. Od tam si naročimo potrebno število nevest in vsa stvar se bo poravnala brez advokatov in brez Društva narodov. Nekateri bodo imeli pomisleke zaradi jezika. Brez strahu! Slovenci se moramo že od nekdaj učiti zraven svojega še kakšen drugi jezik. Ne bo nobene škode, ako se za spremembo in zabavo par tujim nevestam na ljubo lotimo še paragvajskega, abesinskega ali japonskega jezika. — Od 25 parov tistih, ki so se lani vpisali v šolo krščanske potrpežljivosti, je bilo 18 parov poročenih v domači župnijski cerkvi. En ženin je doma iz Zavrča ob hrvaški meji; ena nevesta pa je prišla v št. Lovrenc po svoj »ideal« iz daljne Hercegovine. Možitve in ženitve bodo postale važno sredstvo za toliko hvaljeni tujski promet. — V krilo hladne zemlje je bilo položenih 16 moških in 16 žensk. Komaj polovica od teh je bilo rojenih v domači župniji, vsi ostali pa od vseh štirih vetrov: od Konjic do Sv. Benedikta v Slov. goricah in od Dravograda do Ljutomera. Nekdanji župnik Toporišič je že pred 50 leti ob neki priliki izustil besede: št. Lovrenc je pribežališče vseh Pohorcev! Kakor navedena dejstva kažejo, ne najdejo pot v Št. Lovrenc samo Po-horci; lahko bi se reklo, da iz vse države. Pa naj le pridejo, magari od severnega in južnega tečaja, samo naj ne pozabijo prinesti s seboj zvrhanih žepov denarja, katerega smo potrebni bolj kakor žolna vode. Apače. Naše ljudsko gibanje kaže prirastek. Rojenih je bilo 105; umrlo je 69 ljudi, med temi 22 pod šestimi leti. Iz tega je razvidno, da starši negi in vzgoji otrok posvečajo premalo brige. Najvišjo starost je dosegel 91 let viničar iz Vrat-jega vrha. Zakonsko zvezo je sklenilo 39 parov. — Otroški vrtec v Freudenau so prevzele čč. sestre iz Slovenske Bistrice pod vodstvom s. Mar-celine, eggenberške sestre, ki so ga dosedaj vodile, odidejo nazaj v AvsMjo. Medtem ko so doslej smeli obiskovati otroški vrtec otroci uslužbencev g. Meinla, bodo odslej smeli v vrtec tudi drugi otroci. Gornja Radgona. V zadnji številki »Slov. gospodarja« smo poročali o drznem roparskem vlomu in napadu na trgovca Lukovnjaka pri Kapeli. Orožništvo vrši energično preiskavo. Izvršilo je že več aretacij ljudi, ki so osumljeni, da so imeli s pravimi napadalci zvezo. Upati je, da bodo tudi napadalci v kratkem v rokah pravice in da bodo tako Slovenske gorice rešene raznih temnih elementov, ki se že mesece potikajo od hiše do hiše ter pod raznimi krinkami izvabljajo denar od ljudi. Ptujski okraj. Ptujski okrajni kmetijski odbor bo priredil 11. in 12. februarja v novi šoli v Za-vrču v Halozah dvodnevni poučni tečaj. — Enak tečaj se bo vršil 25. in 26. februarja v šoli pri Veliki Nedelji. Tudi tu se bo ukrenilo potrebno za ustanovitev nove podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva. Sv. Miklavž pri Ormožu. Kakor drugod so tudi otroci tukajšnje šole imeli v torek 21. decembra lepo uspelo božičnico. Ob tej priliki so bili obdarovani najrevnejši z obleko, čevlji, nogavicami itd., da jim je tako tudi pozimi omogočeno obiskovati šolo. Obenem so nastopili tudi z igrico »Poredni Tonček«, ki so jo zelo lepo odigrali. Med vsemi darovalci gre največja zahvala g. župniku in gospej Pinteričevi, ki je imela z žične železnice na visoke hribe so v Avstriji v zimskem času prenapolnjene s smučarji. časnikarski fotograf ogleduje novo varnostno napravo na angleških železnicah. Iznajdba omogoča strojevodji, da sliši, na kako razdaljo je tir svoboden. Srednjeveška mestna vrata v španskem mestu Tcruel, kjer so se vršili najbolj srditi boji. režijo igrice in z božičnico samo največ dela. Njima in vsem ostalim: Bog plačaj! šmihel nad Mozirjem. Nekoliko odgovora celjski »Novi dobi«. Kar se tiče udeležbe pri občinskih volitvah, bi pripomnili, da nismo tako agi-tirali za udeležbo, kakor svoj čas JNSarji, ki so spravili na volišče celo mrtve, ki so mirno ležali v grobovih ter spali smrtno spanje. Sme pa se trditi, da bi še marsikdo prišel na volišče, če ga ne bi ovirala dolga in slaba zimska pot. član-karju tudi ni všeč že drugič izvoljeni župan g. Jošt. Pač lahko umevno, saj je med JNSarji slabo zapisan, odkar se je drznil med najhujšim JNSarskim terorjem javno prerokovati, da bo konfinirani g. dr. Korošec še enkrat minister v jugoslovanski vladi. Joštovo prerokovanje se je izpolnilo, Jošt sam je postal župan na jezo JNS-arjev, ki se že bodo morali navaditi na takšne kandidature, člankar hoče šmihelčane predstaviti kot merodajne za uspešen izid volitev. Ponosni smo na to, vendar pa nas je premalo, ako se ne bi tudi sosednji kraji zavedali svoje dolžnosti. Boli ga tudi to, ker nas je že parkrat imel priliko videti, ko smo prišli na volišče v skupini z g. župnikom Strmšekom. JNSarjem je že davno trn v peti šmihelska klerikalna družina, katera je bila pretrd oreh tudi za najpodjetnejšega JNSarja, ki ga je svojčas k nam poslal JNS režim. Vel. Pirešica. Tukajšnji občini je na prošnjo kr. banska uprava podelila podporo 5000 din v svrho odplačevanja dolga za šolo v Galiciji. To je sedaj že druga podpora v ta namen, ker občina navedenega dolga po obrokih iz svojih sredstev ne more v redu plačevati. Banska uprava je uvidela utemeljenost prošnje ter je priskočila na pomoč, za kar se ji lepo zahvaljujemo, ker ima tako skrb s siromašnimi občinami. — Ker ima les dobro ceno, predvsem hrastov, se v občini mnogo prodaja ter sedaj v lepi suhi zimi prevaža na razna mesta. Kmetje potrebujejo denar, zato so primorani les prodajati. — Večkrat opazimo razne gospode, predvsem rudarske in-ženerje, ki hodijo v okraju Galicija ter tudi v Marofu in preiskujejo teren in vedno merijo in merijo. Pravijo, da se pri nas nahaja železna ruda. če bi bilo železne rude v večji množini, bo morda za nas še kaj zaslužka, katerega se ne bomo branili. Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Na praznik sv. Treh kraljev je bila slovesnost pri posestniku Plemenitaš Mihaelu, p. d. pri Grilu v Irju (na Boču). Omenjeni posestnik je pred tremi leti zgradil novo kapelo, posvečeno Mariji. V tej kapeli se ob raznih prilikah daruje sv. maša. Gospodar je vedno bolj čutil, da v kapeli še nekaj manjka — namreč zvon. Ta zvon je sedaj prispel in osrečil gospodarja. Zvon je blagoslovil domači g. kaplan čater Anton z asistenco. Laško. Duhovniki in Deželaki so krivi, da se je mleko podražilo: to je izjavil eden laških tako zvanih nacionalnih trgovcev ob priliki zadnjega podraženja mleka napram svoji mlekarici. Da se je dotični motil, mu lahko dokažemo. Pri akciji za zvišanje cen mleku, kolikor nam je znano, ni sodeloval noben gg. c! -hovnikov. G. kaplan itak ne redi krav, g. dekan pa tudi ni bil udeležen. Deželakov je pa v laški okolici več. Od dotičnih treh bratov, katere je mislil laški nacionalist, pa dva stanujeta v Laškem in morata mleko kupovati, torej tudi nista udeležena pri tej akciji; tretji pa ima posestvo v bližini Rimskih toplic in ne prodaja mleka v Laško. Akcijo za zvišanje cen mleku so v laški okolici začeli živinorejci sami, kakor tudi po drugih krajih. Vso zadevo je vodilo živinorejsko društvo, kateremu predseduje kmet Trbovc od Sv. Krištofa, tajnik je pa kmetijski referent na glavarstvu g. Zupan. Gotovo ta dva, kolikor nam je znano, nista v zvezi z duhovniki in Deželaki. Resnica je, da sa je v nedeljo 12. decembra vršilo zborovanje živinorejcev, katerega je sklicalo živinorejsko društvo, na katerem se je sklenilo zvišati cene mleku od 1.50 na 2 din pri litru, in na katerem so govorili predsednik Trbovc, referent Zupan in svetnik Kmetijske zbornice M. Deželak. »Nova doba« iz Celja pa je poročala, da je akcijo za zvišanje