m rebujemo turizem /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d. d. Velenje ZA VSE NAMENE IN PRILOŽNOSTI NUDI OBČANOM - KOMITENTOM LB SPLOŠNA BANKA VELENJE d.d. GOTOVINSKE KREDITE DO TREH LET IN NAMENSKE KREDITE DO ŠTIRIH LET PO REALNI OBRESTNI MERI ŽE OD 13% LETNO IN Z MINIMALNO PROVIZIJO. UPOKOJENCI IN DRŽAVNI USLUŽBENCI ŠIROM SLOVENIJE DOBIJO KREDITE PO ENAKIH POGOJIH DO DVEH LET. KREDITE ODOBRIMO TAKOJ V VIŠINI KREDITNE SPODOBNOSTI: V VELENJU -ENOTA ŠALEŠKA, MOZIRJU IN ŠOŠTANJU. TEL. INFORMACIJE: VELENJE 063 854-251, INT. 249, 303 IN 289, MOZIRJE 831-392 ALI 831-730, ŠOŠTANJ 881-132. /-------------------------------------------------------------------------------------------~~\ užitek nedotaknjene narave ROGLA IN TERME ZREČE -TO JE DRUGAČNO ŽlVLjENIE !!! Naj poletje ne mine brez Vas! Obiščite Terme Zreče, kjer boste v vseh naših bazenih | odrasli ves dan plavali in uživali ob kosilu že za 1.300 SIT, otroci in upokojenci pa že za 1.000 SIT. Za Vas smo pripravili tudi pakete: NA ROGLI: vikend paket, družinski počitniški paket, tenis paket, počitnice na konjskem hrbtu, senior paket in tedenski aktivni oddih. Za bivanje v depandansi Brinje 10% popusta! V TERMAH ZREČE: vikend paket, tedenski počitniški paket in še program lepote, antisress program in protibolečinski program. Za bivanje v Vilah Terme 10% popusta! NUDIMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA, UPOKOJENCEM PA ŠE DODATNIH 10% POPUSTA POKLIČITE NAS !!! UNIOR TURIZEM, KOMERCIALA, tel. 063/762-451 N*iloVni@» Terme Zreče f||r ^ ' iMimk &MK Sili mm j Obisk državnega 1 sekretarja za turizem 1 Petra Vesenjaka v dolini 7 Kje bodo letos letovali zgornjesavinjski župani 11 :: -L», ' Toni Rifelj: Enoten prostor je dokončna preteklost 12 -ZćMkšiž -&1PP Turistična prireditev Od lipe do prangerja na Rečici je lepo uspela 15 "Dobra volja je najbolja..." je moto Janeza Grobelnika iz Poljan ;Ž- ' ' V M - | ||/./' Državno prvenstvo /XI v gorskem kolesarjenju ^w| na Ljubnem ob Savinji ■iu Urednikov bL, b\a... Prava poletna vročina nas je zajela zadnje dni, kot da bi hotelo vreme nadoknaditi vse letošnje pomladne dni, ki so bili vse prej kot topli. Vroče pa ni samo na soncu ampak tudi v nekaterih uradih, pisarnah in tudi okroglih mizah. Ena takšnih je bila minuli torek v Gornjem Gradu, ko je bilo govora o cestni infrastrukturi in prometu v Zgornji Savinjski dolini. Podrobneje bomo o temi razprave poročali v prihodnji številki, tokrat naj omenim le zanimivo informacijo o usodi ceste Ljubno - Luče, o kateri je bilo v zadnjem času že toliko nasprotujočih si vesti in o kateri pišemo tudi v tej številki. Kot je izjavil predstavnik Direkcije za ceste Republike Slovenije, Anton Šajna, je bil javni razpis za nadaljevanje rekonstrukcije v vrednosti sto milijonov tolarjev umaknjen oziroma storniran zato, ker Ministrstvo za okolje in prostor ni zagotovilo ustreznega deleža sredstev za vzporedno urejanje brežin Savinje. Po predvidevanjih naj bi bil ta dogovor v roku meseca dni le dosežen in takrat bo javni razpis znova objavljen. Vendar takrat s to razliko, da bo šlo za dveletno pogodbo, saj so letošnji roki za pričetek del praktično že zamujeni. Novico je mogoče jemati tako ali drugače, toda kakorkoli jo vrtimo, pridemo do zaključka, da so Lučani in vsi ostali Zgomjesavinjčani še enkrat ostali praznih rok Če bi bil nesramen, bi lahko rekel, da so bili "nategnjeni", in to ne prvič. "Nategujejo" jih oziroma nas že nekaj let in, kot kaže, s tem ne nameravajo nehati. Kajti omenjeni gospod je med drugim tudi povedal, da ima država resne pomisleke v zvezi z gradnjo mejnega prehoda Pavhčevo sedlo, ker naj bi pričakovan tranzitni promet negativno vplival na tamkajšnje okolje. Mislim, ej, a vas to na kaj spominja? Se malo in pojmovali nas bodo kot domorodce v rezervatu, kjer ni dovoljeno nič, naše preživetje pa tako nikogar ne zanima Se najmanj domnevne strokovnjake v Ljubljani. Kdo lahko ob vsem tem še sploh ohrani mimo kri? Povsem pravilno ugotavlja lučki župan Mirko Zamernik, da očitno živimo v državi, ki se ima za pravno, a ni mogoče ničesar doseči s pravnimi sredstvi. Tudi logika, ki je bila ob tej razpravi posredno vržena na mizo, da se ljudje bolj pogosto ubijajo na dobrih cestah (denimo, na mozirski obvoznici) kot na slabih cestah (denimo, na "cesti" Ljubno - Luče), ni nič drugega kot poskus, kako problem minimalizirati do stopnje, ko ni več tako akuten, da bi se zaradi njega veljalo pošteno sekirati. Blagor tistim, ki lahko ob tem mimo spijo. Sicer pa smo, dragi bralci in bralke, precejšen del tokratne številke posvetili turistični problematiki, ki pa je spet, hočeš nočeš, povezana s cesto. Pa smo spet tam... IMPRESUM Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, Nazaije, telefon in fax: 063/832-306, žiro račun: 52810-685-13016. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni zunanji sodelavci: Edi Mavrič, Aleksander Videčnik, Slavica Tesovnik, Ciril Sem. Tisk: Igea d.o.o., Savinjska cesta 2, Nazarje. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 63331 Nazarje, tel. in fax.: 063/832-306. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS št. 23/130-92 z dne 26.2.1992 šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo za naslednje polletje. GOSPODARSTVO RTC Golte V pričakovanju dovoljenja za akumulacijo V rekreacijsko turističnem centru Golte so z minulo rimsko sezono zadovoljni. Snežne razmere so bile bistveno boljše kot prejšnja leta in temu primeren je bil tudi ekonomski rezultat. Seveda pa je nakopičenih problemov iz preteklosti še veliko. Center je star 25 let in je zastarel v prometnem, ekološkem in tehnološkem smislu. Potrebna je temeljita obnova, za katero pa so potrebna sredstva in teh ni dovolj. Depandanse hotela, ki so v lasti različnih lastnikov, so v glavnem prazne in propadajo. Center je zainteresiran, da jih odkupi, saj bi potreboval 500 ležišč, vendar so spet problem sredstva. Po besedah direktorja RTC Golte Marjana Preloga sicer tečejo razgovori z dvema potencialnima poslovnima part-neijema, vendar se zatika pri zakonskih določilih. Podjetje namreč ne more najeti potrebnega kredita v tujini. Za normalno delovanje centra v prihodnje je nujno potreben zasneževalni sistem, ki bi pokrival vsaj dve tretjini smučišč. Zanj pa je potrebno zajetje oziroma akumulacija vode in cevovodni sistem. Ker so Golte krajinski park, se zatika tudi pri dovoljenju za akumu- lacijo, saj je potrebno soglasje zavoda za naravno in kulturno dediščino. Kot je dejal Prelog, so vso potrebno dokumetacijo, ki jo je zahteval zavod, že dostavili in pričakujejo, da bo soglasje in nato dovoljenje izdano. Sicer pa imajo v centru že povsem konkretne razvojne načrte. Zgradili naj bi še eno štirisedežnico in eno dvosedežnico in tako povečali število direktnih dostopov do smučišč na tri. Za boljšo letno sezono naj bi dokončali al-pinetum, kar je tudi v interesu Savinjskega gaja. Marjan Prelog je ob tem opozoril tudi na nekontroliran promet z motornimi vozili v krajinskem parku Golte. Menil je, da je problem nujno urediti na tak način, da bo nekdo pooblaščen za izvajanje določil odloka in da bodo kršitelji tudi kaznovani. Franci Kotnik Zgomjesavinjska obrtno podjetniška zbornica Obrtniki protestirajo Na sedežu Zgomjesavinjske obrtno podjetniške zbornice Mozirje se v zadnjih dneh kar vrstijo protesti in negodovanja obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev zaradi novih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Po novem naj bi namreč obrtniki in njihovi delavci potrjevali zdravstvene izkaznice na izpostavah omenjenega zavoda s predhodno predložitvijo potrdila p plačanih prispevkih. ‘Ne moremo in ne smemo dopustiti, da bodo posledice nerešene problematike (splošne finančne nediscipline) zopet 'padle’ na naše članstvo. Smatramo namreč, da takšen postopek pomeni dodatne administrativne stroške, poti na zdravstveno skupnost pa tudi močno ovirajo delovni proces v gospodarskih subjektih. Takšni ukrepi pa nikakor ne rešujejo bistva problematike, to je splošne fipančne nediscipline, ki je glavni- razlog za nepravočasno plačevanje prispevkov. Nenazadnje pa se sprašujemo tudi o ustavnosti takšnih sklepov!?“ je med drugim zapisano v protestnem pismu, ki ga obrtno podjetniška zbornica naslovila na zavod za zdravstveno zavarovanje. Če bo ukrep dejansko zaživel v praksi, bo to pomenilo, da bodo obrtniki in pri njih zaposleni delavci neke vrste "drugorazredni državljani", tako kot bi to lahko sklepali še po nekaterih drugih kriterijih. Območna gospodarska zbornica Velenje Predsednik upravnega odbora je Borut Meh Minuli torek se je na prvi konstitutivni seji sestal nov upravni odbor velenjske območne gospodarske zbornice, v katerega so bili, kot smo poročali, iz Zgornje Savinjske doline izvoljeni Mirko Strašek, Anton Vrhovnik, Marija Vrtačnik, Franc Benda in Jože Melanšek. Upravni odbor je po obrav- navi in sprejemu pravil GZS - Savinjsko šaleške območne zbornice izvolil svojega predsednika in njegovega namestnika. Predsednik je postal Borut Meh, na funkcijo namestnice pa je bila izvoljena Marija Vrtačnik. Več o sami seji v naslednji številki Savinjskih novic. KF 1. 1NFOLINK - poslovno informacijsko središče Gospodarske zbornice Slovenije in Območna gospodarska zbornica vas vabita, da oglašujete v BORZI ponudb in povpraševanj ter BCC-ju pri evropski skupnosti. Poleg tega nudi INFOLINK poslovne bonitete podjetij, naslove podjetij doma in v tujini, tuje tržne analize ter v zadnjem času tudi elektronsko oglasno tablo GZS (BBS). Več informacij lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, telefon: 063/856-920. 2. GEA COLLEGE razpisuje usposabljanje svetovalcev za področje malega gospodarstva, PODJETNIŠKO AKADEMIJO na ravni NBA, za kar se zahteva visokošolska diploma in eno leto izkušenj ter nov ciklus VEČERNE ŠOLE PODJETNIŠTVA, ki je namenjen usposabljanju podjetnikov in managerjev. 3. Na razpolago imamo ponudbo Južnoafriške Republike ter ponudbe in povpraševanja iz BC centra v Bruslju. 4. Od 19. do 23. oktobra 1995 bo v Barju MEDNARODNI MEDITERANSKI SEJEM prehrane s posebnim poudarkom na mediteranskih prehrambenih izdelkih, kot so: sadje, zelenjava, vložena hrana, olivno olje, testenine durum, mlečni proizvodi, ribe in vino. Sejma se udeležujejo predstavniki evropskih dežel, ZDA ter Kanade. Uprava sejma nudi slovenskim razstavljalcem brezplačni prostor 30 m2 z vso opremo. 5. Vse neto izvoznike opozarjamo na Zakon o subvencioniranju prispevkov za socialno varnost v letih 1995 in 1996, ter na Uredbo o kriterijih za subvencioniranje prispevkov za socialno varnost v letih 1995 in 1996. (Ul. RS št. 37 in št. 39) 6. Majhna podjetja imajo možnost za pridobitev certifikata kakovosti pod ugodnejšimi pogoji, če se vključijo v projekt Kakovost v majhnih podjetjih. 7. Vsa podjetja obveščamo, da se v okviru GZS pripravlja posvet oziroma delavnica na temo NOVA CARINSKA ZAKONODAJA. Delavnica bo organizirana v Velenju, trajala bo predvidoma 4 ure. 8. Obveščamo vsa zainteresirana podjetja, da bo v času od 28.9. do 8.10. v Ljubljani BAVARSKI TEDEN. V tem času bodo potekala posvetovanja, predstavitve bavarskih podjetij in na voljo bo informacijska pisarna bavarskega gospodarstva. 9. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE organizira skupno predstavitev slovenskega gospodarstva na velesejmu v Zagrebu. Predstavitev je sofinancirana. Podatki in prijavna dokumentacija je na voljo na GZS. 10. V VERONI bo od 6.10. do 9.10. sejem naravnega kamna in strojev za njegovo obdelavo. VSE PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA OBMOČNI- ZBORNICI VELENJE, TRG MLADOSTI 2, 63320 VELENJE. TELEFON: 063/856-920. Franci Kotnik Obisk državnega sekretaija za turizem Petra Vesenjaka Organiziranost turizma je Ključna stvar V petek, 30. junija je na povabilo Upravne enote Mozirje obiskal Zgornjo Savinjsko dolino državni sekretar, za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti, Peter Vesenjak. S turističnimi delavci se je pogovarjal o strategiji turizma na državnem nivoju, o organiziranosti turizma na lokalnih nivojih in o turističnih perspektivah doline. Državni sekretar je najprej pojasnil vsebino dela njegovega sekretariata, pri čemer je v grobem predstavil zakonske akte s tega področja, ki so v pripravi ali pa so bili pred kratkim sprejeti. Med prvimi je gotovo najpomembnejši zakon o turizmu, ki bo določal organiziranost in financiranje turizma od lokalnega do državnega nivoja. Predvidoma bo lostna podoba Slovenije. Niso še povsem natančno razmejene pristojnosti med občinami in upravnimi enotami, ko je govora o turizmu. V osnovi naj bi bile upravne enote zadolžene za upravne postopke, občine pa za razvoj turizma. Predsednik Zgornjesavinjske turistične zveze Vojko Strahov-nik je Petra Vesenjaka seznanil s problematiko organiziranosti Peter Vesenjak izdelana kategorizacija turističnih krajev in določena članarina gospodarskih subjektov v lokalnem združenju. Če bo občina tak model potrdila, bo sprejeta v nacionalno turistično organizacijo in bo deležna določenih vzpodbud. 80 do 90 odstotkov zbrane članarine bo ostalo v občini, 10 do 20 odstotkov pa bo šlo na republiko. Jeseni naj bi zaživel nov zavod za promocijo turizma, v izdelavi pa je tudi nova ce- turizma v dolini. Dejal je, da je napredek s sedanje točke mogoč le s profesionalizacijo in menil, da je prav organiziranost ključna stvar za nadaljnji razvoj turizma. Marko Lenarčič je predstavil strukturo turističnih subjektov v dolini, nakar so bili še posebej predstavljeni najbolj značilni subjekti. Božo Plesec je predstavil Savinjski gaj, Marjan Prelog RTC Golte, Gusti Lenar Logarsko dolino in Lojze Plaznik kmečki turizem. Peter Vesenjak se je strinjal s Strahovnikom, da je organiziranost turizma ključnega pomena za njegov uspešen razvoj. K temu je dodal, da se mora po vzpostavitvi osnovne organiziranosti takoj pričeti z realizacijo projekta, ki z razpoložljivimi sredstvi prinese največji efekt v najkrajšem roku. To je potem največja stimulacija za delo naprej. V nadaljevanju je tekla beseda o računalniškem sistemu za individualno informiranje turistov, ki ga pripravljajo v Lučah, o problemu neenakomerne obdavčitve gostincev družbenega in zasebnega sektorja, o lokaciji turističnih informacijskih centrov v dolini in o pričakovani poostritvi dela inšpekcijskih služb. Državni sekretar za turizem si je nato ogledal Savinjski gaj in Logarsko dolino. Franci Kotnik IZ OBČIN Logarska dolina Čistilna naprava predvidoma prihodnje leto Logarska dolina spada v območje Kamniško Savinjskih Alp, ki je z odlokom opredeljeno kot narodni park. S pozidavo v osrčju doline, še posebej pa z dograditvijo penziona Palenk in hotela Plesnik se je količina odpadnih voda povečala v tolikšni meri, da je potrebna izgradnja čistilne naprave. Mnenja o gradnji so bila med posameznimi lastniki objektov dolgo neusklajena, aprila letos pa je bil na pobudo občine Luče in mozirske upravne enote med investitorji v območju Plest - Poljanca vendarle dosežen sporazum, da se v skladu z ureditvenim načrtom, ki je bil sprejet lani, takoj pristopi k sofinanciranju izgradnje čistilne naprave. Nosilec izvedbe projekta je podjetje Logarska dolina d.o.o.. V mesecu maju in juniju je bila pridobljena idejna tehnična dokumentacija, izdelan investicijski program in izdano lokacijsko dovoljenje. Projekt izgradnje kanalizacije in čistilne naprave je bil prijavljen na natečaj za dodelitev sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v Sloveniji. Iz tega naslova naj bi pridobili polovico potrebnih sredstev za realizacijo investicije. Po predvidenem načrtu izgradnje naj bi čistilna naprava v Logarski dolini pričela obratovati aprila 1996. Do takrat pa bodo odpadne vode speljane po obstoječih kanalih in greznicah. Franci Kotnik ZDRAVSTVO Novi receptni obrazci S 1. julijem so zdravniki za predpisovanje zdravil na recept pričeli uporabljati nov receptni obrazec. Lekarne bodo zavarovancem na stare receptne obrazce izdajale zdravila še do konca julija, vendar le, če je bil recept izdan do vključno 30. junija. Receptni obrazci za predpisovanje zdravil v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja so v zgornji polovici poslej obarvani zeleno - "zeleni recept", receptni obrazci za predpisovanje zdravil, ki niso pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa so enobarvni - “beli recept". Za paciente omenjena novost ne predstavlja spremembe pri plačevanju zdravil, predpisanih na recept, seveda z opombo, da farmacevt ne sme izdati zdravila, če je predpisano na starem receptnem obrazcu z datumom po 30. 