ML štev. V Ljubljani, sreda 24.decembra 1918. n. ieto. Velja v Ljubljani tn po pošti: i*io iste . . K 120*— !?Cl lete . , « 00*— teifi feta . . » 80-m M«CV c . „ 10'“ b& inozemstvo: i«i« . pol »it« . • »l>‘t Sete , ia šESSes . K 14«- „ 7«*-„ 85-13— ‘-šk S-r-T J (71, '■ j L SB&8ŽS Na pismene naročb« brez poSiljatve denarja tr ne moremo ozirati. Naročniki naj poiiljajc naročnino 39T po nakaznici. !0(r ■I '«in po in TUJI .Tat 0f> 0°^BU ***' BS® ed&i&tvo je na Stareta trgu štev. 19. Telefon štev. 1380. - UpravniStvo je na Marijinem trgn Bc.a.18ter. 8. — Telefon Atev 44. -.............— Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezne Številka velja 60 vinarjev. Vprašanjem glede inseratov I. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se fraukirajo. — Rokopisi se ne vračajo. Mir ljudem .. . Pred vojno nam je bil ta vzklik neksm piaze-', brez pra»e vsebine, f»'za. Poslušali smo ga brez Mdalj-Rlh misli. Med vojno šele emo spoznali njega smisel- Postal je izraz niš h želja i i nsšega hrepenenja. Vse tiade In vso 'ero smo polagali v molitev: Mir ljudem . v. In prišd je lanski božič. Vriskali smo in peli: M r, mir ... 1 Mir im, nr> In svobidojsltd je propadel popolnoma. Dokler e imel kruh in denar, se je veselil •vojih otrok, a ko je obubožal, somu bili tudi otroci odveč. Tedaj je šel k mlajšemu bratu: „Pomagaj mi v revščini!'* Ta pa mu cdbijeprošnjo, rekoč: ,.Žtvi, kakor veš in znal! Jaz »mam »voje otroke!" In za r.eksj dni ^re zopet ubegi brat k bogatemu, da bi mu posodil konje za oranje. Ore na njegovo njivo in vid*, da nekakšni ttj! ljudje z bratovim! konji orjejo. Ia Jih vpraSa: ,,Povejte mi, kdo pa ste, ki z bratovimi konji orjete?-' „Kdo da sem, bi rad vedeli" reče prvi orač. ,,A!i ne vidiš, da sem jaz Sreča tvojega brata. On pije, sprehaja se, nič r.e cel«v a mi delamo ?anj “ .Jojmene", zakliče ubogi brat, „kam pa je šla moja Sreči?*' „1, tvoja Sreča leži lam pod grmom v rdeči srajčici. Ne po dnevu, r.e po noči nič ne dela,samo spi" ,.Dobro", pomisli ubogi brat, „ti bom že pororga!.** Ore fn si vreže debelo palico, prikrade se svoji Sreči ta hrbet pa jo epali z vso močjo. S:eča se vzbudi in vpraša: , Zafcaj pa me biješ? ' „Kako naj Te ne bijem! Drugi ljudje orjejo, ti pa sptšin se niti zbudiš ne, ako te kliče m.'* „Ti menda vendar nočeš, da bi po tebi o>a!a? Ne bodi neumen I" »Kaj? Ali hočeš kar naprej ležati pod gimom? Tako ml bo treba od lakote iti pod zemljo." „No, ako že hočeš, da ti pomagam, delati, pa pusti kmečko delo in se poprimi trgovine. Jaz nisem vajena težkega dela, na' trgovski posel pa se razumem popolnoma." ..Lahko je reči: Poprimi sa trgovine! Samo če bi Ime! a čim! Nimam niti za jed, kaj pa šele, da bi se spustil v trgovino!" „No, pa kaj, vzemi svoji ženi »tari sarafan*. pa ga predaj! Za ta denar kupi novega in tega prodaj! A jaz tl bom pomagala. Niti za korak se ne odmaknem od tebe." , .Dobro 1" Diugi dan reče siromak svoji ženi: „No žena, pripravi se na pot, greva v mesto j" ,Po kaj?" »Začel bom trgovati." »Kaj si znorel? Se otrok nima s čim preživitl, pa bi rad v mesto." „To te nič ne briga 1 Poberi, kar imaš, obleci ctroke, pa gremo." Začno se odpravljati, ali ko hočejo zakleniti hišico, zaslišijo, kako * sarafan ^ dolga gornja suknja brez rokavov. nekdo bridko joka v izbi. Gospodar vpftša: »Kdo joka?" „To sem jiz — tvoja Nesreča." »Pa zakaj Jokaš?” »Kako bi ne jokala? Ti odhajal, a mene hočeš pustiti tukaj." »Ne, nočem te pustiti I Tudi tebe vzamem s seboj." Ii pokliče: „E|, žena, vzemi iz skrinje svojs stvari!" Zena izprazni skrinjo. »A zdaj, Nesreča, zlezi noter!" Nesreča zleze, kmet pa — ne bodi len — jo hitro zaklene s tremi ključavnicami, zakoplje skrinjo v zemljo in reče: »Vrag te vzemi, tl prokleta, da ml nikoli več ne prideš blizu 1'* Sircmik pride z ženo in otroci v mesto, naime stanovanje in začne trgovati: Vzame stari ženin sanfm, nese na trg in ga preda za rubelj; za ta denar kupi novi sarsfan in ga proda za dva rublja.** ** Kakor se vidi, so bili že v starih blagoslovljenih časih verižnikl na svetu. NIČ ni novega pod sdneem I bo] njeni pomočniki, veltk! in mali .zavezniki*. Splendid isolallon velja danes enako kot nekdaj in nič drugače ne ravna Amerika, ki se oklepa Monroejeve doktrine: Amerik* zsse in drugi zase kot znajo. J2 pa tudi izredno težko poaezstl v »pore, ki so nastali v novi Evropi. Danes niso v ko» f.ikt h dinastije krt v prejšnjih vojnah, na njihovo mesto so stopili ..osvobojeni narodi- in ti ne kažejo nič manj bojevitosti kot pregnani potentati. Evropa je postala pravi pandemonium, kotel, kjer prekipevajo vse shasti. Sprememba na zemljevidu je t*ko korenita, da ne poz«a zgodovina momentov ko bi se nstnfoat izvršilo toliko polomov. Od I. 1914 do 1919 se je sesulo lepo število držav. Pred vojno so bile v Evropi frl republike, Štiri cesarstva (z vsemi mogočimi pomožnimi vladarskimi hišami), 13 kraljestev in — kneževina Albanija. Da ies je izginila večina prestolov, odvržene so tri od Strin cesarskih dinastij in ž njimi 20 nemšk h malih vladarjev, dve optreme dinastije (čr-nogoraka in albanska). Nemško ce-carst/o je izgubilo razen ozemlja v Evropi vse kolonije, Avstrija ae je ločila v svoje sestavne dele, ki so s« docela osamosvojili. Ta čas obstoji 12 kraljestev (Britanija, Španska, Ita-IJja, Belgija, Holandska, Danska, Norveški, Švedska, Grška. Jugoslavija, Romunska in Bolgarija) «no nominalno cesarstvo (Turšsa), deset reoublik (Francija, Švica, Portugalska, Rusija, Nemčija, Avstrija, CeboslovaSko, Ma-žarsUa (?), Poljska in Finska in število meglenih formacij, ki jim usoda ni še znana (Litva, Ukrajina, Estonska, Elor-gia, Albanija itd) V ustroj teh držav posega danes Britanija le nerada. Svetovni sestav je tako predrugačen, da se ne n ore odtegniti sodelovanju pri končni ureditvi niti John Buli. Vendar varuje Anglija pri tem vmešava .ju do skrajnosti svoje načelo ,splendid isclation*. Jssno je, da miru v E »ropi ne bo, dokler ni mfru v Rusiji. Oemenceau bi rad interveniral z vojfško in ma-terijblno s'lo — Ll< yd George pa odlaga ln odlašs, češ: Rusija se bo uredila sama. Avstrija prosi In išče izhoda Iz obupnega položaja: Anglija prepušča ulogo prijateljskega pomočnika Franciji in Italiji. Jugoslavija in Italija •I ne moreta urediti med seboj sporazumno meja — Anglija odkiada težko bieme posredovalca in sodnika Ameriki, Mirovna pogodba versajska je v ameriškem senatu zavržena, kdaj pride zopet v pretres sc ne ve. Britanija ae organizira v notranjosti za težko trgovsko tekmovanje, medtem ko se bijejo med seboj, za enkrat nekrvavo, vse evropske države in državice ter ne vidijo nevarnosti, da bodo končno podlegle ameriškim in angleškim kapitalistom, če se pravočasno ne organizirajo same. Tak je položaj za božič 1,1$19 in mi si moremo edino-le že- li glejte, s takšno trgovino, ko je emal za vsako stvar dvakratno ceno, e v kratkem obogatel. To pa zaslifti mlajši brat, pride k njemu v goste in ga vpraša: „Povej, prosim te, kako si postal od siromaka bogataš?11 „Ci*to navadno,“ odgovori trgovec, „lvojo Nesrečo sem zaprl v skrinjo, pa jo zakopal v zemljo." „Kje? Na katerem mestu?" „V vasi, na starem dvorišču." Mlajši brat bi bil Skoraj zajokal od same zavisti, takoj se odpelje v vas, izkoplje skrinjo in izpusti Nesrečo. f.Hajd," reče, »nazaj k mojemu bratu pa ga uniči do kraja!" „Nočem,‘* odgovori Nesreča., Rijša ostanem pri tebi, a k njemu ne g ne sme dovoliti. Prš e so volitve in vsled tankovestne stražene demokracije k strani ameriške javnosti je demokrat ska stranka zgubila na terenu proti republikanski, ki hoče Wilsona opomniti, de se je njegova neomejena moč nehala s premirjem in da an-erlški kongres ni vezan na Wiisonovo Zvezo narodov, ki se ni koncipirala skupno 8 senatom. Zato dela kongres sedaj pogodbi glede točke o Zvezi narodov teškoče in pristavlja pridržite To je prava demokracija, ki se ne ukloni niti pred velikim zmagovalcem. Demokracija pozna le en ideal —■ demokracijo. In Če gre ca ta Ideal, tedaj ga ne odtehtajo stranke, ki ta ideal po programu varujejo In morajo tudi odleteti od politične moči, če to zahteva varnost demokracije. To se precej paradoksno sliši, toda resnično je, resnično zato, ker jamstvo demokracije ni v ges ih in programih, temveč v demokraciji, ki se ne da spraviti v programske paro graf e. Učimo se pri ameriški demokraciji! Nova francoska