cen mleku započela organizacija JRZ v Laškem. Ali se zavedate, da s takim govorjenjem in poročanjem delate med ljudstvom samo reklamo za toliko vam osovražene »klerikalce«? Saj je vsakemu poštenemu človeku jasno, da cena 2 din za liter mleka pač ni pretirana. Ali mar hočete, naj kmet živinorejec dela zastonj? Nič ni čudnega, če vas pri takih neumnostih ne zapušča samo kmet, ampak tudi pametni meščan. Sv. Rupert nad Laškim. Menda je neugodna letina 1937 uplivala na nas, da smo se bolj počasi gibali: rojenih je bilo 59, najnižja številka od vojnega časa; med njimi 37 dečkov in 22 de-klia, tudi trije mrtvorojeni, pet nezakonskih. Poročenih je bilo 11 parov, umrlo 36 ljudi, 24 moških in 12 žensk; med umrlimi je bila žena 93 let. Na domu sprevidenih je bilo 53 ljudi, sv. obhajil se je razdelilo 10.570. — Hribovci smo itak siromaki, zato pa menda tiščijo v naše bre- Pridige zoper JNS liste. Vsakokrat ob novem letu vzdihuje JNS časopisje, da se v cerkvah agitira zoper njeno časopisje. Kolikor vem, se v cerkvah opozarja ljudi samo na to, da ne smejo naročati in Citati listov, ki so veri in Cerkvi nasprotni. Nisem mislil, da bi JNS listi sebe šteli med take liste. Velika škoda! Pravijo tudi, da te pridige, ki jih imajo v cerkvah proti raznim brezverskim in protiverskim listom, silno škodo delajo tem listom. Treba se bo zoper to zavarovati, zato grozijo, da bodo tožili vse take po zakonu o umazani konkurenci. — Sirote uboge, s čim vse pridejo na dan! Prvič ne bodo mogli dokazati, da so bili tisti, ki imajo take liste naročene, sploh v ,cerkvi in da se jih je pridiga kaj prijela. Drugič bodo morali pa nastopiti dokaz resnice, da je njim izdajanje lista samo kšeft, ne pa narodno delo in da si zato ne pustijo kšefta motiti! Naš dokaz proti! Jaz bom nastopil v tem procesu o umazani konkurenci JNS listov kot priča in moja izpoved bo dokaz, da JNS listi propadajo zato, ker zagovarjajo politiko JNS. Politika JNS je pa taka, da bo vsak, tudi list, ki jo zagovarja, izločen iz naših narodnih vrst! Na sodnijo bom pa prinesel tudi svoje rešeto, da bodo lahko tudi sam gospod sodnik z njim poskusili rešetati to časopisje in bodo mogli ugotoviti, da je res tako! »Sveti trije kralji so napadli Lokovnjaka!« V Radencih je bil napad na trgovca Lokovnjaka. »Večernik«, znani list JNS v Mariboru, je moral seveda temu napadu dati tudi »verski« značaj s Politične novice Jugoslavija naj bo močna in svobodna! Spredaj poročamo o programu bivanja našega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča v Nemčiji. Sprejem, bivanje in razgovori našega šefa vlade so se vršili v Berlinu natančno po predoznačenem načrtu. Dr. Stojadinovič je obiskal 17. januarja nemškega kanclerja Hitlerja. Političnim razgovorom med Stojadinovičem in Hitlerjem so prisostvovali predsednik nemške vlade Goring ter nemški zunanji minister Neurath. Hitler je sprejel 17. ja- gove siromaki s toliko rilo: kar mrgoli po naših vaseh in cestah samih brezposelnih, večinoma sami mladi ljudje. Med njimi so tudi muheljni in dolgoprstneži. Par dni pred prazniki je prišel k malemu posestniku M. Z. blizu cerkve bolj postaven brezposelni. Ker je znal gladko govoriti, se je p- ikupil hišnemu gospodarju, ki ga je obdržal v svoji hiši nad dv dneva. Tretji dan sta se na peči oba lepo pogovarjala skoraj do polnoči; ttlaj prisili drempta gospodarja, da zleze v posteljo. Ko se zj- raj zgodaj prebudi, ni bilo tujca nik. jr. Brtz slovesa je ponoči odšel, obenem pa temeljito okradel svojega predobrega gostitelja: vzel mu je obleko, perilo, čevlje in še vsemogoče dre aarije. Okradeni je hitel na Laško k orožnikom, a med potom je zalotil nehvaležnega gosta in mu seveda po temeljitem spraševanju vesti odvzel ukradene reči. A predrzni tat ni zgubil korajže. Ko je vi^el, da je gostoljubni mož zelo nejevoljen, mu je rekel: Samo prst položi name, pa bo tvoja hiša šla v zrak! Vem, da bom 14 dni zaprt, ko me boš sedaj ovadil, a ti boš potem šel v zrak! — Okradeni ni upal predrzneža tirati na pravico, ker se boji za svojo leseno in slamnato hiro. Brezposelni so huda šiba za naše itak ubogo ljudstvo! tem, da je napisal, da so, bili to sv. trije kralji. Pa Bog obvaruj, da bi sedaj kdo rekel, da se ta list iz vere norčuje! Dve rešitvi. Prišla je prva rešitev, da je. Potem je prišla druga rešitev, da ni. Kaj je to? To je nastavitev šolskega nadzornika Vigele v Slovenski Bistrici. Pojmo v Francijo! Tam imajo krizo, ne le krizo vlade, pač pa tudi krizo pomanjkanja ministrskih predsednikov. Te dni sem bral, da je predsednik države kar petim ponudil ta stolček, pa nihče ni hotel sesti nanj. Končno bo le prišel eden, ki bo kratkoviden, da ne bo opazil, kaj je pod stolčkom. Pri nas imamo pa celo garnituro takih ljudi v številnih vrhovih JNS, ki bi kar z zavezanimi očmi sedli in sedeli na takem stolčku, samo da bi sedeli. Juha postaja hladna! V Romuniji so namreč skuhali judom vročo juho. Ti judje pa so si znali pomagati in so hitro naročili svojim bratom v Abrahamu, da so iz Londona in Pariza začeli pihati in so tako juho hitro ohladili. Slab posel! Čehi so dali Kitajcem za eno milijardo kanonov na up brez plačila. Sedaj pa ne vedo, kako bodo ta denar nazaj dobili. Jaz bi jim svetoval, da bi se morda dalo kaj napraviti, če bi se pri Rusih, ki so jim Kitajci tako pri srcu, na kak način odškodovaliL Dokaz življenja. Društvo narodov je za novo leto poslalo vsem državam koledar. Torej še vedno obstoja? Ne, koledar je bil — star, za leto 1937... « nuarja tudi jugoslovanske časnikarje, ki so vestno beležili dogodke med bivanjem dr. Stojadinoviča v Berlinu. Pomembna je pri tem sprejemu Hitlerjeva izjava, katero je podčrtal z besedami: »Jugoslavija mora biti velika, močna in svobodna!« Vest o razpustu romunskega parlamenta. Iz romunske prestolice Bukarešte je prodrla dne 17. januarja vest, da je že podpisan kraljev odlok o razpustu parlamenta. Velike težkoče s sestavo nove francoske vlade. Med političnimi beležkami poročamo o krizi francoske vlade. Predsednik republike Lebrun je po sprejetju ostavke poveril mandat za sestavo nove vlade finančnemu ministru Bonetu, ki je pa mandat zopet vrnil. Za Bonetom bi naj bil sestavil francosko vlado znani socialistični voditelj Leon Blum, kateri se je tudi zaman trudil s posvetovanji z raznimi voditelji političnih skupin. Kot tretjemu je bila poverjena naloga sestave vlade komaj odstopivšemu predsedniku Chau-tempsu. Kalinin vnovič predsednik vrhovnega sveta so-vjetov. Obe zbornici narodnega predstavništva sta 17. januarja vnovič izvolili Kalinina za predsednika vrhovnega sveta sovjetov. Novice iz japonsko-kitajske vojne. Japonska in Kitajska sta si že dolgo v laseh z najljutejšo vojno. šele te dni je Japonska prekinila diplomatske odnošaje s Kitajsko in se trudi, da bi dosegla priznanje pekinške vlade, katero so vzpostavili Japonci. — Japonska armada, katera je prodirala iz Cinana vzdolž železniške proge proti čingtavu, je izpolnila svojo nalogo in je prešla ta proga v japonsko posest. — Hud poraz so doživeli Japonci v pokrajini šantung, kjer so prodirali s tisoč tanki in so pognali Kitajci v zrak celo polje min. V zrak je zletelo sto tankov vsled eksplozije, večina preostalih pa je bila tako poškodovana, da niso mogli napadati. Japonci so pustili del svojih tankov na bojišču, z ostalimi ao se vrnili v svoje postojanke. Domače novice Razmesarjeno truplo. Med Bohovo in Teznom pri Mariboru so našli popolnoma od vlaka razmesarjeno truplo 16 letne Lojzke Fridl, ki je bila uslužbena pri gostilničarju Francu Rotu v Raa-vanju. Tatvine in