6. 1995. KF n<; R-ÄR/T co Ali v Zgornji Savinjski res potrebujemo turizem? Takšno vprašanje si je zastavil eden od udeležencev nedavnega razgovora z državnim sekretarjem za turizem. Kar "bogokletno“ ga je bilo slišati, a bolj ko človeku vprašanje odzvanja v ušesu, bolj se tudi sam sprašuje, če je odgovor res enostavno pozitiven. Poglejmo zato za trenutek rezultate ankete, ki jo je opravil časopis Delo. Na vprašanje, kateri vrsti turizma bi morali dati v Sloveniji prednost, so anketiranci odgovorili takole: množičnemu turizmu za vse žepe 33,0%, zdraviliškemu turizmu 17,1%, kmečkemu turizmu 15,6%, ekološkemu turizmu 7,7%, planinskemu turizmu 5,8% itd. Na vprašanje, katero pozitivno plat slovenskega turizma bi morali poudarjati, so anketiranci odgovorili: zeleno naravo 22,1%, urejeno pokrajino 17,9%, naravne znamenitosti 13,8%, razgibano pokrajino 10,2%, kulturno-zgodovinske znamenitosti 9,8% itd. In katero pomanjkljivost slovenskega turizma bi morali najprej odpraviti? 50,2% (!) anketirancev meni, da slabe ceste, 10,3% visoke cene, 10,0% neurejenost in čistočo, 8,4% neprijaznost, 5,7% slabo postrežbo, 3,5% ekološke probleme itd. Denimo, da ste v vlogi turista, ki mu je prišel v roke prospekt Zgornje Savinjske doline. "Doživetje gora, gozdov in voda" piše na njem in čudovite fotografije vas prepričajo, da temu nedvomno mora biti tako. "Neokrnjena narava, to je tisto, kar iščem!", si rečete. Po prihodu v Mozirje, kjer vam kljub temu, da želite samo dvigniti nekaj gotovine v banki, uspe parkirati šele po nekaj krogih skozi trg in še takrat daleč od želenega mesta, se odpravite v Savinjski gaj. Niste razočarani, le ko prebirate knjigo vtisov in preberete stavek: “Iz smeti- šča sem prišel v biser," se vam zazdi, da vam je nekdo ukradel misel. Pot nadaljujete v Nazarje, kjer ob pogledu na dim iz tovarne ivernih plošč doživite pravi šok. “Ali je mogoče, da to ni pravi kraj? Ne, pravi je, saj je tu Vrbovec." Avto brezskrbno pustite z malce odprtimi šipami, da potem ne bo tako vroče v njem, in se odpravite na ogled gradu. Ker je vreme čudovito, jo k frančiškanskemu samostanu mahnete kar peš. Novi šok vas čaka tedaj, ko se vrnete k avtomobilu. Le-ta je namreč dobesedno prekrit z drobnimi lesnimi delci, ki so se vsiljivo nabrali tudi po vseh površinah v notranjosti avta. Tudi pihanje ne pomaga, saj so delci ravno prav lepljivi, da se držijo kot klopi. V Gornji Grad se odpeljete po ozki "zadrečki" cesti, na kateri se nekajkrat le stežka srečate s tovornjakom, ki vam brezkompromisno pripelje naproti naložen s težkimi kubiki hlodovine. Še dobro, da ste jo odnesli samo s tušem peska izpod njegovih koles. V Gornjem Gradu najprej pomislite, da ste obtičali v koloni, nato pa ugo tovite, da so avtomobili pred vami parkirani. Tudi prav. Ogled katedrale vas duševno pomiri. Do Radmirja je vse lepo in prav, ogled mašnih plaščev vas spravi skoraj v tako dobro voljo, kot ste jo čutili zjutraj pred izletom. Toda po prihodu na Ljubno sledi nov šok. Je to sploh cesta? Zgrabi vas, da bi preverili, če na avto karti res piše, da je regionalna, toda nimate časa, kajti vožnja po “cesti" je prava vratolomnost. Ob srečanjih z drugimi vozili večkrat zajamete sapo in nato podzavestno zakolnete, ko pred vami vozečega traktorja s cisterno za gnojnico ne morete prehiteti niti po kilometru vožnje za njim. Zaradi slabe volje in občutka, da ste z vožnjo izgubili precej časa, se v Lučah ne ustavite, ampak se odpeljete naprej proti Solčavi. Da, sedaj mora priti tisto pravo, tista neokrnjenost. Vaša pričakovanja se podrejo kot hiša iz kart, ko vas ob vstopu v Solčavo pričakajo gnile avtomobilske karoserije ob cesti. "Naprej, v Logarsko!" vas žene misel in kmalu ste res na vhodu v dolino. "Aha, tu pobirajo vstopnino. Koliko? Samo petsto tolarjev? Nič več? Dobro," si mislite, saj ste pred tednom dni za ogled krajinskega parka Zgornja Idrijca plačali enkrat več. Logarska je to, kar ste pričakovali. Le preveč je avtomobilov, ki kazijo naravo. Pri slapu Rinka se spet ubadate s problemom parkiranja, še bolj zoprne so težave, ko morate na potrebo. Zgornjo Savinjsko dolino zapustite lačni in žejni, saj so vam prijatelji, ki so bili tukaj pred tremi leti, dobrohotno svetovali, da je primeren lokal za večerjo pametno iskati v Spodnji Savinjski dolini. Kakšno zvezo ima to izmišljeno potovanje z rezultati prej omenjene ankete, porečete. Ima, boste videli. Če vzamemo rezultate kot merodajne, turistov k nam ne bo bistveno več tako dolgo, dokler bomo imeli tako grozne ceste. Visokih cen morda res nimamo, zato pa se razen izjem ne moremo pohvaliti s čistočo in urejenostjo. Tudi neprijaznost in slaba postrežba nam nista tuji, v Nazarjah pa se ubadajo tudi z ekološkimi problemi. Imamo pa marsikaj, kar slovenski turisti cenijo in kar naj bi bilo privlačno tudi za tuje turiste: zeleno naravo (v glavnem), razgibano pokrajino, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti. Če se bo trend turizma nadaljeval v smeri množičnosti za vse žepe, ponujamo obiskovalcem doline kaj malo možnosti, da bi pri nas pustili kakšen tolar. Lahko pa bi iskali tudi priložnost v kmečkem, ekološkem in planinskem turizmu. Toda - ali nam je tega res treba? Ali bo v novih občinah dovolj pravega interesa, da bodo turistični dejavnosti namenile dejansko ustrezen status ali pa se bo vse končalo pri domnevni podpori turizmu? Država bo ponudila model, kdor ga bo sprejel, bo v igri, kdor ne, bo izpadel. In nenazadnje, ali se bodo občine sposobne pogovarjati med sabo o tem, da bodo navzven nastopale kot regija in tako skupaj gradile blagovno znamko Zgornja Savinjska dolina? Zakaj ne bi skupaj ustvarili blagovne znamke, ki bi pomenila zdravo, neokrnjeno naravo? "Pridelano v Zgornji Savinjski dolini“ bi lahko postal pojem za zdrav način prehrane. Dopust v Zgornji Savinjski dolini bi pomenil, da gre za aktiven oddih v zdravem okolju. Seveda pa avtomobili turistov v takšnem okolju ne bi smeli biti prekriti s plastjo lesnih odpadkov in tudi dostop do turističnih točk bi moral biti takšen, da se turisti ne bi bali za svojo lastno varnost. Ali smo se torej pri odločitvi za turizem sposobni odločiti tudi proti vsemu tistemu, kar mu škoduje, medtem ko za državo že tako vemo, vsaj kar se cest tiče, da direktno zavira razvoj doline od Ljubnega naprej? Prepričan sem, da je odgovor na to vprašanje lahko pozitiven le v primeru, če si tudi na predhodno vprašanje, .ali turizem sploh potrebujemo ali ne, lahko odgovorimo enako. Franci Kotnik ^je bo 11 o letos letovali? Kakšna bo letošnja turistična sezona, je ta trenutek še težko reči. Napovedi so eno, dejanski rezultati, ki bodo znani jeseni, pa drugo. Vendarle, obeti so še kar dobri. Če bi sodili po rezultatih ankete časopisa Delo, namerava na poletni dopust več kot polovica Slovencev. Največ jih bo odšlo na hrvaško obalo, bistveno manj kot lani (27%) pa na slovensko obalo (19%). Na tretjem mestu dopustniških ciljev je tujina, na četrtem pa slovenska zdravilišča. Večje kot lani je zanimanje za letovanje na vasi. Kaj pa Zgornjesavinjčani? Za kakšno resno anketo o tem, kje bodo letovali, kajpak ni bilo časa, smo pa o tem povprašali zgornjesavinjske župane. Vzporedno s tem smo jim zastavili tudi vprašanje, kaj pričakujejo od letošnje turistične sezone v njihovi občini oziroma v dolini. Jakob Presečnik, župan občine Mozirje: "Na dopust se odpravljamo v hrvaško Istro, v Umag. Nisem sicer največji ljubitelj dopusta na morju, vendar sem se ’podredil' mnenju večine v družini. Glede turistične sezone v občini Mozirje menim, da bo dobra. Množičen obisk pričakujemo predvsem v Savinjskem gaju, kjer je konica sezone predvidena, kot vsako leto, konec poletja. Tudi sedaj, v prvi polovici poletja, je opaziti porast izletniškega turizma, stacionarnih kapacitet pa je pri nas, z izjemo Golt, malo. Kot mi je znano, je zasedenost teh kapacitet letos na Golteh dobra. Sicer pa kakšnih koreni- tih premikov še nismo uspeli narediti." Ivan Purnat, župan občine Nazarje: "Letos bom skupaj z družino letoval doma, če lahko tako rečem. V načrtu imamo nekaj enodnevnih izletov po Sloveniji, s katerimi bomo nadomestili dopust v klasični obliki. V občini Nazarje za zdaj nimamo kdove kako široke turistične ponudbe, zato tudi letos še ne pričakujemo bistvenega napredka v tej dejavnosti. V prihodnje računamo, da se bodo razmere začele izboljševati, kot je to primer na drugih področjih. V dolini bo obiska, gledano v celoti, gotovo več kot prej, kljub vsemu pa smo še mnogo premalo storili na področju ponudbe." Toni Kifelj, župan občine Gornji Grad: "Letoval bom v južni Italiji, kjer je doma moj tast. Vsako drugo leto se cela družina odpravimo tja na obisk in to združimo z dopustom. Zdi se mi, da je v negotovih časih jadranskega primorja to še najboljša rešitev. Glede na to, da ima dolina v turizmu ogromne možnosti, trdim, da navznoter nismo dovolj organizirani, da bi uspešno nastopali navzven kot regija Zgornja Savinjska dolina. Prav organizacijsko plat moramo zato v prihodnje najprej urediti, da bomo lahko začeli dosegati boljše rezultate." Anka Rakun, županja občine Ljubno: "Na dopust odhajava z možem letos že peto leto zapored v Bohinj. Imava zelo aktiven dopust, saj v dopoldanskem času opravljava planinske ture, v popoldanskem času pa se kopava v Bohinjskem jezeru. Najino prevozno sredstvo na dopustu je izključno kolo. Verjamem, da bo Ljubno letos, še posebej v času Flosarskega bala, dobro obiskano. Žal prenočitvenih kapacitet v občini ni veliko, zato bo stacionarnih gostov pač bolj malo. Več bo torej izletnikov, za katere bomo pripravili pester program različnih prireditev." Mirko Zamernik, župan občine Luče: "Letošnji dopust, kolikor ga bo, bom preživel doma. Glede uspešnosti turistične sezone v naši občini pa imam kar dobre občutke. Interes za pripravo Lučkega dneva je, sodeč po zadnjem sestanku, presenetljivo visok, zato pričakujem, da bo prireditev zanimiva in da bo pritegnila veliko obiskovalcev. Kljub zadnjemu neurju, ki nas je prizadelo, menim, da bo turistov v občini letos več kot v zadnjih letih, kaj bolj konkretnega pa je v tem času težko reči." Franci Kotnik Občinski svet Ljubno poziva in hkrati obvešča vse prebivalce na območju občine Ljubno, da si lahko na sedežu Občine Ljubno, Cesta v Rastke 12, nabavijo slovenske zastave dimenzij 200 X 100 cm. Cena ie 1.000.00 SIT za kos. OBČINSKI SVET LJUBNO Savinjski območni odbor Demokratske stranke Slovenije Poslanski večer z Danico Simšič in Tonetom Peršakom Savinjski območni odbor Demokratske stranke Slovenije je v petek, 30. junija v Delavskem domu v Nazarjah pripravil poslanski večer s poslancema v Državnem zboru Danico Simšič in Tonetom Peršakom. Govora je bilo predvsem o problematiki žrtev vojnega nasilja, sta se pa poslanca dotaknila tudi nekaterih drugih aktualnih tem. Maloštevilnim udeležencem večera je najprej spregovorila Danica Simšič. (Tone Peršak se je zaradi obveznosti v državnem zboru, tega dne se je namreč sprejemal proračun, pridružil kasneje.). Osvežila je spomin na dogodke v lanskem marcu, ko je prišlo do združitve strank v Liberalno demokracijo Slovenije. Takrat so se člani sedanje Demokratske stranke odločili, da ostanejo samostojni. Njihova usmeritev je sredinska in, kot je dejala Simšičeva, ideološko neobremenjena. Demokratska stranka meni, da mora cerkev ostati ločena od države in da verouku ni mesta pri rednem šolskem pouku. Stranka spoštuje vrednote narodnoosvobodilnega boja in meni, da je potrebno končati drugo svetovno vojno in V razpravo se je najprej vključil Janez Štiglic, ki se je v imenu društva taboriščnikov in ukradenih otrok zahvalil Demokratski stranki in njenima poslancema Peršaku in Simšičevi za prizadevanja, da je bil Zakon o žrtvah vojnega nasilja v drugi obravnavi sprejet v bistveno ugodnejši obliki za prizadete v primerjavi z vladnim predlogom. Danica Simšič je ob tem dodala, da najtežje šele prihaja, saj bo jeseni na vrsti še tretja obravnava tega zakona. Razprava se je pretežno vrtela okrog problematike žrtev vojnega nasilja tudi po prihodu predsednika stranke Toneta Peršaka, ob zaključku razgovora pa se je dotaknila tudi vprašanja vključevanja Slovenije v Evropsko skupnost in vračanja gozdov ljubljanski nadškofiji. Tone Peršak Poslanca v državnem zboru Danica Simšič m Tone Peršak ter predstavnik območnega odbora DS, Franc Papež začeti živeti za prihodnost. Vzporedno s tem je potrebno na razumen način rešiti problematiko žrtev vojnega nasilja (taboriščnikov, izgnancev, ukradenih otrok in prisilnih mobilizirancev). Demokratska stranka je prepričana, da sta pravi orožji za ohranitev narodove suverenosti njegova kultura in jezik, zato bi bilo treba kulturi in izobraževanju nameniti drugačen, boljši status. Danica Simšič je tudi opozorila, da Slovenija še vedno nima prave razvojne vizije, zato jo bo skušala pripraviti Demokratska stranka v sodelovanju z znanim ekonomistom dr. Jožetom Mencingerjem. Simšičeva je v nadaljevanju naštela dosedanje rezultate dela stranke v parlamentu, med katerimi je še posebej poudarila spremembe pokojninske zakonodaje. je menil, da vračanje gozdov ne bi bilo dobro, vsekakor pa bi bilo potrebno urediti financiranje cerkve na ustrezen način. Demokratska stranka je zahtevala od vlade odgovor na vprašanje, ali je bilo lastništvo cerkve nad gozdovi predhodno nesporno. Odgovora za zdaj še ni in če ga ne bo, bo stranka predlagala referendum o tem vprašanju. Glede pridruževanja Evropi pa je Peršak izrazil mnenje, da so do nje obnašamo preveč hlapčevsko in da za pridruženo članstvo ni potrebno spreminjati ustave. Ko pa je govora o polnopravnem članstvu, je mogoče z zakonskimi določbami omejiti možnost nakupa zemljišč tujcem na minimum. Tako ima to po njegovih besedah urejeno tudi naša soseda Italija. Franci Kotnik Še o dnevu državnosti V zadnji številki Savinjskih novic smo na strani 9 objavili prispevek o proslavi za Dan državnosti, ki je bila v nedeljo, 25. junija na Rečici ob Savinji. Proslava je sicer res spadala v sklop prireditev Od lipe do prangerja, vendar je treba poudariti, da je bil pobudnik in glavni organizator proslave občinski odbor SDSS Mozirje. Pri organizaciji in izvedbi proslave so poleg Socialdemokratske stranke sodelovali še: Planinsko društvo Rečica, Prosvetno društvo Rečica in občinska odbora Slovenskih krščanskih demokra tov ter Slovenske ljudske stranke. Vsem sodelujočim v programu se organizatorji lepo zahvaljujejo. KF Občinski svet Luče Do proračuna po dolgotrajni razpravi Po formalnem sprejemu dnevnega reda 7. redne seje občinskega sveta so luški svetniki potrdili zapisnika 6. redne in 2. izredne seje sveta. Osrednja in vsebinsko najaktualnejša točka tokratnega zasedanja je bila nedvomno obravnava občinskega proračuna za leto 1995. Dolgotrajni razpravi je botrovala temeljita analiza proračunskih postavk, katere so z malenkostnimi prerazporeditvami sredstev ob glasovanju tudi potrdili in sprejeli. Tako so med drugim vključili v proračun investicijsko postavko za plinifikacijo Luč, pri šolstvu so izglasovali povečan indeks porabe, novost v proračunu občine Luče pa je tudi postavka za razvoj drobnega gospodarstva. Nadalje so določili novo lokacijo za odkupno postajo za živino, katere glavno investicijsko breme naj bi nosila Zadruga Mozirje. Na področju varovanja naravne in kulturne dediščine so proračunska sredstva