kolonija. Že pred izbruhom svetovne vojne je gledala Francija s pohlepnimi očmi na Sirijo, to za Mezopotamijo najbo-. gatejšo pokrajino turške Azije. Sirija leži na vzhodni obali sredozemskega morja in se razteza na vzhod in jug ,,Korenček", „Ženitev“ in „Hlapci“. Največji uspeh v gledališču je vprlzoritev, ki občinstva ne zalntere-suje, ne potegne za sabo do popolne sugestije in vtisa. To se je čutilo v petek zvečer: igri dobri, igralci na mestu in večer je šel nemo mimo občinstva. Neubranost, nezanimanje in deloma utrujenost, da človek iiče po vzroku in ga ne najde. V »Korenčku« je bila gdčna Danilova edina, ki je etaia na srednji stopnji la to menda zato ker je edina govorila razumljiv, pošten jezik, ima simpatično izgovorjavo in ker je igr&ika. Toda Korenček ni navadna »HosenroIIe«, temveč glo bok duševni prehod v dečku, na odru prehod iz komike v tragiko. -Tega se pri petkovi predstavi ni dovolj izrazilo in zato je bil konec dejanja silno žalosten. Gogoljeva »Ženitev«, "neverjeten dcgodljaj, je bila neverjetno zgodlia-na. Vsa Gogoljeva fina šala se je iz gubila, ni prišla do veljave in se je mestoma celo utajila. Prva naloga re- daleč v puščave proti Evfratu in Sinu ju; v njenih mejah leže Palestina, D-mssk, Libanon ta dru^e svetopl semske pokrajine in naselbine. Prebivalstvo je zelo mešano; pi psda vsem mogočim plemenom (Arabci, Turk’, Grki, indje) in najrazličnejšim veram (katoličani, molumcdauci, Izraeiitf, pravoslavni). Siriji se obeta vsled njenega bogastva, Še bolj pa vsled u jodne zemljepisne lege sijajna bodočnost. Dežela ima prikladno m rr-sko obalo in pristopno naravne luke, ki leže na poraorsko-trgovski poti me1 So'uao:i!, Pirejem, Carigradom in Smirno ter med Port Saldom, Aleksandrijo. Malto in S ciiijo. Sirijske luke so zvezane po Sredozemskem morju z Genovo, Marseille«! in Barcelono, a po jan 5kfm In iadranskem m ru s Splitom, z Reko, Tr ji tora in Benetkami. Za pomorski promet ima Sirija tri poti. Prua gre skozi Dardanele In Bosjjor v Črno morje: v Bolgarijo, Romunijo in Riaijo. Druga pot je Sueški prekop, ki vodi v indijski in tihi ocean: v Irfdjo, K no, na Japon »ko, v Novo Zelandijo, Avstralijo, južno Af iko, Zedinjene države, srednjo in južno Ameriko. Tretja pot R ije skozi Gibraltar rta Portugalsko, v Spini jo, Francijo, Augi jo, na H ilandsko, v Belg ja, v Nemčijo in Rusijo ter na atlantske obalo ameriškega kontinenta. S pomočjo t« h p'itov Ima Sirija od prto bodočnost na v ja strani sveta. Za časa turškega gospudstva je imela precej znamenito trgoyino. Vendar pa je b i uvoz tuj h produktov v Sirijo sedemkrat večji od izvoza iz te dežele. Vzrok temu je bilo pomanjkanje modernih luk. Na razpolago je bita Siriji satno ena velika luka, Bjrut. Ed(«o v njej so se mogle ustavljati velike ladje, druga Iuk£( Alek sandreta je služila manjšim ladjam obalne plovbe. Francozi so že davno spoznali važnost Slrlfe in sodelovali na to, da se v njej vgnezd.jo. TurSke vlade 'so jim Sle zelo na roko in jim dovo ijevale najdalekošežnrjše koncesije, ki so jih sam'umevno Francoz! dobro izrabili. — Gradili so luke ln železnice, ustanovljali ljudske in srednje šole, naseljevali francoske trgovce in obrt riike, pa celo poljedelca. Pošiljali so tja, zlasti v Bejrut in Damask s/oje najboljše konzule in druge uradnike. Tako so porab il čas, ko so b il Angleži zaposleni drugod, zlasti v Indiji ln Južni Afriki, da so spravili Sirijo popolnoma pod svoj vpliv, kar bi Angleži sicer gotovo ne gledali mirno. Danes pa so Francozi že tako daleč, da smatrajo ententin! državniki za samoumevno, da pripade Sirija Franciji. Na videz bo dobila dežela samostojnost, v resnici pa bo vendar samo francoska kolonija. , Sirija je danes naravnost idealna kolonija, pripravna za izkoriščanje, kakor -malokateri druga. Uvažati bo mogla ogromne količine surovih kož, sadja, medu, voska, perutnine, jajce žije je: igro tolmačiti m to za zadnjo gsderijo. Dobrodušna garderobijerka pa tolži na koncu predstave občinstvo, ki v strahu in nejasnosti pričakuje, da se bo še godljaio: »Le pojdite domov, je že vse v kraju I Ta igra nima konca, »aj vidite, da ljudje mmajo tilkdar.dovolj l« Juvanova, Lo-čnik in Šest so bili sicer v tonu igre, pa sami niso mogli pomagati. Lečnikov organ, Izgovor in povdarek naj še malo napreduje In imeli bomo po dolgem času zopet igralca. Prt vlogah Jajčnika ln sluge Š eUna (to vendar oi vloga za Mauinčeviča) se človek nehote spomni rsnjkega Verovška in Molka: kake Igralce smo imeli nekoč. S nrja .je Kičkarieva in Ževakina je bilo preobilno in zato žalostno. — V petek zvečer se je videlo, da se mnogo premalo pati na izgovor, da se ne čuje na odru poštene slovenščine, o organu, stopnjevanju, izpremenjavi glasu, o njegovih barvah nikjer sledu in upoštevanja. Pa kaj to, to je nemška šolal Raško režijo g. 0*fpoviča sera pri »Ženitvi« opazil v tem, daje bil ton ’g e zelo naraven, verjeten in prikupljiv. Tega poprej gotovo nismo ovac, volne, žita, rud In drugih su-rovln. Ker sama riima industrije v evropskem ali ameriškem smislu in se pečajo njeni prebivate! povečini z domačo obttjo, ki jo gojiio po patri-jsihrlnih šegah, bo imela Franclja od svoje nove Kolonije velike koristi, ki ji bodo pomag*le izboljšati njen se-d s,»ji slab gospod ri ški položaj. Gospodarski položaj Italije. Odkar je končala vojna, se nahaja Italija v žalostnem gospodarskem položaju. V inozemstvu ne dobiva več posojil, krediti so prenehali, poljedelstvo je oslabljeno, produkcija se nikakor ne dvigne. E lina njena sreča je uvoz. če bi tega ne bilo, bi moralo u nreti od gladu petnajst milijonov italijanskega ljudstva. italijanske veleindustrije rnorsjo kupovati sutosifie vinozematvu Doma nimajo ne premoga, ne lanu, ne jute, ne gumija. — U arati pa morajo tudi volno, kože in drva. Cene teh predmetov so od početka vojne poskočile za petsto do ti*oč odstotkov. Itilijanssi izvoz predstavlja mnogo proizvodov, ki sedaj niso neobhodno potrebni za življenje. Pa tudi konkurenca je glede nekaterih predmetov (sadja, testenin in dr.) znatnejša kakor pred vojno. Po drugi strani u^lčuls italijansko industrijo razmerje rned valutami raznih držav. Tako morajo I alSjani n, pr. kupovati bombaž za dolarje in šterlirige, dočlm so prisiljeni prodajat! tkanino za krone, tunike Ure itd., itd., t, j, za devaiuilrani denar, s katerim ne morejo Italijani trgovati v p .krajinah, kjer kupujejo lastne potrebščine. Odtod izvira def cit v itaifjan-.ki ttg^afci b lanci. Že 1.1916 je zra*al pet milijard lir. Letos se je še bolj zidšal in lz-nrša gotovo 15 milijard. Ta d f cit je bil doslej pokrit n posojili ip krediti. Samo Anglija in Amerika sta posodiii Italiji 20 milijard v zlatu. S tem denar jem je Itidlja odp'a'evsla premog, moko, tekstilne predmete itd., ki jih je iz teh držav izvažala. Angleži so kredite odpovedali 30. junija, Amerikancl pa 31. avgurta, Italijanom ni preostalo nič druiega kot da se stisnejo v kot in da premišljuje j a, kako bodo likvidirali to ogromno posojilo, ki ga je treba vrniti v zlatu Ali kje naj d< bi Italija novo potrebno posojilu? Franclja sama potrebuje denarja na.pos d), Anglija se težko bori s svojimi fnancamh Tudi angleške kolonije nimajo novca na prebitek. Edini denarni trg, ki bi Italiji preostaja!, so ameriške Zedinjene države. Zedinjene države že posojajo denar, toda ne vsakomur; ker se posojila iščejo od vseh strani, je treba dolžnike izbirati, ne pa posojati na slepo. Poleg že omenjenih denarnih težkoč pa se nahaja Italija tudi v nejasnem poli. tičnem položaju. Ameriški dolar velja imeli in znači napredek. K'jub ternu je občinstvo še tako daleč od igre (pri Gogolju!) tuje in mrzlo. Častnikov ni v gledališču, pač pa mnogo vojakov, hvala Bogu ia to tudi Hrvatov in Srbov. Občinstvo je, igralci so, vse je, ssmo nekaj manjka tu tega človek ce more izvohati iz te ljubljanske mistike. Ksko viie drugače je bilo v so-bato pri »Hiapcih«! Cankar nas je o-blskal po dolgem letu, porna se nsra, d* ga ni več med nam! in da ga bridko pogrešamo, Režiser nam ga je pričara! med Igralce ln publiko. Pr»a režija n? slovenskem odru, ki je pogodila Cankarjev ton in ust/ar Ia ubranost Doks-.z, da je mogoče Cankarja z uspehom igrati, da se bo Š8 dolgo igral ln da je treba še vsa > je-gova dela raideliti po bodočih sezonah. Ksko so vsi fgralcl žheM Naf-bolji je bil gotovo Ločalk kot Komar. Ta