vlomi. V noči na 17. januar so predrzni nasilneži vlomili v župnišče Videm ob Savi. Vdrli so skozi zamreženo okno v shrambo in odnesli znatno količino suhega mesa in zabele. V razdobju dobrega leta je to že četrta večja tatvina v videmskem župnišču, vlom pa že drugI Sploh se tatvine na Vidmu in v okolici neverjetno množe. Prosvetna zveza v Mariboru sporoča prosvetnim društvom, da ima na razpolago veseloigro »Dva para se ženita«. Ker zaloga ni velika, naj društva z naročili pohitijo. Kupiti morajo vsaj tri izvode po 20 din. Igra je oproščena avtorskih tantijem. Duhovne vajo za tretjerednike. V dneh od 28. do 28. januarja se vrši pri oo. kapucinih v Celja pobožnost »Večne molitve«. Ta pobožnost s* vedno združuje z letnimi duhovnimi vajami zal tretjerednike vsega celjskega okrožja. Tako bo tudi letos. Vsak dan bodo tri pridige, in sicer ob 5.30, ob 9 in ob 16. Tretjeredniki iz vseh sosednih skupščin, predvsem pa celjski, iskreno vabljeni. Vabljeni in dobrodošli ste tudi drugI verniki. Duhovni vaje bo vodil prov. komisar tretjega reda p. Odilo Hajnšek, frančiškan, lz Ljubljane. Društvene vesti Videm ob Savi. V nedeljo 23. januarja bo uprizorilo naše Prosvetno društvo splošno priljubljeno igro »Revček Andrejček«. Vloge so razdeljen« med najboljše igralce našega odra. Pričakujemo številnega obiska. — Fantovski večeri se bodo vršili vsako soboto zvečer ob osmih. Prijateljsko vabimo vse naše poštene fante katoliškega In slovenskega prepričanja, da se nam pridružijo. Odsek skrbi za fantu potrebno izobrazbo, a tudi za prijetno zabavo, petje in igre. Slovenci v Zagrebu. Minulo leto, ki je bilo zelo bridko in težko za marsikaterega Slovenca In Slovenko v Zagrebu, smo vendarle preživeli in * novim upanjem stopili v novo leto. V nedeljo 16. januarja so nam Slomšekovi igralci pripravni Nadaljevanje na 18. strazri Peter Rešeiar resetarl IBIII M I lllll I I III I MIH IJBlf I^JTITI II ■■ Bil III !■ I II .......HI lili—..... Hlgttlfframn Kmečka trgovina Naš gospodarski položaj lani in letos Razvoj naše trgovine je odvisen predvsem od splošnega položaja našega celokupnega gospodarstva. Zaradi tega bo naše čitatelje zanimalo, če jim na kratko. orišemo razvoj našega gospodarstva v minulem letu, obenem pa pogledamo v bodočnost, kako se bo gospodarstvo razvijalo v letošnjem novem letu. Naš gospodarski položaj se je v minulem letu razvijal vzporedno s svetovnim gospodarstvom v znamenju naraščajočega blagostanja. Svetovna trgovina je dosegla lani višino najboljših let pred pričetkom krize. Gospodarski položaj mnogih držav je danes celo boljši, kakor pred krizo. Zlasti se more to reči za Anglijo. Dobro izhajajo tudi Združene države Severne Amerike, Nemčija, švedska, Norveška, Danska, Finska, Madžarska, čehoslovaška in Grčija. V teh državah si je zlasti industrija zelo opomogla ter je sedaj polno zaposlena. V naši državi se je gospodarsko stanje začelo boljšati že pred dvema letoma ter se je lani vztrajno nadaljevalo. Cene poljedelskih in kmečkih pridelkom so se popravile, vplivala pa je tudi izredno dobra žetev pšenice in koruze, ki smo jo lahko vso prodali v inozemstvo, ki je imelo lani zelo slabo žetev. Pri žitu je bilo mogoče s pomočjo Prizada obdržati stalne cene. Narastle so tudi cene živine in mesnih proizvodov. Popravila se je lesna trgovina po sporazumu z Italijo. Sploh je vlada na vseh področjih podpirala gospodarstvo s sklepanjem ugodnih trgovinskih pogodb z inozemstvom, s čemer se je naša zunanja trgovina silno dvignila. Velik razmah je zavzela lani tudi naša industrija, posebno se kaže napredek v tekstilni in v lesni industriji. V zvezi s tem je padla tudi brezposelnost. Tudi naše denarništvo se je začelo razvijati. Z uredbo o kmečkih dolgovih je bil povrnjen našemu kmetu zopet kredit, denarni zavodi so dobili večjo svobodo. Vidi se to v naraščanju hranilnih vlog, ki so dosegle koncem lanskega leta višino pet milijard dinarjev. Kakšni so gospodarski izgledi za letošnje leto? Po začetku sodeč, zelo ugodni. Svetovna konjunktura bo gotovo še trajala. Mrzlično oboroževanje, ki se vrši po vsem svetu, zahteva čimdalje več sirovin, ki jih imamo mi na pretek in tako je zagotovljen še večji izvoz naših rudninskih proizvodov. Z oboroževanjem v zvezi so tudi izgledi za izvoz naših poljskih pridelkov. Velike države si hočejo ustvariti za primer vojne primerno zalogo živil, pa bodo tudi letos veliko uvažale iz naiše države. Poleg tega bo država nadaljevala svojo gospodarsko politiko ter bo skušala zagotoviti čim več inozemskih trgov. Po sedanjih znakih sodeč se bo gospodarsko blagostanje v državi letos še dvignilo. Predvsem velja to za žitorodne pokrajine, pa tudi v Sloveniji se bo zboljšanje poznalo, saj bomo tudi letos lahko spravljali v denar po primerni ceni predvsem les in živino. Dobro bo pa zaposlena tudi naša industrija in naši rudniki, radi česar bo narastla potrošnja poljedelskih proizvodov v naših mestih in industrijskih središčih. Živina Na živinskih sejmih ni bilo trgovanje posebno živahno. Zanimanje je celo nekoliko popustilo, kar je povzročil predvsem izostanek inozemskih kupcev. Dogon na sejme pa je bil še nadalje živahen. Cene so kljub ' lanjšemu zanimanju ostale čvrste ter na dosedanji višini. Na posameznih sejmih v minulem tednu so bile dosežene sledeče cene: Maribor: debeli voli 5—5.50, poldebeli 4—4.75, plemenski 3.50—4.50, biki za klanje 3.50, plemenske krave 3.40—3.90, klobasarice 2.25—3.40, klavne krave debele 4 1.75, molzne 3—4.25, breje 3.25—3.75, mlada živina 4—5,50, teleta 5 do 7 din. Šmarje pri Jelšah: prima voli 5—5.50, druge vrste 4—5, tretje vrste 3—4; telice prve vrste 4.50—5, druge vrste 4—4.50, tretje vrste 3 do 3.50; krave prve vrste 3.50—4, druge vrste 3 do 3.50, tretje vrste 2.50—3; teleta prve vr3te 5 do 6, druge vrste 4—5 din. Planina pri Sevnici: voli prve vrste do 5.75, druge vrste 5, tretje vrste 4; telice prve vrste 5.75, druge vrste 5, tretje vrste 4; krave 4.75, 4 in 3 din. Murska Sobota: biki 5—5.50, 4, 3.50; telice 5, 4.50 in 3.50 din; krave 3, 2.50, in 2 din; teleta 6—5.50 in 4 din. Kranj: voli 6.25, 5.75, 5 din; telice 6.25, 5.75 in 5 din; krave 5.50, 5 in 4.50 din; teleta 8, 6—7 din. Zagreb: voli 6, 4.75, bosanski 4, biki 4.40, krave za mesarje 3.70, klobasarice 2.70, telice za mesarje 4.70, za rejo 1200 din komad, teleta žive vage 7.25, zaklana 11 din. Dunajska goveji sejem. Povpraševanje je bilo živahno ter so cene narasle pri prvovrstnih volih za 2—3, srednjih in slabših za 3—5, dobrih kravah za 2—3, klavni živini tudi za 2—3 groše, dočim so cene bikov ostale čvrste. Voli 0.93 do 1.52, biki 0.90—1.12, krave 0.82—1.10, klavna živina 0.60—0.81 šil. za kg žive teže. Svinje Isto, kar smo povedali za govejo živino, velja tudi v trgovini s svinjami. Sejmi so dobro založeni. Cene so se malo dvignile, povprečno za 25 par. Debelih svinj primanjkuje. Na svinjskem sejmu v Mariboru so se prodajali: mladi prašiči 5—6 tednov po 80—100 din, 7—9 tednov 100 do 120 din, 3—4 mesece 140—160, 5—7 mesecev 230 do 330, 8—10 mesecev 400—410, leto stari 700 do 780; 1 kg žive teže 5.70—7 din, mrtve teže 8.50 din. — V Ptuju so bili pršutarji 6—6.50, debele svinje 6.75—7, plemenske 5.50—5.75 din za 1 kg žive teže. — V Kranju so se prodajali hrvaški špeharji 10 din za 1 kg, pršutarji 8—9 din, mladi pujski 7—8 tednov stari 105—135 din. — V Brežicah so bili špeharji po 8.50, pršutarji po 6.50 din. — V Kočevju špeharji po 9 din, pršutarji po 7.50 din. — Na Dunaju so bili špeharji 1.58—1.59, srednjetežki 1.55—1.57, stari 1.50—1.51, kmečki 1.53—1.63, križani 1.55—1.64, pršutarji 