LETO XIV., ŠTEV. 209 NA SVIDENJE NA OKROGLICI! SLOVENSKI Uüiijö ittsoplSHO-iaiOZIIISIbi. Utili J c ! J r •»/.Dl »iNd« u»k« . Direktor; Rodi Janhuba Odjrovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slo*. p or ore * alca* Uredništvo Ljnbljana, lomšićeva elica 5. telefon 23 322 do 23-526 t Uprava: Ljubljana, Čopova alien 50-111.. telefon 22-575 in 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva elica 6, telefon 21 496, za Ijobljanske naročnike 20-463, ca zunanje 21-832 / Poštni predal 29 / Tekoči račnn %'afodne banke 601 »T« 163 • Metern« nnročnina 200 din Cena 1C día Ljubljana, sobota, J. septembra Ï9S3 Druga izdaja Govor tovariša Borisa Kraigherja na zborovanju хулјлјжј j, vrvna š±juovseina Proslava na Okroglici bo odgovor na italijanske provokacije Ljubljana, 4. septembra. Na dobro obiskanem množičnem sestanku organizacije SZDL, terena Ajdovščina je govoril sinoči v dvorani Doma sindikatov član predsedstva SZDL. Boris Kraigher o 10. obletnici formiranja XX. korpusa in priključit, ve Slovenskega Primorja k Ju goslaviji. V zve-zi s tem je osvetlil tudj najnovejša izzivanja italijanskih šovinistov in po-udaril prizadevanje naTOdov Jugoslavije, da se sporna vprašanja med Italijo in Jugoslavijo urede na miren in pravičen način. V uvodu svojega govora je orisal razvoj osvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Značilnost te borbe je v tem, da se je med borbo samo gradila nova ljudska oblast in da se je borba razširila preko meje stare Jugoslavije tudi na tista jugoslovanska področja, ki do tedaj niso bila sestavni del Jugoslavije. V tem je ogromen zgodovinski pomen celotne naše borb«. Na Primorskem se je ta borba lahko razvila šele pod pogoji narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije. Ko zdaj praznujemo 10. obletnico IX. korpusa ter »klepa pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora sa Slovensko Primorje in odloka AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji, praznujemo dogodke, ki »o pomenili formalnopravno potrditev tistega plebiscita, ki ga je izvedlo primorsko ljudstvo in zapisalo z lastno krvjo ter postavilo meje, ki »o bile dokaj pravilnejše in pravičnejše, kot so danes. Meja na Soči, pod Brdi in na zahodnih obronkih Slovenske Benečije je tista meja, ki Jo je postavilo primorsko ljudstvo s svojo celotno narodnoosvobodilno borbo. Dejstvo je, da ni bilo na tem ozemlju v letu 1943 nobene Italijanske oblasti. Zato že to dovolj jasno dokazuje, da to ozemlje ni in ni moglo pripadati Italiji ter da je to ozemlje zgodovinski del nove Jugoslavije. Danes pa poskušajo nekateri krogi v Italiji spomin na te dogodke umazati, zabrisati naše uspehe in izbrisati plebiscit primorskega ljudstva ter onečastiti našo narodnoosvobodilno borbo. Leta 194S je morala jugoslovanska vojska po končani vojni zapustiti del ozemlja, ki se je leta 1943 samo osvobodilo okupatorja in že takrat izvedlo plebiscit za Jugoslavijo. To je bila ena največjih krivic, storjena ne le primorskemu ljudstvu, marveč vsem narodom Jugoslavije. To je bila velika krivica, kj so jo nam napravili takrat anglo-ameriški zavezniki in ki se je še povečala s tem, da so z mirovno pogodbo del tega ozemlja ponovno priključili Italiji, na drugem delu pa ustvarili tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje. To krivico, ki nam je bila storjena takrat, pa izkoriščajo danes v Italiji zato. da razvijajo nove apetite po naši zemlji, da se razvija v Italiji nov iredentizem ¡n šovinizem. In če se danes v Italiji ponovno dvigajo fašistične protidemokratične sile, ki streme po novi vojnj in po novem imperialističnem osvajanju, potem je to posledica te krivice in zgodovinske napake, ki so jo napravili anglo-ameriški zavezniki ieta 1945 s tem, da so nas krivično prisilili na umik s tega področja. Tisti, ki so nam takrat napravili to krivico, s tem seveda niso napravili n-cbene usluge Italijanskemu ljudstvu. S tem so le obsodili italijanski narod na novo dolgoletno borbo za resnično demokracijo, za mir in socializem in omogočili, da se lahko v Italiji ponovno razvijajo imperialistični apetiti in stare oblike agresivnosti. Zato je potrebno, da danes ponovno 'jasno in odločno povemo svoje stališče in da ob spominu na te dogodke ponovno ocenimo to politiko in jasno povemo, kje je krivda za vse to, kar se zadnja leta dogaja in do česar je prišlo prav v zadnjih dneh na italijanski Stranj naše zahodne meje. Tudi danes motamo ponovno jasno poudariti, da smo pripravljeni za sporazum, toda edino le na osnovi popotne enakopravnosti in pra- vičnega reševanja vprašanj, ki so ostala zaradi nam storjene krivice leta 1945 odprta. Nikdar Msm-o rožljali z orožjem na naših mejah, ker se zavedamo, da je rožljanje z orožjem vedno v škodo tistemu, ki z orožjem rožlja in da ne more nikdar pomeniti dobrega in pametnega reševanja problemov. Dragič pa se zavedamo, da živimo v dobi, ko se mora med naprednimi kulturnimi in civiliziranimi evropskimi narodi končno uveljaviti načelo mirnega reševanja vseh sporov, pa tudi najtežjih. Trdno smo prepričani, da je mogoče na miren način rešiti vse probleme, pa tudi največjo krivico, ki je bila storjena Jugoslaviji in primorskemu ljudstvu, čeprav bi imeli mnogo več pravice in vzrokov dvomiti v takšno možnost, kot pa jo imajo na italijanski strani. Nismo se dali zavesti v pustolovščine in nepremišljena dejanja ob mnogo težjih provokacijah in v mnogo nevarnejšem položaju, ko so nam mnogo močnejše sile grozile z orožjem na naših mejah. Kakor pa je smešno vse te rožljanje na italijanski strani, Pa se moramo zavedati, da je hkrati tudi nevarno prav zaradi tega, ker zakriva nepremišljenost in nezrelost nekaterih vodilnih krogov v Italiji in njihovo nesposobnost da bi jasno pogledali stvarem v oči in realno ocenjevali odnos sil. Nevarno je tudi zaradi tega, ker nam ti dogodki razkrivajo histeričen avanturizem na oni strani meje- V histeriji pa se lahko napravi marsikatera neumnost. Zato moramo odločno reagirati tudi na to, sicer smešno rožljanje, toda reagirati dostojanstveno in samozavestno. Biti pa moramo budni ter opozoriti demokratično napredno in miroljubno svetovno javnost na te dogodke ter jasno pokazati, kje je nevarnost za mir in kje so tisti, ki nočejo miroljubnega reševanja spornih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. Jasno je, da italijansko rožljanje ni posodica nekih varnostnih ukrepov pred neko jugoslovansko napadalnostjo, marveč le razkriva načrt italijanske vlade in nekaterih italijanskih krogov, ki hočejo prodreti najprvo v cono A, potem še v cono B. Popolnoma je tudi jasno da tega ne bomo dovolili in da se bomo poslužili vseh sredstev, ki so nam na razpolago, da bomo tako enostransko rešitev preprečili. Važno je tudi dejstvo, da italijanska vlada svojih v jnohuj-skaških provokacij ne dela zaradi tega, ker bi morda resno računala na možnost spopada z JLA. Njej so te provokacije potrebne za to, da bi usmerila pozornost italijanskega ljudstva od notranje političnih vprašanj na druga področja. Potrebno jim je to zaradi izredne labilnosti italijanske vlade in celotnega sistema italijanskega režima. Trimesečna kriza italijanske vlade je vsemu svetu pokazala izredno nezanesljivost in nesoli-dnost Italije kot resnega obrambnega činitelja pred kakršnokoli zunanjo agresijo proti demokratičnim silam v Evropi. Da bj prikrili pred zunanjim svetom in pred lastnim narodom to svoje labilnost in nesigurnost ter vsaj nekoliko omilili izgubo na ugledu in prestižu v zunanjem svetu, so Jim potrebne take provokacije. Takšnih trikov se je v zadnjem času posluževal predvsem Stalin in njegovi sateliti. V svetovni javnosti pa Je prav odločna borila Jugoslovanskih naro- dov in uspešr» razkrinkavanje sovjetske agresivnosti pripomoglo, da so te metode danes popolnoma razkrinkane. Italijanska politika pa se, kakor že vsa zadnja leta, spet enkrat poslužuje teh starih preživelih in razkrinkanih metod in zato njeni načrti ne morejo roditi drugega uspeha, kot da se bodo le znova osmešili pred celotnim zunanjim svetom in pred svojim lastnim narodom. Oslabitev mednarodnega političnega položaja Harije in na drugi strani okrepitev mednarodnega političnega položaja Jugoslavije spravlja italijanske kroge v histerijo in paniko ter jih je zapeljalo do takih avanturističnih ukrepov. To Italijansko provokacijo skušajo zagovarjali le tisti, M potrebujejo vojno psihozo, da bi preprečili popuščanje mednarodne napetosti. Celotna naša politična akcija je usmerjena na to, da Jasno pokažemo vsemu svetu, kdo je tisti, ki noče mirnega reševanja. Ob tem pa moramo pokazati svetu tudi novo važno izkušnjo v mednarodni politiki zadnjega časa. Jasno moramo pokazati, da politika popuščanja napram agresorju, neke vrste nrttmcheaska politika, ne more dovesti do uspeha bi ne more nikomur koristiti, pri napadalcu pa ustvarja samo nov apetit. Anglo-ameniška politika v Trstu, njeno stalno popuščanje Italiji pa Je prav tako manifestacija nrice mflnchenske politike. Zato moramo Jasno opozoriti, da taka politika popuščanja Italijanskim imperialističnim krogom škoduje ne le utrjevanju bi izboljševanju odnosov v Trstu in odnosov med Jugoslavijo in Itati p, marveč tudi utrjevanju mira v tem delu Evrope. Škoduje pa tudi naporom demokratičnih miroljubnih sil v svetu za utrditev načel OZN. Zato je prav, da SZDL in sploh vse delovno ljudstvo Jugoslavije ob 10. obletnici zgodovinskih dogodkov na Primorskem odločno protestira proti takšni priliki italijanskih avanturistov. Odločno obsojamo takšno neodgovorno početje italijanske vlade ter ob tej priliki odtočno zahtevamo od vseh resničnih pobornikov demokracije in miru na svetu, da prenehajo s kakršnim koli popuščam jem italijanskim avanturistom. Ce mi popravo krivice, ki nam je bila storjena, in vprašanje naših meja ne postavljamo v prvo vrsto, temveč se omejujemo na zahtevo, naj nam ne delajo novih krivic, potem to ni naša slabost, marveč dokaz naše samozavesti in prepričanja, da resnica mora zmagati in da bomo ustvarili pogoje, v katerih bomo te krivice lahko popravili na miroljuben način. S takšnim svojim stališčem koristimo miru na svetu in s tem tudi demokratičnim silam v Italiji ter jih usmerjamo na njihove notranje probleme, da bi lahko potem po demokratičnih načelih reševali naša sporna vprašanja. Mirno in samozavestno lahko zaradi tega praznujemo 10. obletnico teh velikih zgodovinskih dogodkov, ki pomenijo brez pretiravanja zgodovinsko prelomnico v življenju Primorske in vse Jugoslavije- Mirna in samozavestna proslava teh dni bo hkrati odločen odgovor na italijanske provokacije. Primorska je čez noč postala en sam šopek cvetja, zastav in zelenja Nova Gorica, 3. sept. Med tem, ko so že teden dni in več rasla po vsej’ Primorski iz tal ogrodja slavolokov, ker je bilo za dokončno okrasitev še prezgodaj, je z današnjim dnem na Primorskem takore-koč vse na nogah m slavoloki se množe kakor gobe po dežju. Samo od Solkana do Vipave smo jih našteli nad 30 in težko je reči, kateri izmed njih je lepši od drugega. Kako velikansko je število slavolokov, naj govore naslednje številke, ki pa niti zdaleč niso popolne niti ne dokončne: JUGOSLOVANSKI ODGOVOR ITALIJI Ravnani« italijanske vlade nsmerfa odnose med ltalifo in FLRJ Beograd, 4. sept (Tanjug) Državni sekretariat za inozemske zadeve je poslal danes dopoldne po jugoslovanskem poslaništvu v Rimu italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve naslednjo noto: »V zvezi z ođgovoroir Italijanske vlade v noti z dne I. septembra želi vlada FLRJ poudariti: I. Svobodno razlaganje nekaterih uradnih in neuradnih izjav v tem smislu, da »izražajo novo stališče ln grozeče namene jugoslovanske vlade« ne more biti nikakor zadostna podlaga za ukrepe, ki imajo nedvomno značaj vojaške demonstracije, zlasti če imamo normalne diplomatske poti, po katerih Je mogoče zahtevati potrebno pojasnilo. 2. V noti vlade FLRJ ni bilo govora o »proučevanju« ukrepov niti o stališču italijanske vlade do takih ukrepov sploh, pač pa o tem, da so bili ti ukrepi že storjeni v določenem času, na določenem obmejnem prostoru proti Jugoslaviji in v določenih okoliščinah, kar jim daje nedvomno značaj vojaške demonstracije, česar pa italijanska vlada v svojem odgovoru ni zanikala. Tak značaj ukrepov potrjujejo tudi dogodki, ki so jih izzvali zadnje dni pripadniki italijanske vojske na jugoslo-vansko-italijanski meji in pro-t’ katerim je jugoslovanska vlada protestirala. 3. Ne da bi se spuščali v Italijani zidajo bunkerje ob naši meji Trst, 4. sept. (Tanjug*. Po najnovejših poročilih iz Trsta, so italijanske inženirske enote zgradile več bunkerjev in utrdb v neposredni bližini jugoslovanske meje. Največ utrdb delajo v Kanalski dolini. Utrdbe so vsekane v skalo in med seboj povezane, na nekaterih mestih pa so prav ob poti med Ponte* bo in Trbižem. Tu so postavljeni veliki napisi, da je prepovedano vsako fotografiranje. Italija gradi te utrdbe, kakor Predsednik republike sprejel zastopnike delovnih kolektivov BRIONI, 4. sept. Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne predstavnike delovnega kolektiva tovarne trikotaže v Pulju, ki so mu izročili pozdrave in darila. Nadalje je sprejel zastopnike delovnega kolektiva ladjedelnice »Uljanik« v Pulja Z njimi se je razgovarjal o delu njihovih podjetij ter o raznih vprašanjih javnega in gospodarskega življenja. Poudaril je tudi potrebo nadaljnjega razvoja ladjedelske industrije in pomen mornarice za našo državo in za našo prekomorsko trgovino. ugotavlja današnji »Primorski dnevnik«, čeprav je po čl. 38 mirovne pogodbe prepovedano Italiji zidati kakršne koli stalne vojaške naprave v 20 km širokem pasu ob jugoslovanski meji. Zvedelo se je tudi, da so vasi Beneške Slovenije in Kanalska dolina še vedno polne oboroženih italijanskih vojakov, pri Gorici pa imajo ob jugoslovan. skl meji tanke. V Beneški Sloveniji so italijanski vojaki zasedli vse kraje ob jugoslovanski meji in postavili zasede, po cestah pa križarijo vojaki v čeladah in s strojnimi puškami. V bližini Gorice imajo Italijani tanke na Vrhu, v Dolu pri Doberdobu, v Selcih in drugih krajih. Tanki so tudi v Nadiški dolini, v Terski dolini, v Sv. Lenartu, Zamirju in drugih krajih, motorizirane in oklepne enote pa ▼ Srednjem, Dreki, Mamorolah in drugih krajih. Odkar so prišli italijanski vojaki v Beneško Slovenijo, so se spet pojavili trikoloristi s svojim vrhovnim šefom polkovnikom Olivierijem. V nekaterih vaseh so trikoloristi priredili sestanke, na katerih so Imeli »patriotične« govore. Izboljšanje zdravja Koče Popoviča Beograd, 5. sept. Zdravje državnega sekretarja za zunanje zadeve Koče Popoviča se je v zadnjem času izboljšalo, tako da bo lahko vodil jugoslovansko delegacijo na 8. zasedanju Glavne skupščine OZN v New Yorku. razpravo o tem, kdo je krivec za sedanje splošno stanje razmerja med našima državama, vlada FLRJ pri tej priložnosti mo poudarja, da poslednje ravnanje italijanske vlade dovolj dokazuje, na čigavi strani je odgovornost za stalno in sistematično zaoštravanje tega stanja. 4. Iz zgoraj navedenih vzrokov se jugoslovanska vlada ne more zadovoljiti z italijanskim odgovorom.« Samo zaradi skrajnega potrpljenja jugoslovanska vlada sedaj ni dala naloga za ustrezne protiukrepe. V svoji noti je vlada FLRJ sporočila, da pričakuje, da bo italijanska vlada opustila take metode, preklicala svoje ukrepe in s tem povzročila spet normalno stanje na meji. Če pa bo jugoslovanska vlada ugotovila, da italijanska vlada nadaljuje z nenormalnim stanjem na meji, bo prisiljena na svojem ozemlju storiti ustrezne ukrepe. Na področju občine Nova Gorica jih j’e okoli 20, od tega v Solkanu okoli 10 in v Kromberku 6 do 8. Eden naj,lepših v Novi Gorici je na križišču, nedaleč od upravnega poslopja. Sestavljen je iz štirih širokih stebrov, povezanih med seboj z venci, ki vise v loka N« obeh glavnih stebrih sta letnici 1943 in 1953, v sredini pa so med okroglimi venci številne raznobarvne luči, med tem ko so na vseh štirih stebrih številne, enobarvne zastave. Še bolj, kakor ta, je zanimiv slavolok, ki so ga postavili delavci in uslužbenci »Avto-prometa« v Gorici. Na tem slavoloku je poleg ostalega kar cel avtobus, sestavljen iz zelenja, toda v naravni” velikosti. Eden najlepžih slavolokov je tudi v Št. Petni, in sicer tik ob mejnem bloku, poln emblemov in grbov, med tem ko ima slavolok ob železniški postaji, prav tako tik ob meji, obliko znamenitega solkanskega mosta ~ Št. Peter je poleg slavolokov poln drogov z zastavami. Drogovi so med seboj prepleteni z venci in žicami s tisočerimi zastavicami, na njih pa vise tisočere raznobarvne žarnice, ki pridejo ponoči do polnega izraza. Seja izvršnega sveta LRS Pod predsedstvom Mihe Marinka je bila 3. t. m. seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS. Razpravljali so o spremembi ustavnega zakona, o pravicah in dolžnostih, o volitvah in odpoklicu poslancev Ljudske skupščine LRS," o predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o okrajnih ljudskih odborih, o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudskih odborih mest in mestnih občin, o spremembah in dopolnitvah zakona o odpoklicu odbornikov OLO ter o predlogu o spremembah zakona o administrativni razdelitvi na mesta, okraje in občine. Izvršni svet je te predloge sprejel, na prihodnjem zasedanju pa jih bo predložil Ljudski skupščini v potrditev. Kosilo na čast islandskemu poslaniku Beograd, 4. sept. Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je priredil danes kosilo na čast izrednemu poslaniku in pooblaščenemu ministru Islanda v Beogradu g. Helgi Palsonu Brionu. Za veliko slavje na Okroglici so na Primorskem popravili ln očistili vse ceste O V Rožni dolini so še kaki trije slavoloki, prav toliko jih je v Pristavi, med tem ko jih je v celotni občini Št. Peter prav tako okoti 20. V Ajdovščini so štirje slavoloki, od tega eden kar čez dve cesti hkrati, v Kanalu najmanj Štirje, v Plavah dva, v Volčji Dragi eden, toda tak, da so vaščani Volčje Drage nanj lahko ponosni; številni slavoloki pa so tudi v Mirnu, Cola Predmeji in drugod, kar je tu opisano, samo k majhen delček vsega kar je v resnici. Sinoči pozno v noč so bile ob dogotavijanju slavolokov vsepovsod zbrane kar caie vasi. Ob vseh važnejših poslopjih so bile na delu gruče delavcev in uslužbencev, ki so tekmovale med seboj v tem, kje bodo poslopje lepše okrasili in obesili nanj več zastav. Ob cestah in poteh pa si lahko videl vsepovsod cele družine z otroci vred pri odstranjevanju pdevela. Vsa javna pa tudi že na tisoče zasebnih poslopij je že v zastavah, vencih in cvetju, tako da marsikje skoraj ni več videti golega zida Ob cestah stoje drevoredi mlajev in zastav ter transparentov in parol, ki so vsepovsod popisane tudi po asfaltu, tako da so nekatere vasi popisale po tleh prav vse, kar jim leži na srcu. Središče mlajev, zastav in transparentov ter cvetja pa je Okroglica na kateri je bilo sinoči poizkusno ozvočenje in poizkusna razsvetlitev. Okroglica je imela v tem času izgled velemesta v katerem je gorelo na tisoče žam:c, medtem ko so poskočne partizanske pesmi odmevale skoraj po vsej Vipavski dolini. Na področju sežanskega okraja je postavljenih nad 60 slavolokov. Po vseh občinah in vaseh se vijejo zastave, okrašeni domovi in spomeniki padlih borcev pa pričajo, da se je ljudstvo dostojno pripravilo na svoj največji in najpomembnejši praznik. Po vaseh in v Sežani so vsak dan kulturne prireditve. Povsod so bili člani umetniške skupine IX. korpusa z navdušenjem sprejeti. V Sežani sami je postavljenih 6 mogočnih slavolokov. Ob asfaltirani cesti, ki vo_t pričakala nac.to polna dvorana v Sežani. Čudovit uspeh je v tem zavednem pri, morskem mestecu dosegla skupina. Poznavalci sežanskih rag- — I ■ I . ■ МЦ . .1 ,| ,1 n II IM J J Prebrana na Okroglici Jed ji in pijače bo za v#e otiti skovaice dovolj po взЈППјА možnih cenah. Postavljena je množica šotorov, tako da se be* do topla in hladna jedila ш pijača. sadje in zlasti še grozdje debila brez dolgega čakania, prav tako tudi brezalkoholne pijače, mleko, slalčice itd. Piš* na voda in po potrebi tudi ve. da za umivanje bo dostopna v vseh šotorih, saj je napeljan (ta pr reditven prostor vodovod Za topla jedila (partizanski goiaž) naij prinesejo obiskoval' ci s seboj potrebno posodo in Pi ] bor. Primorskim partizanom Pri zboru bodo sodelovale naslednje br gade: Gradnikova. Gregorčičeva. Prešernova, Ба-eovlška, Kosovelova, Vojkova, Tržaška, Brigada VDV, Artilerijska bragada IX. korpusa, pet prekomorskih in Tankovske brigada IV. armade. Vsi primorski partizani ia odredov, vojnih področij, komand. meet, tiskarn, bolnišnic, kurirskih postaj in vsi aktivisti naj se udeležijo zbora brigad pri brigadi, s katero so največ sodelovali oz. kjer želijo. Na zborna mesta naj se javijo v soboto poeoldne. Partiz3ni. pridite na proslavo Z odl kovanji! Zdravstvena služba Zdravstveno službo organizirajo okraji za potovanja tako, da mobilizirajo bolničarke in bonicarje Rdečega križa, ki naj opremljeni s kompletnimi bolničarskimi torbami spremljajo posamezne skupine in v print; ru potrebe nudijo prvo pomoč. Večje skupine (vlaki, skupine avtomobilov) naj mobiliziralo zdravnika ali vsaj zdravniškega pomočnika (medicinske sestro), da bo skupini na potovanju pri roki. Po prihodu na Okroglico naj »e vsi zdravstveni spremljevalci javijo v Centralni ambulanti, da bodo dobili navodila za nada! inja delo. Na Okroglici bo Dosiovaio pet terenskih ambulant. Na uporabo bodo rešiini avtomobili. Rešilne postaje bodo na Vrhniki, v Logatcu, Postojni, Vipavi in v Šempetru. Vse zdravstvene ustanove bodo označene z znakom Rdečega križa, smer dohoda pa bo označena s puščicami in naoisi. V primerih bolezni in n°zgo4 uri se udeleženci proslave obračajo na tovariše in tovarišiee a znakom Rdečega križa na levem rokavu Udeležence opozarjamo tudi na higienske naprave! Filatelistični razstava Filatelistični društvi v Novi Gorci bo priredilo razstavo znamk v zvezi s Primorska. Rrzstsva bo odprte v zgradbi m-stne občine v Solkanu v soboto 5. septembra od 8. de 20. ure in v flpdel’o (L septembra cd 13 do 20. ure. Џ Pripravljalni odbor za proslavo na Okroglici pri MO SZDL v Ljubljani spereča, da se žigosajo obrazci k 14 za udeležence, ki potujejo na nroslavo, posamezno tudi na železniški po-s aji v Ljubljani in steer pr) potniški blagajni ali n pri terenskih odborih Socialistične zveze in organizaciji ZB. mer »o ji izrekli laskavo pohvalo, ko so dejali, da še nobeno poklicno gieaaiišće ni doseglo pri njih takega uspeha m še nuoena kulturna prireditev v Sezam m privadila toliko ljudi m ni bila iako svvčana in prisrčna kot je oil stari partizanski miting igralske skupine IX. korpusa. Čeprav so že vsi člani skupine utrujeni od naporne turneje, prehlajeni, da že komaj govorijo, pred nastopi navadno vsi betežni, jih na odrih vidimo povsod nasmejane. Ko vidijo, s kakšnim navdušenjem jih pozdravlja primorsko ljudstvo in posluša njih borbene prstni, pozabijo na utrujenost in bolečine ▼ grlu. Skupino je vodila pot tudi v cono B tržaškega ozemlja, kjer je v starih oorbenib taarez.gah priredila lepo partizanstvo prireditev. Tudi tu so jo spre,eh domačim z godno, po-siovih pa so se od r.je s partizansko pesm.jo. V nasi con; je skupina nastopila še v bolnišnici v Ankaranu ш pri Bv. Antonu ter se nasl.dnji oan vrnila v Tomaj. Mladinke ¡z Tomaja so s šopkom pozdravile »Jocotove fante in dekleta«; »Pozdravljamo vas kot stare borce ter vas prosimo, da na Okroglici poveste vsem borcem primorski b brigad, da se jim mladina To. maja zahvaljuje za njihovo borbo ter as osvoboditev, da lahko danes hodimo v slovensko solo ia prepevamo slovenske pesmi!