vloga kaže natančno v kateri sme* ri sc bog. Ločnlk razvijal. Hvastja (Oa-berščik) in Jerman (Martinčevtč) »ta bila do dna izdelana. Pregarčev župnik je bil imeniten, toda ne Cankarjev. Bii je premalo karikiran. Cankar ima samo enega župnika: isti v „Jerneju*'* danes 10 lir. V zadnjih dveh mesecih je poskočil za 25 odstotkov. Taksen je torej današnji gospodarski položaj v Italiji. Polomu ses cer vlada 8 finančnim strokovnjakom N>t-tijem na čelu previdno umika, toda tega umetnega življenja bo enkrat konec, In tedaj Izbruhne katastrofi. Trpljenje naših vojnih ujetnikov v Italiji. Italijanska vlada je naše vojne ujetnike ločila od ostalih ujetnikov. Poslala jih je na Piavo, kjer morajo zidati, k^r so porušile avstrijske granate. Tam morajo reveži zasipavati iaikr, zbirati bedečo žico, staro železo in nerazpočenc granate. Mnogo jih je tudi v Trentinu, kjer opravljajo'sta dela kakor na Piavi. Hiano imajo nezadostno. Nezoliko mafearanov se lovi po vodi, od časa do čača dobijo tudi po košček konservnega mesa. Kruha dobivajo dnevno po 200 g. Poleti In pozimi stanujejo v šotorih brez slame In odeje, Na Piavi morajo spati na mokrih tleh. Zgodilo se je že, da je reka narastla In poplavila mesta, kjer so stali šotori naših ujetnikov. Noč in dan so morali zmrzovati v vodi, proseč pomoči. Toda pomoč je prišla le redkokdaj, kajti že pri sami označbi »Jugoslovan*1 Italijan pobesni od jeze. O usodi naš>h vojuih ujetnikov odločajo italijanski podčastnik', ki z našimi ljudmi naravnost divje postopajo. Ti često nepisme«!, manj Inteligentni elementi gospodarijo nad njimi z batino In ječo. Za vsako malenkost nalagajo ujetnikom 15—30 dnevni zapor in v tem času si prilaščajo Se ujetnikovo plačo. Ce se kdo pritoži, da je to postopanje p otlpostavno, ae ga kaznuje s 30 dnevnim zaporom ob kruhu in vodi. Kdor prestane to nečloveško ravnanje po navadi v zaporu tako oslabi, da ga morajo naposled nesti iz zapora na nosilnicah. Vsi naši ujetniki v Italiji so raa-laričnl. Mrzlica se jih loteva često, a v bolnico pošljejo bolnika šele tedaj, ko ima 39—40 stopinj greznice. Vbled takega ravnanja je 2e stoinsto naših, Ujetnikov pomrlo, kar jih Je pa ostalo željno čakajo povratka na dom, da se bodo sčasoma mogli osvetiti italijanskemu imperljalizmu. Sestram in bratom na zapadu! Sestre In bratje, ki vas le leto dni loči sovražnik od nas, pozdravljeni 1 S težkim srcem Vam pošiljamo ta pozdrav, vendar je vera in odločnost v našem srcu — in v vašem naj ne bo drugače 1 Danes leto smo vam pošljall s pozdravi upanje, da bemo ta Božič praznovali skupaj; naše in vaše upanje je ostalo neizpolnjeno — a ortala je vera, trdna in neomajna, in vera je vedno resnična, ona prestavlja gore, in če se ne uresniči da- nes, se mora izpolniti jutri 1 In plačilo za to našo in vašo vero že prihajal Lani o Božiču smo bili kakor plščeia, ki se je pognat kragulj med nie, splašeni in brez cilja smo begali okoli, kaj nam je daialo upanje, da se ne razgubimo in prglremo? Bilo je prepričanje, da ni še nikdar stalno vladala krivica in nasilje nad pravico I To je bil edini svetli žsrek v tis en mraku in za nj m smo š 1 vsi ter so nismo porazgubili! Dasea ni več naš sovražnik tako vsemogočen kot je b 1 pred letom, danes se ne skrivamo več pred njim kot piščeta pred kraguljem, počasi se ruši njegova oblast, ki jo je hitel zgraditi na sili in moči. Njegovi zaščitniki postajajo naši prijatelji, vrste njegovih prijateljev postajajo redke in naših zaščitnikov vrsteče množijo. Naša vera pa, ki smo jo prinesli člato skozi viharje tega leta, mora ostati čista in trdna tudi nadalje in se ne sme nikdar spremeniti v napuh in ošabnost — ali pa v malovemost I Kajti pravica dela pečasi a tembolj gotovo! Naš narod jugoslovanski je rabil tisočletje, da se je združil, in združi se je — samo na vas še čakamo, sestre in bratje, in vsa družina bo pod eno streho 1 AH se to zgodi danes ali jutri, tega no veste vi in ne vemo mi, pa saj to ni tako glavno, glavno je, da veste vi in da vemo mi, da se bo to zgodilo, da se mora to zgoditi vkljub vsem in vsemu! Sestre in bratje 1 Ostanite trdni v svoji veri, kot »te bili dosed: j, pazite, da ne pride čez vaš prag tujec, ki bi vam oskrunil vaše domove, gltj*e, da ne popustite vaših poljan tn dolin tujcu, zakaj velika bi bila vaša odgovornost pred Bogom in ljudmi, če bi te glasil po tej naši zemlji tuji jezjk — takrat ko pride Božič celega jugoslovanskega naroda, ko pride dan njegovega združenja! Sestre in bratje! Težko nam bo praznovati Božič brez vas in vam brez nas, ali v duhu bomo z vatni in spaja nas trdna vera, da ni več daleč čas, ko ga bomo praznovali skupaj! ________________________ P. P. Vatikanske skrivnosti. V „New Yoik Timesu" je objavila neka italijanska visoka cerkvena osebnost sledečo senzacijo: Na spomlad 1. 1914, predno je izbruhnila svetovna vojna je papež okreval od neke javnosti prikrivane bolezni. Tisti čas je je imel Pij X. za državnega tajnika Merry del Vala, ki je bil v francoskih in italijanskih krogih znan pod imenom ..vatikanskega zlotvora". Cim je papež doznal, da je Nemčija vdrla v Belgijo, se je del Valom sprl in je hotel oditi na fronto, da pomiri neniško-belgljsko vojsko. Kardinali so ga od tega komaj zadržali. Zato je papež poklical k sebi kardinala Ferrarija, preko katerega je posfal Francu Jožefu pismo tajne vsebine. Ker pa iz Avstrije ni bilo odgovora, je papež pisal Francu Jožtfu novo pismo, v katerem ga je rotil naj vendar neha z v brezbožno vojno. 'V istem hiou je stopil v sobo Mcrry del Val. Ferarri se je hotel skriti, toda papež ga je zadržal, nakar je Meny del Val izjavil: „Potem meram oditi jaz“. In je res odšel. I to noč je papež zbolel in tri dni ju to je umrl. Nemci so po papeževi smrti napeli vso sile, da bo za novega papeža izvoljen človek, k! bo naklonjen nem šken u cesarju. Midtem pa je bil za papeža izvoljen Della Chieaa, ki je imenoval svojim tajnikom Ferrarija. Ferrari pa je bil tako neoprezen, da je nekega dne popi! skodelico kave, vsled česar je zbolel in kma!u nato umrl. Pozneje je bila radi njegove smrti uvedena preiskava, ki je dognala, da je bil sladkor, k katerim sl je hotel Ferrari osladiti kavo, zastrupljen. Fer-rarijev sluga je kma'u nat j Izginil. Sedaj je dognano, da je bil ta sluga v službi nemškega kardinala von Ger-lacha Siugr je bil baje nemški častnik in ki je špljonlral v Italiji za Nemčijo in je vodil svoj čas tudi zaroto, ki je povzročila potopitev velike laške okJopnlce ..Leonardo da Vinci*. — Sedaj pa je uvedena preti njemu še nova preiskava zaradi umora kardinala Ferrarija. Tako piše „N>w Yotk Times", kateremu prepuščamo tudi vso odgovornost za resničnost senzacionalnih razkritij. Italijanski zunanji minister o jadranskem vprašanju. V italijanskem parlamentu je Imel zunanji minister Scialoja govor, v katerem je pojašnjevai sodobni politični položaj lubje. Dejal je: Dandanes je treba več delati kot govoriti. Odpraviti moramo težkoče, kj so nam na poti in trudit! se moramo, da dosežemo svoie cilje, če prav v zmanjšani meri. M >j prednik Tlttoni se je moral boriti z istimi težavami, kakor jaz. Toda kljub vsem zaprekam je danes podpisan mir z Bolgarijo, končana je mirovna pogodba z Madžarsko In samo še turško vprašanje čaka rešitve. Rešeno Se ni tudi jadransko vprašanje. Tittoni je svoječasno predložil minimum Italijanskih zahtev; potegoval se je za posest Istre z zelo ozko zono pri Voloski, da bi se na ta način vzpostavil kontakt z refko državo, ki bi imela meje po Wilsonovem načrtu, Tlttoni je dalje zahteval še otoke Lo-ilnf, Vis in Pelagruž, katere je Ital ja že anektiral in pa otok Lastovo. Zidu bi se bil imel proglasiti za neodvisno mesto pod zaščito Zveze narodov z diplomatskim zastopstvom Italije. Italija bi dobila tudi mandat v Albaniji In pod njeno suverenlteto bi stala Valoi a z delom zaledja. Dalmatinska obala bi ze imela nevtralizirali. Ta predlog pa ni bil sprejet. G. Lansing je odbil našo zahtevo po korid jrju, ki bi vezal Italijo z reškfm ozemljem In nam ni priznal niti otoka Lastova. Ameriška Vlada zahteva, da bi se nevtraliziral samo en del otokov do Geuža tako, da bi dobila Jugoslavija dve najjačj! vojni luki Šibenik In Ki tor, kar bi pomenilo, da ostane naša obala brez jamstev preti morebitnim napadom. Takšen je bil nriš položaj ko sem prevzel posle zunanjega ministrstva. Ko sem prišel v