1.40—1.70 šil. za 1 kg žive teže. Izvoz prašičev in masti v Nemčijo. Na podlagi dubrovniškega sporazuma je izvršena razdelitev kontingentov za izvoz prašičev in masti v Nemčijo za dobo januar-april. V tej dobi bo naša država izvozila v Nemčijo 35.000 prašičev, in sicer 15.000 zaklanih ter 20.000 živih. Lani smo v istem času izvozili v Nemčijo po 10.000 zaklanih in živih prašičev. Izvozili pa bomo v istem razdobju tudi 300 vagonov masti, kar pomeni povečanje za 10 vagonov od lanskega. Kože in volna V inozemstvu raste cena sirovim kožam, pri nas je ostala na stari višini, ker je izvoz prepo- Vprašanja in odgovori Kolesar dela škodo na travišču ob pešpoti. E. F. v Sp. L. Po Vašem posestvu vodi pešpot, ki zadošča le za eno osebo; sosed, ki hodi po tej pešpoti, vodi s seboj dvokolo, in sicer tako, da ga vodi po travišču ter s tem dela na njem škodo. Vprašate, ali sme sosed to storiti. — Ako ima sosed pravico le do pešpoti, ni upravičen voditi s seboj dvokolo ter s tem na travišču delati škodo. Dolžan je povrniti nastalo škodo in Vi ste upravičeni eventuelno s tožbo prepovedati mu nadaljnje vodenje dvokolesa po Vašem travišču. Svak posodil denar, zet se upira znižbi. I. O. pri Sv. V. Leta 1922 ste si izposodili od svaka 9000 din, od katerih dolgujete še 5500 din. Dogovorili ste se leta 1933 s svakom, da boste posojilo vrnili zetu.> Zet pa zahteva sedaj plačilo celega posojila ter Vam grozi s tožbo in noče nič slišati o znižbi. — Ako izpolnjujete vse ostale pogoje (da se bavite pretežno s kmetijstvom), pritiče tudi Vam zaščita tako, da se ima dolg znižati na polovico in ste ga dolžni plačati v 12 letnih obrokih. Ako bi Vas zet tožil na plačilo celega dolga, ugovarjajte, da ste zaščiten kmet in da Vam upnik še ni izročil nove zadolž-nice glede znižanega dolga. Zasebni upnik zahteva od kmeta neznižan dolg in 6% obresti. N. N. Leta 1927 ste si izposodili od zasebnika 2500 din, plačevali sprva 17% obresti, pozneje 8%, sedaj pa upnik zahteva še vedno 6% in noče priznati znižanja dolga. — Predpostavljamo: 1. da ste bili kmet ob času posojila in 26. septembra 1936; 2. da ni Vaš upnik siromašen tako, da nima svoje imovine, niti drugih dohodkov za nujno vzdrževanje; 3. da niste v boljšem gmotnem položaju kakor Vaš upnik. V nasprotnem primeru Vam namreč zaščita ne bi pritikala. Ako pa so pogoji zaščite podani, plačajte le obroke, glede presežka pa naj upnik le ubere sodno pot; Vam se je ni treba bati. Opozarjamo Vas, da je bil upnik upravičen zahtevati za čas od 20. aprila 1932 do 23. novem- vedan. Goveje kože so po 9—13 din za kg, telečje sirove kože 11—14, svinjske 7—11 din. — Ovčja volna neoprana je po 10, oprana po 20 dinarjev za kilogram. Kmetijski pridelki Trgovanje s kmetijskimi pridelki se na veliko skoraj več ne vrši. Edino krompirja se še nekaj prodaja v druge dele države, in sicer se prodaja beli po 60, rožnati po 70—80 din za 100 kg. Mraz je zavrl to trgovino, prav tako je vplival tudi na sadno trgovino. Jabolk imajo naši kmetje še nekaj vskladiščenih, prodajajo pa jih samo na mestnih trgih. Nobenih sprememb ni na trgu žitaric. Na naših domačih trgih je pšenica po 150 do 175 din za 100 kg, ječmen 120—150, oves 135—150, fižol 150—300, koruza 130—140, krompir 75—90, prima jabolka 300, ostala 250 din, suhe češplje 1000 din, pšenična moka 325—35fl din, koruzna moka 200—250 din, čisti med 2C din za kilogram, slanina 16—18, mast 20 din. Vino Blaga je čimdalje manj, izgledi za prodajo pa vedno boljši. Zaradi pičlega letošnjega pridelka in zaradi velikega povpraševanja zaloge ginejo, kolikor jih je pa se nahajajo v trdni roki ter lastniki čakajo na nadaljnji razvoj. Izpod 5 din se v Slovenskih goricah navadno namizno vino več ne dobi. Povprečna cena za taka vina se giblje med 5 in 6 din. Za boljša sortna vina jfl cena 7—8 din. Kakor poročajo časopisi, je tudi cena v južnih pokrajinah, v Sremu, Banatu in v Dalmaciji čvrsta in znatno višja od lanske. Les Cene so stalne, zaposlitev naše lesne industrije in malih žag je povoljna. S Pohorja in Kozjaka gre ves les po Dravi na Madžarsko in v Slavonijo, iz ostalih delov štajerske se izvaža največ v Italijo. — Popolnoma pa je zastal naš izvoz lesa v Nemčijo. Sedaj poročajo iz Beograda, da je dosežen sporazum o izvozu našega lesa v Nemčijo in znaša kontingent za prvo četrtletje 1938 3,25 milij. mark. Količine kontingenta so naslednje: hrastov okrogli les 1000 ton, trdi okrogli les 1250 ton, hrastov rezan les 7500 ton, mehak rezan les 15.000 ton, trdi rezan les 2250 ton, hrastove doge 500 in upognjen les 375 ton. bra 1933 kvečjemu 10% obresti, od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le 1% obresti, od 27. septembra 1936 naprej pa 3% obresti. Kar ste več plačali, lahko odračunate. Upnik s 27.000 din gotovine odreka malemu posestniku zaščito. V. R. Sv. B. Ste mali posestnik in dolgujete od leta 1930 neki osebi, ki je sicer brez posestva, ali ima 27.000 din v gotovini, nek znesek, čigar plačilo zahteva ta upnik v celoti, češ, da napram njemu ne morete uveljaviti zaščite. Vprašate, ali in pod katerimi pogoji Vam zaščita pritiče. — Zaščita Vam pritiče, ako niste v boljšem gmotnem položaju nego Vaš upnik. O tem vprašanju ima odločiti pristojno okrajno sodišče, zoper čigar odločbo je dopustna pritožba na okrožno sodišče. Vprašajte kakega sodnega cenilca Vašega okraja, koliko ceni Vaše posestvo in boste približno vedeli, kaj bo sodišče odločilo. Seve je vpoštevati eventuel-ne dolgove, število ne preskrbljenih otrok in podobno. Zagraditcv občinske ceste — zahteva pa od-graditvi. V. V. v T. Nek mejaš je zgradil na občinski cesti, ki tvori bližnjico, prelaz in s tem onemogočil več posestnikom uporabo te bližnjice. Na Vašo pritožbo pri občini je občinski odbor sklenil, da se Vam in še nekaterim drugim posestnikom onstran bližnjice ne dovoli prevoza po bližnjici. Vprašate, ali je bil občinski odbor upravičen izdati tako odločbo. — Občinski odbor sicer res lahko odloča v zadevah občinskih cest, vendar pa imate Vi, odnosno vsi prizadeti pravico do pritožbe na okrajno glavarstvo, ako se smatrate oškodovane ali prikrajšane. Pritožba zoper odredbo komisije za ocenjevanje bikov. U. P. iz S. 82. Imate dveinpolletnega bika, ki je naježji v občini, ima pa baje pretanek vrat, vsled česar Vam je komisija za ocenjevanje bikov naročila, da date bika rezati ali pa ga prodate mesarju, češ, da je nesposoben za pleme. Vprašate, ali imate pravico pritožbe zoper to odločbo in na katero oblast. — Zoper navedeno odločbo se lahko pritožite na bansko upravo v Ljubljani, ki bo odredila nadkomisijo. Razgovori z našimi naročniki Novi zemljiški lastnik zahteva odstranitev tujega mlina. A. G. C. p. V. Lastninska prednika Vašega posestva, ki sta že pokojna, sta dovolila nekemu kmetu, ki je is to tako že umrl, da je na njunem zemljišču postavil mlin. Zadevnega kosa zemljišča dotični kmet ni odkupil, marveč plačeval letno odškodnino. Vprašate, ali bi lahko dosegli odstranitev mlina. — Iz priloženega prepisa takratnega zapisnika vidimo, da se ni nič omenilo o tem, da bi naj dogovor veljal tudi za pravne naslednike, bodisi Vaših prednikov, bodisi kmeta-mlinarja. Radi tega je dogovor že prestal veljati. Smete zahtevati odstranitev mlina od eventuelnih dedičev ali drugega pravnega naslednika omenjenega kmeta; ako mlina ne bi odstranil z lepa, ga lahko s tožbo k temu prisilite. Lahko pa sklenete nov dogovor, pri čemur smete svobodno zahtevati odškodnino, ki jo smatrate Vi za primemo. Dedni delež nezakonskega otroka. R. A. Ljutomer. Nezakonskemu otroku je mati umrla, ko