« Preprosto, toda tako prisrčne ia resnično! V Tomaju je skup m« ooiskaia tudi groo Brečka Kosovela. Od tu je vodila pot kulturno skupino se v Dutovlje ia v Komen. Tako se vedno bolj približuje Okroglici. V mnog.h vaseh ustavijo njen avtocus in prosijo: »Ostanite tudi pri nas, tako radi bi vas slišali!« Toda kaj, ko je čas skupinj tako skopo odmerjen. Se včeraj so skupino vabili po Vipavski dolini, toda povsod so kulturniki IX. korpusa iahkp le odgovarjali: »Pridite jutri na Okroglico, tam bomo večkrat nastopili.« Primorci *o jim obljubili: nasvidenje v »obotp ia nedeljo na Okroglicil Dva tedna dela zakono dajalk odborov Preko 400 taboraihov se bo zbralo na Okroglici na svoj I. izlet Priprave za I. klet tabornikov Slovenije, ki bo ob veliku proslavi obletnice priključitve Primorske k Jugoslaviji 5. in 6. septembra na Okroglici zadovoljivo potekajo. Izbran je že dovolj veiik prostor za nad ICO šotorov, ki jih bodo postavili taborniki vseh enot Slovenije. Dcsedaj j'e prijavilo svojo udeležbo okrog 400 članov Združenja tabornikov Slovenije, prispelo pa bo tudi 30 do 40 izvidnikov iz Beograda, 26 iz Sarajeva, 20 iz Opatije. 15 iz Makedon je i. dr. Vendar niso še vse enote sporočile dokončnega števila udeležencev, posebno je nerazumljiva pasivnost enot iz Maribora in Tržiča, za katere še dosedaj ni znano ali se bodo udeležile zleta In proslave na Okrc^liei. Prve »kupine tabornikov že odhajajo na Okroglico. Tako v prvi vrsti pripravljalni vodi, ki bodo pripravili vse potrebno za ureditev zietnega tabora, ki bo v bližini slavnostnega prostora, mžadi taborniki iz Sevnice pa so že dva dni na pori t kolesi, s katerim* bodo prispeli na Okroglico. Z!et se bo pričel že v soboto dopoldne, ko bodo pnspeie na Okroglico že vse enote. Zvečer ob 20. uri bo slavnostni taborni ogenj s pestrim programom ш razvitjem zastave Združenja tabornikov Slovenije, kateri bo botroval tov. dr. Jože Potrč. Tako se bodo taborniki Slove- nije prvič zbrali as svoi zle« m čvrsto povezan; i deiovnjm ljudstvom manitest-rali za neodvisnost naše domovine, za mir m bratstvo med narodi in dostojno proslavili 10. obletnico zgodovinskega odloka Ц. zasedanja AVNOJ o pjrU ključitvi Slovenskega Primorja It Jugoslaviju Iz severnovzhodne Slovenile ho šlo na Okroglico nad 1 §,000 ljudi Maribor, 4. »spt. Po zadnjih poročilih okrajnih pripravljalnih oduorov, bo iz mariborskega oiolisKega siuvenjegrasKega, ptujskega, ijutomarskega m soboškega okraja Šlo - na Okroglico nad 15.000 ljudi. Skoraj iz vseh okrajev bodo vozili na proslavo posebni vlaki. Iz Maribora, odkoder bo prišlo na Okroglico okoli 4000 ljudi, bosta voziia poieg rednih šc 2 posebna vlaka. Večji mariborski delovni kolektivj so imeli svoje lastne organizacijske odbore, saj pojde iz teh podjetij na Okroglice po več 100 delavcev m delavk, ki hočejo skupno s pri. 10,000 Celjanov na protestnem Celje, 4. sept. Sinoči okoli 19. ure so množične organizacije mesta Ceija priredile na Titovem trgu protestno zborovanje proti naino-vejšim izzivanjem ¡talijanskih fašistov na naši meji. Zborovanja se je udeleži.o ©krni 10.000 Celjanov Zbrani množici, ki je prišla na trg s transparenti ter državnimi in sindika nimi zastavami, je spregovorita sekretarka Mestnega komiteja ZK za Celje-mesto Olga Vrabičeva, ki je [»udarila, da so Italijani začeli ponovno izzivati na naši meji ravno v času, ko se naše ljudstvo pripravlja na slavno ob-!etn:co velikega dogodka iz narodnoosvobodilne borbe primorskega ljudsrva Med drugim je tovarišica Vrabčeva dejala; »Okroglica nam bo znova osvežila spomin na našo barbo, hkrati pa bo pokazala naši mladini, kako slavna je zgodovina jugoslovanskih narodov. Ne bojimo se italijanskega hrupa na meji, toda oni se bo¡e Okroglice, ker se bo od tod slišal v zadnjo njihovo vas naš gias svobod«, socializma in demokracije.« Po govoru, ki ga je zbrana množica večkrat prekinila v večminut-nim odobravanjem in vzklikaniem Titu, ZK, »Tujega nočemo, svojega ne damo!« itd., so Celjani poslali izvršnemu svetu FLRJ brzojavko, v kateri med drug:m zahtevajo, da se ozemlje, na katerem prebiva jugoslovanski narodni živelj, priključi k Federativni liud-ski republiki iugoslavijL M. B. Severncvzhodna Slovenija protestira proti italijanskemu izzivanju Ptuj, 4 sept. Po vseh okrajih severnovzhodne Slovenije se v večjih krajih ljudje spontano zbirajo in ogprčano protestirajo proti zadnjim izzivanjem italijanske vojske ob naši zahodni meji na Primorskem. Z zborovanj pošiljajo državnemu tajništvu za zungnje z?deve FI*RJ brzojavke, v katerih najostreje protestirajo proti izzivalnemu rožljanju italijanskih imperialistov ob naši meji. Med drugim je bilo sinoči veliko protestno zborovanje v Ptuju, kjer se je na Titovem trgu zbrala množica Ptujčanov, ki je ogorčeno protestirala proti zadnjim obmejnim provokacijam italijanskih iredentistov. s katerimi skušalo motiti priprave na veličastno proslavo priključitve Primorske k matični državi. Na zborovanju je profesor Mirko Bračič orisal trnjevo pot. katero je moralo prehoditi slovensko ljudstvo na LsaUi jjuuaiVtiiu Mdvllgouaÿ pros,avm veinu zgoauvrnai asu pruLjucitve rnuiuiue it Jugoslaviji. v uaancoru, kakor tudi po vseh arug.n u»i.«jui v severno-vznoani oiovemji, se je najmočneje dvignilo število pnjavljen-cev za oo,sa Ukruguce zrasti v zaunjii, dneh, go ita.ijansKa voj. s*a »o v misijonu izziv o na naših in e j uri in ocio uu.ra na nas« ozemlje. Ljuaje z nase severne meje, ki ze oa včeraj spontano organizirajo protestna zoorova-n,a prou tem najouvejsim uan-jaasairo provokacijam, hocejo poleg tega še posebej z ob.skora Okroglice ter nase najzahodntg, še meje dati üuska svojepiu ogorčenju m s primorskim ljud. »tvom vred na dan prosiav« povedati vsemu svetu, da je za Slovence s severne meje sveta prav tako tudi zahodna meja )n kakor odločno varujejo nedo*. takljivost naše severne meje, hočejo z isto odločnostjo m ljubeznijo varovati tudi nedotakljivost naše zahodne meje. Največji dosedanji uspeh dela obeh zakonodajnih odborov Ljud-*ke skupščine predstavlja brez dvoma sprejetje zakonika o kazenskem postopku Pretresanje tega zakon« jr trajalo deset dni. Redakcijska komisi)» je delala tn dni po deset ur dnevno ter si lahko mislimo, d« je to predstavljalo ogromen napor za Člane obeh odborov. Sprejeta je vrst» novih formulacij, tako da je sedaj ta važen zakonik pripravljen za skupščino. Ko bo zakonik sprejel» skupščina, bo to eden izmed na Bolj humanih kazenskih zakonikov, saj daje človeku, ki i* krši! zakon, vse pravice, dokler m obsojen, razen seveda omejitev, ki so v interesu preiskave. Zakonodajna odbora «ta tudi «prejela dva manj važna zakona, in sicer zakon o ««staranju terjatev in dopolnilo zakona o lovu. Zakon o zastaranju terjatev je ei-cer hudo potreben, je pa problematičen, saj predstavlja le majhen dei snovi obligacijskega eakena in bo velja! le, dokler ne bo skupščina sprejela obligacijskega zakosuu Poleg tega takima »ta „zakonodajna odbora sprejela tudi dopolnilo zakon» o lovu, • čimer so urejena vprašanja rokov za odškodnino, ki so bili do sedaj zelo kratki Sedaj obravnavati oba odbora predlog zakona o pravicah dolžnostih, volitvah tB odpoklicu zveznih ljudskih poslancev. V odboru zveznega »veta j« bila zlasti zanimiva diskusija o odnosu zveznega ljudskega poslanca do posameznega volivca. Dosedanji zakon določa samo. da se mora poslanec na določenm mestu sestajati * voliv-c- V »vezi a tem pa s* i« poslavljal» vprašanj« pravite interven-c.je, 1* diskusije se jf igjpščijo mišljenje d« s« mora poslanec potegniti za svpje volivce, kadar koli to zahtevat« splošni interesi. Poslan« torej n« *me biti vezan samp na svoj vojjjni okrai, ampak mora imeti prav-co uueryenwau vsakokrat, kadar gre za zaščito zakon». Vprašanje џ samo, ali i* to treba posebej formulirati v zagonu in ali to ne »psda morda že v splošen način dela ljudskih poslancev. Jo vprašanje je odbor prepustil redakcijski koatieijl Pojavilo se je tod» nadaljnje vprašanje, ali ie treba poudariti, da je postinee predstavnik delovnega ljudstva jn obenem tudi predstavnik proizvajalcev. Tretje vprašanj* je bilo, kakšne so pravice zveznega poslanca na-pram republiškim organom obla- sti Načrt je dajal poslancu samo pravico kontrol* v njegovem volilnem okraju. Včasib pa ie nemogoče nadzirati deio okrajnih organov oblasti brez informacij od republiških organov. Ljudski pos anee bi moral imet. zato tudi to pravico. Tudi to vprašanje bo predmet analize in razprave v redakcijski komisiji Poslanci, člani zakonodajnega odbora so se tudi zedinili da ш potrebno posebej določati travice pregleda knjig in dokumentov posameznih podjetij, ker itak spada ta pravica že v določilo o pravici aa informacije. Postavilo se je tudi vprašanje, ali morajo poslanci svoje ugotovitve iz ustanov in gospodarskih organizacij iznašati samo na zasedanjih okrajnih ljudskih odborov ali zvezne skupščine. Večina članov zakonodajnega odbora je smatrala, d» to ne hi bilo prav, ter da morejo ljudski poslanci izražati svoje pripombe tudi na javnih konferencah ali preko tiska. Zakonodajni odbor pa ni dal pravice državnim uslužbencem, da bi ugovarjali ljudskemu poslancu, kadar hoče opravljat svoje delo. Državni uslužbenci lahko ugovarilo samo preko svojih vodilnih organov. Zakon o pravicah, dolžnostih, »oijtvah in odpoklicu zveznih liudskih poslancev bo morala Ljudska skupščina na svojem prihodnjem zasedanju sprejeti kot zadnjega. ker mora biti potem razpuščena. Sprejetje tega zakona pa nujne zahteva tudi spremembo ustave in splošnega zakona o ljudskih odborih. Sedanji zakon o ljud- skih odborih namreč določa posredne volitve članov — «vetoiv proizvajalcev, ker ne bi bilo prav, da bi volili zvezne poslance preko dvakratnega posredovanja, bo mora! zakon o ljudskih odborih določiti ueposredne volitve. Poleg tega pa je treba v soglasju z novim zakonom o volitvah ljudskih poslancev spremeniti ustavo in splošni zakon o ljudskih odborih tako, da bosta tudi v repu-škem in okrajnih svetih proizvajalcev samo dve skupini — industrijska in poljedelska, ne pa tri oziroma štiri, kot je bilo to določeno doslej. M- Š. Zasedanje zakonodajnih odborov Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 4. septembra. Zakonodajni odbor Zveznega »veta ljudske skupščine FLRJ mora sprejeti še zadnjih pet členov predloga volilnega zakona, nar «e bo zgodilo jutri, ko bo poverjenik zveznega izvršnega sveta zavzel svoje stališče na pripombe posameznih poslancev, Odoor je danes nadaljeval razpravo o prediogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ljudskih ockoorih. Zakonodajni odbor Sveta narodov je danes v glavnem končal razpravo o predlogu zakona o pravicah ш dolžnostih, volitvah in odpoklicu zveznih ljudskih poslance». Obravnavati mora le še nekaj rezerviranih členov. Na današnji seji Је začel obravnavati predlog zakonn o spremembah in dopolnitvah splošnega zako. na o ljudskih odborih in predlog zakona o spremembi ustav, nega zakona. Dobave v okviru tristranske gospodarske pomoči Odkr ile spominske plošče padlim Skojevcem - gojencem Učiteljskega doma Primorskem in slavno pot revolucije do osvoboditve, ko je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi poseglo v oboroženo borbo za svobodo. Omenil je najvažnejše dogodke v zgodovini osvobodilnega boja Primorske. Ptujčani so ogorčeno obsodili krivice, katere morajo naši ljudje na Primorskem še vedno trpati zaradi popuščanja iredentističnim težnjam in prizadevanju italijanskih kleroiaši-stičnih voditeljev, da bi Izsilili od zahoda izključno pravico do Trsta. V resoluciji, katero so poslali državnemu tajništvu za zunanje zadeve FLRJ, poudarjajo, da se ne bomo nikdar odrekli pravicam do svoje zemlje in zahtevajo, da italijanska vlada takoj preneha z izzivanji. Tudi ra sedežih drugih okra* jev se prebivalstvo zbira k ogorčenim protestom proti nesramnemu italijanskemu izzivanju. Ljubljana, 4. septembra. Danes ob 17. uri je bila v Ljubljani na Učiteljskem domu v Šiški odkrita spominska plošča 30 gojencem tega doma, članom komunistične mladine Jugoslavije, ki so padli v NOB v času od spomladi leta 1942 do 1945. Svečanega odkritja so se udeležili starši padlih, preživeli gojenci ter veliko število Ljubljančanov. Po državni himni, ki jo je igrala godba Ljudske milice so prisotni počastili spomin padlih « enominutnim molkom. Zatem je »pregovoril « delt^ mladinske organizacije Učiteljskega doma v času NOB preživeli gojenec doma. V toplih besedah je orisal predanoet In vero mladih Skojevcev, M e« dali svoj bogat prispevek za osvoboditev. Ko je odkril spominsko ploščo, je med prisego, ki j« j« dal padlim tovarišem, da bomo z vsemi silami očuvali to, za kar so oni žrtovali svoja mlada življenja, je godba igrala žalostinko. Po odkritju plošče je imel spominski govor član CK LMS tov. Gašperšič, na kar je godba zaigrala žalostinko, mešani pevski zbor pa zapel dve partizanski pesmi. Spominska svečanost je bila zaključena a Internacionalo, ki jo je zaigrala godba LM. Po spominski svečanosti je bil v Učiteljskem domu ustanovni občni zbor kluba »Koe-mač Klemen«, ki zo se ga udeležili med drugimi tudi stark in prijatelji padlih Skojevcev. Beo*rad 4. sent. JueoDre* ie obveščen, da dobave v okviru tristranske gospodarske pomoči Jugoslaviji za gospodarsko leto 1962-53 v zadnjem času v redu prihajajo. Julija in prvo polovico avgust« je Jugoslavija dobila lz sredstev ameriške pomoči blaga v vrednosti nad 17 milijonov dolarjev. Blago je v glavnem sestavljeno lz živil (pšenice, koruze in masti), tekstilnih surovin (bombaža), surovin za kovinsko predelovalno industrijo, dalje koksa, premoga za koksiranje, olja za mazanje. surovin za industrijo široke potrošnje, avtomobilskih, traktorskih ter vagonskih delov. V isti dobi j« dobila Jugoslavija iz sredstev ekonomske pomoči Velike Britanije za leto 195z blaga v skupni vrednosti 48.000 funtov šteriingov (okoli 130.000 dolarjev). Med drugim je dobila Jugoslavija iz Velike Britanije rezervne dele za traktorje, motorje, sadne škropilnice, anilioske barve in amonijev nitrat Pričakujejo, da bodo dobave iz sredstev gospodarske pomoči Velike Britanije prihajale še daljšo dobo, ker gre tu v glavnem za Investicijske predmete. Nekatere postavke v seznamu te pomoči do podrobno-iti še niti niso določene. Na račun francoskega dela tristranske gospodarske pomoči Ljubljansko mestno posojilo avgusta za skoraj 14 milijonov več V pri»t3»i)Sču aabhitos lzkreu Jele živil* b) fra. — Islandski poslanik v FLRJ g, Helgi Palson Briom je ppložtl danes venec na grob Neznanega junakn na Avali. Navzoči »o bili zastopniki državnega sekretari«* ta za zunanje zadeve in Juge, alovanske ljudske armade. Zastopnik Conventryja odpotoval v Sarajevo Beograd, 4. »ept. Davi je Odpotoval z letalom v Sarajevo zastopnik angleškega mesta Ca. vemtrya g. George Hodgkin «on, ki je bil 4 dni v našem glavnem mestu ket gost ljudskega edbera Beograda. Reforma Soj za iploSno izobrazbo BEOGRAD, 4. sept. Danes se je sestala komisija za reformo šol za splošno izobrazbo, ki jo je sestavila Ljudski skupščina FLRJ na svojem junijskem zasedanju. Na današnjem sestanku so pregledali delo podkomisij za proučevanje materialnega stanja šolstva, za materialni položaj prosvetnih delaveev ¡n za proučevanje sistema šolskega dela ¡n pripravo učnega osebja. Podkomisija za proučevanje materialnega «an ja v šolstvu bo čimprej pripravila predlog za investicije za zgradbo novih šolskih poslopij in nabavo la- Po podatkih Mestne hranilnice Ljubljana je bilo doslej vplačanega mestnega posojila 52,338.000 dm. Tako se je v mesecu avgustu posojilo dvignilo za 13,669.00 din in znaša dosedanje meseČBO povprečje vplačil 13,845.000 din. To se pravi, da je to povprečje d cardai ta 11,155.000 din pod čistun mesečnim povprečjem, ki bi ga morali deseči, če hočemo razpisano posojilo (300,000.000 din) uresničiti v določenem času. Razen v nekaterih objektivnih težavah ie krivda z» takšno nezadovoljivo vpisovanje posojila v preceišnii nedelavnosti mnogih sindikalnih organizacij in organizacij SZDL. Se posebno vel j» to u ljudske odbornike, saj se večinoma Egiptovska vojaška delegacija odpotovala v Split Zagrel), 4. sept. (Tanjug). Danes popoldne je odpotovala iz Zagreba v Split egiptovske vojaška delegacija. V Zagrebu so člani delegacij« obiskali vazna kolektiva, vojaške enote in podjetja in rojstni kraj matša!« Tita Kumrov««. Od egiptovski vojaške delegacije sta «e poslovi)» na letališč« generalni major Blato Lompa* in polkovnik Mihovil Tsrtaljs, Turistične zveze Slovenije 9 Turčijo 4, MPt. Predstavnik Turtstičh* »veza Slovenija, ki «• ja d»co* vinil iz Turčija, je «klanil nekaj noiodft o medsebojnem aodelnvanju s Turi. Stično zvazn v Istambulu kot tudi s turškimi turističnimi biroji. Turistična agencija »Antas« *• pripravi)» prvi avionski turistični izlet v Jugoslavijo, prihod-Hl* leto pa bo organizirala potovanje do Reke po morju, nato M 1 Sl9S*pjj% ne borijo za uresničitev za katerega so v mestni sami glasovali. fila, «pečini Ne glede na vse to je jasno, da težkega stanovanjskega vprašanja v Ljubljani zlepa ne bomo kmalu rešili, če ne bodo tudi podjetja sama skrbela za to, da dajo kar največ svojih prostih sredstev za zidavo stanovanj. Poleg večje delavnosti množičnih organizacij, ki naj bošj kot doslej propagirajo vpisovanje posojila, je torej še potrebno, da vzbudimo v podjetjih smise! za gradnjo stanovanj. Saj je med nami tudi še mnogo borcev in invalidov, ki živijo v nezdravih stanovanjih ali stanovanj sploh nimajo. Naša skupna dolžnost je, da jim pomagamo, saj so že v borbi dali «voj« zdravje za našo skupnost. V. V. Je prispelo Julij« in prvo polo vico avgusta v Jugoslavijo blago v vrednosti nad 100 milijonov frankov (nad 290.000 dolarjev). Pomoč iz Francije sestoji v glavnem iz anilinskih barv, barvanih kovin, farmacevtskih pripomočkov, volnenega prediva in prediva lz umetna »vile. Ker je doslej prispelo ža blizu 90 odstotkov celotne francoske pomoči za gospodarsko leto 1952-53, pričakujejo, da bodo v prihodnjih tednih dobavljene tudi ostale količine. Začela so se pripravlj'alna dela za zgraditev hidrocentrale Ogulin Zagreb. 4. septembra. Začeli so se gradbena dela za zgraditev hidrocentrale »Ogulin«, ki bo izkoriščala vode Mrežnice in Dobre. Hidrocentrala bo «tala okrog 7 milijard dinarjev in bo zgrajena leta 1958. Letno bo dajala nad 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Večerja na čast zastopnika azijske socialistične konference Beograd, 4. »ept. Komisija za mednarodne zvez« Social titiČn« zveze delovnega ljudstva Jugoslavije je priredila danes kosilo na čast g. Bošinu, ki se je kot zastopnik azijske socialistične konference udeieži! nedavnega zasedanja Socialistične internacionala V Stockholmu. Na osiješkem sejmu za po) milijarde dinarjev kupčij Osijek, 4. sept. V treh dneh so razstavljali na osiješkem sejmu sklenili za nad pol milijarda dinarjev kupčij. Seiem ie doslej obiskalo več kot 30.000 oseb. Največ kupčij je sklenila tekstilna industrija. Dobre kupčije so sklerile zlasti tovarne iz Slovenije, Hrvatske in Vojvodine. Naročniki »Primorskih novic« bodo ta teden dobili namesto tekoče številke »Primorskih novic« slavnostno številko »Partizanskega dnevnika*. Ob načrlu uredbe o invalidskih prelemkih Sesedanja uredba o Invalidskih prejemkih J« v mnogih svojih do-zastarela № je zaradi tega bil izdelan nov načrt na p odiavi ekî,^Su«ï ^ 50 M* VuatavIJ«*!* na * Keairretth vojaških '? "'h mvalidov, Eno od najvai. nejšh dopolnil prejšnje uredbe *£.”**•• Л' s* "«naia na invalid, slu dndauk. Prodvid«no Je. da s« “Z??®.n,№* oblika invalidskih prejemkov kot Invalidske pomoil. ÌàrnL" '»O do 25M dl- Stîïr ?•* Pomoi * ” dajala u?!v,,cw" družinske inva-twtalne. ki ne topolnjulpjo pogo- dodatka In so , težkem ekonom. SS* zdravstvenom Dolorata. *0 o'a’čanl posoli za »prejemanj« invalidskega dodatka. vaR*^MSiifi " predvideli Nravstvene za «p k. “ koristnike In ne- »• vrst« zdravstvena ničita, kot "• br. Prva Zdravniška pomoč v !" da-lanje zdravil bi d™ž*n»ke Invalidnine, pe «lede s,a«le-!n leta sta. posti Poln* zdravstvena zaščita nidm?