Pari*, je preživljal vrhovni svet sam krizo. Vsled odklanjajočega stališča ameriškega senata se je ameriška delegacija pripravljala na odhod iz Pariza. Njene pode je imel prevzeti ameriški poslanik brez posebnega polnomočja. Angleži so predlagali, naj se delo mirovne konference za nekaj časa prekine. V tem času so pripravljal zastopnik! Amerike, Francije in Anglije sootuenico o jadranskem vprašanju, katera se je Imela izročiti naši delegaciji. V razgovoru z mar.o je Clemenceau iz a?il, da ta spomenica ne znači pritiska na Italijo, temveč da gre samo za rekapitulacijo sedanjega stanja jadranskega vprašanja, o katerem je vsak član m’rovnega posveta izrazil svoje mišljenja, Ta spomenica jc dala Italiji priložnost, da nanjo odgovori, vsled česar sem na poziv Lloyda Georga potoval v London, Gospod NfttI, ki je bil tud! pozvan v London, ni mogel p( tovati Iz Italije. Zuto je v Londonu lord Cur-zon informiral mene o vsebini spomenice, katera obsega bistveno zadnji ameriški predlog In razen tega v prijateljskem tonu razlaga vsebino tega oredioga. Na prvi plenarni seji je L!oyd George izjavil, da ta spomenica ni nikakršna nota in nikakršen kolektivni korak, temveč da se mora smatrati samo za začetek nove diskuzije. Ta spomenica nam je bila Izročena na seii. kateri so prisostvovali angleški in francoski ministrski predsednik in ameriški poslanik. , Kor.čno se je sklenilo, da se bo o tem vprašanju razpravljalo na seji v Parizu, kjer bodo prisotni ministrski predsedniki in zunanji ministri Anglije, Francije In Italije in če mu bo povšeči, tudi ameriški poslanik. Na to spomenico borne dali pismen odgovor. Zdi se, da bi zavezniki pristal! na rešitev, ki se ne sklada popolnoma z ameriškim predlogom. Italija ostaja zvesta svojim zave-znikoni, ker ni ena nobenih agresivnih namer. Zavzema se le za ohranitev narodnosti Italijanov na Reki in Dalmaciji kakojtudi za varnost na jadranskem morju. Italija se bo čutila srečno, če bo mogla stopiti v prijateljske odnošaje s svojimi sosedi na drugi strani Jadrana. isti v »Kačurju", „Kraliu na Betajnovi'' in isti v »H apcih«. Župnik, župan, dacar, soduik poštar pri Cankarju Skoro nikjer ne značijo indivldlj nego vrsto. Vloga so bile vse dobro razdeljene, izdelane in igra Cankarja dostojna. Scena z množico se pač ni posrečila, kulis za slovensko pokrajino ne premoremo (kaj drama, kaj nas drama br'ga!), niti za gostilniško sobo, niti za Jermanovo sobo, nimamo niti Slovenskih oblek, toda to ni krivda režiserja g. Osipa Šesta! Režija In igralci so se v soboto pri Hlapcih očividno namenoma potrudili, Martin-Čevlč jih je tako od srca ozmerjal s »hlapci«, bil Je dokaz, očividen na zadnji galeriji, da Imamo dobro dramo, da se razvija in da gre vendar težko ker nekaj manjka. Oziroma nekaj je preveč pri kraljevem gledališču In hlspec Jernej bo pognal ošabnega Sitarja, tega trdega delodajalca, ki se »oplr! v ti ji hiši. Fr. Linah. Družba sv. Cirila in Metoda nam je sedaj še bolj potrebna. Slovenci, spominjajte sc je! K:\jti m ar: Fragmenta vitae. 1. Ksj Je lepe g« v Ljubljani. „Nič lepega ni več v Ljubljani", ml je tožil prijatelj, ljut Jugoslovan v bivši Avstriji. „Protekcija, kamor pogledaš. Vsak, ki pride do moči, hoče takoj bogato oskrbeti vso žlahto in vse prijatelje. In kdor je tako premeten in tako malo značajen, da se oprime krila milostne kakega mogočnika, sedi gotovo če* noč na najboljšem mestu, najsi se mu o dolžnostih, ki bi jih to mesto od njega zahtevalo, niti ne sanja. Tako danes. A ne bo dolgo, pa bo prišel čas, ko bodemo zlezli povsem v orijent In v njegove nenavadne navade. Tedaj se bo vse kupovalo, vse se dobilo za bakšlš: ženska in služba, Izvoznica in doktorska d ploroa. Dobro, da je Prešeren pred frančiškani tako ves mrtev. Kako bi ga sicer moralo biti sram, da je šel med lažipreroke In jc prerokoval: »Vremena Kranjcem bodo ae zja*nila". Noč je pndla na nsšo domovino, najčrnejša noč na našo belo Ljubljano — nič več lepega ni v Ljubljani". Tako ml je govoril prijatelj, poln melanholije In še smodka mu ni teknila tisti večer. Jezno jo je vrgel v stran kar je bilo, kakor sem dobro vedel, silno slabo znamenje, ter je srdito mrmral nekaj o pasjem življenju pod takim svobodnim solncem in da bi ne bila nič temnejša noč kje v groba Črnem krilu. Videlo se je, da se nocoj krega celo s svojim oboževanim Prešernom. V takih zlih trenutkih mu oporekati, dokazovati mu njegove umske in srčne zmote, bi bilo Isto, kakor dražiti lačnega leva. Zato sem previdno molčal, se kmalu poslovil In krenil doli ob Ljubljanici. Mesto še ni spalo. Ulice so še šumele pridušeno in oddaljeno, kakor šumi na večer v panju čebel, ki so ves dan neumorno delale. Ob reki pa je bilo samotno In pokojno. Pač je šumela voda v strugi, a voda šumi z lepim, svetim šumenjem, ne s kričavim hrumom za življenjem hlastajočih ljudi; voda, kadar je umirjena, ne razdražena po viharjih in nalivih, poje, da v ubrano njeno pesem nesoglasno, bolestno moteče zazveni jek neokretnih, ali prenaglih, neumerjenlb človeških korakov. Zakaj, vodi se ne mudi ne za dobičkom in bogastvom, ne za življenjem in uživanjem, vode ne vznemirja In ne boli ne ljubezen, niti je ne biča In ne peče zavist In sovraštvo — voda je kakor sveta misel, mirna, lepa, posvečena, globoka in skrivnostna. Nikoli pa ni globo-kejša, nikoli skrivnostnejša kot v tihi noči . . . Polagoma sem šetal ob vod! In mislil na besede prijateljeve. Pa mi je postajalo pri srcu težje In težje. Kakšna je vendar ta reka nekake svobode, k! se je razlila čez nas In nas je v prvih časih s svojo lepoto In s švojlm do tedaj nam neznanim šumom vse zamamila, a je zdaj ma-!?,ne ?*,?, domovino omlajlla in oblatila, toliko gnilobe je naplavila po naši domovini, toliko smradu dala iz sebe? Gotovo, mnogo lepega in dragocenega mora hraniti v sebi, a kar jo naplavila na bregove, na visoka meata, da je vsem vidno, ali ni povečini nečedno blato? ^ JOrU.V *A ,,AU,„ * #tlNj*r u<»« 24 utuacM« »ai» 26,J zbliža tja med Jugoslavijo in Francijo. E rop?ki ralr b 'moral preživeti kritično f za petnajstih let, v katerih »e ima Izvesti veruahleraka po-gedbai" Sottasrnost '-tm'se’bo :mb-'" rala lzkaia^ v ognili. Nemčija si bo detoma opomogla, in če bo oparila samo mala nesptrfSzumlienji med za vezniki; bo postala nepiistopna in ohola in se bo skušala svojim dol žfiostlm odtegniti. Potrebno je torej da pridemo Jugoslavijo tesno nase. Srbija, katere hrabrosti se te dl vil ceh svet. tfo dr; rte s ni izgubila p av srič svoje bojne in žlvljenske sile. Goa je Se vedno prvovrstni vojački fAkton Opozarjani tudi ns besede vthk gj ,Ulljav»sKega učenjaka Fejrera-: »Ako hoče E r> pa tsa Bilkami zoperstaviti nemškim ambicijam sl »vanako trd tjavo, more to storiti satho Srbija... Treba ie sezidati poljsko trdnjavo v vzhod o E.ropi 1n kbnsoi diraii srbsko trdnjavo ua Balkanu.« Ta trdrjjava js danes sezidana. Tvori jo ena popolnoma homogena masa. Šs drugi razbg imamo zi zbil žanje z Jugoslovani. To je potreb* vzdrževanja kontakta z Rud. Srbija je dan s ersct izmed naji/ažuej^h ognjišč ruskega vpliva izven Ridje. Ruski begunci se rajši podajajo v Cehoslo vaško nego.v Puljsko, pa še rajši v Jugoslavijo kakor v Cehoslo* vaško. Beograd so odprti vrata v bodočo Rusijo. Naposled govori za zbllžanje argument ekonomsiega položaja. V našem interesa je, da ponuduno/ba! krnskemu poiuotoku, ki ja izredno bugti piirodnih pridelkov, podporo na&ega k?pita!a in našega tehničnega Izkusiva. Minut«? za javna dela Vu-Iovlč je predloži mtnlsUsksmu svetu v odobritev .načrt, o obnovi komunikacijskih sred stev v državi. Jugoslavija mora preurediti celo svojo le;eini8L-o mrežo. Samo v S>bil! in Maceioniji sš rnora zgraditi 4000 km že!c?n:c Obnova in ureditev mostov zahteva nad 60 milijonov kredita. Banat ie popolnoma izoliran od Bačke in od Srema, čez Savo ni niti enega poštenega maStu. Žkleznl&ke pro«e na obeh bru gavih se tuintam približujejo ra pet do deaei khomehe«. Za prehod iz Zente na levi.brej Tise je tteba po-tpv*ti če* Bpgšdn J«, prelvvditl tok od osemdeset kilometiov. Pr«i,vt«ko nlive^e med Turftklai .hr Stwrlm -Bs^ čejem. ired Kevinom In $:hedere*w, med Šjibcem in . Kieukom.. M nogoka' je trcoa napraviti tuui v notvSAlozp stare kralje#«.