je bil star dve leti. Mati dotlej ni prejela nikake dote, njena mati (babica nezakonskega otroka) je pa posedovala 34 oralov posestva in hišo ter vse izročila sinu, to je bratu matere nezakonskega otroka. Ta sin je dal omenjenemu nezakonskemu otroku poldrugi oral gozda v vrednosti 7000 din. Vprašate, ali ima nezakonski otrok pravico še kaj zahtevati. — Ako babica še živi, ne more nezakonski otrok začasno ničesar zahtevati, marveč si le zavarovati dokaz, koliko je izročeno posestvo vredno, čim pa babica umre, lahko zahteva dopolnitev nujnega deleža. Pritiče mu namreč, ko je babica imela le gori navedenega sina in dve hčerki, delež hčerke, to je polovica zakonitega dednega deleža, ki bi znašal tretjino zapuščine, torej znaša nujni delež eno šestino, in sicer čiste zapuščine. Po gorenjem si lahko sami izračunate, ali ima nezakonski otrok še kaj zahtevati. Ako sin prevzemnik ne bo zlepega hotel doplačati manjkajoči del nujnega deleža, bi morali zoper njega naperiti tožbo, in sicer najpozneje v treh letih po smrti babice, ker sicer pravica do tožbe zastara. Služba cestarja. D. L. F. D. Potegujete ss za službo cestarja in vprašate, kako bi jo dosegli in ali ne bo tvorilo ovire dejstvo, da imate levo roko nekoliko pohabljeno. — Cestarji so državni in banovinski. Banovinske nastavlja banska uprava, državne pa okrajno glavarstvo, odnosno je treba pri slednjem vložiti prošnjo. Pogoji so: jugoslovansko državljanstvo, dovršitev najmanj ljudske šole, starost najmanj 23 in ne več kakor 30 let, duševno in telesno zdravje (zahteva se, da ste telesno popolnoma zdrav za opravljanje cestarskega poklica), dobro razločevanje barv ter odslužitev vojaške službe. Za državne cestarje se še zahteva, da so pravega vedenja (nravstveno spričevalo), da niso bili obsojeni radi kaznjivih dejanj iz koristoljubja, da niso v kazenski preiskavi in ne pod skrbstvom. Kar se tiče pohab- ljene roke, bo pač uradni zdravnik odločil, da-U ste sposobni za opravljanje cestarskega poklica. Ali M vpošteva plačilo stroškov zaščitenega dolga. A. J. v B. Kmet je imel dolg pri trgovcu iz leta 1930. Leta 1933 je trgovec tožil kmeta na plačilo dolga in dosegel vknjižbo zastavne pravice za svojo terjatev. S tem je nastalo 399 din stroškov. Ko je uvedel upnik potom odvetnika izvršbo zoper dolžnega kmeta in Je bila slednjemu zarobljena krava, je kmet stroške plačaL Vprašate, ali se stroški odračunajo od dolga In koliko znaša letni obrok. — Po uradnem tolmačenju uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov je dolžnik dolžan plačati le tiste sodne stroške, ki so nastali v pravdah o obstoju, višini ali prirodi kmetskega dolga v času od 20. aprila 1932 naprej. Ako pa gre za tožbo, za katero kmet nI dal povoda in ako je kmet na prvem naroku priznal tožbeni zahtevek, tedaj ni dolžan plačati pravdnih stroškov. V kolikor je kmet torej take stroške plačal, jih lahko odračuna od dolga. Ako upnik pri izstavitvi nove zadolžnice ne bi hotel upoštevati plačila stroškov, lahko odklonite podpis in naj o stvari odloči sodišče. Kako se izračuna letni obrok, smo že večkrat natančneje obrazložili. Točno Vam ne moremo odgovoriti, ker niste navedli višine obresti. Nova zadolžnica glede vknjiženega dolga. A. J. v B. Kmet je imel dolg pri trgovcu od leta 1931. Leta 1933 je trgovec dolg iztožil ter vknji-žil zastavno pravico za svojo terjatev s stroški vred. Vprašate, ali je potrebna nova zadolžnica tudi v tem primeru, ko je dolg vknjižen in kaj naj stori kmet, ako mu trgovec-upnik ne pošlje nove zadolžnice. Ali se tudi stroški plačujejo na obroke, ali pa morda stroški odpadejo. — Glede stroškov določa uredba o likvidaciji kmetskih dolgov, da se prištejejo glavnici le tisti, ki so bili pravomočno prisojeni do 20. aprila 1932 ter takee za vpis hipoteke. Glede plačila ostalih, odnosno poznejših pravdnih in izvršilnih stroškov najdete pojasnilo v gornjem odgovoru. Upnik mora izstaviti novo zadolžnico neglede na to, ali je njegova terjatev zastavnopravno s hipoteko zavarovana ali ne. Dolžniku ni treba ničesar ukreniti, marveč naj ¿aka, da mu upnik sam pošlje potom občine novo zadolžnico v podpis. Ako bi ga upnik pred tem tožil, naj ugovarja preuranjcnost tožbe. V kolikor je dolžnik dol-ian plačati stroške, nef prištejejo glavnici in se cela vsota razdeli na 12 obrokov. Kozel Štefan v Prtoči. Pritožujete se, da ste nas že dvakrat prosili z& pojasnilo v nekih zadevah, a niste dobili odgovora. Z gotovostjo se spominjamo, da smo Vam odgovorili najmanj v eni zadevi. Pozabili smo pa, za kaj je šlo, zato Vam ne moremo povedati, v kateri številki je bil odgovor objavljen. Vsekakor smo odgovorili na vsa vprašanja, katera smo prejeli. Ako se je kako Vaše pismo zgubilo, pa odgovornost ne zadene nas. Našim malčkom Matjažek Junaškega Slovenca povest v slikali Znočilo se je. Bila je lepa, jasna noč. Robanov oče se je vračal s tlake. Komaj je čakal, da ga objame toplota široke kmečke peči in blagodejni vonj božičnega ko- lača. Nekaj lučajev pred vasjo pa je srečal v gazi obnemoglega starčka. Zasmilil se mu je. Nagovoril ga je in ga povabil s seboj. Starček se je hvaležno zahvaljeval. Okna vseh koč so bila razsvetljena in vaščani so zbrani okrog ognja tiho pričakovali Jezus čka. »Tule je moj dom!« je rekel oče Roban in potrkal na vrata. Gospodinja ju je ljubeznivo sprejela in jima ko j postregla z večerjo. Prisedel je tudi Matjažek, Robanov edini sinko. Z velikimi rjavimi očmi se je zazrl v starčka. (Dalje prihodnjič) Mestna »frajla« kot novopečena gospodinja Izgubljeni ključi Ponoči se je sukal okrog cestne svetilke pijanec, gledal po tleh in silno godrnjal. V bližini stoječi stražnik ga je nekaj časa opazoval, potem pa je stopil k njemu: »Hej, vi, kaj ste pa izgubili?« Pijanec: »Ključe.« Sražnik: »Tukaj?« Pijanec: »Ne, tamle doli nekje.« Stražnik: »Zakaj pa jih ne iščete tam?« Pijanec: »T-t-tam se n-n-nič ne v-v-vidi...« Skrivalnica V hiši je bil tat. Kam je zbežal? mnogo lep« zabave in razvedrila s komedijo Fr. Upeha »Glavni dobitek«. — Od našega zsidnjega dopisa J« bilo v SlomSekovem društvu t» pet prosvetnih večerov. Obravnavali amo: Esperanto (g. A. Koal), Božič v slovenski narodni pesmi (J. Gregorlč), Kamniške planine, Karavanke, Julijske planine ■ Triglavom. Zadnja tri predavanja je imel ob akloptlčnih olikah g. dr. Klemene Josip. — 8. Januarja smo pokopali Roka Antonči-ča, ki J« b9 eden najzvestejših obiskovalcev «v. Roka, Dopisi Guštanj. Ustanovni občni zbor Mladinske kmečke zveze fantov se vrši v nedeljo 23. januarja po prvi sv. maši v prostorih tolstovrške šole. Kmečki fantje! Strnimo ae v edino našo stanovsko organizacijo! Naj ne bo fanta, ki ne bi pristopil ln sodeloval. Z malenkostnimi žrtvami in vztrajnim ter doslednim delom si bomo bistrili duha, da bomo zrastli v narod poštenjakov, da bomo narod vrlih mož. — Pripravljalni odbor. Šaleška dolina. V Šoštanju se vrši kmetijski tečaj. Izredno dobro je obiskan od gospodarjev, kar je zelo razveseljivo. Zaključek bo 26. januarja; govoril bo g. Brodar, predsednik Kmečke zveze lz Kranja, in tudi društveni tajnik. Nujno ste vabljeni vsi starši, da se dogovorimo, kdo bo vnaprej vzgajal kmečko mladino. Na svidenje v Slomšekovem domu! Apače. Ob praznikih smo imeli kino, ki je predstavljal v gostilni gospe Fiirst. Zanimiva je bila reklama tega podjetja: v jugoslovanskem in nemškem jeziku. Jugoslovanske besede so bile pisane z majhnimi, nemške pa z zelo velikimi črkami. Z velikanskimi črkami pa je bilo napisano: Deutscher Tonfilm. Kljub temu, da je tu privlačno vse, kar je z »deutsch« zaznamovano, je bil obisk kino-predstav zelo skromen. V Apačah kino in odrske predstave ne vlečejo, mikalo bi pa, če bi bilo na sporedu: Tanz. — Za praznike so bili na vseh tukajšnjih šolah obdarovani otroci. Razen občine so darovale za revno deco precejšnje podpore razne slovenske organizacije. Otroci nemških staršev so bili obdarovani še ra- Izžrebane številke loterije Prosvetnega društva v Peearovcih številke objavljamo po vrstnem redu, ne pa po vrednosti dobitkov. 