*£Ia V kl>ddče tudi otroke padHh borcev starši, ki so med vojno izgubili dva ali več otrok wnl«4i »ovtčaao Invalidnino za 50 •/# *a drup*pi in za vsakega na-claljrijega izgubljenega otroka. Vprašanje dodeljevanja invalidskega dodatka bi v bodoče reševale komisije prt okrajnih in mestnih ljudskih odborih in ne pri zavodih za socialno za varova* nje kot je to bil d-os’ej primer v posameznih republikah. Načrt poleg ostalega predvide, va. da se vprašanje dodeljevanj* otroških dodatkov uživalcem osebne aH družinske invalidnine prenese popolnoma na zavode za socialno zavarovanje okrajnih ih mestnih ljudskih odborov. V začetku meseca julija 1« M ta načrt uredb« dostavljen sve. torn za itudsko zdravje in socialno poilt*ko ljudskih rerublik. da hi ra «kuoal z slavnimi odbori vo jaških voVdh Im va’Hov pretresli în da*i svoje pre4*«v«re OdT^v Je bil vel?k in so Ir vc«h republik prišle lovilne pripombe In pred» loal. limosi od teb nredlprov ’n nrinomb bodo spreleti no ratpra. vi v sekretariatn za socîa’no zavarovanje in odboru z* socialno noWko Izvršnega «veta skupaj « načrtom nredbe tako da se prt-Çftkoie da bo v oaikraižem Sasu vprašanje Invalidskih nrejemkor rešeno v skladu s celotnim razvo, jem naše države jn njenimi moSg ----- *. * i Cd četrtka na petek Odpravnik podov FLRJ m Rimu, Dalibor Soldat ič, jo sinoči izročil italijanski vladi novo protestno noto jugoslovanske vlade. Vlada FLRJ protestira zaradi ponovne kršitve jugoslovanskega ozemlja. Kršitev je zakrivila skupina italijanskih vojakov. ki je 31. avgusta odrla na jugoslovansko ozemlje kakih 100 m daleč na obmejnem odseku Golo brdo. Nota poudarja, da je 31. avgusta ob 7.25 deset kilometrov jugozahodno od Kanala skupina 15 italijanskih vojakov prekoračila jugoslovansko ozemlje in korakala v smeri obmejne stražnice >Bralkovo<. Nato se je umaknila zopet na italijansko ozemlje. Jugoslovanska vlada odločno protestira proti takim kršitvam suverenosti jugoslovan-I ozemlja tn poudarja, da te kršitve ni mogoče ločiti od vojaških de-racij, ki jih je sprožila italijanska vlada o zadnjih dneh in zaradi je jugoslovanska vlada že protestirala. ¡h temu, da je Pella po intervenciji zahodnih diplomatskih predato v Rimu odšel na *dopust<, s čimer je hotel pokazati ssvojega ■valnega duhat, vendar se na italijanski meji zato ni nič spreme-; bližino jugoslovanske meje je prišla še ena italijanska divizija, ■ vojaške demon-í proti naši državi. Za ose to je značilno, da se je prav Pella . prvič po letu 1945 uporabiti oborožene sile za dosego svojih poli-ciljev. Prav to dejstz>o gooori dovolj očitno, kakšnih sredstev se e italijanska vlada, da bi razpihnila protijugoslovansko gonjo. ;¡ni prihod italijanskih oboroženih oddelkov na naše ozemlje kaže, ¡ani hote izzivajo in prav iščejo zapleta, ki naj bi zaostril položaj : j arisko-jugoslovanski meji. Zahvaljujoč se treznosti naših grani-uresničenja teh italijanskih nakan ni prišlo; vendar bodo morale ■ ¡asti, če bi se takšni dogodki še ponavljali, odločno zavrniti ta Ca dejanja, zaradi česar bo osa odgovornost padla na italijansko v; jo je naša olada s protestnimi notami o tem že obvestila. ZDA utegnejo spremeniti svoje stališče do tržaškega vprašanja Veleposlanik FLRJ Vladimir Popovič pri amerišl.em zunanjem ministru ThUlesu — Italijanski odmevi na izjavo ameriškega zunanjega ministra o tržaškem vprašanju WASHINGTON, 4. jept. Ameriški zunanji minister Dulles je včeraj na tiskovni konferenci izjavil, da utegnejo ZDA spremeniti svoje stališče do tržaškega vprašanja, ki je slonelo doslej na tristranski izjavi od leta 1948. Na vprašanje nekega novinarja je minister Dulles še posebej poudaril, da vlada ZDA proučuje razne alternative, ki so možne za njihovo politiko glede Trsta, da pa niso sprejeli še nobenega sklepa. Včeraj je ameriški zunanji minister Dulles sprejel jugoslovanskega veleposlanika Vladimirja Popoviča. Veleposlanik Popovič je po razgovoru izjavil, da je z ameriškim zunanjim ministrom govoril o nekaterih ameriških dobavah ter o tržaškem vprašanju. Med razgovorom se je prepričal, da ZDA ne vidijo v tristranski izjavi edine rešitve tržaškega vprašanja. Veleposlanik Popovič je po razgovoru tudi poudarjal, da je bila. Jugoslavija vedno pripravljena miroljubno rešiti tržaško vprašanje, da pa so njena prizadevanja vedno naletela na gluha ušesa pri italijanski vladi. To je razumljivo, piše »Corriere di Trieste,« saj so pred to izjavo politični in vojaški krogi ▼ Rimu mislili, da ZDA ne morejo spremeniti svoje politike. Ta sprememba vsekakor ne bo toliko ▼ korist Italiji kot je bil to primer leta 1948. »Giornale di Trieste« že v naslovu piše, da so Dullesove besede presenetile v Rimu. Ta iredentistični časopis izraža mnenje, da Ital*a kot član Atlantske zveze in evropskega sodelovanja ne more ostati ravnodušna. Ne pove pa, kako naj bi Italija to dokazala. časopis navaja pisanj« nekega rimskega časopisa, čigar imena n« omenja, po katerem bi si »Pella pridržal pravico razširiti svojo diplomatsko akcijo tudi čez meje, označene v razgovorih z zastopniki treh zahodnih sil.« To namigovanje naj hi očitno pomenilo grožnjo, da bo Italija odpovedala svojo toliko opevano »zvestobo« Atlantskemu paktu in zahodni civilizaciji. Tudi »Messaggero Veneto« piše, da »Italija ne more ostati ravnodušna« in mora proučiti položaj, kakršen je. Nima smisla skrivati, da bo sprememba stališča zaveznikov v korist Jugoslavije oslabila položaj Italije v Atlantskem paktu, zaključuje časopis. Zahodnonemški tisk o Trstu Vsi tržaški časopisi, napredni in iredentistični, poročajo, da je povzročila izvaja ameriškega ministra za zunanje zadeve o možno- sti, da hi ZDA spremenile svoje stališče do tržaškega vprašanja iz leta 1948, prepadenost Rima, kjer je delovala izjava kot hladen tuš. Bonn, 4. sept. (Tanjug) »Trst ne sme postati München,« tako je naslov poročila, v katerem prenaša časopis »General Anzeiger« članek jugoslovanskega drž. podtajnika za zunanje zadeve dr. Aleša Beblerja, objavljen v »Mednarodni politiki« V treh stolpcih navaja uvod iz Be- Sprcmembe britanski vladi :;3en, 4. sept. (Tanjug). ; je bilo objavljeno urad-poročilo o spremembah v Winstona Churchilla. ':e so podali minister za : nacijo, promet, gorivo in leno energijo lord Lether, er za surovine sir Arthur r in minister za čezmorsko o Mackèson. Ciani kabt-so postali Thomts Dugda-:nister za kmetijstvo in ri-, gospa Florence Horch-, minister za prosveto, in L’.oyd George, minister za no. Število članov vlade s tem povečalo na 19. ■Ho navaja, da je odpravnem ministrov za koor-. ki so bili člani doma Ta sistem je bil več-redmet ostre kritike labu-eih poslancev v parlanten-' ord Woclton, ki ostane kabineta, ne bo v*č minl-koordinacijo, prehrano jstve. Bivši minister aa -ine Benick Hethcoet je imenovan za ministra listnice v ministrstvu za e zadeve. To imenovanje :3ÏO kot željo, da bi zbolj-voz, kii ga imajo za enega najslabših točk narod* gospodarstva. radnih krogih poudarja)®, Jo te spremembe poeveži-- o vlade, ki se zadnji dve ti spreminjala. S tem bodi prihranili 9-500 funtov e to. Četverna konferenca v Lugana? Izmenjava diplomatskih not med zahodnimi velesilami in Moskvo bodisi glede Nemčije, bodisi glede Avstrije je postala že tako »vsakdanja«, da tem dogodkom, ki so po svoji vsebini pomembni, po svoji praktičnosti pa težko izvedljivi, že ne posvečamo več posebne pozornosti. Zahodne velesile so v svoji zadnji noti povabile Sov* jetsko zvezo na četverno konferenco, kjer naj bi razpravljali o dveh poglavitnih, ne samo evropskih, pač pa svetovnih problemih; zahodne vlade so tudi določile dan te konference, za kraj pa so izbrale prijetno švicarsko mesto Lugano. Vse to je videti na prvi pogled zelo Pewtvotona Mkt ls Frankfurt at v»Hkl lepaki v - Mfr*aUte«)IUi barrati pozivajo sahodnonemS ke volivce, naj oddajo «vol« tda-sov« strankam, ki so postavil« svoj« kandidat« sa parlami«taro« volltv«, ki bodo v nedeljo :Mmev T Londonu isa Bniiesovo izjavo ONDON, 4. sept. (Tanjug). .sova izjava o Trstu je bila :s glavno vprašanje na redni ni konferenci v britanskem rrstvu za zunanje zadeve, n zastopnik tega ministrstva rvil, ko je pojasnjeval sta-britanske vlade do trojne .racije in do rešitve tržaške--oblema, da je bilo stališče .ke vlade jasno izraženo v em sporočilu, objavljenem marca 1951 po razgovorih v mu. V tem sporočilu je bilo lanski ministri so potrdili, riznavajo trojno deklaracijo :u z dne 20. marca 1948 in , da bo prišlo do rešitve na način. Italijanski ministri avili, da žele doseči! prija-sporazum z jugoslovansko o tem vprašanju.« Uradu! zastopnik zunanjega ministrstva je opozoril na izjavo, ki jo je dal 2. aprila 1952 v parlamentu minister za zunanje zadeve Anthony Eden, ki je tedaj dejal: »Britanski vladi je mnogo ležeče na tem, da se reši tržaško vprašanje. Naše stališče je, da bi bila najboljša pot za rešitev tega vprašanja neposredni razgovori med Italija in Jugoslavijo. Storili smo, kar smo največ mogli, da bi pomagali do teh razgovorov.« Na nadaljnje vprašanje novinarjev je uradni zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve izjavil, da ne vidi nobenega nesoglasja med temi izjavami in včerajšnjo izjavo ameriškega ministra za zunanje zadeve Dullesa o tržaškem vprašanju. enostavno, kajti Rusom no H bilo treba drugega, kot da poír Ijejo Molotova v Švico. Vsa zadeva pa postan« tako) zapletena, čim upoštevamo, da so zahodne velesile glede rešitve »nemškega vprašanja« navedle tudi svoj »pogoj«. Ta pogoj so vsenemške svobodne volitve! Molotov, ki naj bi sredi oktobra prišel v Lugano, n« bi imel drugega dela, ko privoliti v to »rešitev* in nemško vprašanje bi bilo v kratkem izpadlo iz dnevnega reda dolgoletnega razpravljanja. Toda prav zaradi tega »pogoja« je rešitev nemškega vprašanja danes prav tako daleč, kot je bila včeraj Rusi imajo dovolj vzrokov, da vsenemških svobodnih volitev nočejo; takšne volitve, ki bi po želji zahodnih držav morale imeti tudi »mednarodno garancijo« bi slej ko prej uspele neugodno za Sovjetsko zvezo in njeno politiko. Ce bi Moskva privolila v zahodni »pogoj« o volitvah, potem bi obenem nakazala, da se hoče umakniti iz središča Evrope, kar bi najbrž olajšalo vzdušje na vsem kontinentu, prineslo pa bi nemara tudi druge daljnosežne spremembe, ki bi gotovo ne bile v korist političnemu (in tudi strateškemu) vplivu Sovjetske zveze. Prav v tej zvezi je značilen odnos Sovjetske zveze do avstrijske mirovne pogodbe. Z uvedbo nekaterih olajšav v »a" mi Avstriji in z napovedjo, da je pripravljena po »redni diplomatski poti« rešiti vprašanje avstrijske mirovne pogodbe, je Sovjetska zveza vzbudila na Dunaju precej upanja. Toda čim so jo zahodne velesile pozvale, naj m udeleži sestanka namestnikov zunanjih ministrov, so Ib Moskve odgovorili, da na ta sestanek ne bodo poslali nikogar, pa čeprav so zahodne dr. iav« izločile «voj predlog o »skrajšani pogodbi«, češ da je »avstrijsko vprašanje neposredno povezano z nemškim«. Vel «e I« spomnimo, da j« lani Sovjetska zveza »avstrijsko vprašanje« povečala z rešitvijo tržaškega; tokrat je »tržaško re-iitev« opustila in Je za svoj »pogoj« zahtevala ureditev nem. ikega problema! Vse to taktiziranj« ln najrazličnejše »povezave« kažejo, da Moskvi še zdaleč ni do tega, da bi ae avstrijski zaplet dejansko razvozlal, kajti ta rešitev bi obenem pomenila umik sovjetskih čet iz Avstrije. To pa ne pomeni samo umika z Dunaja, pač pa bi ae ■ tem sovjetska »strateška črta* pomaknila daleč nazaj na vzhod, pri čemer bi ostale razne satelitske države kot n. pr. Madžarska in Romunija brez »nadzorstva«, ki ga danes Izvajajo sovjetski garnizioni, razporejeni ob prometnih zvezah, ki vežejo Dunaj z Rusijo. Prav zaradi vseh teh »postranskih« možnosti pa je težko misliti, da bi Moskva zlahka privolila v povabilo v Lugano. Tega se najbrž prav tako zavedajo v Washingtonu, Londonu in Parizu, kjer skoraj uradno izražajo svoj skepticizem glede uspeha te »najnovejše« ponudbe. Zadinja nota zahodnih velesil Sovjetski zvezi nosi zato prven- stveno propagandni pečat, ki naj bo nekak odgovor nedavni sovjetsko-vzhodnonemški pogodbi, v kateri se je Sovjetska zveza v »korist Nemcev« odrekla reparacijam in delu okupacijskih stroškov, obenem pa je napovedala še druge olajšave, ki so odjeknile tako v Vzhodni kot v Zahodni Nemčiji. Rusi so pri tem računali na odmev pri za-hodnonemških volivcih, kakor so tudi v Washingtonu, Londonu in Parizu s svojo »milo« noto predvideli efekt, ki naj se pokaže v nedeljo, ko bodo volili v Zahodni Nemčiji. Izzivanje italijanskega ministra Rim, 4. sept. Dopisnik Tanjuga poroča: Odpravnik poslov FLRJ v Rimu Dalibor Soldatič je zaprosil generalnega direktorja za politične zadeve palače Chiggi, kdaj bi ga lahko sprejel, da bi mu izročil odgovor jugoslovanske vlade na noto Italije. Minister Del Balzo sploh ni odgovoril, tako da je moralo jugoslovansko poslaništvo poslati noto po slu. Anglija bo dobavila ZSSR stroje London, 4. sept. (Tanjug). Syd-ny lan, zastopnik največje skupine britanskih družb, ki izdelujejo električne stroje, generatorje, Dies-»elove motorje in druge električne naprave, se je vrnil iz Moskve, kjer j'e sklenil pogodbo za dobavo strojev Sovjetski zvezi v vrednosti 3 milijone funtov šterlingov. lan je bil v skupini britanskih poslovnih ljudi, ki so bili julija v Pekingu in tam sklenili več trgovinskih sporazumov, nato pa so odpotovali v Moskvo. Vojaška pogodba med Kambodžo in Siamom? Pnom Pen, 4. sept. (AFP). Delegacija Kambodže, ki je imela v Siamu pogajanja o vojaškem sodelovanju, se je vrnila danes v Pnom Pen. Zastopnik delegacije minister Sam Sari je izjavil, da bo morda sklenjena vojaška zveza med Kambodžo in Siamom, podobna Atlantskemu paktu, kateri se bodo labko pridružile tudi druge države. 3ts*ebna popolnoma vsa postavitev trža-;ega vprašanja 3 "? bi mogli trditi, da se pri nj pisalo in ne piše precej '.merah na Tržaškem, o za-: vijanju tržaških Sloven-o bohotnem razvoju itali--kega iredentizma, o pasiv-. gospodarskem stanju Testa o tolikih zadevah, k¡ so v 0 s tako imenovanim trža-vprašanjem. Pred vojno se morali otepati z našimi enskimi narodnostnimi vpra-. z usodo naših narodnih sin tako življenjsko po-vbnih za tako majhen na-kot je slovenski, sami, in redko se je oglasil v listih revijah ostalih jugoslovan- 1 narodov kak osamel glas t-oljenju 600 000 Slovencev Hrvatov pod Italijo? ter o ki borbi za narodni obstoj vencev v saintgermainski .vviji. Pišemo sedaj v vseh 'osiovanskih listih in revijah “z razlike, mnogo o Trstu, r teče reka diskriminacijskih rij proti našim ljudem v tu nemoteno naprej in bi-!'"a stvari ne spremeni, da ejajo mere na škodo naših -ii italijanski funkcionarji pri Z”»zniški vojaški upravi in rujejo vsemu temu izpodko-íívanju naše narodne posesti tagio-ameriški višji funkoior narji. Pišemo tudi zato mnogo o Trstu, ker vemo, da ne gre samo za to mesto na slovenski obali, temveč za mnogo več, za ponovno prodiranje »sacro egoisma« v naše zemlje. Ko bere človek dan za dnem o vseh teh borbah, o razlaščeva-nju parcele za parcelo kraške gmajne ali pa borovih gozdičev za italijanske koloniste, o sicilijanski zahrbtnosti nekega gospoda Fadde proti slovenskim šolam, izgubi perspektivo in ne vé več, kje smo, kaj smo izgubili in kaj ter kako se dà vse skupaj rešiti. Od samih vsakodnevnih krivic je nevarnost, da ne bi videli več same osnovne krivice, da se odvzema mesto zaledju in njegovi obali in daje sosedu, ki ima itak svojih obal in pristanišč na pretek. Prav je, da se je pri nas te dni ugotovilo, da se je, krivica do krivice, v teh povojnih letih nabralo in ustalilo tako neznosno stanje, da moramo naše stališče do tržaškega vprašanja postaviti popolnoma znova. Najnovejša knjiga dr. Lava Čermelja »Slovenci u zoni A Slobodne teritorije Trsta« r Izdaji Inštituta za mednarodno politiko m gospodarstvo r Be®« gradu, je ena izmed njegovih tolikih knjig o slovenskih narodnih manjšinah, ki jih piše dr. Čermelj v raznih jezikih že nad petindvajset let. dostikrat bolj za šir^o svetovno javnost kot za domače razmere. 84 strani te drobne knjige je pisanih s toplo objektivnostjo, ki gradi vse na dokumentaciji in se nikdar ne predaja nezanesljivi kréativni sili zanosa in simpatij. V nepreglednem gozdu vsakodnevnih člankov o Trstu je Cermeljeva knjiga dober kompas, kje pravzaprav tičimo, kaj se je doslej že zgodilo in kakšne neprilike so na poti. V prvem poglavju o nastanku Svobodnega tržaškega ozemlja je ugotovljeno, da so se zahodne sile izrekle za ustanovitev samostojne državne enote ne zato, ker bi sodile, da mora to ozemlje pripasti kot i? pr. Furlanija južno od Gorice Italiji, temveč po njihovem mišljenju kot sporno ozemlje, o katerem niso vedele, al¡ bi ga prisodile Jugoslaviji ali Italiji. Dve leti pozneje so iste države izdale tripartitno izjavo, po kateri naj bi Svobodno tržaško ozemlje pripadlo Italiji, toda to spada že bolj v kroniko volilne propagande kot p» resnih diplomatskih aktov. V vsem STO živj 861 052 oseb, od teh 296 229 v coni A in samo 64 823 v coni B. Velik del borbe za Trst se razvija zlasti v Italijanski publicistiki okoli narodnostnih vprašanj, toda »rav Italija»! s« krivi, đ« U 43 let, od avstrijskega štetja leta 1910, ki ga je v Trstu izvajala silno zagrizena italijanska občinska uprava, sestavljena iz samih iredentistov, nimamo nobenih zanesljivih statističnih podatkov o etnični strukturi prebivalstva. Italijani so sicer leta 1921 zbrali podatke o občevalnem jeziku prebivalstva, toda izdali so tako nemarne podatke, da se je celo italijanska vlada v svojem memorandumu na konferenci zunanjih ministrov v Londonu leta 1945 odrekla teh podatkov in priznala njihovo netočnost. Toda celo uradne kroge italijanskega zunanjega ministrstva ne moti, da ne bi zdaj v svojih publikacijah, kot n.-pr. v reviji »Esteri«, uporabljali za svoje argumentacije samo statistično fantazijo iz leta 1921. Tripartitna izjava je še nekoliko let potem, ko je bila izdana v volilne namene dne 20. III. 1948, igrala veliko propagandno vlogo v Italijanski iredentistični kampanji, sedaj pa se le kot nekako neresno strašilo pojavlja že bolj poredko v uradnih izjavah italijanske vlade. Dobro je, da jo je avtor priobčil v celoti, ker se je že nekoliko zabrisal spomin na njeno vsebino. Ze prav v prvem sestavu zavezniške vojaške * uprave v Trstu takoj leta 1945 so bili Slovenci zaposleni le kot prevajalci ln navadni uradniki, Italijani pa ▼ precejšnji meri koš tehnična «sebi« slasti v blerjevega članka in pripominja, da so bila v Sarajevu, Ljubljani in drugih mestih Jugoslavije zborovanja, na katerih so udeleženci protestirali proti pojavom italijanskega militarizma. Neodvisni list »Die Welt« opozarja na dve možnosti za rešitev tržaškega vprašanja: popolno priključitev tržaškega ozemlja Jugoslaviji ali njegovo internacionalizacijo. V izvlečkih iz članka dr. Aleša Beblerja navaja »Die Welt« tisti del, v katerem je rečeno, da zahodne sile ne smejo dovoliti, da bi se Trst spremenil v novi München, in piše, da se dà spor sa Trst rešiti samo tako, da se eks-panzionistične težnje Italijo ustavijo na njenih naravnih in zgodovinskih mejah. Tudi »Frankfurter Allgemeine Zeitung« navaja govor državnega podsekretarja dr. Beblerja in priobčuje vest o jugoslovanski noti italijanski vladi in protestnih zborovanjih v Jugoslaviji. Odmev na Dullesovo izjavo v Beogradu BEOGRAD, 4. sept. Po obvestilih Jugopresa je izjava ameriškega zunanjega ministra Johna Forsterja Dullesa, da ZDA n* smatrajo, da je tripartitna deklaracija o tržaškem vprašanju nespremenljiva, naletela v jugoslovanski javnosti na ugoden sprejem. V Jugoslaviji ocenjujejo to izjavo, kot dokaz da proučujejo še drugo rešitev tržaškega vprašanja. i' tem v zvezi opozarjajo, da je že davno prevladovalo mišljenje, da zahodne sile smatrajo tripartitno deklaracijo za zastarelo tako zaradi bistva tržaškega vprašanja, kakor tudi zaradi mednarodnih okolnosti, ki so st med tem pojavile. V zadnji izjavi ameriškega zunanjega ministra Dullesa vidijo jugoslovanski politični krogi tudi potrdilo mišljenja, da tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti brez Jugoslavije ali proti njenim življenjskim interesom. Washington, 4. avpt (r). b Pentolone javljalo, de todo od novembre bre dalje ZDA i« vedno rekrutirale po 25.000 vojakov ne mesec, ne pe 19.000, kekor je bile prvotno predvideno. Dulksova izjava in rimska politika Hladna prha Včerajšnje izjave ameriškega zunanjega ministra Johna Foster ja Dullesa so doživele neverjetno velik odmev. Ne bi tokrat govorili o tistem, kar je govoril o Nemčiji, pač pa samo o Izjavi glede »tristranske izjave« iz leta 1948. Dulles je namreč rekel, da »Združene države Amerike menijo, da njihovo stališče iz 1. 1948 ni nekaj nespremenljivega«. Vsakomur, tudi tistim, ki se ne spoznajo na vijuge diplomatskega jezika, je očito, da ameriška vlada, v imenu katere je Dulles to izjavil, smatra, da je »tristanska deklaracija«, ki so jo zahodne velesile 1. 1948 d2le z namenom podpreti De Gaspe-rija pri tedanjih volitvah, že zastarela. ZDA se ne čutijo obvezane upoštevati to izjavo, po kateri naj bi vse Svobodno tržaško ozemlje prišlo pod Italijo, saj zanje ta deklaracija ni neka) »nespremenljivega«. Z drugimi besedami; glede tržaškega vprašanja je ameriška vlada pripravljena zavzeti drugačno stališče, pri čemer tristranska izjava nima več nobenega pomena! Lahko si predstavljamo, kako so to izjavo ameriškega zunanjega ministra sprejeli v Rimu. Alfa in omega italijanske zunanje politike je bila prav »tristranska izjava«. Pella se Je ponovno z vso silovitostjo zavzel zanjo Sn sedanje vojaške demonstracije proti Jugoslaviji so sinhronizirane s tem stališčem italijanske vlade. Značilno je tudi, da so v Rimu še največ polagali prav na Washington, ođ katerega so pričakovali podporo, ko so spoznali, da i v Londonu i v Parizu niso več naklonjeni izjavi iz l. 1948. Sedaj pa je prišla še »hladna prha* iz ust samega Dullesa, od katerega so rimski politiki pričakovali Izdatno »pomoč«. V nekaj Trstafi Äim, 4. eept. (r). Veleposlanica j Brooth. Luce je imela danes daljii razgovor s podtajnikom italijanskega zunanjega ministrstva Ben-venuttijem. Domnevajo, da je rr,z?.o-oor veljal včerajšnji izjavi zunanje* ga ministra Dullesa glede Trsta. Bonn, 4. sept. (r) Tako kancelar Adenauer, kakor tudi predsednik so-cialno-demokratske stranke Ollen-hauer bosta nocoj končala predvo-lilno kampanjo z gooori na zborovanjih v Porurju. folro. 