namenili tudi za obnovo cerkve v Podvolovljeku. Kot rečeno, po maratonski razpravi je bil 86 milijonov "težak" proračun občine za tekoče leto sprejet. V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s poročilom o pobrani vstopnini Logarska dolina d.o.o. za april in maj. Sprejeli so tudi sklep o podaljšanju mandata članom upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč do priprave dokumentov za delitveno bilanco. Pod točko "razno" so luški svetniki sprejeli odlok o podaljšanju obratovalnega časa gostinskim lokalom in v Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu imenovali Albina Moličnika. Svetniki so ponovno razpravljali o problematiki Snežne jame na Raduhi. Ker gre ob tem za vsebinsko globje interese, so se dogovorili, da bodo na naslednjo sejo povabili predstavnika jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda. Edi Mavrič Občinski svet Mozirje Sprejeli poslovnik in proračun Svet občine Mozirje je na 6. seji, ki je bila v četrtek, 29. junija, sprejel občinski proračun, poslovnik o svojem delu in še nekatere pomembne odločitve. Razprava se je seveda v pretežnem delu vrtela okrog postavk letošn- jega proračuna. Poslovnik občinskega sveta, tokrat je bila na dnevnem redu druga obravnava, so svetniki sprejeli brez dolge razprave. Pač pa se je le-ta razvila pri obravnavi predloga proračuna. Njegovo obrazložitev je podal župan Jakob Presečnik. Prihodki mozirskega proračuna naj bi letos znašali dobrih 278 milijonov tolarjev. Dobrih 35 odstotkov tega zneska bo znašala dohodnina, dobrih 45 odstotkov finančna izravnava, ostalo se bo nateklo iz naslova davkov in drugih prihodkov. V razpravi je bilo slišati pripombe, da dobi preveč sredstev borčevska organizacija, da dobijo premalo sredstev politične stranke, da je premalo sredstev namenjenih krajevnim cestam. Ivo Glušič je izrazil mnenje, da je potrebno odboru za proračun, ki ga vodi, dati ustrezne pristojnosti pregleda nad porabo proračunskih sredstev ali pa ga razpustiti. Jakob Presečnik je pojasnil, da je sredstev za vse potrebe premalo, da pa je pričakovati še določena sredstva iz naslova delitvene bilance. Do septembra bo občinska uprava finančno ovrednotila potrebe na področju infrastrukture, ki sta jih posredovali obe krajevni skupnosti. V zvezi s samim proračunom pa je Presečnik opozoril na zakonsko določilo, ki pravi, da proračun predlaga v sprejem župan. Preden je šel predlog proračuna na sejo občinskega sveta, ga je obravnaval omenjeni odbor in vse njegove pripombe so bile upoštevane. Občinski svet je nato proračun sprejel. Naslednja točka dnevnega reda je bila namenjena Vzgo- jnovarstvenemu zavodu Mozirje, ki je svetu posredoval nekaj predlogov. Svetniki so soglašali s predlogom, da se pedagoškim delavcem, ki so napredovali v nazive mentor in svetovalec, izplača ustrezen poračun od 24. aprila dalje. Od 1. septembra dalje se dovoli zaposlitev cele varuhinje v skupini od dveh oziroma treh do sedmih let, če je v oddelku vpisanih 18 otrok. S 1. septembrom se dvigne cena vzgojnega dela oskrbnih stroškov za 15 odstotkov. Od oktobra 1995 dalje se oskrbni stroški vzgojnega dela WZ Mozirje mesečno povišujejo z rastjo življenjskih stroškov. Zavod občino dvakrat letno seznani z dejanskimi cenami vzgojnega dela vrtca in ji s tem omogoči pregled nad cenami. Dosedanjim članom sveta WZ Mozirje, ki zastopajo ustanovitelja in lokalno samoupravo, se podaljša mandat do preklica. Za člana komisije za sprejem otrok v vrtec se imenuje Jelka Kozjak - Jezernik z Rečice ob Savinji. S 1. septembrom se dovoli odprtje dodatnega oddelka dojenčkov v Mozirju in se zanj zagotovi potrebnih 3,7 milijona tolarjev. Občinski svet je nato sprejel sklep, da se sedanjim članom upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč občine Mozirje podaljša mandat za čas od 11. do 30. junija oziroma do priprave dokumentov za delitveno bilanco, nakar se je lotil obravnave problematike požarnega varstva. Ker se nekateri svetniki niso strinjali s predlaganim Poslovnikom o delu odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada občine Mozirje in ker poslovnika predhodno ni obravnavala pristojna komisija, je župan to točko umaknil z dnevnega reda, enako pa je storil tudi s predlogom o imenovanju članov odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada. So pa svetniki v tem sklopu sprejeli sklep o določitvi in organizaciji enot, služb in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč. Svet je v nadaljevanju sprejel tudi začasni sklep o plačah Občinski svet Ljubno Republiška uprava za ceste očitno na njihove večkratne urgence preprosto ne odgovarja, zato bo v primeru zagotovljenih finančnih sredstev sanacijo izvedlo Cestno podjetje Celje. Na podlagi sklepa o razpisu za vzdrževanje občinskih gozdnih cest je bila za izvajalca del izbrana Terezija Burja iz Tera. Ob tem so svetniki jasno opredelili, da je potrebno dosledno kontrolirati izvajanje del. Bogomir Strašek, direktor Kovinarstva Ljubno je prisotnim poročal o poslovanju podjetja od ustanovitve dalje. Trenutno zaposlujejo 110 delavcev, lastninsko preoblikovanje pa bo po njihovem predvidevanju končano do konca leta. Svetnikom je bila predstavljena tudi situacija, ki se navezuje na dolg tega največjega ljuben-skega podjetja. Odločanje o tej za obstoj podjetja akutni temi so prestavili na eno naslednjih sej, vsekakor pa na podlagi izdelanega terminskega plana in načina vračila dolga. Vsebinsko najpomembnejša točka tokratnega dnevnega reda je bila zagotovo obravnava in sprejem proračuna za tekoče leto. Svetniki so se temeljito dotaknili predlaganih postavk, vendarle so predlog proračuna, ki je vreden dobrih 109 milijonov z malenkostnimi fina- in nadomestilu plač poklicnim in nepoklicnim funkcionarjem in članom delovnih teles občine Mozirje. Na podlagi tega sklepa bodo svet niki za eno sejo prejeli približno 9.500 tolarjev neto sejnine. Ob zaključku seje je občinski svet na podlagi razpisa v uradnem listu za vzdrževanje gozdnih cest na področju občine Mozirje za leto 1995 izbral javno podjetje Komunala Mozirje. Franci Kotnik nčnimi prerazporeditvami sprejeli. V nadaljevanju seje so imenovali odbore za gospodarske javne službe in komunalno infras trukturo (predsednik Franc Štiglic), v komisijo za raziskavo množičnih pobojev in dvomljivih procesov so bili imenovani Ivan Nerat, Franc Poličnik in predstavnik ZB NOV, nadzorni odbor pri občinski upravi pa sestavljajo Darja Dobovičnik, Franc Brglez in Martin Pušenjak. Tajnik občine je svetu poročal o prijavi na razpis Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Gre za pridobivanje sredstev za elektrifikacijo treh kmetij v Planini in Teru, ter za rekonstrukcijo križišča v Rastkah in modernizacijo dela ceste Rastke - Planina. Svetnik Rajko Pintar je sprožil vprašanje o prodaji občinskih prostorov nad Ljubljansko banko v Mozirju, županja je občinski svet seznanila z denacionalizacijskim postopkom premoženja družine Maizenowitsch in o predlaganih sklepih Vzgoj novarstvenega zavoda Mozirje. Do priprave dokumentov za delitveno bilanco so podaljšali mandat Upravnemu odboru sklada stavbnih zemljišč in imenovali Tatjano Jeraj za članico komisije za sprejem otrok v vrtec. Edi Mavrič "Pod streho" tudi ljubenski proračun Svojo 8. redno sejo so ljubenski svetniki zastavili s sprejetjem zapisnika prejšnje seje in sicer v predlaganem besedilu. Pri nerešenih vprašanjih so ugotovili, da še vedno ni bil realiziran sklep o sanaciji plazu na obvoznici Ljubno. Luče ob Savinji Neuije povzročilo veliko škodo V Lučah se v zadnjih dneh sprašujejo, komu so storili kaj žalega, da se je (skoraj) vse obrnilo proti njim. Kajti poleg neurja, ki je povzročilo znatno gmotno škodo, je kraj dobesedno pretresla vest, da je sicer že objavljen javni razpis za nadaljevanje gradnje ceste Ljubno-Luče storniran. Luški svetniki so v letošnjem občinskem proračunu cestam namenili kar največ sredstev, kolikor jih je glede na možnosti bilo mogoče. Neurje, ki se je razbesnelo minuli teden, pa je "pobralo" praktično celoletna sredstva za ceste. Samo škoda na gozdnih cestah znaša okrog 12 milijonov tolarjev, medtem ko ocene zaradi zemeljskih plazov ta trenutek še ni. Pričakuje pa se, da bo tudi ta znesek približno enak prvemu. V neurju je bilo prizadeto predvsem območje Podveže in dela Krnice. Še posebej močno je bila poškodovana cesta proti Podveži, znova pa je svoje naredil Fitezov plaz, ki je odprta rana vse od neurja pred petimi leti. Nujna sanacijska dela so sicer stekla takoj, vendar se vsega s sredstvi iz občinskega proračuna ne bo dalo storiti. Potrebna bo širša pomoč, Lučani pa se sprašujejo, na koga sploh še lahko računajo. Kajti država se do njih obnaša tako mačehov- Ljubno ob Savinji sko, da to presega že vse meje korektnosti. Zadnji dokaz temu je dejstvo, da je Ministrstvo za promet in zveze storniralo že objavljen razpis za nov odsek ceste Ljubno - Luče v vrednosti 100 milijonov tolarjev. Po zadnjih informacijah naj bi ta denar porabili le za nujna sanacijska dela na obstoječi cesti. "Kdo nam tako nagaja?" se sprašujejo v Lučah, župan Mirko Zamernik pa se celo sprašuje, če ni morda on sam komu trn v peti. "Če je tako, sem pripravljen takoj odstopiti, toda bojim se, da rešitve ta poteza ne bi prinesla." To prav gotovo drži, v Ljubljani pač ne čutijo "moralnega mačka" zaradi tako neposlovnega odnosa do vseh, ki jim nadaljnja izgradnja ceste ogromno pomeni. Kaj torej storiti zdaj? Morda bo torkova okrogla miza o prometu v Zgornji Savinjski dolini prinesla kakšen odgovor. Franci Kotnik Priprave "flosarjev" v polnem teku Letošnja 35., jubilejna različica flosarskega bala bo po obljubah in delovni vnemi organizatorjev skoraj gotovo zasenčila dosedanje bolj ali manj posrečene predstavitve ljubenskih turističnih delavcev. Poleg obilne in pestre športne ter kulturne palete dogodkov bodo na Ljubnem pripravili okroglo mizo "o ol-carjih in flosarjih". Na njej bodo sodelovali priznani strokovnjaki dr. Angelos Baš, Ivan Juvan in dr. Drago Meze. Poleg tega bodo predstavili 150 let staro vinsko trto na kmetiji pri Flu-derniku, večer domačih pevcev, godcev, folklore, igralcev in še marsikaj zanimivega za oči in ušesa. Flosar-ski bal naj bi bil po novem tudi praznik občine Ljubno, zato načrtujejo svečano sejo občinskega sveta, gasilci bodo predali svojemu namenu nov dom in še bi lahko naštevali. Seveda ostane osrednji dogodek bala udiranje flosa s tradicionalnim krstom, katerega nameravajo prikazati v nekoliko prenovljeni obliki. Edi Mavrič OBČINA LJUBNO POJASNILO V občini LJUBNO so najemniki grobov na pokopališču na Ljubnem in v Radmirju po sklepu občinskega sveta prejeli položnice za plačilo najemnine za leti 1994 in 1995. Letna cena najema je valorizirana glede na inflacijska gibanja in znaša 1.750,00 SIT letno za samski in 2.600,00 SIT letno za družinski grob. Sredstva so strogo namenska in se bodo uporabila izključno za vlaganja v urejanje obeh pokopališč. Gornji Grad Na obisku v Avstriji Pred kratkim se je na obisku v sosednji Avstriji mudila delegacija občine Gornji Grad na čelu z županom Tonijem Rifljem. Namen obiska v občinah Pliberk in Globasnica je bil predvsem v navezovanju stikov z možnostjo nadaljnjega sodelovanja. Po vsestransko vzajemnih pogovorih s predstavniki občin in ostalih institucij so se dogovorili za skorajšnje sodelovanje na kulturnem polju in pomoči avstrijske strani pri pridobivanju raznih soglasij na področju gospodarstva. Predstavniki gornjegrajske občine so obisk izkoristili za ogled osrednje bančne hiše v Pliberku, kjer so jim predstavili možnosti najema kredita tudi za naše državljane. Le tega dodeljujejo na podlagi jamstva matične banke in na hipoteko premoženja. Pri ogledu tipične avstrijske kmetije so se seznanili z velikimi težavami, s katerimi se z vstopom v Evropsko unijo spopadajo avstrijski kmetje. Tema, ki bo zagotovo ob slovenskem vključevanju v evropske integracije še kako zanimiva, predvsem pa potrebna vsestranske osvetlitve. Turistični del obiska so izkoristili za ogled znanega turističnega centra, katerega lastniki so bratje Rutar, znani koroški Slovenci in celo gornjegrajski rojaki. Edi Mavrič Lj'ubno ob Savinji Asfaltiranje ceste v Savino Zemeljska dela na občinski cesti, ki povezuje omenjeni zaselek s Florjanom in naprej do Gornjega Gradu, so opravili z lastnim delom in sredstvi krajani sami. Gre za dva kilometra ceste, na katero je vezanih 16 kmetij. Letos načrtujejo cesto pre- plastiti z asfaltno prevleko, kar naj bi po predračunski vrednosti znašalo sedem milijonov tolarjev. Od tega bo s strani občine zagotovljena polovica sredstev, ostalo naj bi zopet primaknili krajani sami. Edi Mavrič KRESNIČKE I Človek združuje razdvojenost lastne usode na j j izkušnjah preteklosti in sanjah prihodnosti. Sedanjost j j je zgolj hip, ki v zaznavnosti usode ne obstoja. Edi Mavrič - Savinjčan j Toni Rifelj, župan občine Gornji Grad Enoten prostor je dokončna preteklost Pol leta življenja v novih občinah je za nami. Za kakršnokoli globalno oceno je verjetno še preuranjeno, res pa je, da se vedno jasneje kažejo profdacije zgornjesavinjskega prostora. Občine, ki so nastale iz enovite mozirske, na podlagi bolj ali manj jasne volje ljudi, se po začetnem konstituiranju šele začenjajo zavedati vloge, ki jim je bila z uvedbo lokalne samouprave dodeljena. Pri tem seveda ne gre zanemarjati specifiko prostora in skupnih stičišč, ki se bodo na nek način ohranila tudi v bodoče, seveda na drugih temeljih in drugačni organiziranosti. O tem in še čem smo se pogovarjali z županom občine Gornji Grad. SN: Gospod župan, po dogovorjenem ključu ste vodili prvo polletno koordinacijo županov Zgornje Savinjske doline. Kako ocenjujete ta, v nekem smislu, porodni čas? Rifelj: Reči moram, da smo se v začetku srečevali tedensko, brez pravih izkušenj, vendar z bolj ali manj jasnimi cilji. V prvih mesecih leta ali, če hočete, našega županovanja smo veliko posvetov na ravni ministrstev obiskovali skupno. V zadnjem obdobju smo se srečevali manj. Sami veste, da je bilo potrebno postaviti občinsko upravo, kar je bilo za nemoteno delo in tekoče servisiranje občanov prioritetna naloga. S postavitvijo na lastne noge so začele občine reševati probleme vsaka zase, kar je navsezadnje smisel lokalne samouprave. SN: Kje so po vaši oceni pogledi najbližji skupnim interesom, oziroma na katerih točkah se kaže možnost nadaljnjega povezovanja? Rifelj: Eno je, kar si kaže dopovedati, namreč - enoten zgorn- jesavinjski prostor je preteklost. Spremenjene razmere se odražajo v lastnem in ne več skupnem i evanju predvsem finančnih zadev. Vprašajte župane in občinske svete, vsak je zavezan prvenstveno svojim mejam, če seveda malo karikiram novonastalo situacijo. To pa seveda ne pomeni, da se občine ne bodo povezovale v skupnih ciljih, ampak samo na izhodišču posameznega reševanja zadev. SN: In kaj to pomeni konkretno? Rifelj: Že marca smo se po posvetovanjih dogovorili, da ostanejo v skupnem financiranju zavodi za zdravstvo, zobozdravstvo, lekarniško dejavnost in Vzgojnovarstveni zavod. Seveda bo potrebno določene stvari ob tem opredeliti na novo, kar se bo uredilo z ustanovitvenimi akti. Ostale zveze in združenja smo prepustili društvom in organizacijam, ki se morajo same dogovoriti o možnosti in smiselnosti bodočega skupnega imenovalca. Vendar poudarjam, vse mora biti dogovorjeno in potrjeno s strani osnovnih združenj. SN: Imate občutek, da se zadeve ne odvijajo v to smer? Rifelj: Poslušajte, samo na- ivnežem ni jasno, da želi Mozirje še naprej ohraniti sedeže in nasledstva bivših zvez, kar je pokazatelj težnje po nadvladi. Tak primer je ZKO, ki se je sama oklicala za Zgornjesavin-jsko, potem gasilci, ki nikakor ne dojamejo razlike med zakonom in nekakšnimi sklepi gasilske zveze in še bi lahko našteval. Ob tem bi želel povedati, da sam mozirski župan stvari ne potencira in želi korektne dogovore. Bi pa rekel še to, če dovolite. Nekateri, ki imajo ob tem lastne interese, nas razglašajo za nekakšne razbijače, šoviniste in ne vem, kaj še vse. Dejstvo je, da želimo delati z lastno glavo na podlagi interesov. Niti trenutka ne zapiramo možnosti nadaljnih povezovanj, celo krepko in resno razmišljamo o njih. Nikakor pa ne pristajamo na avtomatsko nasledstvo zatečenega stanja. Tudi Gornji Grad in vse ostale občine imajo določene reference, na podlagi katerih bi lahko in, prepričan sem, tudi bodo uspešno koordinirala določene interesne dejavnosti. Da zaključim z eno besedo, centralizacijo in nadvlado je potrebno razbiti. SN: Ob vsem tem je prvo in očitno najaktualnejše vprašanje nadaljnjega obstoja Komunale, ki je kot javno podjetje v lasti vseh petih občin. Rifelj: Okoli Komunale je bilo prelitega že veliko in preveč črnila. Zadeve so skrajno resne, saj se pojavljajo problemi na vseh nivojih. Dejstvo je, da takšne Komunale, kot jo poznamo ta trenutek ne bo več. Kot dokaz temu naj navedem najnovejši zahtevek za povišanje sto- ritvenih cen, ob tem, da sta občini Mozirje in Nazarje osvojili različno ceno komunalnih storitev. To pa je na tako majhnemu prostoru enostavno nevzdržno. V Gornjem Gradu se ogrevamo za varianto, po kateri bi poenostavili sistem cen. Kakorkoli že, Javno podjetje Komunala je pred nujno reorganizacijo. Za našo občino pride združevanje v poštev samo na področju odlagališča in odvoza odpadkov. Po našem predlogu naj bi organizirali režijski obrat in ostalim ponudili sodelovanje na tem segmentu. Na potezi je občina Gornji Grad, ki mora dodeliti koncesijo. Upam, da b na tem področju prevladala pamet, saj realizacija z dobro cenovno politiko in organizacijo ni nemogoča. Vse ostale stvari, kot so vodovod, kanalizacija, vzdrževanje stanovanj naj bi prešlo v pristojnosti občin. SN: Koordinacijo med župani bo do novega leta vodila županja občine Ljubno ob Savinji. Rifelj: Gospa županja je sposobna ženska, ki ve, kaj hoče. Želim ji obilo uspešnega dela tako v sami koordinaciji, kot pri vodenju občine Ljubno ob Savinji. SN: Hvala za razgovor. Edi Mavrič SLS SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA OBMOČNI ODBOR LJUBNO ob Savinji organizira tradicionalno SREČANJE KMEČKIH DRUŽIN v nedeljo, 23. julija 1995 ob 10. uri pri cerkvi sv. Primoža na Ljubnem. Letošnje srečanje posvečamo 5. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Med nami bo tudi dr. Janez PODOBNIK, poslanec Državnega zbora in predsednik programskega sveta pri SLS. Po sv. maši in kulturnem programu bo dovolj časa za sproščen pogovor in zabavo v prijetnem okolju. Dobro voljo prinesite s sabo, za ostalo poskrbimo mi! Od lipe do prangerja "Vsaka vas ima svoj glas." 16. turistična prireditev Od lipe do prangerja je s svojim pestrim programom obiskovalcem približala kraju lastno noto. Prikaz udejstvovanja krajanov Rečice, njihovih zanimanj in ustvarjalnosti je dopolnil razvedrilni program. V dobrem tednu se je zvrstilo veliko prireditev in kar štiri odlično pripravljene razstave. Pet filmov iz opusa slovenskega režiserja Franceta Štiglica, katerega korenine segajo na Rečico, je gledalcem osvežilo spomin na dobri, stari slovenski film. Petkov večerni program se je odvijal v prostorih OŠ Rečica. Otvoritev planinske in lovske razstave ter koncert dueta Corona so bile "teme" večera. V prvem delu programa je predsednik Alojz Šimenc ml. predstavil delo in razvoj Lovske družine Rečica, vse od jeseni 1951, ko je bila ustanovljena, pa do današnjega dne. Prvi predsednik lovske družine je bil Jože Repenšek, v času ko je le-ta štela 18 članov in zavzemala območje 3.000 hektarjev. Leta 1957 je število članov naras lo na 20 in predsedniško mesto je pripadlo Milanu Repenšku. Tri leta kasneje je bila postavljena lovska koča na Stonu. Lovci vzdržujejo tudi okrog 5.000 metrov lovskih poti. Za popestritev je poskrbelo pet Štajerskih rogistov. Povezovalka programa Branka Podlesnik je napovedala "drugi del": govor predsednika Savinjskega MDO PD Martina Aubrehta. Ena od bistvenih zanimivosti gotovo sega v leta 1892 in 1893, ko je bil Ston proglašen za najlepši vrh v Karavankah, v Mozirju. V tistih časih so vrhovi slovenskih gora in planin nosili nemška imena. Prvi Utrinek z lovske in planinske razstave načelnik planinskega odseka Zgornje Savinjske doline je bil leta 1891 takratni nadučitelj v Gornjem Gradu, Fran Kocbek. Društva, kot jih poznamo danes, so bila zasnovana šele v letih po drugi svetovni vojni. 15-letnica planinskega društva Rečica je izzvenela ob ponovnih zvokih rogistov. Sledil je ogled obeh prostorov, v katerih sta bili odlično pripravljeni razstavi. Po 21. uri se je pričel koncert dueta Corona. Duet sestavljata Agata Šumnik Zgonec - vokal in Dušan Kranjc - klaviature. Večer je zazvenel v glasbenem duhu. Glasbenika iz Velenja sta za ljubitelje izbrane glasbe posnela kaseto. Za svojo inter- pretacijo sta prejela številna priznanja, med njimi tudi Korenovo plaketo na Ptujskem festivalu. Po končanem koncertnem delu sta večer dopolnila še s plesno glasbo in večer na Rečici se je počasi končal. Po petkovem ženskem nogometnem turnirju so v soboto dopoldne igrali svoje igre otroci, pod večer pa se je pod trško lipo zbralo precejšnje število ljudi. Napovedovalec je preletel dogajanje preteklega tedna in napovedal goste večera. Na prizorišče so prispele tri konjske vprege in pripeljale goste: Stanko Kovačič, Darka Atelška, Jakoba Presečnika, Vido Orlovič in predstavnike Goričkih klantošev. Sl Čestitke Vide Orlovič in Jakoba Presečnika za najboljše zgornjesavinjske želodce Prva je nastopila glasbena skupina Gorički klantoši, ki jo je predstavila Marija Ri-toper. Vokalna izvajalca pesmi sta 83-letni Sandor Bencik in približno polovico mlajša Dragica Belak-Mavčec. Folklorna skupina iz Zg. Petruneč je zaplesala sklop preko sto let starih svatovskih plesov. S preprostostjo oblačil in plesnih korakov iz nekdanjih časov so navzoče popeljali v vzdušje ljudskega izročila. Stanka Kovačič je z glasbeno spremljavo in v živo odigrano harmoniko Darka Atelška odpela nekaj pesmi. Njen glas je segel predvsem do src malo manj mladih poslušalcev. Recepti predelave mesa v zgornjesavinjski želodec gredo iz roda v rod, vendar pa male skrivnosti "velikih mojstrov" ostanejo doma. Predsednica turističnega društva Rečica Vida Orlovič in župan občine Mozirje Jakob Presečnik sta najprej podelila nagrade za likovna in literarna dela osnovnošolcem, nato pa priznanja najboljšim izdelovalcem zgornjesavin-jskega želodca. Suhomesnati izdelek Jožeta Marolta iz Mozirja je pri ocenjevanju zbral največ točk. Sicer pa so priznanja jamstvo za kakovost. Malo pred 21. uro so Zasavci “zavrteli" plesalce. Težko pričakovan ognjemet s pričetkom ob 10.50 uri pa je poglede prisotnih uperil v razsvetljeno nebo. V nedeljo so se po 15. uri na nogometnem igrišču na Rečici odvijale šaljive igre med zaselki. V sedmih disciplinah so sodelovale ekipe Pobrežij, Sp. Rečice, Dol Suhe, Poljan in Rečice. Vsaka igra je imela predpisano garderobo. Največkrat so jo sestavljali klobuk ali ruta, predpasnik, škornji ipd.. Merjenje moči pri vlečenju vrvi je potekalo s presledki preko celega popoldneva in je skupaj z močnim soncem ogrelo tako tekmovalce kot tudi aktivne opazovalce. Slednji so z bučnim spodbujanjem prenašali energijo na akterje in verjetno tiči del uspeha ekip tudi v tem. Kot se je izkazalo na koncu, so imeli največ moči, vztrajnosti ali tehnike predstavniki Pobrežij, ki so bili podobno uspešni tudi v ostalih disciplinah. Pri hitrostnem sestavljanju slike Rečice so sodelovali otroci do 15 let. Kot se spodobi, so sliko najhitreje sestavili domačini. Sestavljanje in razstavljanje voza je od tekmovalcev zahtevalo minimalno starost 15 let, klobuk, škornje in predpasnik. Največ točk so zaradi vloženega jollyja dobili tekmovalci iz Sp. Rečice. Medtem, ko se je ena ekipa ukvarjala z vozom, je dekle iz druge ekipe privezano na "pranger" (steber) s škafom lovilo vodo, ki sta jo sotekmovalca prav tako s škafoma metala čez visoko ograjo. "Mokro pa vendar veselo," bi rekli tekmovalci iz Poljan, ki so dosegli največ točk in jih še oplemenitili z jollyjem. Dekleta so z usti lovila jabolka na gladini vode v velikem škafu. Najspretnejša je vsakdanjih opravilih. Tekmovalec je moral zabiti po en žebelj na vsako stran kratkega hloda in ga z ločno žago prežagati čez sredino. Nevajeni tega opravila so se precej namučili, kaj hitro pa sta svojo nalogo opravila predstavnika Poljan in Pobrežij. Največ točk in prvo mesto so osvojili predstavniki Pobrežij, sledile pa so ekipe Rečice, Sp. Rečice, Poljan in Dol Suhe. Vsebinsko bogat program je ponudil vsakomur nekaj. Potrebno je bilo veliko truda, priprav in mnogo zagnanih Močni Pobrežani bila tekmovalka Pobrežij. Dekleta in fantje so z rokami na tleh in nogami v zraku vozili samokolnico. Odločilna je bila hitrost tekmovalcev Pobrežij, ki sta zabeležila najkrajši čas. Na koncu so se fantje pomerili tudi v praktičnih krajanov, da je prireditev uspela. Gotovo je mogoče pripraviti še pestrejšo in kvalitetnejšo turistično prireditev in na tem bodo Re-čičani prihodnje leto tudi delali. Slavica Tesovnik Foto: TOP Mozirje Predstavitev delovanja občine V sejni sobi občine Mozirje je bila minuli ponedeljek predstavitev delovanja občine, pri kateri so sodelovali njeni najodgovornejši predstavniki z županom Jakobom Presečnikom na čelu. Poleg župana so pri predstavitvi sodelovali tudi predsednik občinskega sveta dr. Anton Jezernik in predstavniki v svetu zastopanih strank mag. Ivo Glušič (SKD), Andrej Presečnik (SLS), Karel Kopušar (LDS) in Marja Je-žovnik (SDSS), ki so hkrati tudi nosilci odgovornih funkcij v samem svetu. Tema predstavitve je bila v največji meri vezana na pred nedavnim sprejet občinski proračun in na veliki investiciji v negospodarstvu (osnovna šola na Rečici ob Savinji in športni objekt pri osnovni šoli Mozirje), ki se pospešeno pripravljata. Objekta naj bi se pričela graditi že prihodnje leto. Več o vsebini predstavitve delovanja občine pa boste lahko prebrali v naslednji številki SN. KF ORGANIZACIJE 70 let GD Grušovlje Vedno pripravljeni priskočiti na pomoč Prijetno prazničnost in spoštljivost do jubilantov, gasilcev iz Grušovelj, je bilo čutiti ob praznovanju njihovega jubileja. Sedemdeset let delovanja društva je spoštljiva številka, saj vemo, da so prav gasilci s prostovoljnostjo, množičnostjo in Jakob Presečnik in predstavnika krajevne skupnosti in gasilske zveze so namenili grušoveljskim gasilcem zahvalne besede za minulo delo z jasno vzpodbudo pri nadaljevanju humanega poslanstva. Iz kronike je razvidno, da je Častni gostje tesno povezanostjo z ostalimi prebivalci nekakšna gonilna sila razvoja. Osem gasilskih društev iz Zgornje Savinjske doline se je pridružilo jubilantom ob njhovem prazniku, župan občine Mozirje na slovesnosti bilo društvo ustanovljeno jeseni 1925. leta in sicer iz povsem človeške potrebe organiziranega pristopa nudenju pomoči potrebnim. Josip Lužnik, Anton Veršnik in Franc Kolenc so bili tisti, ki so postavili temelje za ustanovitev društva. Zagnanost in delovna vnema sta bili vseskozi vodilo grušoveljskim gasilcem, kar se je lepo manifestiralo ob raznih akcijah in gradnjah ter dograditvah. Zaradi vedno novih potreb so bili v teh letih kar nekajkrat primorani obnavljati in širiti gasilski dom. Prav ob letošnjem jubileju so vse sile zastavili v nakup avtocisterne. Specifične razmere jih že dolgo silijo v razmišljanje o tovrstni investiciji. Društvo samo z 71 člani zalogaju seveda ni doraslo, zato računajo na pomoč vseh, ki se zavedajo temeljnega pomena gasilske službe. Ob tem pa seveda ne pozabljajo na velik po- men izobraževanja in dela z mladimi. Gasilci iz Grušovelj se zavedajo, da potrebujejo ljudi, tako kot ljudje potrebujejo njih. Medsebojna povezanost jih krepi in dela močnejše. Tembolj, ker so majhna društva še bolj odvisna od podpore ljudi. V tem pa je poslanstvo, ki poleg specifične gasilske odvisnosti veže skupne niti sodelovanja. Vse zahvale in podeljena priznanja so bila ob tej priložnosti samo nadgradnja in skromna zahvala za minula prizadevanja. Rezultati njihovega dela so trajnost in ponos njih samih in vzor tistim, ki prihajajo v gasilske vrste. Edi Mavrič, foto: TOP Gozdarski dan v Logarski dolini V petek, 7.julija smo se prvič v letošnjem letu zbrali člani Savinjskega gozdarskega društva na tradicionalnem gozdarskem dnevu. Lep poletni dan je pričakal preko 40 udeležencev v Logarski dolini, kjer nas je najprej pozdravil in nam predstavil solčavske in lučke gozdove Tone Kladnik. Z Bogomirjem Supinom, petinosem-desetletnim gozdarjem iz Luč smo spregovorili o zgodovini gospodarjenja z gozdovi v Zgornji Savinjski dolini. Potem smo si ogledali gozd med novim hotelom in kampom, ki mu ugaša njegova nekdanja funkcija pridobivanja lesa in postaja rekreacijski gozd. Avgust Lenar, revirni gozdar nam je predstavil svojo vizijo razvoja tega gozda, ki smo jo z različnih strani osvetlili v razgovoru. Nato smo se podali po novi Poti po Logarski dolini, ki sta nam jo predstavila snovalca njene vsebine: Lojz Lipnik in Marija Sodja Kladnik. Malo utrujene in žejne nas je na križišču poti s cesto počakalo osvežilo v obliki piva. Potem pa spet pot pod noge do planine Logarski kot, kjer smo zaključili dan s prijateljskim srečanjem. MSK Lovska razstava na Rečici ob Savinji Dobro pripravljena lovska razstava je presenetila ljubitelje narave. Prikazane so bile lovne živalske vrste in zavarovane živalske vrste. Eksponati so bili postavljeni v posnetek naravnega okolja. Ogledali smo si lahko tudi izbor najzanimivejših lovskih trofej. Lovska družina je na ta način lovska družina organizirala raz-imenitno predstavila svojo dejavnost, ki ni samo lov, ampak predvsem gojitev divjadi in tudi skrb za ogrožene in redke živalske vrste. Pohvaliti je treba dobro organiziranost lovcev, saj se za tako razstavo skriva ogromno prostovoljnega dela. Želimo si, da bi se tradicija lovskih razstav nadaljevala. V prihodnjih letih bi bilo primemo, da bi vsako leto ena stavo, na kateri bi bil razstavljen izbor trofej odstrela prejšnjega leta vseh lovskih družin. V pripravo trofej vložijo lovci veliko dela in prav škoda je, da jih ne vidi široka javnost. Hkrati bi lahko predstavili analizo odstrela in organizirali razgovor o tej temi. Na razstavi bi tudi predstavili eno ali nekaj živalskih vrst, S slikovnim in pisnim gradivom. MSK Ü NASI OBRAZI Dobra volja je najbolja... Redki so ljudje, ki izžarevajo toliko dobrega razpoloženja, kot je to Janez Grobelnik, čevljar, jermenar, režiser, član številnih društev, sedaj pa upokojenec. Živi v Poljanah nad Rečico in je še vedno dejaven v raznih organizacijah in priložnostni govornik na raznih slovesnostih. Skratka, gre za, dejali bi lahko, univerzalnega človeka. Rokodelstva se je izučil pri mojstru Klas-niču na Rečici. Potem ga je zaslužek peljal v Solčavo, kjer se je zaposlil v čevljarski zadrugi in jo kmalu tudi vodil. Ko so jo ukinili, je postal mojster, ki je zaslovel po dobrih čevljarskih storitvah. Pisalo se je leto 1956. Solčavo je doživljal kot svoj kraj in zato se je vsestransko vključil in nenehno razmišljal, kaj bi se dalo še narediti, da bi kraj zaživel. Imel je dobre sodelavce, med njimi je bil gotovo organizacijo, kjer se bo članarina plačevala s frakeljnom močnega... Morda je bilo to vodilo, da smo pričeli z Vinarsko! Pa smo dobili našo pustno prireditev. Leta 1965 smo prvič stopili pred gledalce in bičali razmere v kraju in tudi širše... Seveda, to ni bilo po godu nekaterim, ki bi lahko bili tudi kdaj na prangerju, pa so se pritoževali, tako smo dobili uradni "pregled", toda to nas ni odvrnilo od naše Vinarske. Že kar prvo leto so menili, da je treba Miška v Solčavi leta 1965. SSjijo z leve: Jože Krivec-Skarper, ihik-Pft^teu»®, Frang Oiejf- Rezarjev. Čepijo z leve: Jože Krivec-idi Vestlr, Rezika Selišnlk-Kijevčeva ip Ivan Grobelnik, kapelnik. eden glavnih Valent Vider, krajevni kronist in publicist. Pa še so bili ljudje, ki so ga spodbujali, da je prevzel prvo