- Ssmo čez Maravo je je beb*; ..poaiavhi. »5 uovih mostov. Tu se odbira naShp jndnstrijaicem in Inženirjem Iboko,polje, O'. Vul*;;č mi;je- dejaV da se ba tr>z«ndevnfro?kaii pr5de?eap ,c» -,.anteriltš»,. Icsncuske in angieSka podjptja, Kdor pozna vjhu-l«ga. jngodovAnskp gostpljubnbat Jti nakiij&j^nostv,# Fiadcpzo/, vse- J*h;o uvet?, da «8i-.t>am v jugoslovanskem zbližatiju odpira. H»jky3B bodočnost. O valutni reformi. Pbvcdnm navtočncsl mlrtlšira ža trgovino ih obtl dr, Albert Kramerja si je vršil dan?s ststmek pos r.ncev j0$; «a k-- t?resi., je' gospod mlnst^r .ioflal prrcŽ*l*» o vali-nrnem 'ptnjektu; ir 8e sedaj nahaja v razpravi niThff §lr.;ltega s eita. Tu projev.t gra za tem, da s? vrši zamena sedanje krone in sedanjega s b ifcega dinarja za novo novčanico, Ml bi blia označena istočvSio k t ntnar in krona In sicer na ta naci j, da dobijo tako p .s gt-niki kron. kot prs«iitruki: dinarja i&4 ? tsominaino .vredar st P r i za m en ja vi se bodo vračunale tudi o priliki markiranja kron izdane p r i z n a n i c e.. Noi-o novčanico prevzame posebna em slssta banka, v katero se pretvori sedanja srbsla Narodna ban ta s tem. da se jo pritegne kot enakopravni u eležnid go-snodarski krogi iz ccie Kralje, i e. Pri št atu tu nove b-ike bi seuoošteval® vse gla ne ztidcva, kf so b le izra-eno s^ojčas ko je bil to,-atlev'ii projekt pre-ilozen Narodnemu predstavništvu. Ntva novčanica bi bila torej po sedanjem projektu bančna novča-nica, fiiucjlrana ne le s sitknjo »1 to in vaiutiio podi go srbske Narodne bankr in z bodočimi vložki novih tfkeknrrjtv iemveč tudi z cg omnlmi zakladi državnih gozd .v in tu btikov, ki predstivlj^ja milijardne vrednosti. V d skusiji, ki je sleuiia poroiiiu ministra d r. Kramerja se je priznalo, da bi projekt dr. Veljkoviča kakor ga (e obrazložil dr. Kramer, mogel bti osnova za ozdravljenje naše vaiufe in izboljšanje krone, ako bi se usivasili tzvestni predpogoji, koje so smatrali poslanci v g )s;rOdarsko-poli ičnem oziru za neebnodno potrebno. Na srstmka je bio sklenjeno pozvati za 2. januar ftr Ljubjsno širšo strankino konfe euco JOS., ki naj zavzame k načtti ministra Veijkoviča končno svoje stališče. Na to kenierenco se povibijo tudi somJžljeniki iz iirvatske in iz Srbije. Boji na Ruskem. Ntjpredovnnje boljševikov. Ldu. Moskva, 23 dre. Poveljstvo rdeče armada razglasa: Na v*?h fron-is»h naptedujftmo. Na uralski fronti prehajajo k nam kozaki v velikem šle*-vilu. Uratikd fronta bo nemara v kratkem razbita;’ - -i-^ fcts,Ju*v#a-vi '%oIJŠ«yfž( ponudiH mir 'Polaki, t Leu Moskva, 23. dec. ! ‘udiski poverjeni« za zuname po^le Č'č«in «e je obrnil včeraj ra poljsko ilado z mirpvnjm predlogom. ^ Tfič^lJhvB, mati ujela. Lihi Berlin, 23 dec. ..Deutsche AHgem^tbe Zeitung’1 peroča fz.B|zia': K>.k r javlja „Pe t J u nu" Iz Vafr Saje, „SRf 'pfifell' T ockifevo mater v Blfudu fn. brepeljaii' v'Nfovj R !s;}J-k. P/i'‘lijij eo naši' obnežno feortspon-de.rcb hi(W! *lhh 2 nekim driigitn bdljleviškim voditefjem.' Tfockjjeva mati -pHznava, da j? bha poverier a s pos.rb-io misijo ža 'X'*h*kavkadjo.. ' Priprave zn pomlad. Ldu. 22 dec. E tonski liafi poročaj >, da je general Penjlkin izgubi! pGveljntSt o nad prohb 'Ijše^lško vojuko v južni Rusiji. Zarneniftl ga Mb general Wmffge»,' kt namerava pod-vzeti novo ofenzivo proti boljševikom. Težko ral ja bilo, d^i tem st zaželel: Spolzel bi v skrivnostno strugo Ljubljanice, da bi me ponesli valovi daleč od tod, v lepSe dežele, v deždp Večnosti, v kraje poštenosti in prs-vičnostl, v raj miru. . Pa sem se spomn’1 febe in tvc-Jm oči, tl prestadk! ctvok, ki svp se Srečata danes v mestu, tvojih oči, lepših kot nebo, zagonetnejših kot ^M.BkiivRoati jutrovskih noči. * V sladki sreči tega spomina sem povzdignil pogled Jz fesnbstl mesta in Iz teanebe nagih žalostnih razmer !? čudnega, nenaravnega našega živ-Ijenja v prostost višav, v neskončnost , vsemira. li od začudenja In radosti sem na široko razprl od malodušuo-Stl že dremotne oči: glej, vse neba nad mestom posejano z najčudovltej-8?m' biseri, z najjasneje blestečimi zvezdami. Najlepše In edfno lepo v tebi, o Ljubljana, so zvezde —■ zvezde m'a-d h dekliških oči fn zvezde v neskončnih višavah nsd teboj, ti v temo zavita Ljubljana ... 2. Žareti v noč?. Kako? hudovernikl v dolino, kadar kopni m gorah sneg pou topjlm p i-raladaasklm dežjem, so zahrumele čez-me nezgode in nesreče. Pasom; prihajale temne mJali, težke skušnjave: Kaj sa naj ustavljam In borim, saj je itak brez korist!! Kaj naj še delam, saj je Itak vse brez sadu! Ksj naj še upam In čakam boljših lasov, saj je URfhnUa upanja zadnja vejica, saj je ugasnila zadaja luč, ki bi m! m >gla še pokazati pot iz teme sedanjih dni v lepše In svetlejše čase. Pa sem se zbudil v neki noči najhujšega obupa. Vstal sem, kakor bi me klicala nevidna moč, povelje, kf se mu ni mogoče ustavljati. Stopil sem k oknu, odgrnil zave to. Zunaj noč kakor w srcu, ki mu je pravkar iztrgala sm l najdrsžje bitje. O t?m v daljavi, proti jutru, glej, luč, obletnica. Gledam, in luč »e izvija Iz megle svetlfije In svetleje, počasi sicer, kakor bi se borila z meglo, a sigurno, J*s- ueje it* jasačje pro<'?rajf«' zailt' -cm & mehi — svetla pot se mi mraa c d svetle iučl zkozl, temno noč k temnim mlaHm mojega srca; pot, ki naj vodi misli v lepše kraje, v solnčne višave. Strmim v luč, fn ozračje okrog žarnice se jasa! v večjih In večjih krogih, Da je vsa noč mnogo Byet’ej-ga la prflažnejša. se ml zdi Čez čas, Lažje m1 postaja pri biču. In z nekakim veselim pričakovanjem »I pravim : Še uro, dve — pa vzide tam za lučjo še večja luč, -solnce božje, in prežene noč In mrak, raztrgo vso to meglo, ki kakor zlokobna mrliška koprena ovija svet... Tako pride dan Im luč tudi zate. o srce Kaj obupavaš? Se je v živ-Ijenu dovolj luči, dovolj Še solne?. In če treba prebresti do njih morje naj-mračnejše noči, n ajmikejše teme, najhujših nezgod, sovraštva in napadov — vztraja), bori se junaško in priboriš se do luči, do svetlega ogrevajo-čega solnca. Poljaki lteli kažejo žar^di tega veliko skrb. Sodijo, da bodo btl ševiki v poletju osredotočili vae sile proti -Pelji ki. Sovjetska vlada org>n!zira tajro oddelka, nemških dobrovoljcev irt nove topniške.divizije V poljskih kug h govore, da so boljševiki začeli prgajitrja simo zato, da pridobe na čzsu, vsied fe.-ar v V»ršav( z nestrpnostjo pričakuj Jo zrkijučka vojaške fn 'gospedf rske ko^venetje Ded Ijal- tijfkimi dsžsvarnJ, P./^sVo, Ustajino ^ in Runumljo Kriza južne železnice. Ldu. Dunaj, 22 ckc. Dines sa je vršilo tukaj zborovanje opravnega sveta južne žeiezrvice, Generalni ravnatelj Fail je poroča! o novih tarif h, ki bodo »topih v veljavo na vaehnv-strijsk h progt h jt.žr.e železnice z novim letom. Razpravljal je tudi o skrajno neugodnih pri mem!h ra>m?r;h ziasti o pomajkanju premoga kot poglavitnem vzroku (elkoč, dalje o naraščajoči dragi."ji, ki jo cbčuli uprava ztesti pri nabavi materijala in pri plači h nsetavljencev družbe. Pri trm je poudaril, da bodo dc h dkl, izvirajoči iz nov h tanfov, ruditi popolno pokritje za protidreginjske odredbe v prilog nagtavljencc m na avstrijskih progi h ako bi »e m ;gel promet v bližnji bodočnosti biftve.no poživiti In pospešiti. Za naafavilence madžarskih picg južne železnice bodo veljale tudi nacaijc cotedm e drsgtBjgiie doklade. Ksr ge tiče jugoslovansk h prog južne železnice, je morril upravni svet računati z dejstvom, da te je prav v zadnjem času iznova dovolilo osebju jugoslovanskih državn h železnic znatne? pt je drzgnjskih dokiad In izboljšanje piač. Južna železnica bi pa mogla -dovoliti' podobne ugodnosti osebju svoj h jugoslo^ansk h prog ie tedaj in v dni izmed, ako in v kolikor bi država stavba potrebne sredstva ra razpolago. Koraki, kf j h je uprava južne železnice v ta rumen naredila v Beogradu, še niso privedli do nobenega pcivcjjnjfga rezultata. n vrat ia«r.fteU F.-11 cb koncu Svojega poročila, je splošni poloaj tak, da rmsira »pravni svet južne železnice z ozire m •naqris*J^j<^oitt^ ivNjftftMvmftjitaibfetft n* družbenih progah naravnost za ogroženo. m Prgjurijn z Av^trjo. Ldu Beo- gradi' 22. desitrntrrk.’Piešbho.potoč«: Z Dunaja prihaja vest, da bo avstrlj-tkf. drž. k?? cMar dr. l^cnner v k atbem p Jštl v Beograd, da nsdjluie zapo-(eia pogjšnj« med vlado in našo dt2ayo. Rszgovori. ki ge b'qdo vržiii v Beogradu, bodo zai imisl zzto, ker bedo aovedil do gotovega zbll-žmtja in ne bodo btsfji brez vpliva na politične zveze, dasi bodo gospodarskega značaja. N*8 po8lHnfk v Ameriki. Ldu. Beograd, 22. dec Iz Washlrigfbna je došio odobienje Irrcnovanjs g. Jovana Jovanoviča za posfenifca ra^e c!ržay« v W?