4. sept (t). Na seji političnega odbora Arabske Urte eo govorili zastopniki Maroka, Tunisa in Ailira. Zahtevali eo zedinjenje Severne Afrike, večjo finančno pomni tem .državam ter povečanje bojkota proti Franciji t strani arabskih držav. Arabska liga je nadalje sklenila, da podvzame ukrepe proti onim zahodnonemikim trgovskim tvrdkam, ki trgujejo z Izraelom. London, 4. eept (r). Američanka Florence Chadmick Je preplačala Rokovski pretio od Douvra do francoske obale o rekordnem času 14 ur in 52 minut. S tem je prekosila sdoJ lastni rekord za 100 minut. Na francoski obali je ostala samo 20 minut, nakar je pričela plavati zopet o obratni zmeri proti angleški obali. Doslej se preplaoanie Rokaoskega zaliva o obeh mereh ni posrečilo še nikomur. proračunskih in pomorskih zadevah; po letu 1948 so se italijanskemu uradništvu iz notranje Italije odprla na pol vrata, po londonski majskj konferenci leta 1951? pa kar na ste-žaj. Dobro je, da je v knjigi točno opisana v posebnem poglavju organizacija zavezniške vojaške uprave in njen razvoj bodisi pod vplivom tripartitne izjave ali pa, kar je še slabše, uličnih neofašističnih demonstracij pomladi leta 1952. Nikdar ne bomo imeli dovolj jasno pred očmi in zato je potreba zmeraj ponavljati, da je zavezniška vojaška uprava pravzaprav sedaj v službi Italije, ali kot pravj naša protestna nota proti spremembam v letu 1952, da »so se izvršile takšne izmenjave v režimu in mednarodnem statusu ozemlja, ki je pod administracijo, da so popolnoma uničile ravnotežje, ki ga je pogodba o miru želela postaviti glede Trsta odnosno cone A. Sporazum sicer prepušča komandantu cone formalno kontrolo, toda vezan je na načelo, da se mora dajati čim večje priznanje predominantno italijanskemu značaju cone in mora smatrati, da so cona A in Italija gospodarsko vezane«. Takšna kot je sedanja zavezniška vojaška uprava sploh ne more služiti za nobeno Izmed raznih predlaganih rešitev tržaškega vprašanja: Vitelli, Memmo, Sartori, Fadda ln drugi glavni strebri sedanje za-vçsnlàkg vojašk« «¡prev« so že v enem letu nakopičili »■ hrbet Slovencev toliko krivic, da «ploh ne pridejo ▼ poštev xa predlog indipendentistov, da bi ostala začasno ie nadalje civilna uprava, dokler se ne najde drugo rešenje, še manj za naš predlog o kondominiju. Sedanji sestav zavezniške vojaške uprave ustreza le Marrasovim ko-mično-žalostnim premikom italijanske vojske, medtem ko jih vod 21 italijanskih funkcionarjev v ZVU čaka kot naprej odposlana četa. Se hitreje kot « zavezniško vojaško upravo, za katero so potrebovali tri etape,, da so jo leta 1952 spremenili v navaden tržaški oddelek italijanskih ministrstev, pa so se pojavile pred presenečenimi očmi italijanskega in slovenskega tržaškega prebivalstva stare oblike italijanske uprave: prefektura v predsedstvu cone. Pokrajinska uprava pa celo pri svojem rojstvu ni zamaskirala svojega italijanskega administrativnega očeta in se kar že od vsega začetka imenovala kar po italijansko: pokrajinska deputacija. Slovence so od vsega početka popolnoma izločili iz predsedstva cone odnosno prefekture in pokrajinske uprave. Na občinske uprave v coni A pa je že leta 1949 mešana zaveznlško-italijanska vojaška uprava spustila celo vrsto ukrepov, ki so dvignili zatvornice ' mirovne pogodbe in vpisali na desetti-soče novih volivcev, ki nikdar niso bili Tržačani. Toda z vsem tem manipuliranjem pustolovskega obsega pa so volivci, kot ugotavlja dr. Čermelj, dali kar 77 566 glasov za antianeksioni-stične stranke ali 40,1*/« vseh oddanih glasov proti združitvi z Italijo. Pri takem sestavu naj višje civilne uprave in ostalih upravnih organov se ni čuditi,- da je ta rimska uprava presajena T Trst pustila Slovencem- le - dv« majhni navadni podeželski posojilnici v Nabrežini in na Opčinah ter da se gospodarji italijanskih .bančnih velezavodov z vso svojo neomejeno močjo branijo, da bi Slovencem dovolili odprtje vsaj enega kreditnega zavoda. Pregloboka je tradicija ljudskega prosvetnega dela med tržaškimi Slovenci da ne bi med njimi vrelo kljub neugodnim sapam razgibano prosvetno življenje, ki ga nam avtor prikazuje objektivno, podeljenega na razna politic'.o-pro-svetna gledanja. Sramota ostaja ne samo na tržaški občinski že itak šovinistično zakrknjeni občinski upravi, temveč še bolj na fiktivno samostojni zavezniško - italijanski vojaški upravi, ki je rade volje podlegla rimskemu diktatu in pojedla ne obljubo, temveč že Izdan odlok o graditvi slovenskega gledališča v Trstu. Tri med zadnjimi poglavji knjige so tri najbolj žalostna poglavja knjige, ker nam dr. Čermelj s svojim znanim strokovnim poznavanjem stvari razgrinja pred očmi napada italijanskih ustanov, italijanskih strank in v zadnjem času celo italijansko-zavezniške vojaške uprave proti slovenskim otrokom v otroških vrtcih, proti učencem, dijakom, profesorjem, proti vsemu kar je v zvezi * slovensko šolo. Čudimo se, ko moramo ugotoviti, da je diskriminacijska fašistična zakonodaja še vsa v veljavi ali pa le na pol razorožena — še v pripravljenosti. .Gospodarske diskriminacije pa duše dih in razvoj slovenskih gospodarskih krogov ln odvzemajo kruh slovenskim delavcem in uslužbencem. Z milijardami lir italijanskih davkoplačevalcev in še bolj z ameriško denarno pomočjo se grade stotine palač za ne-Tržačane, zemlja za tuje koloniste pa se skoraj brezplačno odvzema od slovenskih kraških kmetov. Knjiga je ena sama velika obtožnica proti sedanjemu stanju na Tržaškem. Dr. Čermelj ni kot tožilec nič karikiral temnih barv temveč je samo zbral obtožni material. Tako no more Iti več naprej. Vsai.do bo po prečitanju knjige soglašal s našim najnovejšim stališčem! Toliko je bilo spremenjenega, vrinjenega in vsiljenega v statut STO, da je treba vse trâw ško vprašanje popolnoma z no. ra po st aviti, a. c. 4. str. 7 Slovenski poročevalce r/ trt. v» 75. septembra' isra NA SVIDENJE NA OKROGLICI Spomini in doživetja na Primorskem f NA POT Soča izvira vsa& dan, vsako Uro, vsak trenutek. Nenehno poraja svoje presunljivo čiste barve in nenehno brzi po svoji poti v zanesljivem varstvu ponosnih ter nepremičnih gora. Toči se mimo nas in nas vodi naprej, nam kaže pot s svojimi dalj njimi odbliski. Sledimo ji, kakor ji je sledilo že nešteto popotnikov — in prav za vsakega ima svoj zmagoviti čar. Lahkotno se poganja preko prodišč in skal, skozi tesni, a globeli polni s čistimi tolmuni. Spremljajo jo bregovi, ki naglo preraščajo v nebotične stene, spremljajo jo travniki in meli, v katere se zajedajo temnozeleni jeziki planinskih borovcev. Nato teče mimo hriba, v katerega širokih in zdravih prsih zija belorumena rana svežega plazu. Zdaj teče pod mostom, ki se sloko boči med bregovi, s katerih se zvedavo zrcalijo v njeni zeleni modrini kamnite gruče hiš in hišic, domov in žletoo-vHih streh. Z višav pa ves čas spremljajo njen tek tenke belt meglice na zrcalno čistem nebu. Pod Krnom teče in mimo grobov tolminskih puntarjev. Nato se ustavi in razlije — nabira si moči, da plane po rovih in skozi turbine, v penečih se valovih, in spet dalje, niže ... Se enkrat se ustavi, pri Plavah, in odhiti pod solkanskim mostom, ki jo preskoči z gibko kretnjo. »A ko pridereš na ravnine ..-« Meja! Isonzo! Kakor psovka Je ta beseda. — S Sočo se začne nada pot. TOVARIŠI Bešli smo se v Trenti. Nekatere sem poznal že od prej, z drugimi sem se brž seznanil. Naj vam jih predstavim, to so: Joco, Polde, Levček, Pepi, Krivanoga, Tuge, Zajček, Kragulj, Franca, Irma, Nedeljka, Milica, Jurček, Evan in Valentin. To je kulturna skupina IX. korpusa, k¡ gostuje po Primorski pred proslavo na Okroglici. Njihova skupna zgodovina v skopih besedah. Prišli so iz brigad In se prvič sestali šestega januarja leta 1944 na Kladjah pri Cerknem. Tedaj jih je bilo sedem. Ko je bil februarja ustanovljen IX. korpus, so prešli k štaibu, odtod pa v XXX. divizijo, da bi našli novih ljudi. Tako je nastala nova skupina, ki se jim je priključila v Cepo-vanu. Toda petnajst jih je nato odšlo na tečaj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju, v Črnomelj. Preostali so osnovali tretjo, pevsko propagandno skupino osmih ljudi in odšli preko Brd v Benečijo in Rezijo. Ta pot je trajal stodvanajst dni. Medtem 60 se tečajniki iz Črnomlja vrnili in končno so se združili v Ce-povanu. Menda jih je bilo tedaj štiriindvajset. V Cerknem so si napravili nekakšno središče, od kcder so hodili v Železnike in Ziri in na drugo stran do Ajdovščine itd. V Cerknem so tedaj pripravili dvorano za blizu dva tisoč ljudi. V nji so bili med drugim tudi kongresi mladine ter žena. Ob taki priložnosti so priredili kulturni teden, ki je obsegal šest gledaliških predstav. Njihova »Razvalina življenja« je bila prva dramska predstava na Primorskem po petindvajsetih letih. V ofenzivi, ki je sledila, so korakali s Kosovelovo brigado. Po hajki so se vsi zbrali na Tribuši. Z nastopi po okolici so se pripravljali na veliki nastop v Trstu. Po osvoboditvi so še napravili lepo turnejo po vseh večjih središčih Primorske. Potem so se prvič spet sešli lani, pred proslavo v Toplicah. Letos pa so se zbrali mnogo bolj polnoštevilno. Kakšen pomen ima ta njihova pot? Prvič. Kraji, ki so jih med vojno redno obiskovali, so danes tako-rekoč popolnoma odtrgani od kulturnih središč in le redko kdo se jih spomni z obiskom-Drugič. V ljudeh, ki so toliko žrtvovali za osvobodilno stvar, se budi globok spomin na partizanske čase, ki jih tempo današnjega življenja vee preveč potiska v pozabo. KAJ SO DOŽIVELI Začeli so pred tednom v Železnikih. Tam so bili že med vojno in takoj jih je opojilo navdušenje sprejema. Se lepše je bilo v Zireh, kjer bi lahko v nedogled podaljševali program. Nato so se mimogrede ustavili pri partizanski mamici v Crešnjici. Spet jih je pogostila kot nekoč... Prepisujem iz beležnice, kakor sem lovil njihove besede in prehitevajoče se vzklike: ... potem čez na Primorsko — Sovodmje (sami stari znanci, toplo sprejeti, obdarovani) — Klad je (spomin na ustanovitev) I— preko na Pianino — Cerkno ’(nekdanji sedež) — Zakriž — Novaki (zbrana vsa okolica) — Idrija (organizacija prireditvi sicer šibkejša, toda odziv poslušalstva odličen) — Crai vrh — Predmeja — Otliea (kraji, ki so med vojno največ trpeli, ki so danes vse preveč brez pomoči, kjer pa duh partizanstva »1 umrl) — Vojsko — Gorenja Tribuša (večkratni sedež štaba IX. korpusa, transparenti, mlaji, napisi, pozdravi) — Cepovan (ustanovitev druge skupine, takrat še cel, kasneje bombare, ran in še danes v razvalinah) — Lokve — Trnovo — Loka-vec ... itd., vsega preveč. Da, vsi so se strinjali, da je bilo v Lokavcu najlepše. Vprašal sem Irmo bi pripovedoval je: — Pogovarjali smo se in po malem godrnjali, ker smo bili že nekoliko utrujeni. Avtobus se je počasi vzpenjal nad Cepovansko dolino, ki je v soncu ležala temnozelena ta mirna. Lokavec je prava dolga vae, saj stoje hiše po pol ure pa tudi po celo uro vsaksebi. Dolga in revna vas. Med vojno je bilo vse požgano te podrto. Cesar jim niso pobrali Švabi in Lahi, so razdali nam, partizanom. In kako trdo je življenje v teh hribih! Nehote nas je mučil občutek, da se nam nekako predobro godi v primeri s temi ljudmi. Čutili smo, kaj vse jim dolgujemo. Na« pogovor je zastal. Pri prvih hišah smo zagledali slavolok, okrašen z zelenjem te cvetjem. »Kakšen praznik pa Imajo?« je nekomu ušlo, toda brž smo prebrali napis: »Živeli borci Devetega korpuaa! Pozdravljena igraieka skupina med nami!« Postalo mi je nerodno, ker me je stisnilo v grlu in sem vedela, da mi bodo solze stopile v oči. Ozrla sem se in videla, da se vsi borimo z enakimi občutki. Sele ko smo izstopili, smo zagledali ljudi. Stali so svečano te tiho. Tedaj so trije domači fantje zar igrali stare partizanske pesmi. Zaradi stiske v očeh sem morala strmeti daleč nekam v gore. Sele počasi sem se lahko razgledala: delavnik, ob desetih dopoldne — možje pa v debelih črnih nedeljskih suknjičih in belih srajcah, ženske v svilenih črnih predpasnikih, otroci umiti, počesani la zlikani... V Lokavcu! V bregu med hišami je stal majhen oder. Ko smo začeli, j« »topila na oder čisto svetlolasa drobna deklica. Držala je velik šop belih, modrih in rdečih aster s rožmarinom. »Vam, ki ste se borili skupaj z našimi očeti...« zastala je, ozrla se je po nas, zardela in nadaljevala: »Vam poklanjam v imenu vseh to skromno darilo.« Veliki cveti so ji trepetali v rokah m v očeh so si ji nabirale solze. »Obljubljam vam, da bo«no mi •.. da ne bomo nikdar pozabili... da vas ne bomo pozabili.« Stegnila je obe roki in ponudila rože. Minil je tesnoben premor. Nato smo peli, zanosno, veselo pa žalostno, in vsi so z nami jokali ali pa se smejali, kakor nam je bilo pač vsem pri duši. Potem so nas pogostili, domačini pa so zaigrali k plesu. Zavrtela sem se s starim možakarjem, ki jo je ubiral kot mladenič. »Ali je vas pozidana?« sem ga vprašala. »Dozidana je samo ena hiša, mi ijudje smo pa preveč revni, da bi lahko sami dokončali.« — »Kako pa živite?« — »Zidove mio prekrili pa znotraj smo pregradili z deskami. Nekateri so na tesnem: po dve, po tri družine. Otrok je veliko. No, samo da imamo spet dom. Dolga leta smo se potikali po svetu, gonili so nas po Italiji, po Nemčiji...« Težko »mo se ločili, tekala sem deklico z rožami, pa je nisem več našla. Tako. Ne vem, kako bi prav povedala... — MITINGI, MITINGI... Zjutraj smo se odpeljali »z Trente. V zraku je bilo raztopljeno čisto jutranje srebro. Skozi Soco, Bovec, Srpenico, Trnovo v Kobarid. Prva postaja Kakor piš je šlo skozi ves kraj. Nato je za nekaj časa vse potihnilo. Zvedeli smo: trgovine, zadružna podjetja, tovarna igel in opekarna so ustavile delo. Ženske in otroci so se že zgrnili na trgu. Nato so prišli delavci v povorki z zastavo m s harmoniko: »Kovači smo —« Komaj so se uredili, spet strumen zven: garnizon Jugoslovanske ljudske armade v paradnem koraku. Trg je poln. Začnimol Pesmi, recitacije, pesmi... Partizanski miting. Tovariši... Na svidenje na Okroglici! Naprej. Skozi Mlinsko to Idrijsko v Volče. Leteči miting Zgrnemo se v senco zadružnega doma. Zapojmo tri pesmi! Značilna arhitektura, sklenjena v majčken trg. Ljudje posedejo po stopnicah, pod napušči in brajdami. Na levi se je ustavil mo-žiček z vozičkom sena, na desni gruča koscev. Sonce jim sveti v obraz. Naprej! Na svidenje na Okroglici! Skozi Ciginj mimo Doblarjev v Kanal. Daljši program. Na »videnje na Okroglici! Toda tu imamo še »vojo posebno dolžnost. Drug za drugim stopamo po travi pokopališča in s« razvrstimo okrog groba. Tukaj počiva tovariš Vladlč. Pravzaprav eveto tu rdeče pelargonije in okrog je posajen rožma- vse bolj veličastna. Kot plemenito staro srebro se je svetila voda iz mraka in meglic. Mogočni snopi sončne zarje so čudovito razsvetljevali prostranstva, po katerih varnem dnu je tekla. Vedno više smo se dvigali. Nismo je več videli, toda vedeli smo, da teče spodaj partizanska Soča večno in svobodno. Pred nami se je prav tedaj odpiral nov svet. Ko se je stemnilo, smo bili v Kojskem. V BRDIH PONOČI Zvečer smo bili v Kojskem. Ustavili smo se na trgu, ki ga na pobočju podpira visoka škarpa. Spodaj v temi so zoreli vinogradi. Cutilj smo dehteči žamet daljave, ki nas je vabil v južno noč, v Furlanijo in Slovensko Benečijo. Obrnili smo se in krenili v vas. Na vrtu nekdanje graščine je zadruga sezidala oder. Pred odrom je betonska plošča, tam so razpostavili klopi. Ob straneh zapirajo dvorano drevesa, zgoraj je toplo južno nebo. Ljudje so posedli brez trušča, drugi »o obstali pri jablanah, tretji pa so se poslanjali po zidovih in oknih. Miting se je začel. Partizanski miting. Spored partizanskega mitinga! Strmel sem v nebo, na katerem se je med oblaki pretakala velika luna. Škržati so peli skrivnostno in presunljivo. Bil sem daleč zdoma in vendaT sem se počutil čudno domače. Poslušal sem besede in zvoke in spomini so šiloma vdirali v resničnost. Partizanski miting! Stane Kumar: »Kobarid s Krnom« rin. Se zid je, iz grčavih kamnov, za njim pa nevidna šumi Soča. In njen šum kakor da spokojno odnaša vsako nepotrebno besedo, ki jo hočemo spregovoriti. Tukaj leži pairtizan Vladič. Naš tovariš. Naj ti cveto rdeče rože in nevidna Soča naj ti poje. Molčimo. Slava padlim borcem! Ustavili smo se §e ▼ Plavah, že onkraj reke. Nato smo se začeli vzpenjati. Z vsakim ovinkom je bila Soča niže in njena dolina je bila »Jutri gremo v napad...« Kolikokrat smo peli to pesem in kod vse. Kjer so bili partizani, tam je bila pesem. Na mitingu. Na pohodu. Ob ognju. »V temnem gozdu ob tabornem ognju ...« Sedimo in molčimo, ogenj je pojenjal. Strmimo v žerjavico in v njej se utrinjajo žareče podobe partizanskih dni. Vsakdo ima svoje spomine. Toda vsi vemo, da je bila to ena sama velika stvar. Na odru recitirajo ta pojo. Nad odrom je razsvetljena lira v lavorjevem vencu ta aad njo rdeča zvezda. »Tovariši, moč nekega naroda se ne merj po številu, osnova je srčnost, revolucionarnost ...« In zbor govori: »Samo milijon nas je ...« Da, malo nas je, tako malo, da smo se lahko stisnili v eno samo pest, katere udarca nihče ni mogel odbiti, ki je raztrgala vse spone, ki zida nov svet. In vsi smo eno, kovači iz Krope, rudarji iz Trbovelj, nosači v luki tržaški in zamišljeni briški koloni. To je zdrav rod. Zdaj sem ju šele zagledal: že ves čas sta stali čisto ob strani te samj zase dve starki. Bogve zakaj nrsta stopili bliže. Rekel bi, da zaradi neke čudovite materinske skromnosti. Tudi se mi zdi, da nista pozorno poslušali. Stali sta tesno skupaj in se razumeli brez besed: prisluškovali sta pradavnim odmevom, v katerih so se izgubljale njune bolečine: dali sta življenje temu, kar se je borilo in kar je zmagalo. Na odru: »Poslušajte samospev Materi padlega partizana!« »Poslušale bi do jutra,« sem slišal šepetati dekleta. Mlada dekleta zmeraj pretiravajo. ‘Toda bilo je res lepo. Tovariši iz kulturne skupine so mi kasneje zamerili, ker jim nisem vedel povedati, kako je pel ali govoril ta ali oni. Priznal sem jim, da posameznikov niti nisem slišal. Sploh sem bil pozabil, da je to »kulturni nastop«. Ne vefti, če so prav razumeli mojo hvaležnost. . »Sprema za pokret!« To je zadnja točka sporeda. Ne vem, če jo poznate. Nič ne de. Šaljiva je te pripoveduje smešnice o nočnem premiku partizanske kolone. In govornik zaključi: »Vidite, danes pa smo prišli k vam s koriero!« Da danes smo se pripeljali; ni reč teme, blata, snega, uši te trmastih mul. Toda tako, kot je bilo v partizanih, ne bo nikdar več. Ali poznate partizana, ki vam tega še ni povedal? V BRDIH PODNEVI Zjutraj se je v trenutku razgrnila pred nami vsa lepota tega sveta. Griči, vasi in vinogradi, ki se vrste v slikovitem zaporedju in čez katere je razlit mehak sončni soj kakor sama čista rebula. V položni perspektivi pa v daljavi morje, ravnina in še zadaj slutnje visokih gora. L« .videti je treba ta korak bi se sam nameril tja... Ni treba, da bi pripovedoval, kako so Brici nekoč živeli, kako so s svojim znojem pojili svojo zemljo, da je lahko redila tujce. Sinoči se je nekdo pošalil: »Ce boste ponoči vasovali, pazite, da ne zaidete v Italijo. Tamle zadaj je meja!« To je šala, ki stiska čeljusti. Kakor strupen Im je ta zavest v srcu. To je brezumna krivica, ki je hotela uničiti ta čudoviti košček sveta. Toda Brici niso zato na naši zahodni straži, da bi klonili. Prišli smo v Višnjevitk. »Glej, glej, tu je Ivotova hiša, tu je bil takrat štab brigade!« In že so bili znanci skupaj. Potem je prišel še ta pa spet oni in veselja ni hotelo biti konec. O, Višnjevik je bil republika zase. V vsej vasi ni bilo izdajalca. Bila je popolnoma požgana, le dve hiši sta ostali. »Toda tu smo bili kot doma. Ce je že bilo nevarno, smo sipali v vinogradu in zjutraj so nam debeli grozdi viseli kar v usta...« Seveda so nas povabili v hišo ta nam postregli z rebulo. Jeseniško-bohinjski odred na Okroglici O Jeseniško-bohinjskem odredu smo še malo slišali. Toda ta je s svojim junaštvom zaslužil, da se ga te dni spominjamo. Odred je uspešno vodil akcije v najlepših predelih naše domovine, četudi je bil na Bledu sedež gestapa te mnogo vojaštva. Glas o uspehih borcev Jese-niško-bohinjskega odreda je kmalu segal po vsej dolini Save in Sore vse od Rateč in Jesenic do Kranja ter dalje proti Ljubljanu V odredu so se poleg drugih borcev borili tudi delavci iz jeseniških tovarn, delavci iz Kranja ter gorenjski in primorski kmetje. Odred je bil ustanovljen poleti 1944. leta. Na Gorenjskem, zlasti na področju Jesenic, Bleda in Kranja tedaj ni bilo večjih stalnih vojaških enot, zato je štab IX. korpusa ustanovil odred in premestil III. bataljon VII. SNOUB sFranceta Prešerna« na področje Jelovice in Pokljuke. Odred Je dobil naloge: ohraniti ¡n širiti osvobojeno ozemlje na Gorenjskem, stalno uničevati sovražnikovo vojsko in rušiti za sovražnika važne objekte. Poleg tega pa je odred dobil še nalogo, da zbira nove borce in hrano za vse enote IX. korpusa. Težko je napisati vse mnogoštevilne ikcijs jn borbe tega odreda. Dnevni napadi na švabske bunkerjet dnevno miniranje proge in vojaških transportov, akcije ostrostrelcev, mobiliziranje novincev itd. so z dneva v dan dvigale ugled odreda in moralo prebivalstva vsega ’gorenjskega kota, med sovražnike pa sejale strah in zmedo. Odkar je obstajal odred se je okupator mudil le v okolici zabetoniranih bunkerjev in še to v večjih vojaških skupinah. Okupator ni mogel sproti popravljati, kar so borci odreda razrušili. Vsi borci IX. korpusa, zlasti ranjenci v bolnišnicah se nedvomno radi spominjajo odre-dovcev, ki so znalj poleg svojih nalog preskrbeti še hrano bolnišnicam in brigadam. Te so se borile na Primorskem, ki je bila tedaj materialno že precej izčrpana. Tako je odred nekoč vdr! v središče Bohinjske Bistrice in odvzel okupatorju poleg druge hrane dva vagona sladkorja, ki ga je razdelil boL nišnicam ¡n brigadam. Vsi prebivalci od najmlaiših do najstarejših so živeli z odredom. PrSv zato je ta dosegel tako velike uspehe. Vso materialno in moralno pomoč so borci našli pri domačinih, ki so tudi sami sodelovali v raznih akcijah. Koliko dragocenih podatkov je odred prejel od jeseniških dglavgçv, od železni- čarjev ta drugih! Prebivalci Bohinjske Bistrice so napeljali do štaba odreda celo podzemeljski telefon s priključkom, ki je bil oddaljen le 10 metrov od postojanke, kjer je gnezdilo nad 300 Švabov. Ne smemo pozabiti tudi na desetine in desetine mladink in mladincev, ki so po več deset kilometrov prenašali na položaje hrano in drugo. »Saj jih ne boste spustili ▼ vas, kajne?« so mnogokrat to-tili vaščani borce, ki so odhajali na položaje ob Bohinjskem jezeru. In res, taman se je več sto Švabov zaletavalo s pomočjo topovskega ognja v položaje odredovcev, ki so nekoč že po osemurni borbi prešli v protinapad in gnali panično bežeče Švabe v Bohinjsko Bistrico. Takega tovarištva med vojsko in prebivalstvom ni mogoče pozabiti! S takimi in podobnimi akcijami si je odred znova pridobil nekaj točk pri tekmovanju med odredi v sestavu IX. korpusa in se povzpel na prvo mesto kot najboljši. Ko je Jugoslovanska ljudska armada vodila zadnje in odločilne pohode za dokončno osvoboditev domovine, je tudi odred prejel častno nalogo — oditi na Koroško in osvoboditi lepo Ziljsko dolino. Tedaj je bil odred na pohodu ponoči ta pođosvi; V ogorčenih borbah Je osvobodil Sorico, Bohinjsko Bistrico, Mojstrano, Dovje, Kranjsko goro ter razorožil veliko SS-enoto pri Podkorenu ter končno prišel pred sam Beljak. Odredovci! Tud; mi se bomo sestali na Okroglici, da skupno z ostalimi brigadami praznujemo deseto obletnico našega slavnega IX. korpusa. Nasvidenje! Ivan Leban major JLA RUlo Debenjak: »Noč v Medani« Obrazi so žareli in glavno besedo so imeli kajpada tisti, ki so bili taikrat tukaj.. Jaz pa sem mimogrede pobaral to in ono, o češnjah, o vinu pa o davkih. »Pri nas v tem kraju je bolj slabo z novim davkom po katastru, zemlja ni tako rodovitna kot v Spodnjih Brdih. No, zasluži se pa tudi precej.« »Kaj pa toča in rakete?« »To pa to. Altro oh« procesija!« Toda šalo vkraj! Ko »mo »e poslavljali, so prinesla dekleta košato vejo grozdja, star mož pa je govoril: »Pozdravljam vas v imenu vasi, ker se nas opominjate tudi danes...