150, 223, 247, 334, 362, 404, 453, 590, 600, 720, 798, 1082, 1518, 1522, 1549, 1602, 2526, 2581, 2651, 2680, 2830, 2863, 3116, 3174, 3226, 3805, 3845, 3859, 4204, 4321, 4604, 4643, 4647, 4749, 4929, 5180, 5239, 5247, 5363, 5603, 5860, 5937, 6044, 6109, 6164, 6210, 6341, 6463, 6501, 6519, 6525, 6654, 6701, 6882, 6905, 6951, 7050, 7514, 8036, 8107, 8382, 8401, 8856, 8881, 9119, 9123, 9321, 9498, 9547, 9665, 9673, 9706, 9723, 9742, 9795, 9940, 9942, 9948, 9979, 10106, 10142, 10400, 10742, 10992, 11027, 11277, 11533, 11540, 11561, 11805, 11818, 11881, 11995, 12000, 12028, 12089, 12180, 12291, 12315, 12346, 12463. (Opomba. Za točnost številk uprava »Slov. gospodarja« ne odgovarja.) zen tega od bivšega vodstva bivšega Kulturbunds. — Brez posebnega slovesa Je odfiel tukajšnji brivec. Po zgledu svojih prednikov ae je od lastnice brivskega prostora g. Kern poslovil po francosko. Iščem poštenega fanta, ki bi imel veselje do šoferske in lesotrgovinske obrti. Pogoji se zvedo: Jarčič, Maribor, Koroška cesta 108. 83 Iftče se kravar, oženjen, pošten, zanesljiv. Nastop 1. februarja. Warsberg, Šmartno ob Paki 86 Dve viničarskl družini po štiri delovne moči, če mogoče s svojo živino. Vprašati: poštni urad Sv. Marjeta ob Pesnici. 78 CIRILOVA KNJIGARNA V MARIBORU priporoča: Sardenko: Izbrane pesmi, I. zvezek. — Materi. Soneti. Vez. din 26. Kranjec Miško: Prostor na soncu. Vez. din 90. Coolen: Brabantski rod. Vez. din 55. Florence L. Barclay: Rožni venec, roman. Vez. din 40. Capek: Pogovori s T. G. Masarykom. Vez. din 80. Masaryk: Svetovna revolucija. Din 180. Mrzel L.: Bog v Trbovljah. Vez. din 70. Vidmar Milan: Med Evropo in Ameriko. Vez. din 120. Dolgan-Vrane: Podrobni učni načrt za ljudske šole. Vez. din 42. Günther: Dušica Roža-Marija. Vez. din 150. Matko: Vitamini. Broš. din 12. Breznik-Ramovš: Slovenski pravopis — nova izdaja. Broš. din 26, vez. din 40. Zwitter: Koroško vprašanje. Broš. 18. Kušej: Konkordat, ustava in verska ra-vnopravnost. Broš. din 30. Odar: Katekizem o Katoliški akciji. — Broš. din 5. Puš: Razori za setev in žetev slovenske kmečke mladine. Broš. din 3. Odar: Temelji organizrnije. Iz zbirke »Naša pot«, zv. XIV., din 12. Langus: Praktični govornik. Broš. din 6. Iz naših gora. H. del. Kart. din 60. Kugy: Fünf Jahrhunderte Triglav. Mit 48 Bildern im Kupfertiefdruck. Din 170. Deklo na kmetijo sprejmem takoj ali s 23. januarjem. Predstaviti se osebno! Stemberger, Be-zena 5, Ruše. 73 Pridno dekle Išče službe v mali družini. Zavod-nik Fani, Straže, p. Misllje. 75 Sprejmem pridnega in poštenega hišnega hlapca srednjih let, ki se dobro razume pri konjih. Predstaviti osebno. Nekrep, Maribor, VetrinJ» ska 4. 96 Viničar s 3—4 delovnimi močmi se sprejme v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 97 Družina s 4 do 5 delovnimi močmi za vinograd-no delo se išče. Rossmanit, pošta Limbuš. 98 Pekovskega mojstra išče pekarna. Prosenjakov-ci 4, pri Murski Soboti. 95 Zdravo kmečko dekle z znanjem kuhe se takoj sprejme v trgovski hiši. Naslov v upravi. 104 Viničar s štirimi delovnimi močmi Si sprejme s 1. februarjem. Vajgen 3, Jarenina. 102 POSESTVA: Prodam posestvo devet oralov na sončni legi. Gradin Ivan, Cogetinci, Sv. Anton v Slovenskih goricah. 82 Prodam posestvo pet oralov, dva orala vinograda, deset minut od farne cerkve Sv. Jakob v Slov. goricah. Naslov v upravi. 89 Novo hišo, tri sobe, kuhinja, vrt, pri Mariboru prodam 40.000 din, potrebnih 18.000 din, ostalo se plača po dogovoru. Tudi zamenjam v bližini postaje Slivnica, Rače-Fram. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. Prodam malo posestvo. Skrbinšek, Stranice, Konjice. 42 Dražbeni oklic. Hiša s pekarno v Rošnji h. ¿t. 2 pri Sv. Janžu na Dravskem polju, vi. št. 207| k. o. Loka, cenilna vrednost 46.550 din, najmanjši ponudek 23.275 din, vadij 4655 din, se 9. februarja 1938 ob pol deseti uri v sobi št. 7 pri okrajnem sodišču v Ptuju na javni sodni dražbi proda. 99 MALA OZNANILA SLUŽBE: Jiajer se sprejme (tri moške, tri ženske moči), kateri razume mlekarstvo. Daljša spričevala! Limbuš 14. 107 RAZNO: Vzamem v najem stanovanje na deželi. Naslov v upravi. 93 Dobrega viničarja za posestvo pri Slovenski Bistrici sprejmem takoj. Pismene ponudbe na: Bassin, Ljubljana, Subičeva ulica 3. 105 Tkanine za pohištvo ln zavese v najmodernejših vzorcih vseh kakovosti ugodno pri »Obnova« F. Novak, Maribor, Jurčičeva 6. 1833 Iščem viničarja z lastno kravo. Gnus, Maribor, Glavni trg 15. 106 Sprejme se viničar pri Zg. Kungoti. Vpraša se pri: Roman Goyser, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici. 84 Kdor rabi denar, naj proda les: oreh, hrast, javor, jesen, jam (brest). Gostilna Koroška 3, Maribor. 101 Žagarja, mlajšega, oženjenega, ki opravlja tudi kmetska dela, sprejme Radič, žaga, Zgornja Polskava. 88 Drugod ne kupujem več, kajti v manufakturi Grajske starinarne, Maribor, Vetrinjska 10, je zares najcenejše. 103 Sprejmem poštenega hlapca 20—45 let. J. Sande, Sv. Peter pri Mariboru. 85 Agentura Picliler, Ptuj, Slovenski trg ima na zalogi slovenske gramofonske plošče, Philips radio aparate. Vzamem v račun vložne knjižice denarnih zavodov. 94 Sprejme se pošten viničar s tremi delovnimi močmi. Naslov v upravi lista. 91 Ljudska posojilnica v Celju ^'ilMIlliill.ilNIiill1 lini!l'.ll!:i!il,ii:Mllill:il!,:!l:.|i.!!:'!r!ii ii':!!:^!!^!^;!!!!;.!!1 registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi palači na oglu Kralja Petra ceste In Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 4000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem Habakuk 2 Reimmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe »Luca, glej, smiliš se mi! Nič kaj dobrega nimaš na svetu, po cestah se moraš pomikati in težko vleči. Toda meni ni nič bolje. Mene tudi bolijo noge in se mi kite nategujejo. Kar roko si lahko podava, veš.« Kobila je odmajala z glavo, kakor češ da ni res. »Res je, res, Luca. Prav "za prav je zame še huje kakor zate. Ti bolje ješ kakor jaz, počitka imaš tudi več in poti nimaš toliko. Tvoja pot je le do Pod-kraja, moja pa drži daleč daleč gor do nebes; to ti je dolga, strma pot. In mudi se mi, da pridem o pravem času tja. Pametna bodi, nikar me ne zadržuj, no, namisli si, potegni, pred teboj bom hodii, ti pa počasi za meno capljaj, no, lepo te prosim!« Luka je odkrevsal kakih sto korakov po cesti naprej; ko se je ozrl, je mrha stala še vedno na istem mestu. Možak se je potrpežljivo vrnil in je jel znova: »Luca, zdaj se mi je posvetilo; voz je pretežek in mu nisi več kos. Bova pa oba. Le počakaj! Jaz bom zadaj, ti pa spredaj — bova že prišla čez klanec; potem pojde pa itak samo.« Kakor je rekel, tako je tudi storil. Luka je na vso moč potiskal naprej, Luca pa je na vso moč potiskala nazaj. Ker pa je bila Luca močnejša od Luka, se je moral ta jadrno umakniti, da ni prišel pod voz. Povesil je roke in žalostno vzdihnil: »Zares je zemlja solzna dolina. Nič drugega kakor same bridkosti in težave. Bodi Bogu v čast! Pa moji duši v zveličanje!