‘hingtonu, Omejen promet na Hrvatsketn. Ldu. Beograd, 22. dec. Od predvčerajšnjega dne 20. t. m. je ustavljsn na zahtevo železniške direkcije v Zagrebu premet brzovbznih fn osebnfh vlakov na progi Beograd-Zsgreb. Med časom, dokler se ta premet zopet ne obnovi, se bodo crient-ekspresu priklopili vagoni za direktne potnike. Razna poročila. Narodna enakopsavnost n* Češkem. Ldu. Praga, 22/dec. Ministrski predsednik Tušar je sprejel zastopnika nemških meščanskih strank, ki so mu predložili svoje želje ih pritožbe. Njihove zahteve Be tičejo nemškega šolstva, razpisa volitev ter zopetne nastavitve svoječasno odpuščenih nemških državnih nameščencev, ki niso hoteli priseči na češkoslovaško republiko. Ministrski predsednik Tušar Je odgovoril, da bodo volitve r«pjsane Jmjit pp. novem letu in di bo dr a Nemcem prilika; sodelovati pri ustavodajnem delu. S /obod*: vseh državljanov j6 prva Til najVcČja postava češkoslovaške republike. Odgoditev laške zb?rn!ce. Ldu R m, 22 dec. lislijanska zbornica je bU» včeraj po Osemurni seji od' godena do 28. januarja. Nevtralizacija A vstaje ? Lito. Dunaj, 22 tire. ..Ncues 8 Uiir Blatt'* poroča: Kakor duznavamo i* >T*jboirlla" doseajj s c ialno-demokrstsko strdkovno zvezo, je imela dne 21. t. ra. kongres, kjer je sklenila, da izstopi is socljatoo-tiemokrat-ske stranke-(n osnuje samostojno deželno stranko poljskih delavcev in malih kmetov. Papež je obolel. Ldu Berlin, 23. dec Kakor javlja , L k.laaselger'* je pap ž lahko obolel in je, ker so mu zdravniki priporočili, naj se varuje. odpovedal več avdijenc. Ižgon anarhistov iz Amerike. 22., dso Retrlerjev urad poroča iz NVastiingtona: Zbornica reprezentantov ja soglaša rpre-jfcia zakonsko podlogo, ki' sc .Jlče rkjUiitsHsije vseh itiotemcev, pripadajočih aharhisflčfhhr otg&rdzaefjam.* • gove rerolverske »finese". ZatojezRf zopet cel škaf gn»j i(cs ,po nas, čeprav »e je trud 1, da bt jo — bržčas v str^ h i pred novo iejkcljo — po možnosti parf m ral. A brez: poidlosb le ni mogel e sta ii, to bi bilo; proti njegovim navadam Zato se je spravil nad izdajatelji našega Krta. čeprav prav d^.bo ve, da r^nr! g P. z ure d n Sive m nlče?«r opravit?, jposebrie pa ne z oa:mi čiSmki, ki sodruge tafcd zbodli. O nežnosti in poštenosti pa bt z Naprejevci psč telko debzpra *. ! Na laži in zavijanja glede Maribora so dobili že včeraj pr m ven odgovor. d Osebni promet za baižčae praznike vstavi tudt državna železatem, in s:cer od 25. dd‘28 t. in. d Specijalist za žen ske bolezni In porodništvo dr. Btnj. Ipavic y Mariboru, Gosp »ja .ulica št 46 ie službeno cd^oulican in se vrns dne s 15 februarja 1920. d Oblačilna poslovalnica za • Slovenijo v Ljob!f*ni bo Imela 29, i 30. la 31. dec, 1919 svoje prodaj dne prostore v Stritarjja zaprta. Občirutvo | se tem potom obvešča, naj navedene ! dni ne pridi-kupovat, da ne bo delala j zastonj nepotrebnih potov. d Ustanovilo se je d ultvo j zobn h zdravnikov za Slovenijo in Istro s sedežem v Ljubljani. Pretlsel* . fllkrm je bil Izmoljen dr. PraunjfcU. ■ Zobozdravniki in drugi zdravniki v Sloveniji, ki se pečajo tudi z zobozdravnikom, so vabljeni, da pristopijo. Prijave naj se naznani tajniku dr. H DcVeiC-u v Ljnbljirtl Aleksandrova ce?ia 10, d Zavarovalnica »Croatla*. ,R?di zelo razširjenega poslovanja v ‘ Sloveniji, odločila je »Cioatia" zavarovalna zadruga v' Zagreb i, da ra Storentjo ustanovi v Ljubljani lastno podružnico, vslcd česar s« dosedanja glaVno zadapstvo v LIu^ianL spremeni v podružnico. Ravnateljem po-dru?nTcs imenovan je g. Stati so Jesenko, dosedanji glavni zssloprtk »Gost-se* v Ljubljani. Priporočamo najtopleje vsflfcjmu imendv^i. žabi, ki»pprejama Zavarovanja za požar, : vlom, nezgode In življenje ped uaj-"TffTOlBferheJttfnjI pogoji. Božični pozdravi. 1 ^mAlirmrie J U. lopfv strojne puške, po&hajoJtJpene o o žične J 'pozdrave vsem ftrtfotn in : č6Mihm . n„ M1Irri po dumavini a prošnjo, da; so jih t udi - - •-*” tl kedaj »pomsKof ktir.jjm je na Ko roškem dolgčas.' Anton Germ, Jaš« Pade, -jaffllE—.............. " Janez Pote. Anton Bobič. Telefonisti 4 čete 40 t>p.v ob Dravi želijo Ye.';;le Jezične duznlke in srečno novo leto vs:m >1: • in vsem alovesisiim dekletom Gugjav Topjc, Jak, Golob, Avgust Pititar, Franc Sitar, Ivan Seme, Jožef Mede. Drayel|ski železničarji po-Sljajo iz mrzlih neziknrj hilf, tetiiHfh ihslto - Zupančič, znan m ugleden čian jugožiove?urki ga odbora; ki ae mudi «eo; j v Ljubljani, ostane pddp v . w'..g£' Me um SCdcl V JUjLlUljdliili U9MU9 2 iiip< t4ikai d« 6 jlifuai]«, nakar se podp v i ceno iiyi|«nfjd /a , ¥ * ’ , Beogiad. Struje v hotelu JUaldSr. i ovži |e ta fered ‘ e te 40 r.i? v , naj sc'blagovoli | Že-eznlčars I 7-g^Hi danes-ipd II,.to 12. uro v .. MJ1 Miton Plut naj se'blagovoli zglasiti dane?; med II. to 12. uro v našem uredniku; ozVbma poslati švej naslov.v * o f ■* : c i v, I V »Lepi Heleni* poje v pefek, dne 26. t. m utogo HKailha3a“,po okrevanju g, Povh«, reifier in Ironnk. I »S«lvfcsltrov večer0 priredi »Slavec14 v d;6raoi in verandi hotele ln-:zaduh!ihvjtffonnv bnfaemzcime - *Unicn'‘. Poleg vojake godbe fn dru Y*eifl omm srečnežem-, M stanujejo v ; r-ihnlf«! aiSiW*ii človeških Itsnnvsnlih fthpn-m w*S!iA i KCm diIU 8P°!e£j» ^a|DO!|§i atUStf M - b“fluu%S? gl: in druefh iosi c»h; v*» nr,» . * -*uo Jpnsi' Zvon pr redi v prostorih Narodnega doma Da se imlrua telefonska ta dno/avm poročita „/ago3laPi/i0 Amerika nam ponuja posojilo. Beogra d, 23. dre. Amerika nam «tavlja na razpolago' Šfc etto posojilo 250 mi'. dolarjeV biei ozira na avans na naša vojna odlkodnino. To posojilo bi se tmelo porabi i za nabav i železnilke|J, tekfooskega In telegraf-skegu nia|erijala v Ameriki. Govori se, da je bil’ t« pie flog ž naše štrahf nj-čeloma sprejet. Regent cmfadfni. Zagreb, 23. dec. Na brzojavni pozdrav zagrtbiae oraladme o priliki regentovega rojstnega due se je zahvalil'regent a prisrčnim bržojavom v katerem zaključuje: Zagotavljam vas, da b tii pripravljen, da branim z vso energijo naše narodne pravice. Zagreb brez moke v praznike. Zagreb, 23 decembra. ZaradT nerednoatl v železniškem prometu niso prišli pravočasno v Zagreb ''transport!,' ki so bili iz Banata na polu v Zagreb z beto moko. Zagrebčani bodo obhajali praznike torej ob črnem kruhu. Pomanjknnje novlnskega papirji. Zagreb, 23. dec. Zagrebški listi stoje pred novo krizo. Porabili so že vac zalege papirja in i2hajaio samo' še na posameznih listih. Ce papir ne pride v praznike, listi ne bodo mogli več iziti. Vesti Lfublfansksga defism^ prati(*., Boran« poročila. Beograd, 23. dec. 20 dinarjev v zlstu = 22 dim, 100 koikovanih kron = 26 9 ain„ 100 francoskih frankov = 232 din.', 100 Tir= 185 ditj., I dolar == 23 5 din , 100 um. maik — 60 din. Zugreo, 23 drc.r I dolar => 92 K, tOO avstr, kron —55 K, lCOf anc f jMtkdyf«:900 K,^ 100 nem.-mark ^ 245 K. .. N?po5ten revizor. Ldu. Hograd, 23 dec. Pri revizorju jul, že'e*nsipu Sitheku so n. š'i za >01.000 K nepravdno ži-goMhtn kronskih bankovcev. Železn. komisija v ŠpOfi, je denafr korifi*Cirala, piuti bimuu ps je uvedena preiskava. Kredit za pob j«nje draginje. Ldu. Beograd, 23. dec. Min Buklfg bo z*hto«a! Od mihl^tr. sveto kredit za Moi m i draginji. ;De*i»r, ki: ga bo 3 Kreditom dobil, se bo porsoil kot ta/liku med prodajno in nakupno j!Jf WnisarSici Sodna I,) opozarja naslednje- predmete, k* pridejo v bodočih dneh na prbdaj; Pekarski stroj za mešanje testa za večje obrate in velike za/ode. Več strojev za izdelovanje sodavice, večje steytlq svedrov za vrtanja kamnja v različnih velikost h v doglednem času bode na raz pob go večje število železnih postelj in železnih nočnih omaric. Svedri »e nahajajo v Litij!, ortali pedmeti v ljubljanskih skladiščih. V t ipnice za ogledanje se dobijo pri Gospodarski komisij'. Javne naprave in zavodi, kakor tuji zasebni Intere-. sehfje, ki bi te predmete dejansko uporabljali, se opozarjajo nato. Prošnje je vlagati pri Gzspodarski komisiji. Za posteljnake naj se viole za sedaj pismene prošnje. Oddaja se re-fhktantom pozneje razglasi. g Omejitve v tovornem prometu. RVorno blago premog in vso na premogr kope naslovljene pošiljke. Ž? sprejeto Se lahko odide.