« Da, tudi dames se vas spominjamo. Vsi se spominjamo in vsi vemo, na kakšnih tleh stojimo, vsi se spominjamo krvi, ki je bila prelita za to svobodo. Vsi pa tudi vemo za vaše in naše brate, ki so še vedno prepuščeni nasilju poniglavega tujca. Tudi teh n« bomo nikdar pozabili! Popoldne smo bili ▼ Dobrovem. Miting je bil v graščini, ki je bila nekoč last menda španskega velikaša, ki je živel v Benetkah. Zatiralci so bili vseh pasem. Toda zdaj »e je skozi okna in vrata te nekoč tako nepremagljive trdnjave razlegala bojevita tn mlada partizanska pesem, razlegala se j« vseokrog, po celih Brdih in še niže, prav tja dol v Slovensko Benečijo.. f SLOVO Ko smo se vozili skozi So;'« In potem naprej po Vipavsl dolini, so se nad cesto že bo:;: ogrodja slavolokov, ki bodo prt praznikom ozelenela, se okitili zastavami te napisi. Pogovarja: smo se o doživetjih, o vtisih, uspehih. Preračunavali srn: kako in kaj je bilo: v dese:; dneh okrog štirideset mitingov blizu tisoč kilometrov poti i¡ kakšnih dvanajst tisoč poslušal cev. Tovariši iz kulturne skup: ne so bili upravičeno ponosni Toda te številke sem si zapi soval nekako brez prave vol;« Kaj nam lahko povedo taki po datki? Kdor ni sam doživel ph morske zemlje, bo z» vselej pri krajšan za čisto posebno vrni ljubezni. Vsekdar jo vidim, kot sem p videl prvič, razsvetljeno v zor osvoboditve. Razumem, kako s jo videli oni, ki »o za njeni svobodo darovali svoja živ/« nja. Na Primorskem sem nekda začutil, kako je treba ljubit slovensko zemljo. Ni š« vsa Primorska naît Vaižno je, da to vemo to pove/ danes, ko slavimo obletnico pr! ključttve in obletnico ustane. :: ve brigad, ki so to zemljo iz : gale iz suženjstva. Sicer pa tez. Ш treba nikomur »abičevat: Noben Slovenec ne bo teg. nikdar pozabil. Na svidenje na Okroglici! TR Vidma? №a Okroglici se bodo sre cali tndi borci Istrskega odreda Iz Pivčanov, Brkinov in Istrl-janov se je septembra 1943. leta osnoval Istrski odred. Leto dni kasneje se je preimenoval v IV. bataljon IX. SNOB, januarja 1945. pa v IV. samostojni bataljon XVIII. Bazoviške brigade in tako ostal do konca vojne. Boril se je v Pivki, Brkinih, Skadanjščini in Slovenski Istri. To ozemlje je bilo poleg vojaškega tudi velikega političnega pomena, zlasti v Slovenski Istri. Borci so se odlikovali v neštetih borbah in akcijah. Tako je nekoč ena četa odreda jurišala v vas Šmarje in osvobodila 69 domačinov, ki so že stali pred zidom, čakajoč smrtnih strelov iz fašističnih pušk. Borci so uničili pri Rodiku nemški transport in zaplenili ves material. Pri tem so dobili 15.000 litrov vina, ki so ga Nemci pokradli istrskim kmetom. Vino so borci kmetom vrnili. Pri belem dnevu so napadali na cestah nemške in italijanske kolone in jih uničevalL Razrušili so proge Trst—Divača —Pivka, Divača—Pulj, Pivka— Ilirska Bistrica—Reka, v dolžini 1040 metrov. Razen tega so porušili 6 železniških mostov in 2 cestna mostova, 2 viadukta in en tunel. Na istem terenu je bila minirana tudi cesta in onesposobljena za promet dalj časa. Zaradi teh akcij je bil železniški promet večkrat ustavljen. Viadukt, ki so ga borci razstrelili, so Nemci popravljali dva meseca, a so ga takoj, ko je bil popravljen, minerei bataljona znova porušili. Na progah so onesposobili ali uničili 35 lokomotiv, 197 vagone in uničili več transportov. Na cestah so zaplenili 55 kamionov, 15 limuzin, 36 motorie? in 2 blindi, uničili pa so 76 kamionov, 51 motorjev, 9 muzin in 2 blindi. Tudi orožja so precej dobili. Oborožili se s topovi, težkimi mitraljezi, puškomltraljezi, brzostrelkami, pištolami itd. Partizanske enote so med drugim napadle in uničile po stojanko Lokve pri Bazovi:: ki jo je varovalo okrog 20! Nemcev. Pri tem so zaplenili več ton moke, sladkorja, usnja in mnogo drugega blaga. Vse to so s kamioni in vozovi odpeljali in dodelili gospodarskemu odseku v Brkinih, ostalo pa so kmetje odnesli na svoje domove. Nekoč so na cesti Trst , —Podgrad zaplenili kolono s 30 vozmi, naloženimi z moko in trgovskimi potrebščinami, katere so naplenili Nemci. Poleg tega.so zajeli mnogo orožja in denarja. Bataljon, ki se je neprenehoma krepil, je prešel v napad — čisti! je okupatorske vojske Brkine jn slovensko Istro s Koprom ter s sodelovanjem mornariškega odreda tudi Izolo, Piran, Portorož in Buje. Tik pred napadom na Trst se je bataljon sestal z IX. dalmatinsko divizijo in dalje prodiral v smeri proti Trstu, dokler ta ni bil osvobojen. Vsi borci IV. bataljona XVIII Bazoviške brigade se bodo srečali te dni na Okroglici, kjer bodo skupaj z domačini obujali spomine na slavne borbe-Franc Kuntarič ТГГЧ-* --W Navodila udeležencem proslave na OHroglici Ureditev cestnega prometa Za varen Rdele.'eeicerv In nemoten prevos znaki, da uporabljajo nerodnosti le pregled Jo po odredbi državnega ж. proslavo li. let- ra nujno vožnje. Ce bodo Izredne sekretariata za gospodarstvo LRS i»ce priključitve Slovenskega Pit. prilike zahtevale, morajo tudi ta takse prost za tovorne avtomo- SLAVNI SMER! C E ST N E CA PROMETA МЛА1ВОЛ иокввгвк» entitet bile. Id Jih komisija spozna, da so v brezhibnem stanju In da so opremljeni za Taren prevoz ljudi, izdajo tajništva za notranje zadeve posebno dovoljenje, ki ga prilepijo na notranjo stran prednjega stekla. V tem posebnem dovoljenju sta Imenovana za vož-njo odgovorni voznik in vodja pota, V dovoljenju Je označena tudi smer vožnje, katere se morata voznik In vodji pota natančno držati. Samovoljno menjanje smeri vožnje ni dovoljeno. V vsakem vozilu sme biti le toliko potnikov, kolikor Je označenih prostorov v prometnem dovoljenju ali v posebnem dovoljenju ZA TOVORNA VOZILA. Preobremenitev vozil ni dovoljena ln bodo potniki preko določenega Števila Izključeni od nadaljnje vožnje. Na določenih točkah glavnih cest bodo vsa vozila ponovno kontrolirana. če so v redn Za varno in disciplinirano vožnjo na vsakem vozilu sta odgovorna vozovih In vodja pota. ki morata zahtevati disciplino tndl od potnikov. IV. SPLOSNA NAVODILA: Voznike motornih vozil, ld povzročajo večji ropot, naj opozorijo vodje E ota ali potniki na ostala vozila, 1 so za njimi in ki jih želijo prehiteti. Lažja motorna vo2ila smejo prehitevati težja, a slednja le vprežna vozila in kolesarje. Najstrože pa Je prepovedano vsakemu vozilu pre- hitevanje na naseljenih krajih, na strminah, na ovinkih, na ozkih oe-stah in na določenih sektorjih cest in siceri na stari cesti Vrhnika—Logatec; na cesti Logatec—Laze—Planinar na serpentinah nad Planino in na serpentinah Razdrto—St Vid Tudi k ier ie dovoljeno tn mogoče promet In Imajo nalog preprečiti nadaljnjo vožnjo vsakemu vozniku ali kolesarju, če bodo sumili da le vinjen. Tudi s parkiranega prostora ne bodo puščena vozila z vinjenimi vozniki in vodji pota Vinjenost voznikov se bo ueotavliala po potrebi na znanstven način. Ude- SLAVNOSTNI PROSTOR IN GLEDALIŠKA. оклчисл c lavni sms m *oims LAHKA VOZILA еллк/Д/ti Н6СЗТОЛ ŠEMPASA« HI RIDAlIŠfA ш TELBANA AKADEMIJA СЕНТШ.ИЛ AMBULANTA ф POMOŽNA AMBULANTA Z INFOR. РВЛВЈ0 CESTNO OMREŽJE MARKIRANJE morja na Okroglico In nazaj 5. !n 6. septembra tega leta daje Državni sekretariat za notranje zadeve LRS voznikom motor, nih in vprežnih vozil, vodjem pota. kolesarjem in vsem udeležencem proslave tole navodilo: L SMERI VOŽNJE Za vožnjo na proslavo s cestni, mi vozili so določene tele obvezne glavne smeri; 1. Gorenjska smer: Vsi prevozi se usmerijo ca cesto I. reda Kranj, ska gora—Ljubljana — Postojna— Razdrto—Okroglica. Prevoz ljudi na proslavo s kamioni in avtebu-si po cestah II. reda v smeri Kranjska gora preko Vršiča na Bovec; Škofja Loka—Železniki— Tolmin; Škofja Loka—Hotovlje— Cerkno in Ziri—Idrija ni dovoljen. Udeleženci proslave iz Gorenje Savske, Selške in Poljanske doline naj razumejo, da navedene este niso primerne za množične prevoze ljudi s težkimi vozili, še zlasti pa niso primerne za take vožnje ponoči. Ta prepoved je Izvedena samo zaradi varnosti potnikov. Po cesti Hotovlje—Cerkno bodo smela variti težka vozila le z izrednim dovoljenjem TNZ Kranj Cesta čez Vršič se oe pri. poroča za lahka motorna vozila. 2. Štajerska smer: Vsi prevozi s Štajerske se usrn7rlJo po najprimernejših okrajnih cestah za cesto I, reda Maribor—Celje—Ljubljana -Postojna—Razdrto—Okroglica. Iz varnostnih razlogov, zaradi močnih strmin in ovinkov, je prepovedan prevoz ljudi s kamioni in avtobusi iz Savinjske doline preko Črnivca. 3. Dolenjska smer: Vozila z Dolenjske in jugovzhodne Štajerske se usmerijo na cesto I. reda Brežice—Novo mesto—Ljubljana—Po. stojna—Razdrto—Okroglica. 4. Kočevska «mer: Vozila e Kočevskega in jugozahodno Dolenj, ske se usmerijo po cesti II reda Kočevje—Žlebič—Grahovo na cesto I. reda Planina—Postojna— Razdrto—Okroglica. 5. Smer iz Reke: prevozi te usmerijo po cesti II. reda Reka— Ilirska Bistrica na cesto I. reda Postojna—Razdrto—Okroglica. e. Istrska smer: Vozila Iz Istre se usmerijo po cesti II. reda Pa. rin—Buzet—Kozina—Divača na cesto I reda in II. reda Senožeče— Razdrto—Okroglica, ali pa na ce. sto I. in II. reda Senožeče—Sežana—Dutovlje—Vogersko. 7. Koprska smer: Vozila !z okra. Jev Koper in Buje se usmerijo po cestah II. reda Koper—Dekani— Kozina—Divača na cesto I. In П. reda Senožeče—Razdrto— OkrogIL ca ali pa na cesto I. in II reda Senožeče—Sežana—Dutovlje — Vogersko. 8. Smer te Trsta: Prevozi se usmerijo po cestah Sežana—Du. tovi je—Štanjel—Branik—Zali hrib —Volčja draga—Vogersko. Vozila pa lahko peljejo tudi po cesti I, in II. reda Sežana—Razdrto— Okroglica. 9. Soška smer: Vozila te Soške doline se usmerijo po cestì II 10. Smer te Idrijske kotline: Vo. rila se usmerilo proti Tolminu na soško smer ali pa na cesto Godovič—Col—Ajdovščina—Okroglica, reda Bovec—Volče—Gorica (Solkan) Ajševica. Težja motorna vozila, ki pripeljejo te Ljubljane nadaljujejo v Logatcu vožnjo po cesti I reda čez Kalrp T»rnt* p»*»—T nv»v% vozila pa bodo usmerjena na ce-ato Logatec—Laze—Planina ki je v dobrem stanju. Pri povratku s proslave morajo voziti vsa vozila po prej določenih smereh tudi v nasprotn* «meri. Spremembo smeri vožnje na povratku lahko dovoli «amo Stab za zavarovanje na Okroglici Na vseh križiščih cest nižjega reda na ceste I reda naj se vozila previdno vključijo v kolone. Izsiljevanje prednosti je prepovedano oa vseh križiščih. II. PARKIRNI PROSTORI Za vozila ki pripeljejo te smeri Razdrto — Ajdovščina in iz soške smeri, so določeni parkirni prostori v Ajševici, v Ozeljano io pri Šempasu za vozila te smeri Dutovlje in Šempetra pa na Vo-gerskem Vozila bodo usmerjali na parkirne prostore in Uh parkirali prometni reditelji. Da bo parkiranje pravilno In hitro naj izvajajo vozniki natančno in takoj navodila rediteliev. Potniki smejo Izstopiti Iz vozil šele na par. kimib prostorih. S tem bo omogočeno hitro odhalanie vozil na parkirna mesta, udeleženci pa bodo vedeli ob povratku kje J« njihovo vozilo. Zadrževanje vozil na cestah zaradi tes top a ni dovoljeno Parklranie bo Izvedeno ta-ko. da bo omovrt^er» vsakemu vozilu nemoten odhod. Udeleženci naj zapustijo takoj parkirne prostore, da oe bi ovirali parkiranja drueih vozil «o 9* napotijo po poteh na glavni prireditveni prostor. Tudi na cestah nal udeleženci ne postatalo. Vozila, ki bodo onremllena s posebnim makom bodo smela nadaljevati vožnjo na ožU prireditveni prostor samo od Ajševice, priporoča pa sa vozilom e posebnimi vozOa Izvajati navodila prometnih organov. Kolesarji vozijo po prej navedenih smereh do Šempasa oziroma Ajševice in Vogerskega. kjer bodo usmerjeni po poteh na parkirne prostore za kolesa. Kolesa bodo na parkirnih prostorih čuvana Vozila in udeleženci naj Izvajajo natančno, hitro in brez objašnjavanja navodila službujočih civilnih prometnih uslužbencev in organov LM. III. TEHNIČNI PREGLEDI VOZIL IN DOVOLJENJA ZA PREVOZE Tovorna vozila, ki bodo prevažala udeležence na proslavo, morajo prej tehnično pregledati tehnične komisije pri pristojnih tajništvih za notranje zadeve ‘okra-Jev-mest Tehnični pregledi bodo izvedeni v času in oa krajih. kJ Jih bodo dotočila tajništva za notranje zadeve. Na tehnični pregled naj pridejo tehnično brezhibna ln za prevoz Ljudi opremljena tovorna vozila Prevoz udeležencev ne bo dovoljen z »Unimogi«, traktorji in tovornimi priklopniki. Prošnja za tehnični pregled oziroma za posebno dovoljenje mora biti kolkovana z 30 In 159 din in vložena pri pristojnem tajništvu za notranje zadeve. Sam tehnični prehitevanje, naj ee izvede na primernih mestih in previdno.' Vozniki naj skrbno in pravočasno zasenčijo Inči ponoči pri sreča van ju z drugimi vozili Organi za notranje zadeve bodo stalno nadzorovali cestni feženci nal odpotujeta na proslavo pravočasno, da bodo vsa vozila na določenih parkirnih prostorih nalpozneie 6 septembra 1953 ob 8 uri Iz pisarne drž. eekretariata i za notranje zadeve LRS Л Prireditve na Okroglici CttTtUMUMUUMl 3 e _ naiMmimiaiwoe*tnwAKiWA O« ONTWUJA NFOBUTIYM MAUA, 3.B ŽELEZNICE 5. septembra Ob 15. uri: Igralska skupina IX. korpusa in invalidski pevski zbor, Gledališče VI. Ob 18. uri: Igralska- sku/pima IX. korpusa in invalidski pevski zbor. Gledališče VI. Ob 19.30: Telovadna akademija in koncert Rudarske godbe na pihala iz Hrastnika. Gleda, lišče III. Ob 19.30: Koncert pevskega zbora Iz Barkovelj pri Trstu in godbe na pihala »Svobode« iz Raven na Koroškem Gledali, šče V. Ob 19.30: Koncert mešanega pevskega zbora in orkestra KPD »Matko Brajša-Rašan« iz Pule in godba na pihala »Svobode-cen. ter« Trbovlje. Gledališče II. Ob 21. uri: Uprizoritev Gotov, čeve opere »Ero z onega sveta« v izvedbi Slovenskega narodne, ga gledališča iz Ljubljane. Diri, gira Rado Simoniti. Gledališče IV. Kino predstave: ob 20. urU »Na svoji zemlji«; ob 22: »Slavica«; ob 24. uri: »Deček Mita«. Gledališče I. 6. septembra Ob 15. uri: Igralska skupina IX. korpusa. Gledališče VI, Popoldne bodo na prireditve^ nih prostorih igrale godbe na pihala koncertne skladbe. Nastopali bodo pevski zbori, nad 40 godb pa bo igralo za ples. VOZNI RED posebnih Tlakov za proslavo IO. obletnice primorskih brigad na Okroglici Izhodna postaja Ä • o ш ►J à •ena? ° ©'S Ai -C 2 e a- bC Ò2 — m e ■o n 5 a O £° a O •*8 •м-з ta g > £° Vožnja preko tjepot povratek Postanki za vstop in izstop odelež. Opomba 1. Ljubljana 2. Ljubljana 5. Ljubljana 4. Ljubljana 5. Ljubljana (Litostroj) 6. Ljubljana 7. Ljubljana 8. Kamnik 9. Jarše 10. Škofja Loka 11. Kranj 12. Kranj 13. Kranj 14 Kranj 15 Kranj 16 Tržič 17. Podnart 18. Jesenice 19 Jesenice 20. Planica 21. Podbrdo 22 Most na Soči 23. Most na Soči 24. Most na Soči 25 Most na Soči 26. Most na Soči 27. Most na Soči 28 Most na Soči 29. Most na Soči M) Avče 31 Kanal 32 Anhovo 33 Plave 34 Plave 35. Dobova 36 Trst 37 Trsi 38. Trst 39 Podgorje 40. Podgorje 41 Podgorje 42 Podgorje 43. Podgorje 44. Prevalje 45 Maribor 46 Maribor 47. Murska Sobota 48. Ljutomer 49. Velenje 50 Herpel je K •*>/ 51 Herpelje Ko/ 52 Rakitovec 53 Sežana 54 Sežana 55 Sežana 56. Novo i 57. Kočevje 58 Litija 59. Brezovica 60 Prestranek 61 Fostojna 62 Ilirska Bistrica 63 Rakek 64 Gornje Ležeče 65. Planina 66 Kreplje 67 Štanjel 68 Branik 69. Pola 70, Beka 160 17.40 A 9. 1.09 ». 9. 20.48 6. 9. 131 esenice esenice 164 19.33 3. 9. 304 6. 9. 18.39 6. 9. 121 esenice esenice 166 ¿0.55 5. 9. 4.12 6. 9. 16.16 6. 9. 113 esenice esenice 34 16.20 5. 9. 22 13 5. 9. 2.20 7. 9. 37 Sežana Sežana 36 16.42 5. 9. 22.47 5. 9. 2.20 7. 9. 55 Sežana Sežaoa 66 23 06 5 9 4.13 6. 9. 22.00 6. 9. 35 Sežana Sežana 84 1.33 6. 9 7.24 6. 9. 2.87 7. 9. 59 Sežaoa Sežana 148 13.40 5. 9. 22.38 S. 9. 18.80 6. 9. 111 esenice esenice 168 21.20 »■ 9. 5.13 6. 9. 17.85 6. 9. 119 esenice esenice 142 14.05 5. 9 20.46 S. 9. 22.12 6. 9. 137 esenice esenice 124 11.15 5. 9. 16.49 5. 9. 23.88 6. 9. 145 esenice esenice 136 13.43 5. 9 19.41 5. 9. 10.04 6. 9. 123 esenice esenice 150 17.10 5 ». 23.07 5. 9. 0.48 7. ». 149 esenice esenice 154 18.10 5 9 0.03 6. 9. 2.38 7. 9. 157 esenice esenice 162 20.30 5 9 2.04 6. 9. 14.18 6. 9. 105 esenice esenice 146 15.20 5. 9. 22.12 8. 9. 19.81 6. 9. 127 esenice esenice 158 19.20 5- 9. 0.43 6. 9. 21.46 6. 9. 135 esenice esenice 152 19.45 *• *. 23.40 ». 9. 23.08 ». 9. 141 esenice esenice 174 3.32 6- 9. 7.11 6. 9. 4.30 7. 9. 165 esenice esenice 156 19.35 5. 9. 0.25 6. 9. 23.33 6. 9. 143 esenice esenice 118 12.30 5. 9 15.18 5. 9. 4.03 . 7. 9. 163 p, 112 10.00 3 9. 11.20 5. 9. 16.58 6. 9. 115 _» _ 114 11.00 » 9. 12.19 5. 9. 17.22 6. 9. 117 _ — 116 13.00 3. 9. 14.20 5. 9. 19.28 6. 9. 125 _ 120 14.13 »■ 9. 15.44 S. 9. 21.18 6. 9. 133 _ 122 14 50 5. 9 16.19 5. 9. 22.« 6. 9. 139 —e —» 130 17 00 5. 9. 18.38 5. 9. 0.23 7. 9. 147 mm —» 140 18.42 3. 9 20.23 5. 9. 5.« 7. 9. 169 mm fa-» 126 5.08 6. 9. 6.36 6. 9. — — — •" 126 16 00 >• ». 17.1» S. ». 1.11 7. ». 151 P* 132 17.39 »• ». 18.58 8. 9. /0.21 6. 9. 129 mm 1— 134 18.06 5- 9. 19.22 5. 9. 8.08 7. 9. 167 mm_ — 128 17 14 5 9. 18.10 5. 9. 2.12 7. 9. . 155 mm' mm 138 19.00 5. 9 20.03 S. 9. 3 04 7. 9. ' 159 mm 172 18.57 ». »! 6.11 6. 9. 15.18 6. 9. 109 Jesenic, Jesenic« 16 15.30 5. 9 18.43 6. 9. 17.00 6. 9. 15 Sežana Selane 86 4.00 6. 9 7.38 6. 9. 16.00 6. 9. 13 Sežana Sežana 68 4.30 6 9. 9.08 6. 9. 16.00 6. 9. 11 Sežana Sežana 12 14.00 5. 9. 16 44 5. 9. 17 00 6. 9. 17 Sežana Sežana 14 14.24 S 9. 17.13 5. 9. 18 00 6. 9. 19 Sežana Sežana 26 17.35 5. 9. 20 51 5. 9. 18.00 6 9 21 Sežana Sežana 28 18 30 5 9. 21.23 5. 9. 4.13 7. 9. 65 Sežana Sežana 60 0.20 6 9 3.21 6. 9. 22 49 6. 9. 41 Sežana Sežana 82 17.29 S. ». 6.5» 6. 9. 19.00 i. 9. 23 Maribor—Seien» Sei, na 78 20.19 »- *. 6.14 ». 9. 20.00 ». 9. 37 Sežana 8ežana 80 20.38- 3. 9. 6.42 6. 9. 19.00 ». 9. 25 Sežana Sežana 54 9.20 ». ». 2.14 6. 9. 1.46 7. 9. 153 Sežana fesenice 107 20.00 4. ». 6.00 5. 9. 14.48 6. 9. 107 Sežane t esenice 72 18.12 ». ». 5.24 6. 9. 21.00 6. 9. S3 Celje Sežana Sežana Celje 24 17.14 »- ». 20.18 8. 9. 4.88 7. 9. 69 Sežana Sežana 76 3.00 6. 9. 6 o» 6. 9. 20.00 6. 9. 29 Sežana Sežana 18 1600 5 9. 19.19 S. 9. 4.58 7. 9. 67 Sežana Sežana 10 15.06 5. 9 16 24 5. 9. 5.30 7. 9. 71 — — 44 23.09 5. 9 0.37 6. 9. .».36 7. 9. 63 — — 74 4.11 6. 9. 533 6. 9. 21.00 6. 9. 31 » — 64 18.12 5. ». 4.02 6. 9. 22.00 6. ». 37 Sežana Sežana 72 18.10 ». ». 5.24 «. ». 81.00 ». ». S3 Sežana Sežana 92 18.53 ». ». 2.14 ». 9. 23.24 ». 9. 43 Sežana Sežana 69 21.30 5. ». 3.3( 6. 9. 22.49 ». 9. 39 Sežana Sežana 58 >3.49 »• ». 2.51 6. 9. 0.03 7. 9. 45 Sežana 'Sežana 56 23 25 5. 9 240 6 9. 0.03 7. 9. 47 Sežana Sežana 48 21 35 5 9 1.21 6. 9. 0« 7. ». 49 Sežana Sežana 68 053 6 9 « 43 6 9. 1.35 7. » 53 Sežana Sežana 46 2214 3 » 0.48 6. 9. 3.36 7. 9. 61 Sežaoa Sežana 22 15.00 S. ». 20.07 5. 9. 6.50 7. 9. 77 Sežana Sežana 40 22.10 5. » 23.32 S. ». 6.00 7. ». 73 *— 42 23.20 5 9 007 6 9 600 7. 9 75 *— 20 19.10 5. 9 19.37 S. 9. 6.30 7. 9 79 —• — 70 21.20 »• ». 4.54 6. 9. 1.38 7. 9. 51 Sežana Sežana (• iä, — ta. . - »A — ts -T~- IMI . fct t Affale RfrSfFg -ft - Vižmarje. Medvode Duplica Domžale. Črnuče Križe. Duplje, Naklo O toče, Radovljica, Lesce, Zi rov* nice Kranjska g.. Mojstrana, Bled j4 Boh Bela, Bob Bistrica Hndajužna, Grahovo, Podmeiee Za železničarje. Odhod iz Litostroja ob 16. ari — invalidi Ojačen reden potniški vlak Na vseh postajah od Dobove do Sevnica ______„ -Maribor. Dravograd, Vuzenica, Vuhred, Podvelka, Ruše, Bistrica, Limbuš, Hoče, Rače, Pragersko, Črešnjevec, Poljčane Beltinci in vse postaje ln postajališča od Ormoža do Cirkovce. Postojna. Bled jes. Odhod iz Celja ob ЗД.15, Velenja do Laškega Rodik Rodik Zazid. Podgorje. Prešnica Vse postaje in postajališča od Vae postaje in postajališča od Novega m. do Ljubljane razen Žalna. Mlačevo, Lavrica, Ljubljana—Rakovnik postaje in postajališča od Kočevja do Dot>rega polja Vse Kresnice, Jevnica, Laze Log, Lokovica. Notr. Gorice, Preserje. Borovnica. Logatec Pivka, Košana, Gor. Ležeče Kilovče. Narta, Pivka Vreme, Divača Vse po«ieJe in postajališča od Planine do Gor. Ležeče — za brigadiije Dutovlje Vse postaje lu postajališča od Fuie do K anfanara Sirčka ¿Metrica V Ljubljani se združi a vlakom ki pride ia Velenja Tema vlako se priključi vlak iz Vrhnike, ki odhaja ia Vrhnike trg ob 20.30 A-Li otrok nisi ko vreden kupee KULTURA PRI MIZI IN JEDI Jedilnik za teden cini Želimo si, da bi bili otroci ¡rljudni do odraslih, vendar se vse prepogosto vidi, da odrasli piso vljudni do otrok. Zanješ pa lahko samo to, kar si sejal. Odiasti imajo mnogokrat otroka za pepomembno bitje, do katerega so lahko površni in celo brezob-sirni. To pa ni prav. Otrok je že cei človek, samo da je še Biajhen. Da odrasli ne »avnajo z otrokom kot z enakovrednim človekom, sem opazovala zlasti v trgovinah. Šestletna deklica je v slaščičarni kupila dva maslena rogljička. Prodajalka je dala deklici rogljičke kar v roko. Čeprav sem nameravala kupiti nekaj drugega, sem naročila le en masleni rogljiček. Prodajalka me je sicer očitajoče pogledala zapadi majhnega nakupa, toda rogljiček mi je zavila. Neki Ač-ko je kupil v špecerijski trgovini mast in sladkor. Ob odhodu je izredno glasno zaklical: »Zdravo!«. Nihče nič. V hipu je bil deček nazaj, ker je pozabil dež- nik. Cino se je obrnil, sem popo vno zaslišali krepek »Zdravo!«. Nihče nič. Otrok se mi je zasmilil in bala sem se, da bo upravičeno razočaran nad nevljudnostjo odraslih ter ne bo pozdravil nikoli več. Zato sem tnu zaklicala »Zdravo!«. Zakaj SO se mu okoli stoječi kupci zasmejali, ne vem. Žalostna »em odhajala iz trgovine in nisem odprla ust ob odhodu, toda za seboj sem zaslišala glas prodajalca: »Klanjam se, nasvidenje!