« Ali zdajci mu je šinila zvita misel, kajti bil ni le pobožen, temveč tudi prebrisan. Segel je v eno izmed vreč na vozu, privlekel iz nje dve peščici ovsa ter ga pomolil kobili, vendar tako, da ga je držal za klaftro daleč pred njo. To je pomagalo. Luca je iztegnila vrat, ruk — je potegnila in šla za ovsom, ki ga ji je Luka polagoma dajal. Zdaj je bilo vse dobro. Kadar je Luca jela vleči, je vlekla in vlekla in na počitek še pomislila ni. Samo Luka, ta je moral iti zraven nje in ji kaj lepega pripovedovati. Drugače pa je treba reči, da sta si bila Luka in Luca zvesta v lepem in v hudem, v vseh radostih in vseh bridkostih življenja. Skupen jima je bil tudi glavni sovražnik — avtomobil. Če je kje v daljavi zatrobljal ali zavekal kak avtomobil, ju je oba tako zbegalo, da nista vedela, kje se ju noge držijo. Luca je švignila z glavo pokonci, z uhlji je jela migljati, Luka pa je zavpil: »Sveta Marija, že spet ti primahedra tak peklenski smrducelj! Bog nas varuj, Bog nas reši treska in hudega vremena!« Pograbil je odejo na vozu in ovil z njo kobili glavo, da bi ne videla nič in ne slišala nič. Vtem ji je piskal na uho: »Le korajžo, Luca, korajžo, pravim! Ognila se bova peklenščku, tuliti more in smrdeti, ali drugače nama ne more kaj.« Ko je avto nato mimo njiju švignil, sta se Luka in Luca tresla po vsem životu. Potem sta precej časa prskala in kašljala, da bi si izkihala peklenski smrad. Kljub vsemu prijateljstvu pa" se je Luka nekoč Luci vendarle izneveril. Luca si je bila namreč zadnje čase vtepla v glavo, da mora na vsakem popotovanju v mesto ali nazaj vsaj trikrat po pol ure počivati. Luka se je bal, da bi se Luca navadila na tako muho; zaradi tega je sklenil, da jo hoče pošteno ozdraviti. V Tržiču si je kupil majhno trobljo, ki se je vekala podobno kakor avtomobili. Ko je Luca zopet jela postajati in ji nobena lepa beseda ni pomagala, je stopil Luka kakih petdeset korakov zadaj za voz in je stisnil iz troblje hreščeč avtomobilski to-to-to-to-to. Tedaj se je Luca povzpela na zadnje noge in jo ucvrla z garami tako po bliskovo, da je Luku, ki je sopihal za njo, v treh minutah izginil konj in voz izpred oči. Šele dve uri pozneje, ko je ves poten primigal domov, ju je spet zagledal. Zadnja hišica na vasi je bila njegov dom. Pet, šest napol slepih okenc je kukalo skozi vejevje jablan in hrušk. Tu sta z Luco prebivala sama. Od zunaj je bila koča še kar čedna; bila je zidana in prijazno pobeljena. Ali znotraj je bil direndaj; saj drugače tudi biti ni moglo, ker je bil Luka star samec. Luca je stala že precej časa pred zaprtimi durmi in je nestrpno čakala na gospodarja. Iz dolgega časa je jela žvečiti rože, ki so visele z okenc. Ko je Luka. nazadnje vendar že prišel, se je kobila lokavo ozrla in se je zahihitala: hihihihihi. Luka se je kujal in je molčal, kakor da ne zna govoriti. Spregel je kobilo in jo peljal v hlev, ji nasul ovsa in odšel, ne da bi bil kaj zinil. Drugo jutro sta se Luka in Luca zopet pobotala; Luka je priznal, da je sam vsemu kriv, ker je kobilo s svojim tbtotojem tako po neumnem preplašil. Tako torej sta živela Luka in Luca in leta so minevala: Luci je bilo že kakih trideset, Luku pa kakih pet in štirideset let. Prav v teh zrelih letih ga je Luka pošteno polomil. Vse čase že je imel Luka, kadar je bil v Tržiču, svojo postajo v gostilni pri Povodniku v Barvarski ulici; tu sta bila on in Luca najbolje spravljena. Luca je dobila najlepši kotiček v hlevu in ovsa dovolj, Luka pa je jedel v kuhinji in spal v čedni čum-nati pod streho. Zgodilo pa se je, da so dobili pri Povodniku novo kuharico, ki se je pisala Cenca Kožuh. Ta ni bila več najmlajših katera — prav blizu štiridesetih je že bila —, posebne lepote po Evi tudi ni podedovala. Postavna je še kar bila, ali lasje so ji bili rdeči, lica pa moška in pegasta. Toda imela je pridne roke in kuhljo je znala sukati. Bila je še samska, ne sicer zaradi tega, ker si je samski stan izvolila, ampak zaradi tega, ker je nihče ni vprašal za roko in srce. Še vedno je upala in želela, da pride kdo in jo reši samskega stanu. Kadar klobas ni, je tudi zelje dobro, si je mislila in se je lotila podkrajškega Luka. Skrbno mu je kuhala, vsakokrat mu je prinesla še kaj posebno dobrega in ga je spraševala, če bi še kaj rad. Ko se je leč spravljal, ga je zadrževala in se je pomenkovala z njim, da ji ni hotelo zmanjkati. Rekla mu je, da je vse predober in da se da ljudem izkoriščati; njegov posel da je hvaležen in da bi si lahko denarja napravil, ko bi ne delal napol zastonj. Po vsej pravici bi lahko trikrat toliko računal, kolikor zdaj za svoja pota računa; tedaj bi pač prišel do česa. Če sam ni potreben, naj pa revežem pomaga. To je tisočkrat bolje, kakor da za bogate meščane in kmete zastonj gara in drugim na kup nosi. Luka za take besede ni bil gluh; dobro mu je delo, da kuharica zanj tako skrbi. Prikupila se mu je in rad jo je videl, ne da bi zaradi tega na kaj posebnega mislil. Nekoč mu je rekla: »Prav za prav se mi smiliš, Luka. Kakor vol se preteguješ, garaš in se ženeš, pa ne veš za koga. Vse moraš sam, kuhati, prati, šivati, pomivati, nimaš ne pokoja ne miru in še ni vse tako pri hiši, kakor bi moralo biti; to je pasje življenje. Nekoga moraš dobiti, žensko seveda, da ti bo gospodinjila, ti postregla, kadar prideš ves zdelan domov ali kadar zboliš, in ti življenje olajšala in oslajšala.« »Hm, hm, saj bi bilo prav,« je omecoval Luka; »ali tako gospodinjo je treba plačati. Kje pa naj vzamem, ko je komaj za sproti?« »Tako si poišči, ki je ni treba plačati pa da ti še kak krajcar v hišo prinese!« »Hahaha, rad bi vedel, kako naj to naredim, da bi tako našel.« »Kar povem ti: oženiti se moraš.« »Ožeeeeniti se!« je zavpil Luka in raztegnil oči in usta na stežaj. »Ože-oženiti se? S kom neki?« »S kako žensko, to je gotovo, hihihi. Treba ti je le resne volje, potem pojde vse lahko.« »Resne volje imam dovolj. Ali katera me bo pa hotela starega in vsega krivega?« (Dalje prihodnjič) Najvišji betonski stolp Kakor znano, imajo v Parizu Eifflov stolp, ki je najvišji stolp iz železne konštrukcije na svetu. Ta rekord pa hočejo doseči Švedi tako, da bodo zgradili najvišji stolp iz železobetona. V Stock-holmu namreč nameravajo nekaj takega, česar ni še nikjer drugod na svetu. Po načrtih konstrukterja bo stolp 380 metrov visdk ter ga bodo postavili na starem razstavišču. Načrt je izdelal prof. Asplund, ki je določil, da bo na vrhu stolpa razgledna ploščad, s katere bo lep razgled po mestu in okolici. V višini 80 metrov bo velika restavracija, h kateri bodo gostje prišli v naglih dvigalih. Ta restavracija bo tako velika, da bo v njej lahko naenkrat obedovalo 430 ljudi, medtem ko bo na vrhu narejen bar, v katerem bo prostora le za 30 ljudi. Na vrh stolpa bodo goste dvigala tri nr la dvigala. Kakor že rečeno, bo novo velikansko poslopje zgrajeno vse iz cementa. Financirala pa ga bo švedska cementna družba Skansk Cement. Potemtakem bo novi velikanski stolp le velika in precej draga reklama za njen cement Bombe iz moke Močno brodovje ameriške zračne sile, sesto-ječe iz kakšnih sto aparatov, med njimi 30 težkih bombnikov, je izvršilo prve manevre nad Newyorkom. šlo je za to, da preizkusijo, kako bi bilo, če bi sovražnik napadel metropolo ■ strani Atlantskega oceana. Letalci so namesto pravih bomb metali vroče z moko, ki so se ob udarcu na tla razpočUe in markirale zadetek ■ svojim belim oblakom, Ko so letala odvrgla že kakšnih 500 takšnih »bomb«, se je izkazalo, da obrambni ukrepi, ki jih je organizirala ameriška vojna mornarica ■ pomočjo najnovejših motornih ladij za obramba proti zračnim napadom, ne dajejo nobenega jamstva, da bi letalski napad v resnem prime« ne uspeL DAJT£ NSAM ÏL.USF33ÎOANE POVESTI ^.m____[L t.v'A*Vi « 1. Hrabri krojač. 