režijo leta 1957. Tedaj so igrali Vdovo Rošlinko, tako se je začelo njegovo kulturniško delovanje. Leto kasneje so ga poslali v režiserski tečaj in igre so se kar vrstile... Grobelnik obuja spomine -bralne vaje smo imeli kar v moji delavnici, tam smo pripravljali kulise in vse potrebno za igre. Vsaj toplo je bilo, drugje pa takega prostora nismo imeli. Ja, še celo miličniki so pri igrah sodelovali! Mladih je bilo tedaj malo, pač odraz tistega časa. Pa smo razmišljali, kaj neki bi pripravili za pusta, saj so drugi kraji po Dolini že imeli svoje prireditve, mi pa nič. V kraju je bil vedno pripravljen kaj spiti Štebetov, trdil je, da je treba postaviti na noge sestaviti ugleden orkester, ki bo spremljal prireditve ob pustu. Sestavili smo ansambel Vinarska, v njem pa ni bilo niti enega, ki bi znal igrati, zato smo posneli na trak skladbo, mi pa smo se na vse pretege napihovali. Kapelnik sem bil sam, pa ni bilo preveč naporno, niti strokovno se ni bilo treba naprezati. Ljudje so pa le uživali. Pripravili smo besedilo prisege za člane Vinarske, ki se je pričelo takole: 'V imenu Janeza in Štefana ne bom pil samo čiste vode...". Pravilom Vinarske je moral biti vsak član zvest. Ko so zamenjali stari dinar za novega, so si ga na odru močno privoščili, pa ni bilo prav, kmalu bi se to slabo končalo. Posebno ženske so se rade pritoževale glede poslovanja Vinarske, saj so bili lahko člani le moški, ja, enakopravnosti tu res ni bilo! Grobelnik je tudi odličen pripovedovalec. Rad pove, kako so bili rečiški pevci na pogrebu neke rojakinje v Novi Gorici pri Zagrebu. To je blizu letališča. Ko je slavnostni govornik poveličeval pokojnico, je prigrmelo letalo, pa je zamahnil proti njemu in dejal "neka proide ovaj" in prenehal govoriti. Tako se je to ponavljalo vsakič, ko je letalo letelo nad pokopališčem. V Glinu je bil jermenar, Grobelnik je to delo opravljal vešče in v veliko zadovoljstvo tistih, ki so želeli slišati kakšno "izvirno". Pa je nekoč naneslo, da je moral šivati zavese za podjetje. Stroj je imel doma, pa je enostavno preselil delovno mesto v Poljane, na vrata pa napisal "delam za podjetje doma". Seveda so njegovi sodelavci to dejstvo sprejeli kot eno od mnogih domislic Grobelnika. Pa je šlo za res! Leta 1988 se je upokojil. Od tedaj živi s krajem in sodeluje pri vseh pripravah za izboljšavo razmer na Rečici in v okolici. Ko so potrebovali vodstvo odbora za ceste in telefonijo, . so enoglasno menili, da bi to lahko bil Grobelnik. Ljudje pa so dejali, saj njemu nihče ne odkloni... Tudi sedaj ne počiva, polne roke dela ima. Saj marsikaj popravi, kar bi sicer morali zavreči. Loti se vsega in to vedo ljudje, ki mu od blizu in daleč nosijo v popravilo stvari, ki bi jih drugje sploh ne naredili oziroma popravljali. Morda bi kdo dejal, da se je končno nemirni duh umiril, pa se ni, Grobelnik in njegova družica se pogosto podajata na pot, marsikaj si ogledata in dobro koristita svoje prevozno sredstvo, da jima ni nikoli dolg čas. Tudi to je umetnost življenja. A. Videčnik Pošljite pozdrav z letovanja! Dragi bralci in bralke Savinjskih novic! Kamorkoli se že odpravljate na dopust, pišite nam! Najbolj izvirne in duhovite pozdrave bomo objavili in jih nagradili z majico Savinjskih novic! Naj se otroci Pisanje in govorjenje o prometni varnosti otrok se skoraj vedno sprevrže v očitke odraslim, staršem, voznikom in vsem ostalim, zakaj niso storili več za varnost svojih in drugih otrok. Naj ta prispevek ne izzveni v tem smislu, ampak naj bo le opozorilo in napotek v času, ko so prevozi otrok v osebnih avtomobilih zaradi dopustov še posebej pogosti. OTROK - POTNIK V AVTOMOBILU Zelo pomembno je, da se voznik, ki upravlja avto, zaveda, koga prevaža. Dojenčke, ki so v avtu položeni na zadnji sedež, že pri lažjem zaviranju lahko vrže naprej ali vstran in pri tem se pogosto poškodujejo, predvsem po glavi. Starejši otroci, ki se že dobro zavedajo okolja, so krajši čas pozorni na vožnjo, vendar se ne zavedajo, kakšna nevarnost jim preti. Običajno se hitro utrudijo in kmalu med vožnjo zaspijo ter tako postanejo nezavarovani potniki v vozilu. Še bolj nevarno je, ko otroci zaradi boljšega opazovanja vožnje stojijo za voznikom ali celo na zadnjem sedežu, saj jih lahko vrže naprej ali celo katapultira skozj vetrobransko steklo. Poškodbe otrok, ki v avtu doživijo prometno nezgodo, so žal pogosto take, da ostanejo vse življenje invalidi. ZAVEDAJTE SE NEVARNOSTI! Edina dobra rešitev je namestitev otroškega varnostnega sedeža, ki mora biti čvrsto in natančno po navodilih izdelovalca pritrjen v avto, otrok pa mora biti v njem tudi pripet, pas pa ustrezno zategnjen. A sama namestitev sedeža še ni dovolj, saj je treba izbrati pravi sedež glede na velikost oziroma starost otroka, sedež pa mora biti tudi kakovosten. Različni modeli vozijo varno! sedežev imajo različne prednosti in pomanjkljivosti. Kateregakoli že imamo, vsaj za manjše otroke je priporočljivo, da sedež namestimo tako, da otrok gleda v obratno smer vožnje. S tem so možnosti za poškodbe manjše. Za večje otroke, nad 18 kilogramov telesne teže oziroma do 150 centimetrov telesne višine, uporabljamo podstavke ali ta-koimenovane jahače. Namestimo jih na običajni sedež v avtomobilu in otroka pripnemo s tritočkovnim varnostnim pasom, ki je že vgrajen v sedež. NEKAJ NAPOTKOV ZA VOŽNJO OTROK Ko vozite v avtomobilu otroke, mora biti vaša vožnja še posebej uglajena. Prizadevajte si voziti čimbolj tekoče, brez naglih zaviranj in pospeševanj. Tako se bo otrok bolje počutil in lažje prenašal vožnjo. Poskrbite, da bodo vrata ob otrokovem sedežu zaprta tako, da jih ni možno odpreti z notranje strani. Pri dolgih potovanjih se večkrat ustavite za počitek. Med postankom morate otroku seveda omogočiti, da odide iz avtomobila. Še posebej pri vožnji v vročih dneh morate imeti vedno na voljo tekočino za pitje. Priporočljivo je, da otroka med vožnjo zaposlite, da mu čas hitreje mine. Če je le možno, poskrbite, da otrok na zadnji klopi ne bo sam. Igra v dvoje je zanimiva, sopotnik na zadnjem sedežu pa lahko enostavno pobere igrače, ki padejo na tla. Če je otroku rado slabo, ga poskušajte zaposliti z igrami, ki usmerijo njegovo pozornost na notranjost avtomobila. Avto vedno ustavite tako, da otrok izstopi na površino za pešce in ne na cesto. KLIK! TA DROBEN KLIK, KI GA SLIŠITE, KO PRIPNETE VARNOSTNI PAS, JE VEZ Z ŽIVLJENJEM. NAJ SE OGLASI TAKOJ, KO POSADITE OTROKA V OTROŠKI SEDEŽ IN KO SEDETE V AVTO! ŽIVLJENJE JE V VAŠIH ROKAH! Franci Kotnik Vir: Publikacija Otrok v avtu, Ljubljana 1995 Lani v Sloveniji več rojstev kot smrti Konec lanskega leta je živelo v Sloveniji 1,989.477 stalnih prebivalcev. Lani se je rodilo 19.464 otrok, umrlo pa je 19.359 oseb. Rodilo se je torej 105 oseb več, kot jih je umrlo in prav manjšemu umiranju, 3,3 odstotka manj kot leto poprej, gre pripisati omenjeni presežek. Število rojstev se v Sloveniji še vedno zmanjšuje. Medtem ko se je leta 1990 rodilo še 22.368 otrok, se jih je leta 1992 19.982 in leta 1993 19.793. Kako se v posameznih slovenskih občinah trudijo za svoj prirastek, je moč ugotoviti iz števila otrok starih do sedem let. Teh so imeli konec lanskega leta največ v občini Železniki (10,57 odstotka prebivalstva občine). Na drugem mestu je bila občina Gorenja vas Poljane (10,36%), na tretjem občina Šentjernej (10,14%) itd. In kje najdemo zgornjesavinjske Podolševa občine? Občina Gornji Grad je na 16. mestu (9,22%), občina Luče na 18. mestu (9,12%), občina Mozirje na 22. mestu (8,96%), občina Nazarje na 33. mestu (8,65%) in občina Ljubno na 35. mestu s 8,63 odstotki do sedem let starega podmladka. Po tem merilu so bistveno za nami občine Šoštanj (8,42), Šmartno ob Paki (8,37%), Kamnik (8,35%), Velenje (7,69%), Žalec (7,58%), Celje (6,68%), najmanjši prirastek pa so imeli v zadnjih letih v občini Osilnica (3,98%). Franci Kotnik Na obisku pri Bukovniku Čudna so pota človekova in tudi v naglici vsakdanjih opravkov se včasih najde minuta za obisk bolj oddaljenih oziroma odmaknjenih znancev. Takšen primer je tudi najvišje ležeča kmetija na Slovenskem, pri Bukovniku v Podolševi. 1.327 metrov nadmorske višine ima prag hiše, v kateri poleg gospodarja Vilija Oše-pa živijo še žena Jelka, Na posestvu, velikem 66 hektarjev, imajo največ dela z gozdom, imajo pa tudi 7 glav živine. 12 kilometrov Redki so trenutki, ko se lahko Bukovnikova družina v polnem številu zbere okoli domače mize hčerka Karmen in sin Vilko. Vilijeva mati Rozalija je oskrbnica doma na Grohotu, tokrat smo jo po srečnem naključju našli doma, kjer so praznovali Vilkovo prvo obhajilo. do Solčave je dolgih že poleti, da o zimi sploh ne govorimo. Veliko zdravja in uspeha pri gospodarjenju v nezavidljivih pogojih želimo tudi v prihodnje! Ciril Sem Dom upokojencev Polzela 5 let četrtkovih srečanj Nedvomno je življenje upokojencev enolično, dolgočasno, naveličano. Poležavanje, posedanje s postelje na stol, sprehodi po kratkih poteh ob lepem vremenu; to je v glavnem vse, kar te v domu dočaka vsak dan, če in dokler si toliko zdrav, da se lahko sam premikaš. Čeprav je okoli tebe vedno nekaj ljudi, si v glavnem sam, brez sogovornika. So pa tudi druge težave, ki ti onemogočajo stik s sočlovekom. Kar lepo število je že hudo naglušnih, mnoge je zadela kap, tako da ne morejo govoriti, ali pa so izgubili spomin in nimajo o čem govoriti. Na srečo pa je le še nekaj takih, ki so sposobni medsebojnega sporazumevanja. In za tiste srečnike so v domu organizirali četrtkova srečanja! Imenovana so tako, ker so od vsega začetka dogovorjena na isti dan - četrtek. Ta srečanja so sedaj že pet let, kar je častitljiv jubilej, o katerem pa se že splača pogovoriti in pobahati in seveda tudi proslaviti. In kako to izgleda? Trenutno smo zbrani v štirih skupinah ob deseti uri. Najprej se pogovorimo o novicah, ki so od prejšnjega četrtka aktualne, predvsem domske novice, pa tudi iz zunanjega sveta, da ne postanemo preveč izolirani. Nato sledi glavna tema, ki je lahko iz različnih področij življenja: o praznikih, o starih in morda že pozabljenih šegah in običajih, o delu, itd. Ko je glavnega dela konec, sledi razgovor. Mnogi vendarle imajo kaj dodati iz svojih dolgoletnih izkušenj. Pogovor daje z uvodnim delom kar lepo zaokroženo celostno podobo obravnavane vsebine. Ob petletnici pa smo se spomnili tudi tistih, ki so se za vedno poslovili od nas... Seveda bi bilo nehvaležno, če bi se ob tej priliki ne spomnili vseh tistih, ki skrbijo za organizacijo teh srečanj, za obdaritve ob rojstnih dnevih, za izlete, itd. Domski socialni delavki Marinki Povše, ki drži glavne niti v svojih rokah, pridejo ob četrtkih na pomoč socialna delavka iz centra za socialno delo v Žalcu. To so naše resnične prijateljice, ki prihajajo na obisk k tistim varovancem, za katere so skrbele že prej, na njihovih domovih, in jim potem priskrbele varno zatočišče v upokojenskem domu. Poznamo jih kot neumorne, neutrudne, pozorne, da je kaj. Graščinsko skupino Čebelica vodi Tatjana Pogorelčnik, ki nam je organizirala tudi ogled Planinske rože v Žalcu. Prav radi pa se skupinam pridružita tudi že upokojeni delavki s tega področja, Kristina Kočevar iz Prebolda in Anica Repnik iz Pariželj. Tako smo vsi skupaj, radi se imamo in veselo zapojemo. Da pa ne bo zamere, ne smemo pozabiti tudi skupin za samopomoč v novi stavbi. Tu delujejo kar tri skupine pod vodstvom Marinke Povše, Lidije Volovšek in Irene Potočnik. Da pa je bilo ob petletnici vendarle drugače, nas je obiskala citrarka iz Zabuk-ovice, ki je lepo uglasila naše petje, da se je kar dobro uglašena pesem oglasila med domske stene. Pa tudi črna kavica in vinski čaj sta se prilegla, da je kaj! Z omočenimi grli se pač lažje poje, kajne?! Bomo učakali tudi 10-letnico? Ivan Vodušek LOVSKA DRUŽINA GORNJI GRAD VABI NA NAJCENEJŠO VESELICO V DOLINI 22.7.1995 OD 20. DO 02. URE IGRA GLOBUS BAND ZA LOVSKE SPECIALITETE POSKRBLJENO fcovite m si žago. -15% popu-, naročnini, in zahvalah - sodelovanje v nagrS žrebanjih organizirajo TURNIR PRVAKOV zscrnie$a\inishih lis v malem m at metu. kj bo v soboto.. 22. iuliia 1995 ob 17. uri . ■ na igrišču..,^ Nazarjah. Turnir bo potekal po pokalnem sistemu (na izpadanje), udeležili pa se ga bodo prvaki lig v malem nogometu iz Bočne, Gornjega Grada, Ljubnega, Luč, Mozirja, Nazarij, Radmirja in Šmartnega ob Dreti. Ekipa, ki bo osvojila naslov prvaka Zgornje Savinjske doline v malem nogometu, bo prejela pokal v trajno last in majice Savinjskih novic, pokala pa čakata tudi 2. in 3. ekipo. Vsi ljubitelji nogometa, vabljeni na ogled zanimivih tekem 22. julija v Nazarjah! Tabor ljubezni in dobrote med Korošci v Fiesi Da, to je pravi naziv za čudovite dneve, ki jih je organiziral Center za socialno delo iz Žalca, za rejniške družine s svojega področja. Bile so tu matere - rejnice in njihovi otroci -rejenci. Kar za poln avtobus se nas je nabralo, ko smo se v Žalcu vkrcali. Otroški živ žav, nakladanje prtljage, vse je bilo hitro opravljeno. Se enkrat je skrbna voditeljica gospa Irena, direktorica Centra, preverila, če so vsi pripravljeni že na sedežih. Nato je motor zarohnel, barka na kolesih je zaorala po razritem asfaltu. Nekoliko turobno vreme ni obetalo nič dobrega, vendar nas je Tatjana Pogorelčnik tolažila, da se je še zmeraj zjasnilo, kadar je ona vodila izlet. In imela je prav. V Fieso smo prispeli v lepem, sončnem dnevu. Bilo bi dolgočasno govoriti kaj več o potovanju, morda le to, da smo se celo od Trzina do Vrhnike prebili v sorazmerno kratkem času. Po zasedbi ležišč v domu slovenjegraških otrok je sledilo kosilo, nato pa kratek počitek. Potem pa v Piran, kjer nas je pričakala ribiška barka, ki je za dobri dve uri postala plavajoči dom. In tu je bilo pravo presenečenje, ribiška posadka nam je spekla ribe. Pač svojevrsten užitek, ki ga mi, trdni zemljani, pač redkokdaj doživimo. Zraven pa neprestano petje razposajenih potnikov. Pa tudi te prijetne krožne vožnje je bilo konec. Domislica tabora je bila v tem, da smo se vsi udeleženci tabora lotili iste zaposlitve, skupnega dela vseh generacij od najmlajše 2-letne Maje do upokojenca v 85. letu starosti. Pa je uspelo. Plakati, potiskatne majice, poslikani mali krožniki. In navsezadnje se je med temi izdelki našlo tudi nekaj zelo lepih kosov, ki bi tudi poklicnemu umetniku ne bili v sramoto. Veličastno pa je bilo doživetje glasbenega večera, ki sta ga vodila profesorja glasbene šole v Domžalah Miro Novak in Miran Juvan. Iz posameznih zvenov se je razvila prava poplava zvokov, melodij in napevov - a najlepše pri tej paradi je bilo to, da smo vsi prepevali, radostno, sproščeno. Pa je Miran pokazal nekaj svojih klovnovskih nastopov. Skratka, bil je imeniten večer, rožmarin je dehtel v cvetju, morje rahlo šumelo, v strmi breg pa pripeta terasa z razigranimi ljudmi vseh starosti. Tudi v petek zvečer smo doživeli presenečenje. Iz koprskega doma upokojencev sta Tone Kladnik in njegova soproga Branka pripeljala mlade, ki enkrat tedensko prihajajo v dom k upokojencem in jim pomagajo po svojih močeh. In tudi ti mladeniči in mladenke so sama poosebljena dobrota in ljubezen do sočloveka. In po kratki predstavitvi se je spet oglasila skupna pesem iz vseh prisotnih grl, nekateri pa so tudi zaplesali, pa je bilo radosti za vse. Skoda le, da so se gostje morali kmalu vrniti. Da ne bom predolg: lepo je spoznanje, da so še dobri ljudje na svetu, ti rejenci, ki nimajo svojega pravega doma, so pravi dom dobili pri teh dobrih rejnikih. Ne samo oskrbo, hrano in streho, ampak pravo družinsko vzdušje ter starševsko ljubezen. In naše spremljevalke: Lidija, Tatjana, Živa, Irena, ena sama poosebljena skrb, razumevanje za vsakega posameznika in celoto. Pa naj ne zamerijo tiste, ki jih nisem omenil. Smo pač bili premalo časa skupaj, pa še to razbiti po skupinah. Pridnim Korošicam v kuhinji tudi vsa zahvala in pohvala. Žal poznam samo imeni Ivan, ki je bdel mad vsem dogajanjem in skrbel za red, in Tončka, upokojena medicinska sestra, ki je z vso strokovnostjo in ljubeznijo