« Se bolj me je zadelo, ko sem v neki irgovini opazovala približno štiriletno deklico, ki je zahtevala za 10 dinarjev bonbonov. Ce bi naročila 10 dkg, bi jih verjetno dobila v vrečici. Ker pa otrok ni imel toliko denarja, in je kupil le 3 dkg, je prodajalec segel kar z roko v škatijo, zagrabil nekaj sladkorčkov in jih položil pred deklico na prodajalno mizo. Dete se je vzpelo na prste, pograbilo z drobnimi ročicami sladkorčke in jih potegnilo navzdol k sebi. Dva ali trije so se ujeli v vsako pest, ostali pa so padli na tla. Otrok se je trudil, da bi jih pobral, a so pri tem padali na tla oni, ki so bili že v peščici. Kakorkli se je trudil, da bi spravil v peščico vse, ni šlo. Pobrala sem otroku pošteno plačano blago, vzela z mize kos papirja ter zavila sladkorčke. Otrok se mí je zahvalil, če. prav sem naredila premalo: na tem mestu bi bila morala prodajalca osramotiti in poučiti. Ista pesem se ponavlja marsikje. V papirnici zavijejo odras-slemu kupcu zavitek toaletnega papirja, ki je že itak v ovitku, otroku, kije kupil zvezek, svinčnik in radirko, pa njegovega nakupa ne zavijejo. Pek kaj rad porine otroku star kruh, gostilničar obarvano vodo namesto poštenega malinovca, kmetica na trgu pa nagnito sadja. Ali je otrok manjvreden človek, da z njim tako postopamo? Je njegov denar slabši od denarja odraslih? S takim zapostavljanjem se razvija v otroku občutek manjvrednosti; tak otrok ne bo vljuden, ker tudi z njim ne ravnajo vljudno. Odrasli pa se potem pritožujejo nad nevzgojenostjo otrok. In kdo je kriv? Nikoli ne moremo dovolj poudariti, kako važna je prehrana za človekovo zdravje. Zato pravijo ljudje, ki se tega zavedajo: »Kadar jem, jem«, in se ne puste pri tem opravilu motiti. Ti ravnajo pametno. Cas, ki ga prebije kulturen človek pri mizi, ne pomeni nič drugega kakor skrb za organizem, ki ga mora primerno hraniti, če hoče, da bo brezhibno opravljal vse svoje funkcije. In taka skrb zahteva zbranost. Pri jedi nas ne sme nič motiti, ne smemo se vznemirjati in tudi naglici se moramo izogibati. Za žvečenje trdih jedi potrebujemo čas in potrpljenje, minute ali celo sekunde ne zadostujejo. Zelo nezdravo je, če uživamo zelo vročo juho ali druga jedila, zato se rajši držimo pregovora: hiti počasi! Kadar sede kulturen človek k Г Kaj bi rad postai ? To vprašanje postavljajo odraslim otrokom vseh starosti, mnogokrat samo zato, ker pričakujejo smešnih odgovorov. Kako zabavno je, če pravi petletni otrok, da ho vojak, policaj ali cirkuški ¡do-ven, kako ponosen je oče, ie pravi sin da ho inženir, ker ima tak poklic njegov stric, ki nikoli »e pride k njim praznih rok. V lem času otrok zelo pogosto menja poklicne želje, lahko bi rekli, da se ravnajo po poklicu človeka, ki je napravil nanj najgloblji vtis. Toda tudi v odločilnih obdobjih, po končam nižji ali višji srednji šoli, je to vprašanje v ospredju, le da ne več kot zabavno igračkanje, marveč kot pomembna odločitev. Ce Se je mlad človek odločil, da ho študiral, s tem še ni vse opravljeno, ker te bo moral prej ali pozneje tudi odločiti, katermu področju svoje stroke se bo docela posvetil. Povprečni mladi ljudje na to vprašanje po navadi ne morejo odgovoriti docela jasno, ker jim manjka odločnosti m ker še ne čutijo izrazitega nagnjenja do tega ali oruga poklica. Problem je posebno kočljiv tudi zato, ker večina mladih ljudi še ni spoznala, kako pomembna bo njihova odločitev za vse življenje. Starši pa v takih primerih svetujejo otrokom samo po materialnem preudarku m v želji, da bi zagotovili otrokom boljše bodočnost, čeprav je morda očitno, da je prav v tistem poklicu, ki so ga nasvetovali, ne bo dosegel. In če potem kot odrasli ljudje zaidejo na kriva pota, lahko pogosto iščemo vzrok v tem, da niso zadovoljni v poklicu. Docela vseeno je, ali delamo telesno ali duševno. Vseeno je ali izdelujemo čevlje ali stavbne načrte, ali srno se posvetili trgovini ali intelektualnemu poklicu. Važno je samo to, da nas delo za katerega smo se odločili izpolnjuje in zadovoljuje ter da ga opravljamo z ljubeznijo. Človek mora imeti občutek, da dela zaradi dela samega in ne samo zaradi denarja. Morda bo to komu zvenelo nekoliko čtsdno, toda res je, da je človek srečen samo v tem primeru. Najlaže je izbrati poklic v tistih primerih, ko kaže človek že od otroških let nadarjenost in nagnjenje do določenega dela. V takih primerih je dolžnost staršev, da poudarjajo lepe strani tega poklica in odgovornost, ki ga prevzemajo z njim, ne pa samo njegove materialne prednosti. V mnogo težavnejšem položaju pa so starši otrok, ki v odločilnih trenutkih ne Mako tehtamo l>rez tehtnice Marsikatera gospodinja, ki nima tehtnice, je včasih v zagati, ko želi svoji družini postreči s kakim priboljškom. Prav lahko se zgodi, da se kljub pjeni .previdnosti siaščica pokvari — vse zato, ker nima tehtnice in je izmerila »na oko«. Pomagajmo si brez tehtnice, takole: 1 žlica je 1 jedilna žlica 1 mala žlica je 21/2 del 2 kocki sladkorja je 1 dkg 1 jedilna žlica masti je 5 dkg 1 jedilna žlica masla je 4 dkg 1 jedilna žlica kristalnega sladkorja je 3 dkg J jedilna žlica moke je 2 dkg I liter moke je 54 dkg 1 jedilna žlica soli je 3 dkg 1 jedilna žlica riža je 2 dkg 1 liter fižola je 76 dig. Pri teh merah pa ne smemo feiti preveč radodarne. Žlica naj ne bo zvrhoma napolnjena, ravna, prav tako tudi kažejo nobenega posebnega nagnjenja. Tem bo laže samo takrat, če so vzgajali oziroma izobraževali svoje otroke, tako vsestransko, če so spremljali njihova prizadevanja, uspehe in neuspehe na različnih področjih dela tako pazljivo, da niso prezrli nobenega izrazitejšega nagnjenja. V splošnem pa je najbolje, če gredo taki otroci v poklicno posvetovalnico, kakršno smo imeli tudi že pri nas. Kadar so starši proti temu, da bi si otroci izbrali ta ali oni poklic, je zelo neodgovorno in nespametno, če mu ga hočejo ubraniti in zagreniti s tem, da mu ga naslikajo tako črno, kolikor je to sploh mogoče, še bolj brezvestno je, če skušajo ljudje, iz strahu pred >konkurenco« nekoga odvrniti od izbranega poklica. Povprečno nadarjen človek ko osttu v mejah svojih možnosti, nadarjeni pa se bo kljub temu uveljavil. In če ob koncu ugotovimo, da je od pravilne izbire poklica odvisno ali bo človek v življenju zadovoljen ali ne, s tem prav nič ne pretiravamo. V. Cez 7 le rse prav pride tliia st jesen in misliti bomo morale na jesensko garderobo. Čeprav še ne vemo, kaj bo prinesla jesenska moda (o izpremembah, ki jih napovedujejo lahko berete v članku o bitki za kratka oziroma dolga krila), bomo skušale našo garderobo za jesen ie zdaj nekoliko osvežiti in to zlasti tisto, ki ni tako zelo podvržena raznim modnim muham. To so seveda zmerom praktična krda, bluze in puloverji, ki jih v hladnejšem letnem času ne moremo pogrešati, pa naj bo to v uradu, na ulici ali za izlete m šport. Vse to bomo naredile ali osvežile samo s starimi stvarmi aU pa iz ostankov, ki jih doslej nismo znali uporabiti pa bodo zdaj prišti prav. Na prvi skici vidimo staro karirasto krilo (n. pr. čmo-rumeno), h kateri bomo nosile črno bluzo iz kakršnegakoli materiala ali pulover. Da bo kombinacija bolj sveža in živahna, ji bomo naredile ovratnik in manšete iz istega karirastega blaga ko-kor krilo. S tem si borno pomagale zlasti v primeru, da za rokave in ovratnik ni bilo več dovolj blaga. Če bo bluza izdelana iz lahkega materiala in bi nas v njej zeblo, bomo nosile poleg dolg šal, ki nam bo lahko docela nadomestil jopico, če ga bomo na obeh koncih tešile skupaj (v višini 10 do 20 cm). Tudi šal lahko sešije-mo iz ostankov (iz blaga ali volne), paziti pa moramo, da se bodo barve dobro ujemale z obleko. Če bomo nosile ogrinjalo kot šal in ne kot jopico, ji bomo na obeh koncih prisile dolge rese. Šal na sliki je sivo rumen in ima črne rese. Katera gospodinja, ki jo rado zebe kadar pri delu sedi, si ne želi toplega ogrinjala zlasti če si lahko naredi tako ogrinjalo brez velikih stroškov ali samo z ostanki volne, ki jih najdemo v vsaki hiši. Če so ti volneni ostanki (bodisi iz blaga ali iz volne) preveč pisani ali če st barve ne ujemajo, potem vse skupaj enotno pobarvamoi n si napletemo ali sešijemo ogrinjalo kakršnega vidimo na sliki. Tudi nanj bomo prisile dolge rest. DOLGA A lil KRATKA KRILA? mnogim so se dolga krila tako priljubila, da jih ne bodo hotele skrajšati, čeprav bodo nemara kdaj deležne opazke, češ, nočejo skrajšati kril, da bi skrile morebitne napake nog. Diorjev predlog je razburil tudi ves svetovni tisk ln Ho skoraj tako, kakor da bi šlo za novo korejsko vojno. Časopisi polnijo svoje stolpce z različnimi mnenji in nekateri med njimi svetujejo angleškemu dvornemu krojaču, ki je prvi razburjeno in ogorčeno odgovoril na Dior- Nemara bo nekatere bralke zanimalo, da ima modni svet spet novo senzacijo, ki se bo zdela mnogim med nami nekoliko smešna. Ta senzacija pa ni nič drugega kakor boj za krila, ki ga je povzročil znani pariški modni diktator Dior. Dior je namreč predlagal za letošnjo jesen in zimo krajša krila. V nasprotju z letom 1947, ko je dosegel občutno podaljšanje kril, predlaga letos krila, katerih rob naj bi komaj pokril kolena. Za predvajanje prvih modelov kratkih kril, je ta prebrisani modni diktator zbral manjše in bolj okrogle manekene, katerim se baje kratka krila bolj podajo. Prav gotovo se bodo povsod po svetu našle modnim muham po. slušne ženske, ki bodo hitele krajšati svoja krila in obleke. Toda, kaj bodo storile, da bodo postale manjše in bolj okrogle, zlasti če merijo v višino 1.70m in v pasu le 50 cm, hudomušno vprašujejo modni komentatorji. prav nič ne zanima za krila, nekateri so bili začudeni, drugi pa so izjavili, da so odločni nasprotniki kratkih kril. Nekatere francoske žene so označile novo modo kratkih kril s »strašno«, »nemogoče«, »neumno* ln drugimi podobnimi izrazi. Mnoge med njimi zahtevajo pravo dolžino kril, ki naj ne bo prekratka in tudi ne predolga. Tudi ameriški tisk ni nevtralen. Vsak dan neutrudno kličejo telefoni iz New Yorka svoje dopisnike v Parizu in nervozno zahtevajo zadnje vesti. Med ameriškimi krojači ln kupci so mnenja deljena, filmske zvezde, ki imajo lepe noge, pa so — tako vsaj pravijo — vnete zagovornice nove mode. Skratka, ozračje se še ni pomirilo. In kako se bo to končalo? Pri nas še ni vzroka za vznemirjenje, saj bomo nedvomno ostale še precej časa samo nevtralne opazovalke. Za Diorja pa se bo končalo dobro. V njegovih salonih mrgoli kupcev, In prav to je pri vsej etvari poglavitno. Za zaključek pa še nekaj res- nejših besed o tem »neresnem« problemu. Taki »pretresi« kakor je sedanji, na modnem področju niso prav nič nenavadni. Pojavljali so se v vseh stoletjih, le da so danes pogostejši, kar pa ni čudno, saj tudi živino s »pospeškom«. Pred nekaj leti — se še spominjate — ko so prišla v modo dolga krila, je prepir, ki ni 'bil nič manj buren od današnjega, zajel celo angleški parlament. Kako bedasto, bodo rekli nekateri. Toda stvar si je treba ogledati še z druge strani in prav ta v resnici odloča. Menim, da je danes že precej žensk, ki se zavedajo, da niso niti one same, niti niso bile naše babice in prababice, zgolj »žrtve« modnih kapric, da vseh teh »bitk« niso in ne uprizarjajo samo zaradi mode same, marveč da imajo pri vseh takoimenovanih modnih preobratih odločilno vlogo predvsem ekonomske koristi, oster konkurenčni boj, v katerem pridno tekmujejo med seboj tovarnarji, trgovci in modne hiše. Ce sl torej stvar ogledamo tudi s te strani, postane precej manj smešna. Kako je treba ravnati z dežnikom n jev predlog, naj ne kriči preveč, da se ne bo osmešil, kajti prav ta krojač se je leta 1947 s prav tolikšnim ogorčenjem uprl dolgim krilom in se pomiril šele takrat, ko je videl očiten uspeh novega predloga. Vendar pa je tudi večina angleških krojačev zagotovila, da ne bodo kratka krila nikoli »preplavala« Rokav, ski preliv. Francoski tisk je hotel zvedeti za mnenje tudi v lastni deželi. S3»- Mialira, d« J© nabava dežnika vsaki ženi izdatek, ki ga precej težko utrpi. Prav zaradi tega je treba na dežnik paziti in z njim skrbno ravnati, da ostane dolgo uporaben in lep. Treba ga je pravilno sušiti, čistiti in shraniti. V omari naj stoji prosto, predvsem ne sme biti zavezan. Ce so gube vedno tesno zložene, se prične dežnik kmalu trgati ob robovih, posebno, če je svilen. Moker dežnik ne sušimo odprt, marveč se mora odtekati narobe obrnjen, z ročajem navzdol, a zaprt. Ce je dežnik odprt, se odteka voda po železnih rebrih, ki porjave In v sklepih zaradi rje hitro razpadejo. Prav taščo razje rja tudi' blago. Dežnik razpniemo čele tedaj, ko se je voda že odtekla. Da se dežnik sploh ne prejnoči in bo ostaj suh tudi v dežju, doseže- te» 30 delov bencina. S to mešanico prepoji dežnik. Polivaj počasi po blagu (dežnik naj bo odprt) in sicer po vsakem delu posebej. Bencin izhlapi, parafin pa ostane v blagu kot tenka plast. Tako ho ostal dežnik tudi v največji plohi suh. To je zlasti do. bro pri cenejših dežnikih, ki niso izdelani iz prvovrstnega materiala, prav pa bo tak dež-n;k prišel zlasti ljudem, ki ga uporabljajo za dolge poti. mizi, Je to zanj hkrati tudi počitek. Počivali pa bomo le tedaj, če bo pri mizi tudi udobno. To bomo dosegli najlaže pri lepo in okusno pokriti mizi. Zanikrno pokrita miza z umazanim prtom, nam bo vzbudila vtis, da je namenjena samo krožnikom in skledam, ki stojijo na njej. Menda ni treba posebej pojasnjevati, zakaj je čist prt važen. To pa danes tudi prav lahko dosežemo, saj imamo polivinil, pod katerim bo ostal platnen prt dolgo čist. Polivinil po vsakem obroku skrbno obrišemo z vlažno krpo. K vsakemu obroku spadajo pr. tiči. Nič ne de, če nimamo platnenih, zadostovali bodo tudi papirnati, ki tako ali tako spadajo v vsako gospodinjstvo. — Razen tega- naj bo na mizi lepo negovan jedilni pribor, košarica s kruhom in vaza s cvetlicami. Poleti so to lahko poljske cvetlice, pozimi pa jih nadomestimo z zelenjem, ki smo ga sami natrgali v gozdu. Tako bo imela miza vselej vabljiv videz in družina bo z veseljem sedla k njej. Preden sedemo k mizi si vselej umijemo roke in če je le mogoče, se tudi preoblečemo. To velja zlasti za ročne delavce. Po jedi pa ne bomo nikoli pozabili umiti zobe in splakniti ustno votlino. S tem bomo preprečili,, da se nam ne bo nabiral zobni kamen in dosegli, da bodo ostali zobje dalj časa zdravi. Stvar naravne vljudnosti je, da ne motimo soseda pri jedi in da smo v vsakem pogledu obzir, ni. Komolci spadajo k telesu in ne na mizo. Tudi ni primerno če segamo čez sosedov krožnik ali čez vso mizo po sol, kruh ali druge stvari, marveč prosimo soseda, naj nam jih poda, če so v njegovi bližini. Vse to niso samo pravila za lepo vedenje, marveč docela samoumevna vljudnost in obzir, nost do okolice. Gojiti jo je treba med najožjimi družinskimi člani prav tako, ali pa še bolj, kakor v družbi in med tujimi ljudmi. PONEDELJEK: Kosilo: Goveja juha, posiljen« zelje, pražen krompir, «ove. dina. Večerja: Palačinke, kompot. TOREK: Kosilo: Buče ne primorski način, krompirjev pire, jabolčni zavitek. Večerja: Jabolčni zavitek od opoldne, kava. SREDA: Kosilo: Nadevane paprik» d krompirjem v kosih, sadje. Večerja: Polenta a kialle mlekom. Kosilo: Zelenjavna juha, češpljevi cmoki. Večerja: Krompirjevi »rezki, solata. PETEK: Kosilo: Sesekljani zrezki, krompirjevi svaljki, paradižnikova omaka. Večerja: Rezanci a kusnarčna solato. SOBOTA: Kosilo: Špinača, krompirjev pire, ribe, sadja. Večerja: Češpljev praženec, kompot NEDELJA: Kosilo: Goveja juha, pariški zrezki, zabeljen fižol v stročju, krapki z grozdjem. Večerja: mešano solato z govedino od opoldne, kruh, kava» Zelo dobri pa ao krapki z grozdjem. Naredimo testo iz 14 dkg moke, prav toliko presnega masla in sira ter ščepca soli. Testo naj počiva Vs ure, nato ga razvaljamo za У, cm debelo in izrežemo okrogle ploščice, ki jih obdamo z ozkim trakom testa. Spečemo jih svetlo rumeno. Nanje naložimo oprane, jagode sladkega gTozd. ja, obložimo s trdim, z vaniti, jem sladkorjem sladkanim snegom in zarumenimo v pečici. Nasveti za gospodinje Preden uporabimo novo svečo, jo za nekaj trenutkov namočimo v slano vodo, nato pa na zraku posušimo. Ña ta način bomo preprečile kapanje voska in s tem prehitro porabo zveče. * Goste smo imeli. Zrak v sobi je ves prepojen s cigaretnim dimom. Po tobaku smrdi vse, česar koli se dotaknemo. Smrad bomo odstranile, če bomo obesile na steno mokro gobo, ki dim vsrkava. Lakiranega in pleskanega pohištva ne umivajmo s čistilnimi praški, temveč z mlačno milnico. Se boljše sredstvo pa je otrobov odcedek. Nekaj pesti otrobov poparimo, pustimo stati nekaj ur, nakar vodo odcedimo in z njo pomivamo. Nikdar pa ga ne čistimo z bencinom ali terpentinom, ker topita barvo in lak. Trdovratnejše madeža zdrgnimo s krpico, namočeno v petroleju. - Linolej «stimo vedno le a i v î3. ° .obro ohranjena ob- parketno pasto, ne pa z vročo lefca daje videz zanemarjenosti, milnico, ki linoleju zelo škodi, ce so ovratnik ¡n manšete za- • maščem. Najhitreje očistimo zamaščena mesta, če jih dobro iz-četkamo z razstopino salmijaka in žlico špirita v vodi. Na. en liter vode vzemimo žlico salm-njaka in žlico špirita. Videle bomo, da bo obleka kmalu čista. * Madeže od dežja na obleki najlaže odstranimo, če najprej iztepemo prah, nato pa obleko ______________ _______j.„. zlikamo med vlažnimi krpami. pred uporabo s špiritom, nakar - * jih posušimo. Čevlji nam neprijetno škrip- • .H-utMauöie opazke sose- Bakren kotliček, v katerem . ®a še niso plačani, nam kuhamo polento naj lepše oči-gremjo vçselje nad njimi. Zato stimo z mešanico soli in kise. lih namažimo s toplim oljem Ko smo kotliček splaknile z TO&, ga tftkqj obrišimo, «cçjj Pohištvo obvarujemo pred vlago, če položimo vanj nekaj koščkov kafre, ki vlago rada vsrkava. Od časa do časa moramo kafro obnoviti. Kafra je tudi dobro sredstvo zoper molje. • V novih čevljih nas noge kaj rade pečejo. Da to preprečimo, namočimo notranjost čevljev Mednarodni strelski troboj Švicarji prepričljivo zmagali Dolgo pričakovani troboj naj- bO’jć-n ötie.Ci.-V Li 2>VuCe, ^eaouna JÍCAACljb 1Д J UgOfciaViJö »e je VOb-г<*ј pr cw a toajíu>VAnjt»a z ша*о. ka .огако precizno pubico 6 lavo-г — ave to viu^n pivaKotn avi-co. Svoj mestaiо-опј s.ovts »o ti su elei tudi pokazali, saj so po 6 ur trajajoči tekmi zmagah z več ko: 100 krogi pred ekipami Zahodne Nemčije in Jugoslavije. M d Švicarje se je vrinil na četno mesto samo N^in^ Sigel, ostali Nemci pa so dosegli povprečne remítate. Od Jugoslovanov ra oredvsem razočarala Ma«rkovč ir Mašek. kar dobro pa se je Iz-v>ke! Cu.k k« entsh über, proti petim nasprotni-л m naenkrat. Nekaj praktičnih prijemov samoobrambe proti moškim napadalcem pa bodo pokazale tudi ir uske z Dunaja, ki jih je izvežbal ta mojster Prireditev bo n« prostem na stadionu »Železničarja« v Šiški, v ori-meru slabega vremena pa v veliki Unionski dvorani. Atleti iz Kapfenberga na startu Dar.ee ob 14. uri fin ne ob 10.. keker je objavljeno na lepakih) bo na stadionu v šiški oo-vratni *: etski dvoboi z a ti »ti AS KO z K apienberga. Ka*kor je znano so Ljubljančani konec julija gostoval: v Kap* fenbergu in so takrat dob?li atlefc-ek- dvoboj s precejšni m n asi: o _ k-orr. (62:41). Vzlic temu pa av-•*.г1јзк: atleti iz tega industrijskega središča n so toliko slabši, pač pa so takrat 2e!ezni ča ri evi atleti knrli »svoj dan«. Zato so se gostje iz Avstrije za to ponovno mer. Janje sil temeljito pripravili iti pr:Sll k nam popolnoma kompletni. Posebno močni so v sprintih in v metu kopja Ker so domači atleti na zad-irem mitingu ki 1e štel za ekipno prvenstvo FLRJ. tudi pokaza. U nekaj prav dobrih rezultatov, bo to srečanje prav gotovo zelo ranim ", o. Na sporedu le 6 tekov, dva skoka in dva meta Atletski sodniki so naprošeni, naj se pol ure pred tekmovanj etn zglasijo ne stadionu. Držaivna rokometna reprez enea J« igrala v Trbovljah. V četrtak je državna rokometna reprezentanca ki 1e včeral odpeto, vaia v Svico, nastopila proti trboveljskemu Rudarju in zmagala 16 8 (fi:6). Domačini so zlasti lepo zaigrali v prvem polčasu, tako da so naši izbranci do odmora konai izenačili rezultat. V drugi polovici igire je odločila kondicija ki le navrgla reprezentanci r. č manj kakor 10 zadetkov. V tem delu igre je najbolj ugarêî sr-dnj: napadalec reprezent Ja- kCnov:č. Med domačin1 sta bila najušipefnejfl Polutnik In Radej. V prediram1 ie žrmka ekipa Fu. dar-a premagala prvo ekipo ljubljanske Svobode s 3:2 (1:0). Švice 1836 krogov. 2. Zahodna Nemčija 1823. 3. Jugoslavije 1803; kleče: 1. Švica 19C4. 2. Jugoslavija 1869. 3. Nemčija 1858; leže: 1. Švica 1875. 2. Nemčija 1964. 8. Jugoslavija 1949 Med posamezniki je bil prvi svetovni mojster HoiitOSt>*n (S) 1158 kiogov, 2. Ramsd er (S) 1152, 3. Bürchier (S) U50, 4. Sigel (Z. N.) 1146. 5. Schmied (S) 1142. 6. Kuber (S) 1Ш. 7. Bončič (J) 1137, 8- Frauhart (J) Ш2, 0. Spbrer (Z. Jutri in v sredo Jutri m v sredo »ta na sporedu kar dve ko¿i tekem v 1. zvezni Ligi. tako da bo razdeljenih v kratkem presledku Štirih dni kar 24 dragocenih točk iz najimenitnejše nogometne lestvice. Drugo kolo obsega to pot samo I tokom, ker sta se BŠK in Dl. n amo zaradi gostote sporeda v Beogradu sporazumela za preloži-tev medsebojnega srečanja na 17. september, m sicer: У Beogradu Partizan : Sarajevo In Radnički : Lokomotiva, v Osijeku Proleter : Crvena zvezda, v Novem Sadu Vojvodina : Vardar, v S-kopIJu Rabotnički : Hajduk In v Subotici Spartak : Odred, prognoze za našega predstavnika alpska vožnja mo Bohinjske Bistrice, (prre etape), od ondod na Rovtarico po lani dograjeni novi cesti, poiem pa dalje do Češnjice in Tolmina, kjer s« konča druga etapa Iz Toimica gre trasa mimo Bovca do Vršiča, nato pa ▼ Kranjsko goro do tretje etape. S Kranjske gore se bodo udeleženci vrnili ua cilj — nazaj na Bied. Za najboljše udeležence je priprav-Jjeoa vrsta spominskih pokalov. Zvečer ob 21. bo is roči tev daril. Košarkarski drobiž Natvedj e zanimanje med ljubitelji košarke je vladalo za tekmo v Zagrebu med Lokomotivo in AŠK. To ja bila obenem tudi zadnja tekma polfinalnega prvp?v>tva Jugoslavije v zahodni skupini. Pred okrog 1000 zelo neobjektivnimi gledalci, ki so spremljali po. tek 1-gire — med drugim tudi » kamenjem — so morali LJubHan-čani kloniti, čeprav so posebno v zadnjem delu igre Igrali odlično. Zmagala j« Lokomotiva s 64:59 (34:23). AŠK je torej oddal vse štiri točke . . , S tem sta ee dokončno plasiral* v finale predstavnik Slovenije ASIÇ 'n z* Hrvatsko Lo*komot:va. Končni vrstni red v zahodni sku. pini je tale: 1. AšK. 2. Lokomotiva S. 2eie«zničar in 4 Montažno. V tekmi za žensko prvenstvo Slovenije so igralke ljubljanskega Železničar)* premagale Branik s 67:23 in si osvojil« prvenstvo Slovenije z enakim štev lom točk kakor AšK. vendar z boljšo razliko v koš;h. V četrtek *• J* zač«l tudi pokalni košarkarski turnir pri Železničarju. n* katerem sodelujejo Proleter iz Zrenjenlma. Branik Iz Maribor« ter ljubljanski Železničar in Slavija. V prvi tekmi je Proleter premaga! kombinirano ekipo Slavile :n AŠK v drug' oa le Zelem;čar premagal Branik s 70:54 (36:21) Turnir j» bil končan alnočil Kongres USIC v Jugoslaviji V dnevih od 16. do 20. septembra bo v Lovranu, Spliiu in Biogradu zajedal kongres Mednarodne športne unije železničarjev. Na dnevnem redo kongresa je med drugim vprašanje poglobitve mednarodnih in drugih zvez med železničarji iz vseh držav po svetu in razširitve te unije z novimi člani. Razen tega bodo delegati izbrali tudi novo vodstvo unije Kolikor je znano, bo na kongresu sodelovalo okrog 150 delegatov iz 18 držav Naša država je članica te unije od leta 1948. Lani je Jugoslavija kot članica te mednarodne športne organizacije v splošno zadovoljstvo izvedla šahovsko olim piado železničarjev v Lovranu. Sah Euwe ne vodi več V m. kolu turnirje kand de tov v Neuhausenu so se tri partije končale remi že do prekinitve »na pa je ostala neodločene rx> nadaljevaniu. Remizirala sta Stehl-b^rg m Geller medtem ko jf* Eu. we po dve in pol umi borbi pr<~ pustil točko Smisiovu lei ee j» Boles'avsiki predal Kotovu. Po Ш kolu 1« stan J* naslednje: Av0i-b*h. Bronštajn Euwe. Smislov in Stahlb^rg po 2. Bolesiav-ski. Ge’ier Ke^es. Naidorf. Petrosjan In Rp-shevski po 1 in pol. Gli-gorič 1. Tajmanov in Szabo pol točke Kotov 0. Jugoslovanske nopometn, reprezentanca Je v Indoneziji zmagala Sp v svoji zadnji tekmi. ▼ katpri je odt»ra\ila oiačeno mest. no reprezentanco Djakarte » 3:2 (1:1). Državno prvenstvo v plavanju za posameznike in ekipe, ki s« je v sredo končalo v Zagrebu je prinosio naiv°čii uspeh zagrebški Mladosti ki 1e v skupni oc**ni zmaea'a ored Jugom in Mornar-1fm. Tud) v moški konkurenc- so bili Zagrebčani prvi naiboliše p’avalkc pa ima letos Јид iz Du-bro\nika (Iz П. izdaje mirwil» •rede). N.) 1127 10. Cuk (J) 1128. 