- Železnlčarska stavka v Italiji. Ldu. Milan, 23 dec. Dna 26- dec ke bo’progi silila na vseh i*»l< ssinmtfsnrth žeiesrticth getter. šfavka: in drugih jashcataj v|« one velfluše, bi se sprehajajo po gS?tih, sedmh in' še več sobi h, in pa celo stanovanjsko, komisijo, da sl pridejo pogledat pašo. krasno božičnico. NrJe drevo ho razsvetljeno z ledenimi svečkami, okrešeno pa a žalostjo in srdom. SlOV. t v Mariboru pvo^vi v. petek „,ga^a voj^ obS) tJvajs.cttoMco svojeg? umetr.j se vrši v sobot?, dne 27. dtcembra d H nko Nučič, ravnatelj gledališča 26. t. m ____________ niškega delovanj*, Nučič je “nastopal najprtj v Ljubljani, nato pa par h tv Zjgrebtt, dokler se ni lani vndl nazaj v Ljubljano. V začetku tekoče sezone je prevzel vodstvo mariborskega gledališča. Odličnemu našemu umetniku želimo še mnogo let plodnega in uspešnega delovanja, d „N*prej“ je prišel v slino zagato in veliko jezo, ker smo mu žad« »jič tako da oculos demonstrirali nje- 3Ut. ni* v uiu«iui>n iy srour običajni Silvestrov večer1*, ' g Nove tvornice v Bosni. Srbska gospodarska banka v Sarajevu je dobila dovoljenje, da zgradi v Bosni tri, nove tfernice. V enih izmed njih se bo proizvajalo steklo, v drugi usnje, v tretji oa čevlje. ... . g Elcktrif kscija belgijskih, že- omogoči pdict zlasti drnštv^rjm ppd- leznic. gslglja hoče na nekaterih pro poro m članom, dobi vstopnice "pa" j g*h ifmentotf parril pogon z električno 6 K lahko v predprodaji- d -e 28.29. \ »trujo. E4ektr!f clrane bodo te le proge: In 30. t. p,, vsakokrat od 4 do 6 pop. j Bruselj—Antwerpen In Bruselj—Lu-® društvenih pleštorih Narod, doraa. j 'ksenburg. Vožnja iz Bruslja v Ant- Vstopnin* na večer prirod t re pri fel*-gsjal 10 K. Nedorasla mladina nima vstopa, I Lidlkcija gnoja vojaških konj j v vojsšnlci regenta Aleksandra (top 1.1. ob 9 dopoldne. NataBČiteJšl pogoji so nabiti na mestni deski ; na razpolago go pa tudi v pisarni mest. vojaškega na Uanjevalnfiga urada. 1 Izgubil« se Je v pondeljek zvečer 22. f. m. v Sodmjskl ulici damska denarnica, v njej Je bil listek za Čudna. Najditelj n^j jo odda proti nagradi v upravništvu našega lista, j w?rpe« bo trajala potem samo 25 minut g Budimpešto sedež an-j glišKe trgovine na vsh: du Angleži \ hočejo v Midjarski ustvariti svojo in-reresno f-firo na vzhodu. Z sto se v Budimpešti ustanovi središče za angleško tfgcvtoo na vzhodu. g Nemški vagoni za češki sladkor. Cešite-siovafika sladkorna komisija je dobila od Nemčije 2000 Egonov v zamenjavo za sladkor. Dogovor se je sklenil na temelju današnjih sladkornih la vzgonskih cen. Vagoni bodo služili le sladkorni industriji in k večjemu še za prevažanje sladkorne pese in premogi. g Gospodarska komisij? za l stveino demobiliztcijo (Ljubljana, Drobiž. Zelo razumljivo 1 V Ltoluss vrši proces proti nikemu mlademu fjntu Bourderesu, katrremu _;se pripisuje krivda, da je poneveril svoto 195 000 frankov na škoda mestnih davkov v H iubourdinu. Pred sodiščem je v svojo obrstnbo izjavil, da mu je bila že * 12 leti ttoverfens blagajna za prchtano celih 18 občin, Tekom štirih let: je Šlo fifeozi njegove reke prjeko 5.0 milijonov, frankov. Prf tako bgromril švbti je lahko mogoče, po npgovi fzUvl, prtla-stltl sl (švoto 195/-C0 f tanko?. . <> z,nememt »tl o planetu Mftrtu S fcarski inžener Butmaaio j c objavil novo teorijo' o razmerah na Ms rtu, V nasprotju g sedanjimi naznrl o Stanju na Mat»i p»vl, d* velike svetle (površine n so kopne, temveč ledona morja., kopne so samo temnejše ravnine. Ta* kozvana morja s« pokrajine z deloma , še bruhajočimi vuikahf. Kadar vulkani ztl; J)nh)]o, na3UjaJo megle, ki se često vidijo ia o katetih misli, učenjak Arrhvenius, da so peščeni oblaki, katere dvfgajo viharji ha Martovfh puj-tlnjah. Tiste Črte na Martu. katere so smatrali nekateri učenjaki za Ksnale, sl lahko tolmačimo kot velikanske razpokliue v ledu Včasih tiste čite izginejo In sfcer radi tega, ker raz-pokline na novo zamrznejo, In to se vedno pojavljš. Dolgi nos dhnskeg* kralja Kristijana. Danski kralj Kdstljan je imel zelo dolgi nos. Poslanik neke tuje države Je Imel istotako obilen nos in kralj ga je vprašal nekoč v šoli: »Kaj mislite, k»t;ri nos je večjf, moj ali val? ,.Vaš, Veličanstvo**, je odgovoril poslanik. »Saj ni čudno, ko bi va* toliko let vlekli za nos kakor mene, bi bil vaš ravno tako dolg*' se je odrezal kralj. MB Romani ..Jugoslavije44. Sredi meseca januarja ha koi čal YIad!inir Levstik svoj satlrlčs knltumohlstorlčni roman„Y18nJe repatica*4. A že takoj z novim lete prične »Jugoslavija*1 priobčevati n velezanimiv roman „Lov z* milijon! I točasno pa bo priobčevala „Jug slavfja4' tud! zanimive In zabav , ,Domače pridige Sitarjeve Jere Za smeh in jok. V neki novi državi nesrečne Ev-. rope odredi finančni minister koleko- vanje bankovcev in hoteč preprečiti dviganje cen, izda drakor.ične predpise. Komaj prične kolekovanje, poviša cene tobaka za 100 in več odstotkov. Ali ne pljuje v Ustno skledo fn prednjači verižmkrtrn z dobrim vzgledom ? V isti državi spravi g. finančni minister nove državne dinarje v promet, s podpisom bivšega najsposobnejšega f nančnega ministra in ukaže: imajo vrednost 310 v kronah I Samo obstb! umljive?, da se za take dinarje vsi državljani kar trgajo rad! — francoskega besedila, ki se šopiri na zadnji strani bankovca. V isti državi vladajo, oziroma sedijo na cdiočujočlh mestih najsposobnejši ljudje, ki z neko slastjo za-povedajo in odrejajo, gledajoč in spoznavajoč potrebe svojega naroda skozi — ckna svojih pisarn. Učenjaki pravijo, da ima vsak narod tako vlado, kakorlno si zasluij in da tudi ne more drugače biti. — V deveti deželi bi vsi rtdi vladali, posebno pa tsti, katerih ni narod za to poklica). V tem slučaju so učenjaki — blamirani Boljševik. Listnica uredništva. K. Z. G. Prosimo, da nam javite svoj naslov, ker ne moremo priobčevati dopisov, če ne vemo, kdo jih je pis-1. Ime pa ostane seveda strogo tajno in ne zve za njega nihče. Izdajatelj in odgovorni uredniki Asste« **«««&= Tiska .Zvezna tiskarna* w LfubMam Poslano. Pravkar izšel i pisari ecna 8 kron z običajnimi dokladami v dveh izdajah, pr*n kot tedenski skladni koledar, druga v knjižni obliki. — Pobira se pri tvrdkah: Ig pl. Kleinrosjrr & Fed Bamberg — Ivan Gajšek — Jugoslovanska knjigarna — MaTja Tičar — Narodna k^jfgarna — L Schvventncr — in A, Zesch co v Ljubljani. — Vilko Wexl, Maribor. gahiavaji« »Jugoslavijo’1 po vse? gostilnah, kavarnah tn brhmkal 'Pridobivali* novih naročnikov1 v Ljubljani ali bližnji okolici se kupi takoj. Ponudbe pod „8reča 805“ na upravo lista. Ovčjo volno K. hm Trame, = deske, hlode, kupi inozemska tvrdka. Ponudbe na 2376 Anončnl zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr.5, Napredek in povečanje ,,JugosIavije“. 29. t. m. se začne »Jugoslavija" staviti na stavne stroje in tiskati z rotacijskim strojem, objednem pa povečamo tudi obliko listu, tako da bo izhajal v velikem formatu kakor svetovni ameriški in angleški dnevniki. Zato bomo lahko priobčevali še enkrat toliko gradiva, kakor dosedaj in bo * Jugoslavija" torej še bolj zanimiva. Pridobili smo si stalne poročevalce v vseh večjih in važnejših krajih, poleg tega še celo vrsto izvrstnih sotrudnikov — strokovnjakov, tako da bo »Jugoslavija* najboljše informirani in najzanimiyejši slovenski dnevnik. Ker se bo stavila »Jugoslavija" na stavne stroje, bodo črke vsak dan nove, tisk torej lep in čitljiv in ne več slab in zalit, kakor je bil žal mnogokrat dosedaj vsled že obrabljenih črk. Rotacijski stroj, ki natisne na tisoče izvodov na uro, bo omogočil vselej pravočasno dotlskanje in ne bo več zamud in nerednosti v izhajanju in razpošiljanju. Kljub temu pa bo lahko uredništvo delalo pozno v noč, tako da bo »Jugoslavija* vsako jutro poročala že o vseh važnejših domačih in svetovnih dogodkih prejšnjega dne. Ostanite nam zvesti vsi dosedanji naročniki in čitatelji ter pridobivajte še novih. Urednittio, upravntstvo in lastnico ..Jugoslavije1*. MALI OGLASI. Proda se: S zimski suknji in eno bluzo prodam. Naslov v nprav-niStvu lista. 1631 fllasovlr se proda K 15o0 Dachs, Morljanska ulica. 1630 Proda se moška dolga suknja in Browlng pištola. Milska cesta 67/3 pritličje Maribor. 1623 Ognja in vloma varne blagajne vseh vrst In velikosti, kakor tudi blagajne za vzidati in vvertheimove kasete priporoča tvrdka Franc Schvell, 1. jugosl. izdeloval-, olea blagajn, Maribor, Koroška cesta 31. Popravila se vrte hitro in točno. 