skrbela za dobro zdravstveno počutje. Pa mamice rejnice, in očetje rejniki - sama čudovita združba dobrih ljudi. Jedro tabora pa so vendarle rejenke in rejenci, predvsem je bil tabor zaradi njih. In vam povem, tako lepo vzgojenih in prijaznih ter vljudnih, ljubeznivih in ustrežljivih otrok in mladeničev še nisem videl. Kako spretno so V petek, 16. junija so se zbrale družine naših varovancev na igrišču, da bi s svojim delom in čutom do narave sodelovali v mednarodnem projektu ob evropskem letu varstva narave. Projekt poteka po celi Sloveniji na pobudo založbe najlepših slikanic EPTA. Družine naših malčkov smo povabili v ta projekt z namenom, da bi skupaj z nami poiskali tisto, kar je še ostalo od ljubezni in skrbi do narave. Otroci bodo začutili to brez moraliziranja skozi vzgled in lastno aktivnost. Na naše srečanje je vsaka družina prinesla vsaj eno rožico, katero so skupaj posadili v zaboje ali na gre- se vrteli s pladnji po jedinici, kako hitro so opazili prazno košarico ali roko, ki se je stegovala po solniku, pa ga ni dosegla. Le tako nadaljujte, ne bo vam žal. Izražam željo tudi vseh drugih udeležencev, da bi podoben tabor prihodnje leto ponovili v isti sestavi. Za letošnjega pa vsem organizatorjem najlepša hvala! Na srečno snidenje v Fiesi! Ivan Vodušek vorili, da bomo zanje skrbeli do jeseni oz. zime. Vsak otrok bo svojo sadiko negoval in zalival, da bo postala res njegova prijateljica. Po končanem sejanju so otroci in starši izražali svoje občutke in se poigravali s slikanjem z akvareli v mokro podlago. Ob tem so se sprostili in uživali ob prelivanju barv. Za konec smo se posladkali še s sladoledom in se razšli z željo, da bi se še večkrat srečali ter da bi negovali naše odnose tako, da bi zacveteli kot posajene rožice. Malčki DE Mozirje s svojimi "vrtnaricami“ Praznik cvetja “V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje, za vse tiste velike in male, ki še verjamejo vanje..." Ivan Minatti V lepe cvetoče sanje še prav gotovo verjamemo v našem vrtcu, saj smo letošnje šolsko leto v treh skupinah DE Mozirje (medvedki, pikapolonice in metuljčki) zaključili s praznikom cvetja. dico, jih zalili in se dogo- Martina: "Vsak dan jo bom pridno zalivala, da bo kmalu zacvetela." V SPOMIN Franc PANČUR 2. julija 1995 smo se na vaškem pokopališču v Lučah poslovili od Franca Pančurja, prijatelja - pevca, dolgoletnega člana Prosvetnega društva Luče. Nekaj bolečega zaskeli v naši zavesti, ko se seznanimo s kruto resnico smrti. S tesnobo v srcu se zavedamo praznine v naši sredini, zavedamo se, da bomo pogrešali njegovo vestno in požrtvovalno delo, njegov globoki glas, ki ga je več kot tri desetletja gojil za aktivno prepevanje pri Moškem pevskem zboru Blaž Arnič v Lučah. Vedno je bil pripravljen sodelovati in nikoli mu ni bilo žal časa, ki ga je žrtvoval za pevsko dejavnost. Spominjali se ga bomo tudi kot harmonikarja, ki je s svojim instrumentom in svojo dobro voljo razveseljeval krog ljudi v svoji bližini. Franc nam bo ostal le spomin, spomin na dragega prijatelja, ki je pustil svoj pečat lučki pevski dejavnosti. Prosvetno društvo Luče Veselo z najmlajšimi Skozi vso leto so bili naši malčki deležni poslušanja pravljic v Knjižnici Mozirje pod vodstvom Ivane Žvipelj, ki si je prizadevala razveseliti male glavice z zanimivim pripovedovanjem pravljic. Ves teden so se naši otroci veselili torka, da bodo lahko odšli v knjižnico poslušat novo zgodbo in si pogledat novo risanko ob Ivanini razlagi. Starši otrok se Ivani Žvipelj in- Knjižnici Mozirje najiskreneje zahvaljujemo. Zaključek celotnega udejstvovanja pravljic pa je bil nepozaben dogodek v pekarni Miš Maš v Mozirju. Malčki so si smeli ogledati, kje se peče kruh, žemljice, kifeljčki in keksi. Kako pa se keksi delajo, so lahko preizkusili kar sami. V pekarni so jih čakale “kepe" pripravljenega testa za kekse in Janez Petrovič jim je pokazal, kako se pecivo dela. Otroci so z modeli hiteli delati kekse, katere so v pekarni tudi spekli. Na koncu smo se vsi skupaj spočili, popili sok in zapeli nekaj pesmic. Pečene kekse pa so malčki v knjižnici ponosno pokazali in ponudili svojim staršem. Hvala Janezu Petroviču in pekarni Miš Maš za nepozaben dogodek. Hvaležni starši Žrtev klateških psov Dogodek, ki ga bom opisal, se je sicer zgodil že lani oktobra, pa vendar ni izgubil aktualnosti, ker se podobne stvari še vedno dogajajo, vendar žal niso dokumentirane. Tega dne je gospa Fužirjeva iz Kolovrata nad Mozirjem iz vinograda pod hišo zaslišala presunljive glasove, ki so izdajali hudo stisko. Ker ni vedela, za kaj gre, je seveda odhitela pogledat in pretresena obstala pred grozljivim prizorom. Na robu vinograda, sta dva potepuška psa, pri živem telesu vlekla kožo s povsem onemoglega srnjaka! Ko sta jo psa opazila, sta pobegnila v gozd, gospa pa je nemudoma obvestila našega lovca Mira Finkšta, ki je po prihodu ubogega srnjaka vendarle rešil neznosnih muk. Srnjaka je odnesel do gospodarja lovske družine, kjer sta ga tudi fotografirala. Lovci smo v različnih ča- snnisih največkrat nrikazani zaveda, da izguba hišnega čuvaja in prijatelja, predstavlja za prizadetega hud udarec, vendar bi se tudi lastniki psov, ki jih neodgovorno puščajo, da se nenadzorovano podijo naokoli, morali zavedati, da smo lovci dolžni skrbeti za divjad, ki je družbena last in imamo tudi zakonsko pravico, da posežemo po skrajnih sredstvih! Se posebej velja opozorilo v tem času, ko imajo srne mladiče! Zdrava odrasla srna zlahka zbeži pred psom, drugače pa je, če se pri gonji združita dva ali več psov, kar se tudi ponavadi dogaja, saj je pes potomec volka, ki lovi ravno na ta način. Nekaj tednov, ali celo mesecev star mladič, na tudi ored enim samim kot brezobzirni pokončevalci nedolžnih psov, ki sicer nikoli ne preganjajo divjadi in so se le slučajno malo oddaljili od gospodarja, pa so to že plačali z življenjem. Lovci, pa tudi drugi, pa dobro vemo, da temu pogosto ni tako! Večina lovcev se psom, nima veliko možnosti! Na koncu prosim vse lastnike psov naj si pozorno ogledajo fotografijo, preberejo te vrstice in se zamislijo, saj bomo le tako mogoče dosegli, da bo takih žalostnih prizorov vendarle manj! Viktor Lukše ZGODOVINA IN NARODOPISJI Piše: Aleksander Videčnik V Podvolovljeku stoji cerkev sv. Antona. V starejših virih navajajo polno ime, Sv. Anton na Jezeru. Seveda je ljudstvo hitro našlo legendo, ki utemeljuje "tisto" o jezeru. Pravijo, da je vse do cerkve segala voda in izgledalo je, kot da je cerkev res sredi jezera. Pa je živel v teh krajih možakar, ki je samotaril in je iz dolgega časa pričel klesati skalo pod in onkraj cerkve, ki je zapirala vodi pot v dolino. Baje se je dneve in noči čulo klesanje daleč naokrog. Nič ne povedo, kako dolgo je mož klesal, da si je voda našla pot izpred cerkve v dolino, toda odtekla je, to Pijanca in fantek Dva pijanca sta kolovratila nekoč okoli Tirskega gradu. Ura je odbila polnoč, temno je bilo in "strašno" mirno. Ko prideta do ruševin, se je iznenada pojavil pred njima kakih šest let star fantek, ki je, komaj da sta ga videla, spet tako nenadno izginil. Baje ju je prevzel tak strah, da sta jo jadrno ucvrla v dolino. Pastirica pri starem gradu Nekoč je pasla neka pastirica svojo čredo pod ruševinami gradu. Bilo je lepo mirno vreme, na nebu ni bilo oblačka. Iznenada pa zasliši deklica glas, ki je veleval "rosi, rosi se". Seveda je to mladenko zbegalo, saj ni vedela, kaj naj besede pomenijo. V tem se je glas še nekajkrat ponovil. Ko je razmišljala, ali naj zbeži ali vedo povedati. Tudi ime možakarja nihče ne pozna. Nekateri pa trdijo, da je klesal dobri palček, ki je hotel pomagati ljudem, da bi voda ne delala škode na poljih. Turki v Lučah Stari ljudje so vedeli povedati, da so Turki večkrat plenili po Lučah in okolici. Okoli teh dogajanj je veliko zgodb. Toda Bogomir Supin je povedal nekaj, kar doslej še ni bilo zapisano. Ko so namreč kopali za ogrevanje v cerkvi v Lučah, so naleteli na številna okostja. Ljudje so takoj sklepali, da morajo ta okostja pripadati pobitim Turkom. Druga resnica pa je, da so ob tej priliki našli "žerh". Grobnica je pod zemljo nekako na koncu cerkvene ladje. Prostor je velik kakih 4 krat 6 metrov in je zelo vlažen. Po opravljenih delih so odprtino spet zaprli oziroma zakopali. Cerkev in Turki Farno cerkev sv. Lovrenca v Lučah so legende povezovale z vpadi Turkov v te kraje. Baje so prihajali preko Kodeljevega hriba. Ko so spet enkrat pridrli s Koroške v Luče, so se napotili v cerkev, kjer so pred oltarjem krmili konje in tako žalili čustva vernikov, domačinov. Ti so sicer bežali pred njimi in potem našli izropane domove. Baje je prišla čez Turke, ki so tako onečastili farno cerkev v Lučah, huda božja kazen - dobili so ogromno uši, ljudje pa so bili veseli in jim od srca želeli, da bi jih uši ujedle. Pesem Radegunde Pred potresom, leta 1895, je cerkev v Radegundi bila posvečena sv. Vidu. Tedaj je to Legende o gradovih ostane, se je spet oglasilo "ko bi se bila v rosi umila nesrečnica, bi rešila mene in pridobila veliko bogastvo. Tako pa bo moral zrasti oreh za zibel, v kateri bo odrastel otrok, ki me bo rešil". Ljudje so pripovedovali, da bi bilo že dovolj, če bi pastirica le takrat potegnila z roso po obrazu... Huda prikazen Ko so nekoč okopavali na njivi pod gradom, so slišali močan šum, kot bi nekdo tekel mimo v gozd. Mislili so, da drvi divji prašič, toda bolj ko so si ogledovali okolico, manj so videli. Govorili so o prikazni, čeprav niso ničesar videli. Prelažnikova kašča Zapisovalec legend opisuje, kako da je poslednja hiša pod kalskim gradom Prelažnikova. Kdorkoli je v tej kašči spal, je doživljal čudne noči. Baje je najmanj trikrat slišal klic, ki ga je vabil v grad. Seveda se je vsak bal slediti vabilu in tako pač ni nihče postal bogat, kajti legenda pravi, če bi kdo le šel v grad, bi rešil zakleto grofico in postal bi zelo bogat. Zanimivo pa je, če je v kašči spalo več ljudi hkrati, ni bilo slišati glasu. Grad v Goltah Trdosrčni graščak Blizu sedanje cerkve sv. Radegunde je nekoč stal gradič, ki je bil last Vrbovških. V gradu so živeli najemniki, ki so hudo grdo ravnali s podložniki. Veliko huje kot sami vitezi. Le nekaj malega od gradu je bil oddaljen kmet Keber. Kmetija še danes stoji. Keber je bil pokončen mož in se ni bal najemnika v gradu. Vedno je grajal njegovo rav- bila znana božja pot. V prvi kapeli pa je odprtina, ki naj bi imela zdravilno moč. Bilo je treba položiti glavo na odprtino in tedaj se je iz globine oglasila glasba. V ljudskem izročilu se je reklo "Radegunda poje". Baje je to pomagalo proti hudemu glavobolu. Domačini vedo povedati, da prihaja iz globin v kapelo topel zrak. To je čutiti ob hudem mrazu, ko tam okoli ni nikoli snega ali ledu. V okolici Ljubnega je nekoč živel nehvaležni sin, ki z materjo ni hotel spregovoriti besede. Mati ga je ogovarjala, toda on je trdovratno molčal, niti ni povedal, zakaj se tako obnaša. Pa mu je nekoč mati vsa zagrenjena rekla "ti ne govoriš z menoj, tvoji otroci pa ne bodo s teboj". Baje se mu je res rodil sin, ki je ostal vse življenje mutast. nanje in se mu zoperstavljal, kjer je le bilo mogoče. To je seveda graščinskega zelo jezilo, zato se s Kebrom nista mogla trpeti. Nekoč pa je najemnik hudo pretepel nekega podložnika in ga nato zaprl v grajski stolp. Tedaj je Keber zagrozil, da čaka hudobnega enaka usoda. In res se je tako tudi zgodilo. Vrbovški so bili siti nenehnih pritožb zoper najemnika na rade-gundskem gradu, pa so ga za kazen zaprli v stolp gradu. V prostoru, kjer je včasih mučil podložnike je tudi umrl. Keber je bil tedaj že svobodnjak. Pravijo, da je neke noči v krvavem siju zagledal najemnika nad grajskim stolpom, takoj za tem pa se je prikazen pogreznila v prepad proti Trnavi. Elektrifikacija v Lučah Le malo ljudi v Lučah ve, da bi elektrika lahko zagorela v tem kraju in okolici že leta 1913. Pa zaradi raznih zakulisnih iger ni, je pa dokončno, šele leta 1964. V Lučah je župnikoval v letih 1897 do 1926 Franc Lekše, poleg ostalega tudi znan kot jezikoslovec. Ko se je pred prvo svetovno vojno vrnil iz Švice, je navdušeno pripovedoval, kako da je tam vsak zaselek že elektrificiran. Zelo predano se je lotil priprav za pričetek elektrifikacije v Lučah. Pisalo se je leto 1913. Župnik Lekše je že pred tem ustanovil hranilnico, bikorejsko zadrugo, pašniško zadrugo, planinsko društvo in še bi lahko naštevali. Dejstvo je, da je živel z ljudmi in za nje! Kot pripoveduje Bogomil Supin, ki hrani vso dokumentacijo v zvezi z elektrifikacijo, so Lekšetu najbolj nasprotovali "Polanci", ti so bili v glavnem lesni prekupčevalci in so v Lučah in okolici z nizkimi cenami lesa na panju služili mastne denarje. Lekše pa je načrtoval gradnjo elektrarne in žage, ki bi ves les v okviru lučke lesne zadruge predelala in tako omogočila boljše plačilo gozdnim posestnikom. Seveda bi lahko "Polanci" ostali praznih rok in bi se morali odreči ogromnim zaslužkom. Bogomil Supin tudi hrani pismo nečaka župnika Lekše-ta, Zvoneta Žolgerja, v katerem je leta 1958 opisal spomine na prizadevanja svojega strica. Žolger je bil bančni uradnik, zato ga je stric Lekše naprosil, da bi poskrbel za ustrezne načrte za elektrarno in žago, ki naj bi stala pred Pernetovim klancem. Žolgar je pripravil vse listine in načrte, saj je imel dobro znanstvo v krogih strokovnjakov. Pripravil pa je tudi pravila za lesno zadrugo, ki bi bila nosilec naložbe in bodoča upravljalka elektrarne in žage. Med tem je Lekše povabil strokovnjake iz Gradca, da so ocenili mesto gradnje in vodne moči. Te ljudi je župnik gostil in plačal iz lastnega žepa. Ugotovitve strokovnjakov so bile zadovoljive in lahko bi se pričelo s pripravami za samo gradnjo. Načrt je bil tak, da plača vsak naročnik toka 10 kr po žarnici kot enkratno plačilo, pozneje bi plačila odpadla, stroške obratovanja elektrarne pa bi pokrili iz izkupička rezanega lesa na zadružni žagi. Takšna finančna konstrukcija je bila več kot ugodna za Lučane. Strokovna raziskovanja so trajala kar cele tri tedne in Lekše je pridobil za sodelovanje celo deželne oblasti v Gradcu. Toda spet so bili "Polanci" na delu in prepričevali ljudi, da bo vse to draga stvar in da se bodo ljudje morali zadolžiti. Celo tako daleč so šli v svoji gonji, da so ljudem govorili, kako da elektrika vleče strelo na stavbo, v kateri je tok in podobno. Žal so nasedli ljudje takim zgodbam in predlog svojega na- prednega župnika ovrgli. Baje so Polanci veseli zmage uživali, seveda pa še naprej mastno služili. Tako je pač! In končno je napisal Žolger, župnik Lekše je živel za svoje farane in ga je ta odklonilni odnos globoko prizadel. Zapisal je željo, da bi ob slavju,, ko bo v Lučah in okolici zasvetila luč, na grob Lekšeta vendarle kdo položil šopek domačega cvetja... Supin pripoveduje, da je v Lučah res bila mala elektrarna pri Ivanovi žagi, toda šlo je enosmerni tok, pa še tega je z leti zmanjkalo... Tako je občina imenovala prvo komisijo za elektrifi kacijo v letu 1952, vendar delo ni steklo. Kmalu so postavili nov odbor, ki ga' je vodil Franc Berginc, tajnik in delovodja je bil Bogomil 16. februarja 1958, tedaj je bilo veliko slavje. Treba pa je bilo pripeljati elektriko v zaselke, to je trajalo do leta 1964, ko so povsod zasvetili. Seveda se je odbor med tem zelo povečal, saj je iz vsakega zaselka sodeloval predstavnik, na koncu je štel kar 60 ljudi. Pa kaj, uspelo je pripeljati tok do vsake hiše, kar v teh terenskih okoliščinah ni ravno lahko. Ob tem je prav, da se še enkrat spomnimo župnika Franca Lekšeta, ki je Lučam prinesel več, kot mu je velevel stan. Gotovo je s svojim delom zaoral globoke brazde v polje gospodarskega napredka. Prav zato je dobro, da tudi mladi vedo za njegovo ime in njegov velik delež pri napredku Supin in blagajnik Peter Jež. kraja. Tako so v Lučah zasvetili Kdo ve zakaj so ženske nekoč nosile okrog vratu srebrno verižico, ki je segala preko pasu in je imela na koncu pritrjen mali nožič. Verižica se jo nosila le k pražnji obleki. ' r 1 