11. Rauch (Z N.) 1124. 12. Gehman (Z N.) 1122. 13 Hotopf (Z. N.) 111A 14. Markovič (J) Ш5 in 15. (J) i V posameznih položajih so bili najboljši stoje: Rarnseier (S) 376. kleče Bu renier (S) 392. leže Bürchier (S) 393. Danes se nadaljuje troboj v »tre.janju z vojaško puško ju*MEPROM« Ljubljana. Savska cesta. 15026-1 KOVAČA za avtomobilska dela — sprejme podjetje »MEPROM« — Ljubijaua. Savska cesta. 15027-1 Kulturni razgledi „1OJ KOV VOD“ Knjiga o brezmejnem junaštvu in o čudoviti ljubezni do rodne zemlje Pred nami je drobna kuiiga, ki j« Izšla prav pred kratkim komaj nekaj aad sto strani obsega in izdal jo je »Slovenski Jadran« v Kopru ob desetl«'fnici primorskih partizanskih brigad, kot kuiigo spominov na Janka Premrla — Vojka, prvega ko mandanta Prve primorske brigade, in v spomin na junaško borbo prvih rimor^kib partizanov Pisec ie Iva* enko, ki zlasti primorskim bralcem ni neznan, v li«tih in publikacijah Slovenskega Primorja je napisal že marsikatero zgodbo m člnnek Knjigo »Vojkov vod« pa avtor »posveča mladeinn rodu od Triglava do našega -injega morja za vzgled in v pobudo«. Na dobrih «te straneh fe natisnjenih šestindva jset drobnih zgodb, ki nimajo namena, da bi se uvrščale med »veliko« leposlovno književnost Ne, to je preprosto a toplo in pri-f^Čno pripovedovanje o enem izmed najsvetb'jših l^knv našega narodnoosvobodilnega boja. o že skoraj legendarnem primorskem junaku, narodnem herojn jankn Premrlu — Vojku, hkrati na o začetkih partizanskega osvobodilnega bora našega ljudstva an Primorskem Pod ponosnim Nanosom, ki je pri-mo-skemu ljudstvu nekakšen naravni simbol svobode, srečamo Vojka, ki 4i m .4ant Шл 1942 s svojo desetino junaško upira sovražni fašistični premoči m do konca vztraja aa položaju, kt ga j« komandir Rudi odločil Vipavski ìd Brkinski četi. Tu je Vojko, desetar, a v njem je že jeklena volja, trdna odločnost nepopustljiva ljubezen do svobode in sovraštvo do tujega zatiralca, skratka vse. kar je iz tega preprostega primorskega fapta napravilo poznejšega rvega komandanta Prve primorske ri gade Nastopil je dolgo pričakovani trenutek obračuna zatiranega primorskega ljudstva » fašističnimi krvojo-ki Ne divfanje burje, ne -ovražna propaganda nista mogla zaglušiti rafalov partizanskih strojnic, ki so vsepovsod na Primorskem naznanjali svobodo »Odmevali «e preko ozelenelih vjpav-kih vinogradov in ka-' meaitih kraških tal. preglasili škripanje stružnic in Oglušil joči ropot pnevmatičnih kladiv v tržaških »n tržaških tovarnah in ladjedelnicah. Slišali »o jih nidarfi v najglobljih idrijskih rovih in njihov odmev je šel ob Soči preko Tolminke in dosegel naisamotnejše planine v Slovenski Benečiri in Rezin To re bil poziv k npom. Jn Primorska se je odzvala. Od tedar sovražnik ni imel več miru. Vrstili so se napadi na posadke in patrulja, množile sabotaže ia diver- zije. »Uničite vse, kar lahko samo za eno uro podaljša življenje fašizmu!« S iem geslom se je Primorska dvignila v boj Med tistimi, ki so najbolj sovražili fašiste in vsakršne zaiiralce ter jim napovedali boj do njihovega popolnega uničenja, je bil tudi vojlco. Ni s« bilo lahko prebijati skozi številne sovražnikove zasede, ki so bile razposta» lične po primorski zemlji, m se izmotati ¡z obroča, ki so ga bile sklenile fašistične čete Toda Vojko se je s svojo skupino brez izgub pretolkel izpod Nanosa v Trnovški gozd ki je s svojim bujnim rastlinje mdajal zavetišče mnogim našim borcem Tudi »n ie Vojko brž napadel posadko fašistične gozdne milice, jo razgnal in zaplenil njeno orožje, por.-m pa se te s svojo skupino premaknil v Vmavo. kjer se }e Vipavska četa preosnovala Vojko te v njej prrv/el vodstvo prvega voda. »Tako ie stopil v osj>redje boja za svobodo zavedni sin Primorske in postal na Čelu svojih enot — najnrej voda. potem čete. bataljona în brigade — strah in trepet fašistov: znal je na vsakem ко-akn kot voditelj in borec opravičiti zaupanje, ki so mn ga izkazali niegnvi borci in z ni>m vse primorsko Inidstvo.« Tako govori o narodnem heroju Vojku pisec tr kniige. ki se ?o sam udeležil tega bora in bil priča Voikoveipp jnnrt’tvn in njegovi veliki Ifu bežni do domovine V dveh dneh so na primer Vojko tn njegovi partizani očistili področje med gornjim Kresom ìd Nanosom italijanskih prisclrenih oglarjev, ki so sekali po primorskih gozdovih, ter uničili zaloge oglja in drv. ki so jih italijanski fašisti nameravali prepeljati v kalijo, da ki podpisi lite RAČUNSKE STROJE za vse itiri operacije, stroje za seétevanje s kontrol- • : nim trakom, ročne in ? ! električne, in pisalne ! ! stroje — navadne in z ! : dolgim valjem dobite pri ? I V. K U C E R A, Zagreb, \ ; Ilica 34. ; j Plačilo z virmanom. 4 KUHARICO, popolnoma samostojno, za vodenje kuhinje, točajko z znanjem nemškega jezika in sobarico epie.me takoj gostinsko podjetje »Dom aa Polževem», pošta Višnja gora 14979-1 RADIO »MINERVAs ftov, 9-cevni, prodam Ugodee aakup za gostinska podjetja in ustanove. Naslov v ogl. odd 149Ò2-4 VELIKO I RODELNO OMARO novo ut 2 nočni omarici prodam za 3-* tisoč dinarjev. Na-slov v oglasnem oddelku 14965-4 ODLIČEN OSEBNI AVTO CADI-LLAC prodam Ponudbe poslati up'avi bP Maribor pod »3.200 900«. 14994-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK a žimnico prodam ta 4000 Tržaika cesta 71. Špehar. 14067-4 AVTO »FIAT BALLILA« v aeio dobrem stanju prodam Naslov v ogl. oddelku. 15013-4 NOVOPLESKANO KUHINJO predam Vi zrn a rje 65. 15020-4 MOTORČEK ZA KOLO prodam. Naslov v ogl odd. 15021-4 PRODAM motorno kolo »Triumph« 200 ccm v odličnem stanju in kompresor za brizganje barv. Savinšek Franc, mehanična delavnica. Maribor - Ptujska 39 15039-4 BAN IO - GITARO PRODAM Klemenčič Viktor, Maribor. Metelkova 20b. 15041-4 PRODAM 200 starih strešnikov in 5 prašiče za rejo Društvena 15, vod» mat, Ljubljana J5051-4 STARO MOŠKO KOLO BREZ ÇUM predam Naslov v ogl. odd. 15053-4 ZARADI PR KI REDITVE STANOVA-N JA prodam skoraj novo spalnico za 50 000 di d Piskat, Trubarjeva 8-1. (sv Petra). 15004-4 NOV 5-CEVNI RADIO prodam Ve-rovškova 16. Sp. Šiška. 15008-4 CESNIFVE DEŠKE različne dimenzije. dva ali več metrov prodam. Poizve se v občirnki pisarni Zali log. pošta Železniki 14970-4 ITALIJANSKO moško ŠPORTNO kolo prodam Ogled Prešernova 42, 13-Ш r»b 16 ari 14932-4 LAHEK DVOSEDEŽNI AVTO v nevoznem stanju kupim. Z opisom in naredim eenef Naslov v oglasnem oddelku 15П62-5 KUPIMO ČEVLJARSKE STROJE ca tanjšanje govejega usnja (scharf meschine) In za šfvanje copat ter podolatov. Ponudbe poslati upravi Maribor ood »Gotovine« 14002 5 5.5 ha VELIKO POSESTVO PRI POLJČANAH prodam. Ponudbe poslati upravi SP Maribor nod »Polovico gozda« 14993-7 PRODAMO lepo enost&novanjsko in dvostauovaujsko vilo v Mariboru ob paiku, več euo.stauovanjskib v Studencih, Pobrežju, Teznem, itiri lepe parcele v Kamniški četrti, več tovornih in pohovureih avtomobilov Diesel - Biissiug, Mercedes ter ostale Džema. Chevrolet, Fiat, Ford, Dodg od 2S0 000 do 5.000.U00 — osebne vseh znamk kakor Buick, Fiat, Dixi, Ford, Skoda, Praga, Steyr, Olympia, Cadillac, od 350 tisoč do 4.000.000 — računski stroj, itiri operacij« din 135.000 kakor tud* razae druge stroje. Reaiitet-na ageucija Maribor — Slovenska 13 I49V5-7 ZAMENJAM VELIKO SOBO z drvarnico za manjšo. Naslov ▼ ogl. oddelku. 14973-9 ZAMENJAM ENOINPOLSOBNO stanovanje s kopalnico za enako ali podobno v Ljubljani. Ponudbe pod »lakoj« upravi SP Maribor. 14990-9 DVOSOBNO STANOVANJE S KA BINETOM zamenjam za večje enosobno s kabinetom v Šiški, Bežigradu ali centru. Glavan — Ob Ljubljanici 10. 14987-9 KOVAŠKO ORODJE, ie rabljeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 14725-4 BERKEL TEHTNICA, betau 20 kg at prodaj. Naslov ▼ ogL odd. 14961-4 DIRKALNO KOLO prodam. Poizve m pri čevljarju. Beihovnowa 15, dvorišče. 14953-4 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. k*p. poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku. 14904-4 DVA POROČNA PRSTANA prodam. Pregarčeva 22, Juvan. 14869-4 PRODAM moderen kombiairap otroški voziček. Kolodvorska 26, dvorišče. 14919-4 STRO f ZA TANJŠANJE USNJA -(Scharíraa«rrimri* ta-ko1 v službo: za Intpekcilo dohodkov od prebiva?sty« dve tno-Ski mnii z zn e n s en kmUffovnd, st va po možnosti z nazivom računovođi« alt d*vicaria. Za Ka. tastrstei urad dva riseria z do* VTÄ*rvmt 4 razredi srednip lola ln pflege uslužbenca ** d «Mo lz. verîbp v katastrskem e!aboraeu# z dovršeno .credulo Šolo Plača za vse navedene po uredbi 14943-1 NATAKARICA ISfe MT>oelitav k1«rkoll PVnfînp TV>nu(fbe do Ptu.1. 14939.1 ШСТТШКТОЧ.ТА Zn anzW'no Ponudb* v o?!esn■ oddelek ood »KONZERVACIJA« 14900-S riHRLI Naznanjamo i a! ostro vest. da Je do kruti ttolezn: rione dom a ore-tn nul naá ljubljeni dobri mož. oč«. etan oče. stre m svak BOŽIDAR BRECELJ ïel upokojenec. Pokopali se borno v soboto 5. septembra ob IB uri. Zalutois tene FranClika roj Kregar otroci: prof. Bota prof. Slava por. Pav-Ica; Marijane norGeüi: sin Bo-tider: snaha Marij», roj. Sirca: zeta: prof Pavlica Jože. Galii Milan brat France in sestra Marija vnuki in vnukinle teT ostalo sorodstvo DruSine: ВгесеЦ Pavlica Gaiii Grondili Rakek. Postoma. UubUana Kamnik. ВШ-« Brnet Џ na» dram msA stasi oče. MIHAEL KOČEVAR, mizar v pokoju. Pogreb bo t. septembra Ob pol petih n« mestno pokopališče v Celju. Žalujoči ostai'. 6138-0 Za vedno nas J* zapusti! naš ljubljeni mož in skrbni oče IVAN OMERZA Ns njegovi zadnji Doti (a bomo spremili v soboto 5 9. ob 17 .url z žel —Nikolajeve mr-Hike v*iiee. Zalujo«: tena Poldi, sin Branko ter ostalo sorodstvo. 6169-0 Izmučena srce nate ljube babice. mater«, tete MARIJE SENČAR. roj Kuplen Je danes v Sl. letu starost' orenehalo biti. Pogreb bo v n-deljo 6. 9 ob *. uri zjutrai pri Mali n-delji. Male ne-d-Ha Ljutomer Strigova. J septembra 1953 Zalulofe rodbine Sen-dar in Jan. 616400 Umrl* Je nata draga mama b»_ bice tn prababica MARJETA VOGEL. Pokopali ano lo 81 avgusta na pokopališču or' Sv Križu v Ljubljani ZahveHutemo se iskreno za vse izražena soželia. darovane vence m cvetje Posebna hvala vsem. ki so drago ookol. nico spremili na pieni zadni' poti Hčer' Mica in Fenii ln ostalo sorodstvo 6192-Z Nenadoma naa Je sagrasti] n ai nad vse ljubljen' sbv mož oče. kapetan avl lati k* JA STANKO JAGODIC. Pogreb bo v soboto 5. septembra ob 15.39 tz Zal. kapele sv Krlitpfa. Žalujoči; tepe O-a-ci'ana hčerka Merila, mat' Ma. rij» in ostalo sorodstvo Zagreb, Ljubljana Varaždin *193-0 Zapustil nas J* za vedno neg l.1ub oče brat in stric ANTON TOMINC upravnik Ortopedskega zavoda v o. Pokopali ga bomo v n-deljo 6 IX. 195.3 ob 14.30 iz Zal — Jožefove mrliSke vežice Žalujoči: hčerk* Mara In ostalo sorodstvo *196.0 '1HVALE Ob smrti naime nepozabne hčerke MARIJE KORDIŠ, sva prejela toliko izrazov sožalja, poklonili Ste Л toliko cvetja lin Jo v tako častnem Številu spremili ne njeni zadnji poti. da se ne mor«ve vsa. k-mu poseb-1 zahvaliti. S trm se vsem prav iskreno zahvaljujeva. Posebna zahvala prof. zboru In dijakom ITT drž gimn.. ter Vso-kožolcem z« prekrasne vence, spremstvo tn poslovilen govor ob odortrm grobu. Janez in Franck» KordIS Vrhnika 6135-z Ob nenadni smrti mojeg* lju. beg« može in nenadomestljivega at »k*, železničarja IVANA LE- BARJA. s« najleoAe zahvaljujemo vsem ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti kakor vsem darovalcem vencev, godbi m posebno Se vs m govornikom za pes. o. vii.ne besede. Žalujoče žer.s Matilda in ot:oci. 6155 -2 Ob nezgodni smrt; našega ljube, (a S'na in brata PBSTOTNIiC JOŽETA V neiskreno zahvaljujemo za vas izreze soia'je n spremstva na njegovi zadnji pod vsi-m. k: so na kakršenkoli nač n počastili njegov soomin. Poeebho zahvalo izr-kamo dlr-ktoriu Ker. keen, tnd Kamnik, šoferjem podjetja. upravi >n sindikata) podružnic1 »Kr-men« Domžal? za govore ln ganljiv- posioviVi» be. sede vence in godbo, ki ga le spr-mljala na zadnji poti Zalujo-č: starši bratje sestre in sorodnik ! 6176.z Vsem, ki at« spremili našo drago ženo mamo in omsnvco ra njeni zadnji poti 1j poklonili poslednje cvetje, nam Izrazili to-’.'ko iskreneg* sožalje posebno bivšim sodelavcem, sosedom 'n sdsta-novalc-m izr-kamo našo prsrčno zahvalo. Druž ne: Kom Zales-ak. Vodišek. 6159-Z Lepo se zahvaljujemo vsem. ki ste se udeležb pogrebe ookoine. ga župnike FRANCA ZAGORSKA. Zahvaljeni za številn« vence in lep* isloetlnke. Posebno zahvalo ■mo p* dolini ln jo izrekamo vsem on*m. ki ste mu v niegovi bolezni pomagali. — Sorodniki šolstvo Uprav* Sol« s* farmacevtska pomočnike obvešča tfijoike. <фее«»*фа»ф**ф»*ф**ф**фа*4а •«••«•««••ffeifuliagi^Mf ••«<■«»•«•,«••»••»,■»,.••■ '• ••«••«••«••«•* ZAGREBŠKI VELESEJEM OD 12. DO 27. SEPTEMBRA 1953 «AMO SE NEKOLIKO ONI JE DO OTVORITVE mednarodnega velesejma FLRJ. ki je po Številu razstavljalcev, nastavljenih vaorcih robe Ib po prostoru nai največji sedanji sejem. KAZSTAVLJALCII Pripeljite pravočasno blago. Določite tvoje predstavnike in si uredite razstave. Razstavni prostor mora biti urejen do 10. septembra. Opravite vse potrebno čimprej: s tem boste prihranili denar in boste imeli dobro urejeno razstavo. Ne pozabite: za Vaie blago se bodo na tem sejmu zanimali mnogi domači in inozemski kupci/ Organizirano komercialno poslovanje je najvainejii pogoj za prodajo. PREDSTAVNIKI JUGOSLOVANSKE TRGOVSKE Al REZE! Nikjer ne boste imeli bogatejših asortimentov in večje izbire domače ter inozemske robe kakor na tem sejmu. Novi razstavljalci, novi proizvodi tn konkurenca so najboljši pogoj za kupovanje. OBISKOVALCI! Na železnicah.In ladjah je odobren 50%, za zračni premet pa 25% popust. Obisk velesejma bo za vas velik dogodek. Spoznali boste razvoj jugoslovanske in- ★ dustrije in tehnične pridobitve industrije iz 26 evropskih ter prekomorskih držav. Na odhodni postaji kupite obrazec K-13, ki ga daste potrditi na velesejmu. Po TURISTU iz Zagreba, Zrinjevac 18, si pravočasno rezervirajte prenočišče. Če ni nujno, da ostanete v Zagrebu dlje časa, si uredite obisk tako, da vam ne bo treba prenočevati. UPRAVA »ZAGREBŠKEGA VELESEJMA*. ff*®«®*«®®«* •«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«••«•*«••«••«••«•*«•• Je ie «koraj do kraja izčrpano gospodarstvo. Kako človeško pretresljiva je kratka zgodba o starem italijanskem oglarju Pietru, ki je občutil pečat sramote, s katerim je fašizem ožigosal njegovo domovino, in ki je spoznal, da imajo primorski borci z« svobodo prav, ko rubijo in uničujejo vse, kar bi fašistom moglo nodal išafi Življenje Sledile so nove in nove Vojkove akcije na Krasu. na Vipavskem in pod Nanosom, akcije, ki «o fašistom vlivale n«-izmereu stiah. primorskemu ljudstvu pa krepile vero v osvoboditev izpod zatirelčeve ko ut«. Fašisti m poizkusili zadnje sredstvo. da bi vsaj nekoliko zavrli upor, ki je zajemal vas za vasjo. Dne 21. milja 1942 se pridivjali v * arici Podgrič in Lozice, kjer ra zgrabili prve moške, ki so jim prišli pred oči, in jih odgnali na svoje povelj, stvo. so jih neznansko kruto, kakor so znali pač samo fašisti, mučili. Potem so padli prvi talci Naimlaj-šemu med njimi je bilo komaj šestnajst let; poleg njega pa so mučili io umorili ludi sedemdesetletnega starčka. Naposled ra obe vasi zažgali Toda zločinsko prizadevanje itali lanskih fašistov ni rodil« uspeha. Ljudstvo je stisnilo zobe in ni klonilo Novi in novi borci 11 .Vojko, ki te jê 9 «vim borci tmM boril n« najbolj izpostavljenih položajih; v hudem bojo smrtno ranjen, prav na dan, k« j« prišlo povelje, da j« imenovan Za komandanta Prve primorske brigade. V noči od 21. Ü* 22 februar je Vojko izdihnil. »Pokopali «mo njegovo truplo brez govorov, brez salv. V skritem gozdič-кц temnega gozda bo počivaj junak, dokler uporni narod ne izbojuje svoje pravde m mu це najde poslednjega bivališča v svobodni slovenski zemlji« Tako zaključuje pisec knjige »Vojkov vod« svojo prisrčno pripoved o legeudaroem primorskem junaku in njegovih borcih sa svobodo primorskega ljudstva. Danes, ko «o se na Okroglici, na svobodni primorski zemlji od vsepovsod zbrali tisoči nekdanjih konjev za Svobodo, da obudijo spomin na slav-ne dpi iz bližnje naš« preteklosti bi da vnovič pred vsem svetom poudarijo naše staro, a večnoživa ge*do: »Tujega nočemo, svojega ne damo!«, so zbrani tuđi borci A'ofkovega voda«. V toplih pomenkih obnavljaj» spomine na hude «knpne boje in trpljenje ter na svojega nepozabnega komandanta - fanta Premrl« . V$j-ka. Ob njih «o zvrščeni neštefl bor- ei primorskih ln prekomorskih par» (ižanskih brigad. Mnogo je še Živečih borce», mnogo pa jih ni več med nami £i»i borci častijo «pomfn ßadlih tovarišev in jim vnovič ob-II bi ja jo zvestobo. Marsikdo od tovarišev, ki smo« se zbrali na Okroglici, bo vzel v roke knjigo »Vojkov vod«, kakor sem jp te dai vzel jaz. Pozdravljene na Okroglici tovoriš!, pozdravljeni zbrtni bprei i? primorskih in prekomorskih brigad, dediči »Vojkovega voda«! ■ J j Jledo Bardom . « Tekstilni tehnikum » Kraciju prične z rednim poukom 15. sep. tenibre Vpisovanje je 14 septembra Spreiemmi in diplocnsk! izpiti bodo v že objavljenih rokih. 6150_á Sola učencev v trgovini v Mariboru razglaša: — 1. Popravni iz_ Diti za vse razrede bodo 7. in 8. septembra — 2. Zaključni izpiti za uč neo. k* so končali Ш. rez. red ln oopravni izpiti zaključnih fzo:to\ bodo o srne-ni 9. in ustr.i 10 çppT»mbra Za vse izpit» je vložiti o’smeno prošnjo na ravnateljstvo So> kolkoveno z 80 dir«. — 3. Pričete!« «ole ho 15. septembra V I. razred oridelo sedal le on’ učenci.ke. k: so bi F meseca fabruarle odklonieni zaradi do. m:4*rikart1.q pro«tor-i fcn ki so nastopili orakt čno delo v trgovini tp pred 1 «prilom 1958. Osta i učenci I. razrede ki so opravi?! •prej etn ni Izrrt. mično s poukom 19*?4 V ITT. razred pridejo učenci ki so uspešno konča. U П. razred te Sola. Voieovenie za te bo 14 Sfvntembr* od 10. do 12. ure v Šolskih prostorih v Štros.’ qney-rlpvi 15 — Vajenci iz okrajev: Mersko* okolica Slov. Gradac. fcoStanj, bodo mdoši po®v* preko svojih zbornic. И46.3 Vlom in tatvina pri »Kmečkem glasu« sta že pojasnjena Organom Ljudske milice je uspelo v StijÆ« dneh izslediti vlomilca v eJiSoedit »Kmeikegs glasu«. Ukradene stvari bo dobila uprava lista nazaj. Vlomi, lee ja bil izročen sodi&u. ет. 209 / S. SEPTEMBRA 1953 /S v Predlog za sklenitev varnostnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom preuranjen Taborniki Srbije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine Bonn, 4. sept. (r) Na tiskovni konferenci je bila prebrana nova izjava kanclerja Adenauerja, v kateri ponuja sklenitev varnostnega pakta Sov-ski zvezi. Adenauer se izraža za splošni varnostni načrt v okviru OZN na podlagi že obstoječih varnostnih pogodb o medsebojni pomoči. Predlaga, da bi si države Evropske obrambne skupnosti po njeni ustanovitvi in na drugi strani države sovjetskega bloka medsebojno podale varnostna zagotovila. Evropska obrambna skupnost naj bi dala ta zagotovila v okviru Atlantskega pakta in OZN. Izmenjana naj bi bila tudi gospodarska zagotovila. Moskva, 4. sept. (r) Uradna agencija Tass objavlja izjavo, ki ostro odklanja dvakratni poziv zahcdnonemškega kanclerja na sovjetskega ministrskega predsednika Malenkova, da bi se Sovjetska zveza udeležila konference zunanjih štirih velesil o Nem-tiji in da bi pristala na skle- Obsodba koroških Dunaj, 4. sept. (Tanjug) Celovško sedišče je obsodilo koroška Slovenca Franca in Hi-larija Kobmika, vsakega na 6 mesecev strogega zapora s poostrenim režimom zaradi »žalitve službenih organov in nasilja«. Do te razprave je prišlo zaradi incidenta, ki se je zgodil 29. junija, ko sta prišli dve neznani civilni osebi na posestvo Franca Robinika in ga začeli protizakonito brutalno zasliševati. Ko je Robinikov sin Hi-larij poskusil braniti očeta, sta ga ti neznan; osebi ranili. Pozneje se je izkazalo, da gre za policijska agenta. Med razpravo je bil sodnik Becbjektiven. Od obtožencev je grobo zahteval, da priznajo svojo »krivico«. Na vprašanje branilca, zakaj se ob prihodu na Robinikovo posestvo n; legitimiral, kakor zahteva zakon, je eden od agentov odgovoril, da takrat ni bil v službi in da se mu zato ni bilo treba legitimirati. To sodnika ni motilo, čeprav je bil Robinik obtožen p-; a v »nasilja zoper službene »Garibaldi — Trieste« in italijanski partizani Koper, 4. sept. (Tanjug) Ob 10-letnici ustanovitve primorskih brigad IX. korpusa je izšla danes v Kopru priložnostna številka bivšega organa udarne brigade »Garibaldi — Trieste«. Bivši italijanski partizani, ki so se borili v sestavu IX. korpusa, objavljajo v tej številki svoje vojne spomine iz borb s fašisti na področju Slovenskega Primorja, Trsta in Istre. Pod naslovom »Po 10 letih« piše vodja KP STO Eugenio Laurenti o bratstvu Italijanov in Slovencev v skupni borbi zoper okupatorja,- bivši komandant tržaških brigad Riccardo Giacuzzo pa o prispevku tržaške brigade k skupni zmagi. V ostalih člankih opisujejo drugi znani partiztrski bprci težke berbe, ki bo jih vodile partizanske enote skupaj s slovenskimi partizani. nitev varnostnega pakta med Vzhodom in Zahodom. Sovjetska izjava označuje Adenauerjev poziv na volilni manever. Tako sestava poziva, kakor tudi čas, ki je bil objavljen, kažeta, da gre samo za propagandni manever, ki naj bi pri volitvah zapeljal zahodnoneniške volivce. Izjava pravd dalje, da se je Aden-auerjeva vlada priključila »napadalnim zahodnim silam«. Pariz, 4. sept. (r) Zastopnik francoskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je bila v Parizu sprejeta današnja izjava kanclerja Adenauerja z najboljšim zanimanjem, da pa je predlog za sklenitev varnostnega sporazuma med Vzhodom in Zahodom preuranjen. Najprej mora biti sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo, nato šele so možni nadaljnji dogovori. Oilenfmraer o svolem §9 rogara m si BONN, 4. sept. (r) Predsednik socialdemokratske stranke Ollenhauer je nocoj na volilnem zborovanju še enkrat ponovil glavne točke programa svoje stranke pri nedeljskih parlamentarnih volitvah. Te točke so: 1. zopetno zedinjenje Nemčije v svobodi na miren način; 2. svobodna in demokratska Nemčija kot član skupnosti svobodnih narodov; 3. go- dveh Slovencev osebe«. Ves čas razprave si je vplival na porotnike. Po mnenju slovenskih političnih krogov na Koroškem je treba ta primer pripisat; šovinističnim krogom ki bi radi na novo razplamtel; protislovensko kampanjo in tako škodovali dobrim odnosom med Jugoslavijo in Avstrijo. spodarsko in socialno pravičen nov notranji red v Nemčiji. — Ollenhauer se je izrazil proti »politiki moji«, ki jo zastopa Adenauerjeva vlada. Izjavil je, da taka politika tvega zaostritev mednarodnega položaja. Socialno demokratska stranka je proti politiki »malega zedinjenja Evrope«, je pa pripravljena sodelovati pri obsežni novi ureditvi Evrope. Protesti proti italijanskemu izzivanju Beograd, 4. sept. (Tanjug). Državni sekretariat za zunanje zadeve FLRJ prejema te dni brzojavke iz vseh delov Jugoslavije, v katerih delovni kolektivi in organizacije Socialistične zveze delovnega ljudstva izražajo nezadovoljstvo zaradi italijanskih oboroženih izzivanj na naših mejah. na Okroglici NOVA GORICA, 4. sept. (Po telefonu) Danes zvečer je prispela na železniško postajo skupina okrog 100 tabornikov iz bratskih republik. Med njimi je okrog 50 pripadnikov taborniške organizacije LR Bosne in Hercegovine, po 20 do 25 pa jih je prispelo iz taborniških organizacij LR Srbije in MakedO' nije. Taborniki bratskih republik ki jih vodijo slovenski tovariši,, so takoj odšli proti Okroglici, kjer bodo imeli sku- Egiptovska vojaška delegacija v Splitu Split, 4. sept. Egiptovska vojaška delegacija je danes popoldne prispela v Split. Na sinjskem letališču jo je pozdravil v imenu komandanta jugoslovanske vojne mornarice kapetan vojne ladje Ljubo Truta. Jutr; popoldne bo delegacija obiskala komandanta jugoslovanske vojne mornarice vice-admirala Mata Jerkoviča, nato pa si bo ogledala ladjedelnico »Vicko Krstulovič« in vojaško pomorsko akademijo v Divu-ljah. Temu obisku bo sledil svečan obed pr; kapetanu vojne ladje Janezu Tomšiču, svečano večerjo pa bo priredil na čast gostom v Park hotelu na Bačvicah viceadmiral Jerkovič. V nedejo zjutraj nadaljujejg član; delegacije pot v Mostar. Mosadik težko zbolel Teheran, 4. sept. (r) Bivši ministrski predsednik dr. Mosadik je težko obolel. Zaradi tega bo verjetno preložena sodna razprava, ki b; se morala pričeti jutri proti njemu zaradi veleizdaje. \ lEKAJ VRSTA H OPROŠČENI NEOF ASISTI RIM, 4. sept (Tanjug- Apelacijske sodišče v Rimu je oprostilo obtožene neofašistične mladince, ki so prišli pred sodišče zaradi protiangieških demonstracij v letošnjem marcu. Znano je. da je takrat skupina iredentističnih mladincev vdrla v mladinsko čitalnico, nničila opremo »n povzročila požar. Policija Je nekaj teh mladincev ujela in izročila sodišču. Sodišče jih je obtožbe oprostilo, češ da so dokazi policije nezadostni. Ta sklep sodišča je izzval v nekaterih demokratičnih krogih in v delu tiska nezadovoljstvo ter dvom o nedolžnosti obtoženih. Direktivnost kontov f in ja ukinj'ena Beograd, 4. sept. Odbor za gospodarstvo zveznega izvršnega sveta je sprejel sklep, da se ukine direktivnost kontov 5 in 5a blagajniških načrtov in da se obtok gotovinskih sredstev Pri nabavah sadja zelenjave, živalske krme in ostalih proizvodov, ki je bil doslej reguliran s konti blagajniškega načrta, v bodoče regulirajo s krediti gospodarskih organizacij.