2. V zemlji pritlikavcev. 3. Aladin in čarobna svetilka. 4. Tone Palčič. 5. Doživljaji starega zajca. 6. Dva soseda. 7. Nesrečni kraljevič. 8. Čarobna piščalka. 9. V čarobni zemlji. 10. Ezopove basni. 11. Razne pravljice. 12. čarobna roža. 13. Guliver pri velikanih. 14. čarobna lutka. 15. Medvedek. Prvi del. 16. Medvedek. Drugi del. 17. Robinson Crusoe. Prvi del. 18. Robinson Crusoe. Drugi del. 19. Mali kipar. 20. čarobna sekira. 21. Vrvar Hasan. 22. Snegulčica. 23. Ruske pravljice. Prvi del. 24. Ruske pravljice. Drugi del. 25. Sveti plamen. Prvi del. 26. Sveti plamen. Drugi del. 27. Razne povestice. Prvi del. 28. Razne povestice. Drugi del. 29. Povestice iz prirode. Prvi del. 30. Povestice iz prirode. Drugi del. 31. štirje dobri prijatelji. 32. Neverjetna povestica. 33. Narodne pravljice. Prvi del. 34. Narodne pravljico. Drugi del. 35. čarobni konj. 36. Dvorane pod zemljo. 37. Pravi prijatelj. Vsaka povest stane din 2'—. Ima najmanj 10 slik. Dobo se v prodajalnah TISKARNE SV. CIMIE v Mariboru in Piuju We%ha zimska hrana in premalo gibanja sta v zimskem času vzrok slabe prebave želodca, čestih omotic, zaprtosti in nerednega črevesnega delovanja. Stare bolezni se vsled mraza zopet izraziteje pojavijo: splošno de beljenje, hemoroidi in zaprtje, motnje v želodcu, črevesna obolenja, glavobol, nespečnost, napetost telesa, omotica. Posebno zrelejše in starejše osebe so tem nadlogam podvržene. P LAN INKA ČAJ čisti ter tako deluje blagodejno na vse telo in na Vaše splošno zdravstveno stanje. — Zahtevajte v apotekah izrecno le »Planinka« čaj - Bahovec, ki se ne prodaja odprt, temveč le v zaprtih in plombiranih zavitkih z napisom proizvajalca: APOTEKA MR. BAHOVEC, Ljubljana, Kongresni trg 12. S. br. 29550/35, Pozor! | Proda se lepo i kmečko |posestvo | I pri Sv. Marjeti I | ob Pesnici. B 1 Po dogovoru se sprej- j| M mejo tudi hranilne |§ knjižice, i Naslov v upravi ,Slov. j§ gospodarja' 79 jj liiiniiiiiiiniiiifliiiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiimi v „SI. gospodarju" imajo u a j boljši uspeh! Zaročenci! 20 Poročne vence, šopke v veliki izbiri dobite poceni kakor tudi posteljno perje od 8 din naprej pri »LUNA«, Maribor, samo na Glavnem trgu 24 širaiiiošonshe plošče po din 28.— pri K. Ackermann naslednik, Ptuj Zahtevajte brezplačni cenik! 92 Dospela je zadnja partija zimskih TOVARNIŠKIH OSTANKOV Dopisnica zadostuje, pa Vam pošljemo na dom kateregakoli navedenih zavitkov za reklamno ceno 130 din, po poštnem povzetju, poštnine prosto. — Za v. št. 1: 18 do 20 metrov močnega flanela, platna in druka. — Zav. št. 2: 4 m bar-henta za obleko in 8 do 12 m flanele. — Zav. ši. 3: 4 m volnenega blaga za žensko obleko in 3 do 5 m flanele. — Zav. št. 4: 3.20 m močnega športnega štofa za moško obleko ali ženski plašč in eno kravato ali nogavice. — Hitite z naročili, dokler zaloga traja! VIKTOR MAVRIC 1869 manufaktura Maribor, Kralja Petra trg 4 Jugoslaviji Loznjoci, BÜPÜVIF. 1775 Veliki nasadi za produkcijo cepičev in ukoreninjenih trt z najboljšo amerikanslco podlago. Zahtevajte cenik! Kupujte pri naših inserentili! Hranilnica Dravske banovine Maribor Centralo: Maribor v lastni novi palači na ogla Gosposhe-Slovenshe ulice. -----------------27 I"'"»» U..OM11.U. □ Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj g varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim 3 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvržuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Poiralilcâ: Celic nasproti pošte, prej Južnošta-iersha Hranilnica. UMA OZNANILA KALNO: Celoletni vremenski koledar za 3 din naroČite v Cirilovl v Mariboru in Ptuja. Preprodajalci popust! Hrast, hlode ali stoječe, tudi gozd kupimo. Sprejmemo tudi veščega nakupovalca. Ponudbe z navedbo cene in debeline pod »Takojšnje plačilo« upravi »Slovenca«, Celje. 00 Naprodaj kobila, tri leta stara, težka. Elizabeta Hazl, Sv. Marjeta ob Pesnici. 87 Zelo lepo sadno drevje z garancijo pri Sadjarstvu Dolinšek, Kamnica, poŠta Maribor. Zahtevajte prospekt! 25 Lepo kravo proda posestvo »Grič«, Oset, Roš-poh. 77 Sveče — za Svečnico ▼ Cirilov! v Mariboru In Ptuju! _ _ Prodam plug-obračalnik, skoraj nov, najnovejše izdelave, železen in lahek, nalašč za hribe. Dam na poskušnjo. Tudi železno brano za. polje prodam. štemberger, Bezena 5, Ruše. 74 Sadno drevje, vinsko trsje in korenjake Vam nudi trsnica ln drevesnica Ceh, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Ceniki zastonj. 1529 Ogledalce s sliko g. ministra dr. Korošca za ceno 2 din dobite v Cirilovl v Mariboru in Ptuju. železno črno palico sem zgubila 20. oktobra 1937 na cesti od Rogatca proti Sv. Križu. Najditelj se naproša, da jo odda na pošti v Rogatcu. 49 Prečitaj! Važno! Ob priliki 60 letnice obstoja Tušakove trgovine pri Sv. Antonu v Slov. goricah smo znatno znižali cene manufakturne-mu blagu. Preskrbite se torej s toplo obleko in perilom, saj samo v Tušakovi trgovini je največja Izbira ta najnižje cene! 47 Jesen — zima — ostanki mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, in sicer: Paket Serija »R« z vsebino 16—20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško ta žensko spodnje perilo. Paket Serija »Tc z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih; pri naročilu prosimo navedite barve. Vsak paket din 128.—. Reklamni paket Serija »K«, vsebina 20—25 m boljšega flanela za moško, žensko ta otroško perilo v najlepši sestavi Paket din 136.—. Dalje Specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze ta prvovrstnih flanelov za pidžame, žensko, moško ta otroško perilo za izjemno ceno din 150.—. Paket Serija »Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damskl kostum ali plašč, ta sicer: »Z« št. 1 din 130.—, »Z« št 2 din 160.-»Z« št 3 din 250.—, zadnji Ia. kamgarm. Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes razpošiljata! cl »Kosmos«, Maribor, Kralja Petra trg. 81 Gostilna »Griča, Rošpah, Oset: vsako soboto ta nedeljo koline (furel). 78 Sadna drevesa, pritlična, srednja ta vtsokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice ta ribls dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica L Gradišnik, S mar Jota, pošta Celje. 1716 Za predpnst — vsakovrstni papir, konfeti, krog» ljice, šaljivo pošto itd. v Cirilovl t Maribora ln Ptuju. Cunje, krojaške odpadke, star papir, ovčjo volno, dlako arovce, staro' železje, kovine, baker, medenino kupi ta plača najboljše: Arbeiter. Maribor, Dravska ulica 15. 1240 Vcselfe In zadofolinos! napravi nevestam in ženinom manu-fakturna in konfekcijska trgovina ANTON MACUN v MARIBORU, Gosposka nI. 8-10 s tem, ker Vam nudi veliko in lepo izbiro. — V posebnem oddelku za ostanke se Vam razveseli srce, ker so ostanki tako lepi in poceni» II Brezplačen pouk v Igranju I) Klavirske harmonike od din480- Zahtevajte brezplačen katalog! MEINEL&HEROLD, Maribor št.lOG Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd. Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj ta plačamo najbolje 56 Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40 Prodaja srečk drž. razredne loterije BBnBBngnaBHBaBHnaaBSES^raraBS Izkoristite ugodno priliko! ženske bluze iz lepega barhenta . . din 25.— ženske veste v vseh barvah od > , din 30.— kompletna moška obleka .... din 150.— vse zimsko perilo po polovičnih cenah pri 80 JURIJ KOKOL, Maribor, Glavni trg 24 VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS ♦ Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavniki Kranc Hrastelj v Mariboru