M ! /1» M Slika predstavlja vojaške vpoklicance iz prve svetovne vojne v Solčavi. Poslal nam jo je Valent Vider. Na njej je še živeči Majstrov borec za severno mejo, Šumetov. Z leve stojijo: Janez Rozin, Marovški, Jaka Černe, Režalova Pavla (verjetno dekle katerega izmed vpoklicancev), Šumet, sedijo z leve: Tomaž Pavlič, Grobelnik, Kristjan Urh, Peter Štifitar. Kdaj točno je bila slika posneta, ni znano. Morda je vredno opozoriti na obleke moških, ki so značilne za tedanje hribovsko prebivalstvo. Zdravniški nasveti Vprašanje: Nisem še star, šele 45 let, a že imam težave s prostato. Problem je tudi v tem, da sem zaradi tega že šel k domačemu zdravniku in bil zelo razočaran. Tako reč je sploh težko povedati, zdravnik me pa sploh ni pregledal. Rekel mi je samo, da je za operacijo še vedno čas. Ampak kar me je najbolj užalilo, svetoval mi je, da naj malo več seksam (dobesedno), pa se mi bo mogoče izboljšalo. Zdaj pa jaz vas vprašam, kakšni zdravniki so to, da z bolnikom tako govorijo, in ali se je iz mene norčeval ali je mislil zaradi seksa resno. Je pa tudi še en problem. Jaz namreč nisem poročen in sem globoko veren in se mi kaj takega upira. Ali ni nobene druge pomoči? Zanima me tudi, od česa pride ta bolezen, zakaj je nimajo tudi ženske in zakaj zdaj vsakogar pošljejo na operacijo, včasih pa ni bilo tako. Jaz sem vedno pazil na sebe in se mi čudno zdi, da sem ravno jaz zbolel. Vprašal bi vas tudi, ali lahko med letom pri zdravniku vzamem svojo kartoteko, ali samo na začetku leta in ali moram povedati, zakaj bi si rad izbral drugega zdravnika? Poldi Odgovor: Dragi Poldi! Skoraj povsem vas razumem. Nekoliko razumem tudi svojega kolega, moti me le, da uporablja tujke, ko se vendar vsi tako trudimo, da bi govorili čimbolj slovensko, čim bolj razumljivo, čimbolj pristno domače. Povsem drugače bi bilo slišati, če bi vam svetoval, da bi bolj pogosto spolno občevali, oz. da bi se bolj pogosto onegali, ne pa, da se zateka k angleškim besedam, kot kakšen najstnik. Pravzaprav sploh ne vem, kako sta z zdravnikom ugotovila, da je za vaše težave kriva ravno prostata. Vi pravite samo, da se vam zapira voda, vaš zdravnik pa vas menda tudi ni pregledal. Najpogostejši razlog za "zapiranje vode" pri moških so res bolezni prostate, niso pa edini razlog. Vzroki za slabše odtekanje urina so lahko tudi bolezni sečil (mehurja, sečnice) ali zunanjih spolnih organov, bolezni trebušnih organov, bolezni centralnega živčnega sistema ter bolezni hrbtenice in posledične okvare živcev, ki ob njej izhajajo iz hrbtenjače. Mislim, da vam je vaš zdravnik "tisto" svetoval verjetno zaradi tega, ker je posumil, da je vzrok za vaše težave kronično vnetje prostate. (Verjetno ste njemu povedali več o svojih težavah, kot meni.) Prostata je namreč moška spolna žleza. (Zato je ženske nimamo, pa tudi njenih bolezni ne. Tako kot moški n. pr. ne morete dobiti vnetja jajčnikov.) Kadar izločki zastajajo v prostati, lahko pride do zoprnega vnetja, ki je včasih kar dolgotrajno. Takrat pač dajemo zdravniki med drugim tudi takšne čudne nasvete. Dragi Poldi, obstajajo tudi drugi načini praznenja prostate, ki so menda bolj dolgočasni, so pa sicer mogoče manj sporni glede na vaš zakonski stan in prepričanje. Ampak, če vam odkrito povem, o tem se vam pa res ne upam pisati, ko vidim, da ste bolj rahli. Zanima vas, zakaj včasih hi bilo toliko operacij na prostati. Vse operacije so bile nekoč zelo tvegane zaradi nevarnosti okužb. Zato so z njimi čimdlje odlagali. Drug razlog je povišanje življenjske dobe. Ker je večina bolezni prostate, ki povzročajo "zapiranje vode" bolezen starejših ali starih moških, pred davnim časom ljudje sploh niso doživeli let, ko bi se bolezen lahko pojavila. Mogoče bi bilo še najbolje, da bi poprosili zdravnika, da bi vas napotil k urologu, ki bi ugotovil vzrok za vaše težave in vam svetoval zdravljenje. Res se verjetno tudi pri njem ne boste počutili najbolje, ampak kaj, ko so tudi takšni pregledi potrebni. Veste, Poldi, pri petinštiridesetih se boste že počasi morali sprijazniti s tem, da imate spolne organe, saj lahko neglede na to, ali jih priznavate ali ne, tudi zelo resno zbolite na njih. In zdaj še o vaših zadnjih vprašanjih v zvezi z zamenjavo osebnega zdravnika. Lečečega zdravnika lahko zamenjate eno leto po tem, ko ste se zanj opredelili. Zdravstvenega kartona ne morete dobiti v roke. Svojemu dosedanjemu zdravniku morate povedati, kje se boste odslej zdravili, pa ga bo on poslal vašemu novemu zdravniku. Sporazumno se z zdravnikom lahko razideta tudi pred pretekom enega leta, takrat morate v odjavnici navesti razlog za ločitev (n. pr. preselitev). Če pa se z zdravnikom ne moreta sporazumeti, Sončenje je dobesedno vsrkavanje sončne energije, ki je gonilo vsega življenja na zemlji. Poleti to energijo v sebi nakopičimo, da potem lažje preživljamo meglene, oblačne in mrzle dni. Poskušajmo zavestno sprejemati sončne žarke. Potrebno pa je biti previden, posebej v začetku, ko je koža še svetla. Moja taktika je taka: najprej se grem sončit nekajkrat pozno popoldne, po peti uri. Potem sem pa vedno bolj pogumen, grem na sonce prej in ostanem dalj časa. Nikoli pa si ne privoščim, da bi bil cel poletni dan na soncu. Saj je v senci veliko prijetneje. In vedno si občutljive dele namažem z zaščitno kremo. Tudi klobuk ali kapa s ščitnikom sta obvezna. Tudi voda je vir energije, posebej tekoče vode. Ob izvirih in ob slapovih energija kar prekipeva, v reki pa voda mirno teče preko kamnov. Med sončenjem ji prisluhnemo in pustimo, da se njeno enakomerno žuborenje preliva tudi v našo dušo in nam umirja od vsakdanjih napetosti razburkano notranjost. Ko se omočimo z vodo, simbolično ponavljamo prastari obred krsta in očiščevanja. Oblivajmo se z vodo in si zraven predstavljajmo, da z njo odtekajo tudi naše skrbi in problemi, hkrati pa nam je vir veselja do življenja in razigra- odloča o "ločitvi" zdravniška komisija. Upam pa, da niste mislili resno, ko ste razmišljali o zamenjavi zdravnika. Če namreč še niste prijavljeni pri njem eno leto, boste morali napisati, da je razlog za zamenjavo zdravnika seksanje, ki vam ga je svetoval zdravnik. Le kako si bodo to razlagali pri Zavarovalnici?! Vaši prostati želim čim manj težav in skorajšnje okrevanje, vam pa dolgo, zdravo in zadovoljno vroče poletje. dr. Maja Natek, spec. spl. med. nosti. Otroke bližina vode intuitivno privlači. Na produ jim ne zmanjka priložnosti za igro. Izprana vrbova korenina, ki jo je voda pomladi odložila, enkrat služi kot hiška, naslednji dan pa postane obmorska trdnjava, s katere branijo obalo pred morskimi razbojniki. Nikoli jim ne zmanjka veselja. Treba je pregledati vse kamne in izbrati najbolj zanimive, broditi po plitvi vodi, zgraditi jez, preizkusiti, kako globoko se upaš v vodo. Zraven lahko opazujejo ptice, ki se priletijo odžejat, gnezdijo v bližnjem grmovju, lovijo mušice nad vodo ali se hranijo s semeni visokega obvodnega rastlinstva. Še besedica o vedenju na plaži. Živalsko tuljenje in cviljenje je sprejemljivo le, če voda nima več kot 12 stopinj. Ostanke naše malice in embalažo odnesemo s seboj do najbližje kante za smeti. Lastnike psov prosimo, če so obzirni do ostalih kopalcev, saj se nihče ne kopa rad skupaj s kosmatimi mrcinami. Voda naših rek je biološko oporečna, to pomeni, da ni pitna in se je treba po vsakem kopanju doma stuširati s čisto vodo. Prijetne urice za vodo vam želim! Zeleni Franček O KOPANJU V REKAH Končno se je naredilo pravo poletje. Dnevi so vroči in človek si zaželi ohladitve. Najbolj zaleže kopanje. Bregovi Savinje in Drete so ob takih dneh polni kopalcev. NASVETI KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE VSEJAVANJE ZIT V RUSO INTENZIVNEGA PAŠNIKA Vsejavanje detelj in trav se pri nas vse bolj uveljavlja, saj ima ta način izboljšanja ruše prednosti pred klasičnim preoravanjem travinja in novo setvijo travno deteljnih mešanic. Možno je tudi vsejavanje krušnih in krmnih žit, ki jih v fazi pred klasenjem pokrmimo živini kot zeleno krmo ali jih siliramo, lahko pa žito pustimo dozoreti za zrnje. V enem mesecu po košnji ali žetvi je travnik ponovno primeren za pašo živine. Pridelovanje žit na travinju pridobiva v zadnjem času ria pomenu predvsem zaradi naslednjih razlogov: - izkoristimo dušik, ki ga je v tleh intenzivnih pašnikov veliko, s pašo živine pa je slabo izkoriščen. - dosežemo večji pridelek zelinja v spomladanskem obdobju, če se odločimo za košnjo in siliranje pridelka. - izognemo se pretirani obdelavi zemlje s stroji (pranje, rahljanje, priprava zemlje na setev), kar vodi v zmanjšanje količine organskih snovi v tleh in degradacijo zemlje. Navajam rezultate poskusnega vsejavanja ozimnih žit v rušo intenzivnega pašnika na kmetiji Antona BRINJOVCA, Brezje 14, p.d. HUDOBREZNIK: Poskus je obsegal 1 ha pašnika, ki je bil pred vsetvijo žit nizko pokošen. V ruši je prevladovala bela detelja, zaradi česar je kmetija imela težave z napenjanjem pašnih govedi. Vsejavanje je bilo opravljeno 28. 9. 1994 s sejalnico Hunters in sicer: 220 kg/ha ječmena ter 180 kg/ha rži. Ob setvi je bila polovica posevka z ječmenom in ržjo pognojena z 200 kg/ha NPK 15-15-15, polovica pa ne. Del površine smo tretirali z nizkim odmerkom BOOM EFEKTA z namenom, da upočasnimo rast travne ruše. Vznikle rastlinice žit so se do zime v ruši dobro uveljavile in zato brez težav prezimile. V spomladanskem času posevka ni bilo potrebno dognojevati z dušikom. Ker je kmetija usmerjena v intenzivno živinorejsko proizvodnjo in rabi veliko kakovostne voluminozne krme, smo se odločili, da posevek pred klasenjem žit pokosi in silira. Košnja je bila opravljena 4. 5. 1995, rezultati pa so naslednji: JEČMEN + NPK 30 arov JEČMEN 17 arov RŽ + NPK 25 arov RŽ 30 arov Zelena masa 225 dt/ha SS (suha snov) 47 dt/ha 171 dt/ha 36 dt/ha 300 dt/ha 54 dt/ha 231 dt/ha 42 dt/ha Škropljeno z BOOM EFEKTOM: JEČMEN + NPK JEČMEN RŽ + NPK RŽ Zelena masa 158 dt/ha SS (suha snov) 33 dt/ha 94 dt/ha 20 dt/ha 205 dt/ha 37 dt/ha 185 dt/ha 33 dt/ha Povprečni pridelki krme prvega odkosa (spomladi) na različno intenzivnem travinju: DVOKOSNI TROKOSN1 ŠT1R1KOSN1 TRAVNIK TRAVNIK TRAVNIK Zelena masa 201 dt/ha 193 dt/ha 147 dt/ha SS (suha snov) 34 dt/ha 32 dt/ha 25 dt/ha Primerjava rezultatov s povprečnimi pridelki prvega odkosa na različno intenzivnem travinju kaže, da je bil pridelek na poskusu resnično velik. Največji pridelek zelene mase oziroma suhe snovi je dala rž gnojena z NPK. Takoj po spravilu krme je bila površina pognojena s 150 kg/ha KAN-a in po štirih tednih ponovno primerna za pašo živine. Vsejavanje žit v rušo pašnika lahko postane eden od ukre- pov, ki bo omejil potrebo po preoravanju travinja in zmanjšal nevarnost prevelikega izpiranja dušika iz območja korenin rastlin. Marija MIKEK ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA NAZARJE Že lani novembra so lučki lovci na več mestih opazili sledove medvedjih tac, ki so tako značilni, da se je težko zmotiti. Letos so v mesecu juniju začela prihajati poročila o opažanjih medveda. Zdaj ni več dvoma, v naših planinah se stalno zadržuje medved. Videli so ga različni ljudje, prvi je o medvedu začel govoriti samotarski pastir s Kašne planine, pa mu nihče ni verjel. Potem so ga videli gozdni delavci, nato pa še domačini v Podvolovljeku in gornjegrajski lovci na Tomanovi planini. Nekateri so lahko opazovali manjšega medveda, ocena teže 80 kg in starosti dve do tri leta. Drugi so videli medvedko z enim ali dvema mladičema. Medvedje postajajo stalni prebivalci naše doline. Življenje medvedov je skrivnostno, saj so zelo redki, drugi razlog pa je njihovo posebno nagnenje in sposobnost živeti tiho in skrito, saj se ne pokažejo zlepa radovednim očem. So izrazito nočne živali. Le lakota ali posebna priložnost, da dobe okusen zalogaj, jih zmami k dnevnemu obhodu. Medved je po svoji naravi vsejed. To pomeni, da poišče vso razpoložljivo hrano. Spomladi, ko je lakota velika, hrane pa malo, se ne brani tudi zelenih rastlin. Prekrižari gozdove in s pomočjo odličnega nosu poišče poginule živali. Obenem razkopava mravljišča, išče žuželke, polže, želod in žir pod listjem. Potem pride radodarno poletje z gobami in prvimi sadeži. Dobro pozna užitne gomolje in korenine. Jesen je najbolj bogat čas. Hrane je v izobilju in medved si nabira maščobne zimske zaloge. Sadje in poljščine v oddaljenih krajih so mu prava poslastica. Za svoje preživetje potrebuje prostrane gozdove, kjer najde dovolj hrane in miru. Srečanje z medvedom je za normalnega zemljana veliko presenečenje in marsikomu se zašibijo kolena. Ali ni prenevarno, se sprašujemo in ali ne bi bilo bolje ustreliti ga. Lastniki živine na paši se boje za svoje imetje. Ta prastrah pred medvedom izvira iz davnine, ko je bil človek res na milost in nemilost izpostavljen divjim zverem in je MEDVEDJE ŽIVIJO TUDI PRI NAS bilo od uspešne obrambe pred njimi odvisno njegovo preživetje. Danes je seveda drugače. Tisti, ki je ogrožen, je medved. Njegov življenski prostor se krči in je prisiljen prilagajati se civilizaciji. Ceste, še posebej avtoceste so prekrižale njegove davne selitvene poti, ki vodijo tudi skozi Zgornjo Savinjsko dolino. Človeka se medved boji in se ga izogiblje. Največkrat se srečanju izogne tako, da človek sploh ne ve zanj. Če ga presenetiš, pobegne čez drn in strn. Ob srečanju je treba mirno obstati, nato se počasi umikati, brez sunkovitih kretenj in vpitja. Tudi na Kočevskem, kjer so srečanja z medvedom pogosta, le izjemoma napade človeka. Za preprečitev škod med pašno živino lastnikom priporočamo naslednje ukrepe: 1. Živina naj bo pod stalnim nadzorstvom pastirja in naj se zvečer vrača na planino v bližino pastirske koče. Če jo ponoči zapiramo v ogrado, mora biti stalno nadzorovana. V primeru napada odpremo vrata, da se živina reši na prosto. 