1596 Trgovci —Pozori Zajamčeno čisto bučno olje razpošilja po najniijl ceni vsako množino tvrdka Martin Sumcr Konjice. 1575 Mestna občina celjska, proda 10 HP bencin-motor. 1634 Dve fini, topli odeji (Dec-ken) se ceno prodajo. Kje pove uprava. 1636 Kupi $e: Kupim 2 stružna stroja za železo, 1 vrtalni stroj, in vse vrste ključavničarsko orodje. Eventuclno tudi kompletno do-lavnico. Ponudbe na npravni-stvo pod 1777. 1632 Spalne in jedilne sohe, kuhinjske oprave, postelje, spodnje in vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstne o-mare, mize in stole iz trdega in mehkega lesa, priporočata brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kolizcj. Vabimo na ogled! 1^64 Šivalne stroje, rabljene, dobro ohranjene In stojala kupuje po najvišji ceni (Iranko Ljubljana) Josip Peteline, Ljubljana. 1389 Službe Sprejme se mladi uradnik zmožen slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi stenografijo in strojepisja s 1. Februarjem 1920 na graižčini grofa Haber-steina Ptuj, kamor se tudi vpo-šljejo pismeno ponudbe s prepisi spričeval katere sc vrnejo, Plača jlo dogovoru. 1628 |aaq nn izuijen koiespon-loViu ovJ dent a'i korespdn-dentinja vešč slovenščine In nemščine za tovarno usnja v Mariboru. Naslov v uprav. Uradnik ali uruduicn za odvetniško pisarno se sprejme. Naslov v npr. -Jugoslavijo. 1635 Razno: Pritlična hiša s hlevom v sredini mesta se zamenja za večjo hišo v mestu. Naslov v upravi. 1627 Briljanti se kupijo za izjemno visoke cene. Ponudbe na Anončnl zavod DRAGO BESELJAK Ljnbljana, Cankarjevo nabrežje 5. 2374 Puška za golobe kal. 12. se kupi. Ponudbe na 2375 Anončnl zavod DRAGO BESELJAK Ljubljana, Cankarjevo nabr.5. 2390 Iščem sobo za 2 osebi z souporabo kuhinje. Soba je lahko tudi na periperiji mesta (Rožna dolina). 1022 Dopisovanja In ženitne ponudbe: Ženitna ponudba. Ločen državni poduradnik mirnega Enačaja želi znanja v svrho združitve z pošteno žensko v starosti do 40 let. Samo resni dopisi po »miren stan“ na upravo lista. 1633 Prima 2403 BOSANSKE SLIKE t zabojih po 15 kg. KOI. „2v33na tiskarna" d /Ljubljani, Stari trg ‘fvriuje tiskovine vseh vrst, k*m tor/ časopise, Knjige, brojure, senike, lspake, letake, vsporede tabele, raiune. kuverte tn pisem-tki papir s firmo, vljttke, na• slovnice, računske jaklluike In osa u BARVA in 'KEMIČNO - ČISTI vsakovrstno blago ia PERE domače perilo : pošilja po isto na dom) obleke In SVETLOLItt ovratnice, zapesnice in srajce tovarna J os. Reich Ljubljana, Poljanski nasip št. 4. Podružnica; Šelenburgova ulica št. S. Podružnica v Mariboru: Gosposka ulica. RADIUM vsebujoča vinovica (jrancosko žganje) je „ELEVATOR“ edino prava in patentirana ter najizdatnejše sredstvo proti trganju, revmatizmu in živčnih boleznih splošno znana. Dobiva se v vseh trgovinah, drogerijah in lekarnah. Na debelo pa v glavni zalogi za celo Slovenijo; F. ŠIBENIK, Ljubljana, Gosposka ulica 16. Vino v steklenicah (buteljke). Gostilničarji, kamnarji! Vinogradniki pozor! Trgovina z vinom OSET &CAJNKO SLOVENJIGRADEC Naznanjava, da imava veliko zalogo najboljšega sortiranega kakor: Mušjcateljc, Risling, šipon, Burgundec, Portugieser, Šilhar, pristnega Ljutomerčana, Pekerčana, Haložana, Bizeijčana, ter črna dalmatinska in banatska stara in nova vina. KUPUJEVA iz vseh vinorodnih krajev vsa najboljša vina po najvišjih cenah. se priporočava Andrej Osot in Franjo Gajnko. 2344 k Razpošiljanje'Vina v sodih od 50 1 naprej! v polenih . . & K 32* rezana 25 cm „ K 34* 100 kg prodaja 2892 Iran Ferlež, Celje, Narodni dom. Priporočamo sledeče knjige za a | ■ ■ bazično darila i 6- 8- j: Ivan Albreht: »Slutnje"............................broš. K 5 —, Vez. K 8' Janko Gtaser: »Pohorske poti"......................broš. K 5'—, vez. K 8' Dr. Ivan Lah: „Dore“. Povest slovenskega dečka iz svetovne vojne. t Cena vez......................................................k Milan Pugelj: »Mimo ciljev". Novele. Vez......................... . K Cvetko Golar: »Kmečke povesti". Sedem zanimivih jJcvesti iz kmečkega življenjai Vez.................................................K 8*— Anton Pesek: Slepa ljubezen". Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Broš..........................................................K 2-50 Manica Komanova: »Šopek samofarke". Zbirka novel. Cena broširani knjig’ ...........................................K 5*-, vez. K 7-- Azov in Teffi: »Humoreske*. Zbirka ruskih humoresk, satir In grotesk. Cena broš. . ................................................k q._ »Kurentov album". Humoristični almanah s slikami K 4*50 Ferd. Seidl! Rastlinstvo naših Alp. Prispevek k spoznavanju slovenske zemlje. Vez.............................................................. jq._ Jan. Ev. Štuhec: »Slovenska narodna mladina" in njene naloge na narodnem, gospodarskem in kulturnem polju, broš........................K 10’— Alfonz Menzinger: „Nauk o servlr«nju“, bogato llustrovana pomožna knjiga za praktični in teoretični pouk pa nadaljevalnih šolah za vajence gostilničarske in hotelirske obrti in za samouke . . K 15-— Narodna knjižnica: U m 1. in 2. snopič: »Valentina Vodnika Izbrani spisi", Cena . K 8‘— 3.-5. snopič: Leonid Andrejev »Oaudeamus", komedija. Poslovenil dr. Jože Glonar............................... Cena K 8-— 6.-9. snopič: Vladimir Levstik »Gadje gnezdo”, Povest iz dni trpljenja in nad Broš..............................K 10’-, vez. K 12 — Širite med narod: ). Koroška. Carantanus. Pridejan je zemljevid v barvah Koroške. Cena K 4'— 2. Pog^vje o stari slovenski demokraciji. (Gosposvelsko polje. Spisal dr. Bogumit Vošrijak. Cena..............................K 2 — 3. Nfša Istra. Spisal Fran Erjavec. Cena . ............................K 1-— 4. Problemi malega naroda. Spisal Abditus. Cena ...... K 2-— 5. Jugoslovanska žena za narodovo svobodo. Uredil Alre Cena fi 2-— Slovenci, Slovenke/ Zavedajmo se svojih pravic, spozndvajmo svojo domovino. Vsakdo i naj se pouči o najbolj perečih naših vprašanjih. Naročite te knjige in brošure, širite jih med ljudstvo/ Dobivajo se v upravništvu ,Jugoslavije" v Ljubljani in pri njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter ‘ Pošiljamo te knjige prej pošlje. Povzetju če pošljet v vseh knjigarnah. poštnine prosto, če se denar ua-stane K 1'90 in je torej najbolje : denar za knjige naprej. Naročite knjige, dobra knjiga je najboljši prijatelj! Zvezna liskama v Ljubljani. obnialelijeP.Urankar bone. lohotelinik. Glodališka ulica štev. 7, nasproti gledališča Izdeljujem najfinejša dela v zlatu, porcelanu in kavčuku. Zlate krone, mostišča ter umetna zobovja brez plošč. Dmtžvnn in smenšku knjigovodstvo. spisala Krottmayer-Dolenc. Prva moderna slovenska učna knjiga za knjigovostvo. nelzog bno potrebna za trgovske šole in ts> nu uk, zelo tažna za trgovce, U varnarje, obrtnike itd. R*.*rdar tzSli, Dobiva se v vseh knjigarnah in v založbi Zasebnega učilišča Legtft, Maribor, Vetrinjska ulica 17/1. 2308 ! • v • • v Zajčje I se kupi v vsaki množini. Kje pove upravništvo »Jugoslavije". 1V(. Zagreb, Hari^ičcua ul. 24. 3388 Preporučuje manufakturno skladište glota serga, delena, svilene pantljike, francuska roba Kortca I Marka Clark uz tvorničke ciene. Solidna podvorba. 5LOVEMSKR ESKOMPTNR BRNKR LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 1 INTERESNA SKUPNOST S ERVATSKO ESKOMPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU = IZVRŠUJE VSE RANČ Ji E TRANSAKCIJE NAJKUUAKTJNEJE - DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA! EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC BKKOJAV. NASLOV: ESKOMPTNA. AKREDITIVI — BORZA 1NTEBDKB. TFL. ŠTEV. 14«. Pjugoslovanski kreditni zavod 11 Marijin trg 8, Wolfova ulica 1 obrestuje hranilne vloge in vloge na tekoči račun Ustanovljena septembra 1919 Prometa v prvih treh mesecih nad 10,000.000 kron 0 čistih brez odbitka rentnega davka Neposredno pod državnim nadzorstvom Podružnica v Murski Soboti Jadranska banka Delniška glavnica: K 30,000.000—, Rezerva nad K 10.000.000-—. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Šibenik, Trst, Zader, Zagreb. Ekspozitura: Kranj. Brzojavni naslov: Jadranska. Sprejema: vloge na knjižice, vloge na tekoči in žiro-račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača iz svojega. Kupuje in prodaja:menice,devize,vrednostne papirje itd. Izdaja; čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. priporočajo plodeče domače ti>rdl