-ki odkupujejo te poljedelske proizvode. Potemtakem bodo že v začetku tega meseca trgovska in druga podjetja lahko razpo-lr-ga>a z gotovinskimi sredstvi v višini odobrenih kreditov. Konti 4, 6, 7, 8 in 9 blagajniškega načrta ostanejo v veljavi, to je, preko njih se bo še nadalje reguliral obtok gotovine za plačevanje nakupa ali uslug, ki se regulirajo s temi konti blagajniškega načrta. Berlin. 4. sept. (AFF) ZDA so odobrile zahodnemu Berlinu izreden kredit 'v znesku 8 milijonov zahodnonemSkfh mark. Ta kredit nai krije stroške transporta ber. Inskih izdelkov, ki jih kupujejo e.meriöki kupci. Buenos А!те*. 4. sept. (UP): Argentina Je Nemčiji vrnila prev;oo do izkoriščanja 34* trgovskih zaščitnih znakov. Ta pravica je bila Nemčiji odvzeta oo argentinskem zakonu o konfiskaciji Imovne osnih sil. Spremembo tega zakona je parlament odobril z veliko večino na predlog predsednik* Perona. London. 4. sept. (Г) Američanka Chadivig. ki je danes preplavala RokavSki preliv od Dovra do francoske obale, je no poldrugi url nlavanja opustila namero, da b; preVv preplavala tudi v obratni smeri. Mexico City. 4. sept. TOP): V centralni mehiški državi Guana — Huato. kjer so zaradi dolgotrajne, ga deževja popustile štiri pregrade. je prišlo do velikih poplav na rodročlu 130 kv. k;!ometrov. Okrog 20.000 oseb je brez strehe. Prizadete Trik ral rie so PODCmoma odrezane od sveta ln zato še ni znano, koliko je bilo pri tem človeških žrtev. Helsinki. 4. sept. (UPI: Pinato rnVčstrstvo proučuje možnosti da plačajo sovjetske družbe v Frisk* naknadno davek. Tem družbam — vseh je na FrnSkem 83 — so bile scopes priznane nekatere davčne o!a*$ave. vendar so sedaj friške oblasti peptcedle. da te olajšave riso bile v sVadu z zakonom. Gre za nekaj 10O milijonov finskih mark. Beri'ph 4. septembra fr) V zahodnem Berlinu so danes razdeli1: okrog 74.000 brezplačnih revejes1 ?:v:i za prebivalce Vzhodne NomčMe. Bnnn. 4. sert (r). Zahodnonemško mirante ministrstvo javlia, da je vfihotaplianie vzhodnonemških agentov o Zahodno Nemčijo skoraj popolnoma prenehalo. Sinoči so prtieli samo še Í4 asentov. Skttnno je hilo o zadnjih dneh aretiranih nad 7000 ozhodnonemških agentov. Stockholm, 4. seri. (r) Švedska vlada je poslala vladi LU Kitajske predlog vlade ZDA in drugih držav članic OZN, ki so se vojskovale v Koreji, glede časa in kraja politične konference o Koreji. Kakor je bilo neuradno le javljeno, predlagajo ZDA, da se konferenca prične IS. oktobra, in sicer bodisi p Ženevi, San Franciscu ali Honolulu. Ca pa bi LR Kitajska smatrala ta kraje kot nesprejemljive, naj bi predlagala drug kraj za konferenco. It IVashingtona poročajo ameriikt agencije. da bo LR Kitajska verjetno predloge ZDA odklonila. Domnevajo, da bo LR Kitajska predlagala kot sedel konference Nem York. Pan Mun Jotn, 4. sept. (r). Danes se je vrnil Iz vojnega ujetništva general major ZDA William Dean, ki je bil ujet le avgusta leta ¡950. Povedal je. da je bil v ujetništvu večinoma o Fenjangu, m da so ga zasliševali tudi po 68 ur neprenehoma. Jutri bodo severni ornili 275 ameriških in 25 britanskih vojnih ujetnikov. paj s slovenskimi in hrvaškimi taborniki, ki pridejo jutri, svoje posebno taborišče. Po dosedanjih prijavah bo taborilo na Okroglici vsga okrog 800 tabornikov, od tega 600 iz raznih krajev Slovenije, ostali pa iz drugih ljudskih republik. TITOVA BIOGRAFIJA V BURMI RANGUN, 4. sept. (Tanjug) Neka burmanska založba pripravlja burmanski prevod knjige »Prispevki za življenjepis Josipa Broza Tita« od Vladimirja Dedijera. V nekoliko skrajšani obliki bo knjiga do-tiskana do decembra letos. Življenjepis maršala Tita bo v odlomkih objavljalo nekaj burmanskih listov in sicer ne le v burmanskem jeziku, temveč tudi v nekaterih drugih jezikih, ki se govorijo v Burmi. Namesto honorarja bo založba poslala bolnišnici v Nikšiču opremo za eno sobo iz burmanskega lesa, razen tega pa še več dril. Djuro Salaj se bo udeležil Kongresa švicarskih sindikatov Beograd, 4. sept. Jugopres je izvedel da bo predsednik Centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj kot predstavnik jugoslovanskih sindikatov prisostvoval 32. kongresu Zveze švicarskih sindikatov, k; bo od 11. do 13. septembra v Interlackenu. Z njim bo potoval v Svico tudi Marko Savanovič, predsednik sindikata gostinskih del. Jugoslavije. S tem bodo jugosl. predstavniki vrnili švicarski sindikalni zvezi njen obisk v Jugoslaviji na II. kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije konec 1951. leta. Zanimivo je, da je Djuro Salaj februarja 1908. leta, to je pred 45 leti, sodeloval na kongresu oblačilnih in tekstilnih delavcev v Lausanu kot zastopnik delavcev iz Thuna, kjer je pričel s svojim sindikalnim delom. Delo sveta za obrambo arabskih držav Kairo, 4. sept. (AFP) Svet za obrambo arabskih držav je imel v Kairu danes svojo prvo sejo. Člani sveta, ministri zunanjih zadev in obrambe držav-članic Arabske lige, proučujejo predloge nedavne konference šefov generalštabov arabskih držav. Sobota, e. septembra: Lovrane. Nedeljka. Nedelja, I. septembra: Ljubka. Zaharí Ja a 5. IX 1843. — Izšle Bleiwelsov« »Novice« — 43 let do Vodniko. vib. ŠPORTNE VESTI TURNIR KOŠARKARJEV V LJUBLJANI Proleter najboljši Ljubljana. 4. septembra. Po ženski tekmi, v kateri so igralke Proletera л Zrenjanina premasele ekipo ljubljanskega 2e!ezničeTja z 28:22 (12:13). se Je nadaljevalo tekmovanje najboljših štirih moških ekip. V borbi za tretle in četrto mesto sta se najprej srečala oba si. nočni* premaganca Branik in Slavila. Po uspešnem uvodu je Slavila začela igrati slabše in končno je morala priznati premoč Mariborčanov. ki so zmagali z 51:37 (21:23). Tekmo sta sodile Kristančič in Rainer. V glavni tekmi, to Je v borbi Za naslov prvaka, pa smo videli dva ligaša Železničarja in Proietera iz Zrenjanina. Po rezultatu, ki se glasi 85:48 (34:19). že lahko vidimo. da Je bil Proleter veliko bol.iši nasprotn-k. Gostje so pokazali odlično igro v obrambi, še bollii pa so bili v napadu. Lepe kombinacije in učinkoviti meti iz raznih razdalj so navdušil maloštevilne gledalce, ki so bili najbolj zadovoljni z igro odličnega Locija. člana državne reprezentance. Železničar Je to pot zaigral slabo, veliko slabše kakor preteklo sredo proti A3K ln odšel z Igrišča visoko poražen. Vozelj Brumen in ostali tovariši so razen Zupančiča igrali zelo slabo ln lih na igrišču sploh ni bilo spoznati. Sodila sta Kristančič in Klojčnik. Petrovič premagan Atene. 4. septembra. Naš prvak Petrovič je danes v polfinalni igri Igral z RemyJem (Francija) ln Izgubil srečanje s 6:0. 6:3, 6:3. V drugi polfinalni igr; pa Je Berdamo premagal Stockenberge s 6:4. 8:6 in 7:5. V polfinalni igri paro«- sta tarala Petrovič in Pa-nejotovič proti Bergamu in Fac-elniju. Igra je bila prekinlena Dri stanju 2:0 v korist ItaWancv. Tekmovanje se Jutri, nadaljuje. AŠK bo igral s Crveno zvezdo Zagreb. 4. sepit. Ne današnji se_ Ji košarkarske zveze Jugoslavije je bilo žrebanje finalnega prvenstva Jugoslavije v Košarki, na katerem bodo nastopali Crvena zve_ zda in Partizan iz Beograda. AŠK iz Lijubliane in Lokomotiva iz Zagreba. Žreb Je določil, da bo v četrtek 10. serotembra v Ljubljani prva teflona finalnega tekmovanja med. Crveno zvezdo in ASK. Prav tako smo zvedeli, da bo 8. t. m. igral ASK s prvakom Francije mednarodno prijateljsko tekmo. Prebivalstvo mesta Ljubljane obveščamo, da bo 5. septembra ob 12. uri preizkus javnih siren zaradi ugotovitve njihovega delovanja. Ob določeni uri bo dan zvok siren v enakomernem tonu. ki bo trajal eno minuto. — Mestni odbor PLZ glavnega mesta Ljubljana 6020-d Pripravljalni odbor za proslavo 10. obletnice ustanovitve desete SNOUB Ljubljanske s sedežem v Ljubljani. Miklošičeva 22. soba 102, poziva vse ki imajo kakršnokoli terlatev da predložijo račune v likvidacijo do 20. IX. t. 1.. ker se bo likvidacija izvršila do tega dne io se poznejše teriatve ne bodo priznale 6191-d Zahvala! Primariju dr. Bran-šteterju. dr. Marčiču in sestram za požrtvovalno delo. skrb. nego in lajšanje pri zdravljenju Ivana Saks:da se najtopleje zahvaljuje hčerka Lidija Krnc. 6187_d Tovarišu dr. Vidmarju, ostalim zdravnikom ?n bolniškemu osebju kirurgičnega oddelka Vojne bolni, ce v Ljubljani se iskreno zahvaljujemo za trud m veliko požrtvovalnost. kateno so vložili, da je naš s:n Dušan do težkih poškodbah dobljenih ob d ri liki prometne nesreče, ponolnoma ozdravel. — Matohovi Ribnica na Do- ilenjskem. 6147-d Na tehnološki fakulteti TVS v Beogradu je diplomiral ing. Pož-lep Anton iz Ptuja. Čestitamo! I. Mednarodna radio razstava v Ljubljani v domu »Partizana« na Taboru je odprta dnevno od 8. do 13. in 16. do 21. ure. Teìevìzilskl program od 10.30 do 11.39 ln 17.30 do 18.30 ure. Hranite vstopnice zaradi naera-inega žrebanja Po. pnst na železnici. 6137-d Razstava je odprta do vključno 8. septembra t. 1. Kina vno z železom Izvrstno okrepčuioče sredstvo za oslabele, o nemogle. slabokrvne, rekonvalescenta itd. dobite v lekarnah. Zahtevajte povsod le originalno ste_ kleničko z zaščitnim znakom tovarne zdravil »LEK«. Zaradi obnovitve mostu na ce. sti Ш. reda štev. 1185 na relaciji Laze—Planina bo cesta za ves promet zaprta, in sicer od 7. IX. dalje — Promet se preusmeri na cesto Ш. reda Logatec—Laze— Rakek in dalje po cesti П. r^a Rakek—Planina. Proga se podaljša za 16 km. — O LO Postojna. Za obiskovalce I. mednarodne radio razstave v Ljubljani so pripravljena lepa *n praktična «lari, la (radio aparati, električni brivski aparati, diname za dvokolesa itd.). Hranite vstonn*ce zaradi nagradnega žrebanja k| bo dan po končani razstavi. Razstava odprta dnevno od 8. do 13. in od 16. do 21. Televizijski program od 10.30 do 11.30 in od 17.30 do 18.30. Razstava je odprta do vključno 8. septembra t. 1. Šolska poliklinika ▼ Ljubljani sporoča da bodo strokom1 pre. glpdi otrok za sprejem k korektivni (Ortopedski) gimnastiki v tem tednih vselej od 8. do 11. ure dopoldne. — v ponedeljek 7. in v torek 8. t. m naj se zglasilo otroci ljudskih šol, v sredo 9. t. m. Pe dijaki in dijakinje gimnazij in strokovnih šol. K pregledu morajo priti tudi vsi oni. ki 90 že lansko leto obiskovali ure korektivna g!mnastike — Uprava šolske poliklinike 6177_d V nedeljo 6. IX. t. !. otvoritev gostilne na Brdu. S ni ječo in jedačo preskrbljeno Priporoča se Margon Leopoldina. 6190-d Televizijski program na I. Mednarodni radio razstavi v Ljubljani v domu »Partizana« na Taboru dnevno od 10.30 do 11.30 in 17.30 do 18.30. Razstava Je odprta od 8. do 13. In od 16. do 21. ure. Nagradno žrebanj e za obiskovalce. Popust na železnici. Razstava Je odprta do vključno 8. septembra t. 1. Danes sveže morske ribe (ser-dele). 6097-d Čebelarji! V Liki donos od 60 do 200 v Hrvatefketn Prmorju Dovpr(*č*n donos 200. 6119-d Po 15 JX sindikalisti 60V* po. oust. Vabi Rab. Tučepi pn Makarski. Crikvenica. Dubrovnik 1td. Prijavite se takoj pri PUTNIKU v Ljubljeni. Med zagrebškim velesejmom bo vozil vsak dan motorni vlek iz Ljubljane v Zagreb. Izkoristite ugodno priliko in prijavite se pri PUTNIKU Priporočamo uspešno zdravljenje v Dolenjskih Toplicah. Prijeten oddih, dobre hrane, znižane cene. Rezervacijo sprejema ш>та. va hotela m PUTNIK. Znižanje cen na Rabu — zahtevajte podrobne infoitnacije in rezervirajte si mesto tek oj pri PUTNIKU. PUTNIK ▼ Ljubljani obvešča vse udeležence I. potovanje v Dubrovnik—Split—Šibenik de je od. hod iz Ljubljane 7. IX. 1953 ob 5.15 uri z vlakom na Reko. Zbirališče ne železniški postaji v Ljubljani ob 5 uri pred informacijsko pisarno! Restavracija v Domu LM poziva bivše abonente, da vnovčijo preostale interne bone nejkesne. je do 12. t. m. — Uprave. Licejke — maturantke g. h Jz 1933. praznujemo obletnioo 12 IX pri Slamiču. Javite do 10. IX. udeležbo. Ložar Greti. Radio Ljub-Dene 6154-d Obveščamo! Zaradi proslave na Okroglici, odpade redna avtobusna zveza Kranj—Jezersko in Kranj »UNION«: e«ner. barvni f>!«n »Kapitan Hoffatio«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 ln 20. »KOMUNA«; šved. film »Gospo, dična Julija« Tednik: Filmske novosti št. 35. Predstave ob 16, 18 ln 20. »SLOGA«: ital.-franc. firii »Tri prepovedane zgodbe«. Tednik. Predstave ob 16. 18 in 20. »SOCA«: premiera japonskega filma »V gozdu«. Tednik. Pred. stave ob 16. 18. in 20. Prodaja vstopnic v vseh štirih kinetnn-tograib od 10—11 ter od 15 dalje. L. KINO »TIVOLI«: ital. firii »Vrag vzemi slavo«. Tednik. Predstava ob 20. L. KINO »BEŽIGRAD«: angl. film »Lady Hamilton«. Brez tednika. Predstava ob 20. Prodaja vstop, nie v obeh letnih kinematografih uro pred pričetkom. »SISKA«: amer. film »Roseana Mc Coy«! Tednik. Predstavi ob 18 in 20. »TRIGLAV«: amer. barvni filia »Rudniki kralja Salamona«. Tednik. Predstavi ob 18 in 20. Pro. daja vstopnic v obeh kinematografih od 17. dalje. LITOSTROJ: amer. film »Zade, va Paradme« in tedmk ob 20. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. CELJE — UNION: ameriški film »Mreža«. CELJE DOM IN LETNI: ameri. ški film »Našli so se«. BLED: amer. film »Intermezzo«. KAMNIK: nemšlki film »Maja v tančici«. ZADOBROVA: amer. film »Ve. lika reka«. VEVČE: amer. film »Viva Ze. pata«. DOM2ÄLE: amer. barvni Sim »Na otoku s teboj«. NOVO MESTO KRKA: avstrij. ski film — komedija »Eva podeduje raj«. ROGAŠKA SLATINA, angleška barvna revija »Ljubezen je lepa«. ŽALEC: avstrijski film »Ne- smrtni valček«. »KRANJ — STORŽIČ: ameriški torn »Nevidni človek« ob 16, 18 in 20. KRANJ — PARTIZAN: Zaprto KRANJ — SVOBODA: avstrij.! ski film »Potepuhi« ob 18. Ob 20. uri dvojni program »Potepuhi« in »Izobčenec z oto. kov« —Gori k. — Mestno prevozništvo Kranj. 6149.d Poziv upnikom in dolžnikom. Na podlag1 sklepa Občinskega ljudskega odbora Poljčane številka 1318/2.53 preide gospodarsko podjetje »Kamnolom« Poljčane s 1 IX. 1953 v likvidacijo. — Pozivajo se vsi dolžniki, da poravnajo svoje obveznosti do 30. IX 1953 sicer se bodo po tem roku izterjali sodnim potem, upniki pa se pozivajo, da do gornjega roka prijavijo svoje tor*.»*-— napratn podjetju. — Likvidacijska komi. sija. 6150-d Trg. podjetje »Mleko«. Ljubija, na. Kotnikova 10. obvešča vse potrošnike. da bo delilo po svojih poeiova!n:cah mleko za nedeljo v soboto popoldne, to .te 5. t. m Športniki! Ce hočete biti žago. reli. uporabljajte le kremo »POUR VOUS«! Krompir posut s ttraškom »Kresan« je varen pred gnitjem! Vprašaj tiste, ki so ga lani posuli. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Uprava sporoča, da bo gledali, šče v letošnji sezoni potrebovalo nekaj novih recitatorjev in vodičev. Prev tako vab- k sodelova. nju tudi učence in učenke osnovnih šol in nižjih gimnazij, ki imajo posluh in sm-'sel za recitacijo. Tisti, ki čutijo veselje do lutkovne umetnosti, naj se od 7. do 9. t m. zg! a se v uoraivi: Ljubljane. Resljeva c. 28. • Mestno gledališče Ljubljana sprejema abcne-iite do 8. IX. vsek dan od 10—12 in od 16—18. Cene sedežev za vso sezono je povprečno 500 din. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI bo Obnovilo za novo sezono abonma v vseh od lani obstoječih redih. Razpis bo objavljen v naših dnevni' kih v sredo. 9. t. ro.. vpisovanje abonentov, prvenstveno lanskih, na bo od ponedeljka 15. t. m. dalje. n Amo Dnevni spored za soboto. dne 5. septembra 1953 5.39—5.40 poročila; 6.30—6.49 poročila; 6.40—7.00 Med glasben m sporedom — Kem bomo š!i na iz' lete? 12.00 Opoldanski orkestralni spored: 12.30 poročila: 13.00 Kulturni pregled: 13.10 Od melodije do melodije; 14.00 Slovenske na. rodne pesmi — prenos v Zagreb: 14.40 Koncert pianista Marjana Lipovška: 15.00 poročila: 15.10—15.30 Zabavna glasba, vmes objave; 1S.OO Na obisku pri Franzu Supoeji; : 18.20 Za pionirje — Iz spominov primorskih otrok na NOB: 18.40 Poje moški zbor Slava Klavira p. v. Rajka Sikoška: 20.00 Pisan sobotni večer: 22.00 poročila: 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu: 22.30—23.00 Oddaje za naše izseljence na valu 327,1 m SLAVOLOK », «5 ERICH MARIA REMARQUE L .ZMAGE“ Položil je svoje vložke in se spet ozrl kvišku. Joane n¡ bilo več tam. Obvladal se je in obsedél. "Vzel je cigareto iz zavitka, ki je ležal zraven njega. Nekdo izmed služabnikov mu je dal ognja. Bil je plešast možakar s trebuhom, v uniformi. »Drugi časi danes,« je Tekel. »Saj,« je rekel Ravie. Možaka ni poznal »Je bilo devetindvajsetega vse drugače —?< »Da.« Ravie ni vedel več, ali je bil devetindvajsetega v Cannesu, ali pa je možak samo tjavdan govoričil. Opazil je, da je prišla štiri, ne da bi bil videl, in se skušal bolj osredotočiti. A iznenada se mn je zazdelo trapasto, da igra tu s par franki, da bi lahko ostal nekaj dni dljè. Čemu pravzaprav? Čemu je sploh prišel eèm? Bila je neka prekleta slabost, drugega nič. To se je počasi, brez glasu zažiralo v človeka in opazil je šele, ko je hotel napeti svoje sile in se je zlomil. Morozov je imel prav. Najboljša pot, izgubiti žensko, je ta, da ji pokažeš neko življenje, ki ga ji moreš nuditi samo par dni. Ona ga bo skušala znova doseči — toda z nekom drugim, ki bo zmožen, da ga ji za irajno preskrbi. Povem j¡. da mora to nehati, je pomislil. V Parizu še bom ločil od nje, preučil ue bo prepozno. Preudarjal je. ali naj bi pri kaki drugi mizi igral dalje. Makoma џ& ni imel več veselja za to. Človek ne sme v malejp po- čenjati tega, кат je počenjal kdaj na veliko. Ozrl se je okrog sebe. Joane ni bilo videti. Šel je v bar in popil čašico konjaka. Nato je odšel na trg Park, da bi vzel voz in se za kakšno uro popeljal naokrog. Ko je hotel pognati voz, je videl, da prihaja Joan. Izstopil je. Naglo se je bližala. »Si se hotel brez mene odpeljati domov?« je vprašala. »Hotel sem se kako uro po gorah voziti in se vrniti.« »Lažeš! Nisi se hotel vrniti! Hotel ti me pustiti tu sámo s tema idiotoma!« »Joan,« je rekel Ravie. »Zdaj boš takoj trdila še to, da eem jaz kriv, da si bila skupaj s tema idiotoma.« »To tudi si! Saj sem samo iz jeze šla v čoln. Zakaj te ni bilo v hotelu, ko sem se vrnila?« »Saj si se vendar s svojima idiotoma domenila za večerjo.« Zdrznila se je za sekundo. »To sem storila samó, ker te ni bilo tam, ko sem se vrnila.« »Dobro, Joan,« je rekel Ravie. »Rajši ne govoriva več o tem. Si se zabavala?« »Ne.« Stala je pTed njim, dihaje, razburjena, burna, v sinji temi mehke noči; mesec ji je bil v laseh in ustnice so ji bile v bledem, drznem obrazu tako temnordeče, kakor bi bile domala črne. Bilo je v februarju 1939 in v Parizu se bo začela neogibnost, počasi, plazeče, z vsemi malimi lažmi in ponižanji in spori; zapustil jo bo, še preden pride do tega, in bila »ta še tukaj in ni bilo več mnpgo 4v- »Kam se pelješ?« »Nikamor. Samó malo naokrog.« »Peljem se s teboj!« »Kaj bosta mislila tvoja idiota?« »Nič. Poslovila sem se že. Rekla sem, da me čakaš.« »Ni slabo,« je rekel Ravie. »Ti si preračunljiv otrok. Čakaj, da zaprem streho.« »Pusti jo odprto. Moj plašč je dovolj topel. In vozi počasi. Mimo vseh teh kavarn, kjer posedajo ljudje, ki nimajo nikakršnega dela, kakor da so srečni in nimajo vzroka za to.« Zdrknila je na sedež zraven njega in ga poljubila. »Prvikrat sem na Rivieri, Ravie,« je rekla. »Bodi usmiljen! Prvikrat sem resnično s teboj in noči niso več hladne in jaz sem srečna.« Izmotal je voz iz najgostejšega prometa in vozil mimo hotela Carlton v smeri proti Juanu les Pins. »Prvikrat,« je ponovila. »Prvikrat, Ravie. In vse vem, kar bi mi mogel odgovoriti, in to nima nič opraviti s tem.« Naslonila se je nanj in mu položila svojo glavo na ramo. »Pozabi, kar je bilo danes! Niti misliti ne smeš več na to! Čudovito voziš avto, veš to? To, kar si pravkar napravil, je bilo nekaj imenitnega. Tudi idiota sta rekla to. Včeraj sta videla, kaj si zmožen napraviti z vozom. Neznanski človek si. Ti si brez preteklosti. Ničesar ne ve človek o tebi. Jaz vem že stokrat več o življenju teh dveh idiotov kakor pa o tvojem. Misliš, da bi mogla dobiti kje kozarec kalvadosa? Po vseh teh razburjenjih nocoj bi ga potrebovala. Težko je živeti s teboj-« Voz je letel po cesti kakor nizko leteča ptica. »Je to prehitro?« je vprašal Ravie.