2. Živali na prosti paši bodo medvedu večinoma lahko pobegnile. Še nasvet lastniku živine, ki so jo poškodovale zavarovane živalske vrste. Prijavo o povzročeni škodi takoj sporočite ustreznemu inšpektorju in Zavodu za gozdove, Območna enota Nazarje. Po prijavi se skliče komisija in se izvrši ogled ter napiše zapisnik o povzročeni škodi. Ta služi kot podlaga za izplačilo odškodnine. Za izplačilo odškodnine za škodo, povzročeno npr. od medveda, risa, volka torej živalskih vrst, ki so v zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč (1976) opredeljene kot divjad, je pooblaščeno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za povzročeno škodo ostalih vrst, ki so zavarovane z vladno uredbo (1993), pa Ministrstvo za okolje in prostor. Za plačilo škode, ki jo povzroče lovne vrste divjadi (najpogosteje srnjad, jelenjad, divji prašič, jazbec, muflon), je odgovorno lovišče - lovska družina. Marija Sodja Kladnik, dipl. ing. gozd. MLADI BOBENCEK ■>-i1 Mladi bobenček Kaj počneš? So počitnice v redu "letni čas"? Še kaj bereš Savinjske novice? Delaš poleg zabušavanja še kaj pametnega? Ja, seveda, vse me zanima. Sem pač v takem "fahu". Danes bom "bobnala" o dobrotah iz rok kuharskih mojstrov, nasvetih za varnost v vodi, telovadbi v vodi in o poletnih pričeskah, ki sodijo h kopalkam in so za na sonce. Mogoče mi uspe, da kaj od tega poskusiš izvesti. ENOSTAVNA A UČINKOVITA TELOVADBA (Za tiste, ki se vam ne ljubi "garati") Gibi proti vodnemu uporu zahtevajo moč, zato jih lahko primerjamo z vajami z utežmi. Začni s hojo in tekom v vodi, ki ti sega do prsi. Najprej hodi in teci počasi, potem pa hitrost povečuj, kolikor moreš. Največji učinek - predvsem na trebuh, zadnjico in noge - boš dosegel, ko bo postalo premikanje res naporno. Vaia za ogrevanje, s katero boš istočasno vadil tudi dihanje v vodi: v vodi, ki ti sega do prsi, vodoravno iztegni roke in globoko vdihni skozi usta in nos. Počepni, da ti seže voda čez glavo. Izdihni skozi usta in se spet dvigni. Ponovi desetkrat, si odpočij in še desetkrat. Za noge in zadnjico: Drži se za rob bazena, z nogami pa se čim više opri ob steno. Iztegni noge, drži stegnjene 15 do 30 sekund, nato kolena znova skrči. Desetkrat. Za noge in trebuh: Upri se s hrbtom ob rob bazena in dvigni noge. Veslaj s stopali kot pri hrbtnem plavanju vsaj eno minuto, spreminjaj višino stegnjenih nog. Raztezne vaje za prsi in pas:V vodi, ki naj ti sega do prsi, dvigni roke kvišku in jih skleni nad glavo tako , da so dlani obrnjene navzven. Nato se počasi iz-eguj na obe strani -kolikor daleč gre - in vztrajaj v vsakem položaju 15 do 30 sekund. Ureja: Slavica Tesovnik JAGODNI POOBEDEK 500 g jagod 3 žlice sladkorja 1 vrečko vanilijevega sladkorja, 1 žlico ovsenih kosmičev (skupaj 4 žlice) 2 kozarčka jogurta (dobro ohlajenega) . : ovsene kosmiče. operemo, dobro odceüiffiQ;?]im ^ peclje in jih prerežemo. Žmešamo in stem potresemo ji po skodelicah. V premešamo z njim polijempyagode potresemo -m. Za prsi in ramena: V vodi, ki naj ti sega do ramen, premikaj roke kot pri različnih o vsem plavalnih slogih: kravlu, prsnem in hrbtnem plavanju, metuljčku. Vsakokrat po desetkrat. M MLADI BOBENČEK 5 NASVETOV ZA VEČJO VARNOST V VODI 1. Nikoli ne plavaj takoj po zaužitem obroku -počakaj raje vsaj eno uro. 2. Pred plavanjem stopi nod prh#Ma se ohladiš .ili po čiSuPSbčasi /lezi v mdo 3. (> iirn yp.da...Qjanj kol 20 stopinj Ceffiia. plavaj raje le škodovan bobnič, uno zaščiti s kosmom vate, ki ga pi e-pojiš z olje mit. 5. Ce pjavaš v močno klorirani vodi, si zaščiti oči s plavalnimi očali. UF, KAKO JE Vf lie enoslaHiM)dčeši stran od obraza, še p pristaja^Ko?kakšna sledeča pričeska, spretnost# PSvefiko zabave! Dolgi, vroči lasje si želijo "hladne ob vedno boš izgledala super. Ne \ein r Potrebovala boš le kanček potrplfffipi Izpod solčavskega prahu in praproti - skupina ZMAJI Kdaj in kako je skupina nastala? Začetki skupine segajo v osemdeseta leta. Prvotno se je skupina imenovala Diamanti, člani pa smo bili sošolci in prijatelji iz Osnovne šole Solčava. Koliko članov šteje skupina? Skupina šteje šest članov. In sicer: Jernej Slapnik (24) - bobni, Alojz Lipnik (26) -ritem kitara, glavni vokal in harmonika, Miran Grudnik (25) - bas kitara in vokal, Jože Grudnik (26) - klaviatura, Slavko Bo-jnec (29) - solo kitara in Mitja Venišnik (31) - klaviature in vokal. Kje ste se naučili igrati te instrumente? Vsi člani te skupine smo samouki z izjemo Mitje Venišnika, ki se z glasbo ukvarja tudi profesionalno. Kako se vam je porodila zamisel, da ste poimenovali skupino Zmaji? Ko smo iskali skupini novo ime, smo se spomnili alpinistov iz Luč. Imenovali so se Zmaji. Ime nam je bilo všeč in tako smo tudi mi postali Zmaji. Kaj predstavlja vam kot skupini največji problem? Problemov je veliko, eden od večjih so prav gotovo instrumenti. Cene so visoke, mnogokrat previsoke, saj financiranje poteka iz lastnega žepa. Prav tako je velik Zmaji se zahvaljujejo pokroviteljem: Bife Zmajeva votlina, tiskarna Igea, Davidov hram in ostalim sponzorjem. problem prostor za vajo. Tega ni in ni na voljo v naši Zg. Savinjski dolini. Problem pa je tudi neredna udeležba, saj imamo vsi še veliko drugih obveznosti. Kakšne zvrsti glasbe igrate? Igramo skorajda vse zvrsti glasbe, od narodnozabavne do pop-rocka. V prejšnji postavi smo imeli tudi nekaj lastnih komadov, ki smo jih ustvarili skupaj z Matjažem Vlašičem (Pop Design). Najuspešnejša komada sta bila Bambina in Manja. Kje vse ste že nastopali? Povsod po Sloveniji: Kranjski gori, Ljubljani, Mariboru, Portorožu, Celju... 8. Kaj menite o slovenski zabavni glasbi? Preveč priredb. Uspejo le tisti z debelimi denarnicami, posluh ne igra največje vloge. Simbol dobre glasbe je Oto Pesner. Všeč pa nam je tudi Alpski kvintet in skupina Avtomobili. Kakšne so vaše skrite želje? Želimo si, da bi se razumeli tako dobro še naprej in da bi bili naši uspehi dobri. Kaj bi povedali bralcem našega Mladega bobenčka? Glasba je hrana ljubezni. Katja Užitki jadralno padalskih razsežnosti Vse, ampak resnično vse se je minulo soboto prelivalo v enkratnost športnih dosežkov in neponovljivost vzdušja, ki so ga pričarali gledalci četrte tekme jadralnih padalcev, ki šteje za državno prvenstvo v točnosti pristajanja. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bila tekma športni dogodek leta ne samo za Gornji Grad ampak za dolino kot celoto. Organizator tekme Jadralno padalski klub Finesa iz Gornjega Gradu je pristopil k izvedbi zahtevne tekme kot star prekaljen organizacijski maček, brez vprašanj in manjvrednostnih kompleksov majhnosti. Kar 204 tekmovalci so pojadrali pod modro nebo z usločenega hrbta Lepenatke, ki je po njihovih besedah najidealnejša vzletna točka v celi državi. Iz 29 slovenskih klubov in iz Avstrije, Italije, Hrvaške ter Nemčije so se zbrali v Gornjem Gradu. Ob vsem tem bi Mojster zračnih tokov tik po pristanku bilo krivično ne izpostaviti domačinov, ki so se ob odličnih rezultatskih dosežkih izkazali kot nenadkriljiv organizator. Komaj dobra tri leta star klub združuje v svojih vrstah skupino zanesenjakov, ki je svoje prve korake v praznino širnega neba merila še kot sekcija velenjskega kluba. Prvo tekmo državnega ranga so organizirali že kar poleti 92 in sicer v okviru Gornjegrajskega praznika. Zgolj za primerjavo velja zapisati, da se je prve tekme, ki je bila zaradi slabega vremena izvedena iznad cerkvice sv. Primoža in Felicijana, udeležilo "samo" 56 jadralnih padalcev. Jeseni istega leta so se registrirali kot samostojen klub, z imenom "Finesa". Beseda, ki v njihovem jeziku pomeni razmerje med višinsko razliko in preleteno horizontalno razdaljo. V tem sorazmerno kratkem obdobju so v klubu ne samo usposobili in izšolali odlične pilote, kar je bistveno, domačini so jih vzeli za svoje. Vsak po svojih močeh, od kmetov, ki poskrbijo, da je trava na pristajalnem poligonu in parkirišču pravočasno pokošena, do slednjega, ki najde v športu srčnih in pogumnih ljudi lepoto in neposreden stik z naravo. Zase pravijo, da so zgolj ljubitelji, vse pač počnejo iz zanosa in lastnega veselja. Kakorkoli že, v tako kratkem času so dosegli izjemne dosežke, katere bo težko prekositi. Mogoče so uspešni tudi zato, ker se bolje od ostalih zavedajo, da se je še s tako zveličavnih višin potrebno spustiti na trdna tla. Rezultati: 1. mesto: Sandi Marinčič Kimfly Vodice, 2. Roman Šuler Dedal Slovenj Gradec, 3. Iztok Preselj DJP Lesce Bled Ekipe: 1. Dedal Slovenj Gradec, 2. Polet Kamnik, 3. Finesa Gornji Grad Edi Mavrič, foto: Ciril Sem Tekmovanje so omogočili: ZKZ Mozirje, Mesarija Bogner Nazarje. Hot - Line 090-24-34. Davidov liram Nazarje, Ljubljanska banka Velenje, Sky servis Velenje, l:KO Velenje, Pivovarna Laško. Makro les Nova Štifta, F.ra Vino Šmartno ob Paki. Pokrajinski štab TO Celje, Glin Holding Nazarje, Smreka Gornji Grad, GG Nazarje, Petrol Ljubljana. Intcrdent Gornji Grad, Ljubljanske mlekarne, Zavarovalnica Triglav, Benda Nazarje, ansambel Zlatorog, Savinjske novice in vsi posamezniki, ki so pomagali pri pripravah in na sami prireditvi. Vsem se za pomoč iskreno zahvaljujemo. Letna liga v košarki Mozirje V vodstvu je Ciklo sport Tudi v letošnjem letu poteka v Mozirju letna liga v košarki. V njej nastopa devet ekip iz doline in okolice, ki pri prijavi igralcev niso imele nobenih omejitev. Ekipe so se zato okrepile tudi z igralci, ki igrajo v najrazličnejših republiških ligah (Jeras> Goltnik, Rizman, Pečovnik, itd.). Tekmovanje poteka v dveh delih. Prvi del je ligaški - vsak igra z vsakim. V play off se uvrstijo prve štiri ekipe. Nato se prvi pomeri s četrtim in drugi s tretjim. Zmagovalca se v finalu pomerita za naslov prvaka, poraženca pa za tretje mesto. Rezultati 1. kola: Ciklo sport : Mladi Mozirje 54:51 Garant : Smreka '35:39 Vrbovec : TVD Mozirje 23:49 Prebold : Pizzerija 902 46:52 Rezultati 2. kola: Pizzerija 902 : Mladi Mozirje 62:52 Prebold : TVD Mozirje 63:61 Smreka : Vrbovec 29:42 Garant : Rečica 65:29 Rezultati 3. kola: Prebold : Smreka 57:39 Ciklo sport : Vrbovec 52:25 Rečica : Mladi Mozirje 38:67 TVD Mozirje : Pizzerija 902 38:29 Rezultati 4. kola: Vrbovec : Garant 45:27 Ciklo sport : Rečica 66:19 Mladi Mozirje : TVD Mozirje 53:38 Lestvica po 4. kolu: 1. Ciklo sport 3 3 0 6 (+77) 2. Mladi Mozirje 4 2 2 6 (+31) 3. TVD Mozirje 4 2 2 6 (+18) 4. Vrbovec Nazarje 4 2 2 6 (-22) 5. Prebold 3 2 1 5 (+14) 6. Pizzerija 902 3 2 1 5 (+7) 7. Garant Polzela 3 1 2 4 (+14) 8. Smreka G. Grad 3 1 2 4 (-27) 9. Rečica 3 0 3 3 (-112) Na lestvici strelcev vodi Peter Goltnik (Mladi Mozirje) z 81 točkami pred Goranom Črnilo (Prebold) in Leonom Cajnerjem s 46 točkami. Največ trojk je doslej zadel Damjan Hočevar (Ciklo sport) 7. Peter Goltnik Novi rod skakalcev z Ljubnega Na Ljubnem je kar 15 aktivnih (20 vpisanih) skakalcev, ki pridno trenirajo v Smučarskem skakalnem klubu Ljubno. Skupna želja mladih športnikov, trenerjev in celega društva so čim boljše uvrstitve na tekmovanjih. Poleg največjih želja pa še mnogo drugih želja, lahko bi rekli tudi težav, ki jih želijo osvojiti oziroma premagati. Fantje so razdeljeni v štiri skupine po starosti. Pri treningu je to osnova za delitev vaj. Dokler je treba hoditi v šolo, se dobijo s trenerjem Janezom Debelakom 3-krat tedensko, med počitnicami pa najmanj 4-krat. Število prijavljenih skakalcev se je od lanskega leta s 7 povzpelo na 20. Program treningov je češki (od Zdenka Remze, ki je živel 15 let v Ljubljani). Zaradi slabih finančnih razmer bodo fantje opravili letos nekje do 800 skokov (na posameznika), medtem ko jih v tujini čez 1000. “Kljub temu pa je z njimi prijetno delati", pravi trener Janez in ima z njimi resne načrte. Kakšen je plan dela? Dečki starosti do 9 let naj bi se udeležili čimvečih tekmovanj in vsaj dvakrat osvojili točke v pokalu COCKTA. Med dečki do 11 let je odličen skakalec Gašper Juvan in njegov cilj je priti med prve tri v skupnem seštevku (trenutno je 6.). Januarja so začeli s treningom dečki starosti do 13 let. Čaka jih še veliko dela. Fantje starosti do 15 let pa imajo spet drugačne cilje. Med njimi želi Luka Ajnik priti v planiško selekcijo (uvrstitev med prvih šest) in Primož Piki v planiško skakalno šolo. 18-letna Robi Kopušar in Tomaž Murko sta že v B-ekipi in želja njunega trenerja je, da gre vsaj eden v ekipo A. Po planu trenerjev Janeza Debelaka in Alojza Murka naj bi fantje poleti šli za 1 teden trenirat na Češko, samo starejši pa bi naj nabrali nekaj izkušenj še v treh vikendih v tujini. Za kaj več ni denarja. Plan skakalnih objektov obsega izgradnjo skakalnega centra za osnovnošolce v Solčavi pri Ložekarju. Poleg skakalnice K-55, ki bo, upajmo, kmalu dokončana, naj bi "zrasli" še dve: 10 in 20-metrska. Poleg skakalniških objektov bi bil dobrodošel top za zasneževanje. Robi in Tomaž sta poleg treningov najboljša učenca v zaključnem razredu poklicne šole. To je razlog več, da ju ocenimo za prizadevna in uspešna fanta. Trenerjem želimo možnost profesionalnega delovanja na tem področju. Veliki uspehi na skakalnicah in finančna pomoč naj kronajo trud mladih skakalcev. Slavica Tesovnik Mladi skakalci obetajo... Smučarska zveza Slovenije je z organizatorjem SSK Ilirija Center iz Ljubljane priredila 23. junija mednarodno tekmo v smučarskih skokih na plastiki. Sodelovalo je 55 skakalcev iz enajstih klubov. Med dečki do 11 let je osvojil 1. mesto Gašper Juvan z Ljubnega. SSK Ljubno so zastopali še Jure Jurjevec, Sašo Tadič in David Voler. Na odprtem prvenstvu občine Velenje 2. junija sta v skupini do 9 let zasedla Sašo Tadič 2., David Voler pa 3. mesto. V skupini do 11 let je zmagal Gašper Juvan, Jure Jurjevec pa je zasedel 6. mesto. 3. junija so se v Velenju naši tekmovalci v skupini dečki do 13 let odrezali takole: 3. mesto Gašper Juvan, 20. mesto Gašper Slatinšek in 27. mesto Jure Jurjevec. Mladi skakalci obetajo, da bomo o njih še veliko slišali. Slavica Tesovnik, foto: TOP Ho-ruk liga Ljubno V resnici je prvak Foršt V zadnji številki Savinjskih novic smo objavili, da je ekipa Rastk prvak Ho-ruk lige na Ljubnem ob Savinji. Izkazalo se je, da vest ni točna in da je prvak v resnici Foršt. Do netočne vesti je prišlo zaradi tega, ker so nogometne ekipe ljubenske lige svoj turnir ob zaključku prvenstva poimenovale play-off. Po nazivu sodeč naj bi torej šlo za zaključni boj za naslov prvaka, dejansko pa je bil turnir več ali manj družabnega značaja. Uradna razvrstitev prvenstva je torej enaka razvrstitvi po zadnjem kolu: 1. Foršt 29, 2. Zalugnca 25, 3. Rastke 24, 4. Solčava 23, 5. Savina 22, 6. Trbiž 20, 7. LD Ljubno 15, 8. Cesta v Rastke 10, 9. Lumpi 8 in 10. Struge 4. KF, foto: D. Ermenc Pokal zmagovalni ekipi je podelil predsednik občinskega sveta Stanko Zagožen M Gorsko kolesaijenje - cross country Na Ljubnem novi državni prvaki v treh kategorijah Kolesarski klub Ljubno je bil minulo nedeljo organizator tekme za naslov državnega prvaka v gorskem kolesarjenju v disciplini cross conutry. Novi državni prvaki so postali Jure Golčer (mladinci), Spela Perc (članice) in Primož Štrancar (člani). Smučarski skakalni klub Ljubno Za boljše pogoje dela mladih talentov Smučarsko skakalni klub Ljubno ob Savinji pripravlja ob zaključku sezone 94/95 28. julija ob 20. uri v Vrbju večer z Ireno Vrčkovnik in ansamblom Vesna. Večer bo postregel z obilico razvedrila in zabave, njegov izkupiček pa bo v celoti namenjen za izboljšanje pogojev dela z mladimi skakalci. Na Ljubnem raste nov rod mladih talentov na čelu z Robijem Kopušarjem in Tomažem Murkom, ki za svoj razvoj potrebuje ustrezna sredstva. Smučarsko skakalni klub zato vabi vse, da se v čim večjem številu udeležijo omenjene prireditve, katere pokrovitelja sta trgovina EN KRAJCAR in SAVINJSKE NOVICE. KF Nogometni turnir na Ljubnem V okviru Flosarskega bala na Ljubnem prirejajo turnir v malem nogometu z bogatimi denarnimi nagradami. Turnir bo v petek, 4. avgusta in soboto, 5. avgusta na Forštu. Ekipe se lahko prijavijo do 2. avgusta v Bifeju na Ljubnem, Startnina je 3.000 tolarjev. Žreb bo v četrtek, 3. avgusta ob 18. uri na Forštu. Vsi ljubitelji malega nogometa vabljeni! EP 7. košarkarski maraton Na športnem igrišču v Bočni sta se v dvanajsturnem košarkarskem maratonu pomerili ekipi domačega športnega društva in košarkarji iz Gornjega Gradu. Poleg košarkarskega znanja, ki sta ga prezentirali obe moštvi, je večurno igranje zahtevalo od igralcev veliko fizično vzdržljivost in dobro kondicijsko pripravljenost. Po zadnjem sodniškem žvižgu je bil rezultat 761:659 za Gornji Grad. Rezultat je pri vsej stvari manj pomemben, gre pač za prijateljsko merjenje moči, zato se ŠD Bočna preko našega časopisa zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so omogočili prijetno druženje. Edi Mavrič Nov uspeh mozirskih lokostrelcev Slovenski lokostrelci so se 17. in 18. junija udeležili mednarodnega turnirja v FITA disciplini v Rijeki na Hrvaškem. Med nastopajočimi sta bila tudi dva člana LK Mozirje, ki sta zasedla odlični mesti. Med članicami compound je Bernarda Zemljak osvojila 1. mesto, med člani compound pa je bil Dušan Perhač drugi. KF Na 7 kilometrov dolgi progi z višinsko razliko 300 metrov, ki jo je tega dne z vso močjo ogrevalo poletno sonce, so se najprej pomerili rekreativci. Startalo je 29 tekmovalcev, ki so prevozili tri kroge. Najhitreje je to uspelo Tinetu Zupanu (Proloko), drugi je bil Primož Ravnikar (Završnica), tretji pa Andrej Zupan (Proloko). Tudi članice so morale po progi trikrat. Startalo jih je pet, med njimi pa je največ moči zmogla Špela Perc in tako postala državna prvakinja za leto 1995. Za njo sta se ne drugo in tretje mesto uvrstili Tina Kafal in Marija Trobec. Mladinci so zahtevno in atraktivno progo prevozili štirikrat. Tekmo je končalo 21 tekmovalcev, naslov državnega prvaka pa si je priboril Jure Golčer (Stop). Viceprvak za letošnje leto je postal Rok Drašler (UN1), tretje mesto pa je pripadlo lanskemu prvaku, Urbanu Komacu (UNI). V najbolj prestižni kategoriji članov se je pomerilo 16 tekmovalcev, ki so vozili 6 krogov. Dirka je bila zanimiva in napeta. Glavni favorit za naslov prvaka Marjan Jauk je imel veliko smolo v tretjem krogu. Ko je vozil v vodilni skupini, je imel defekt, ki ga je nato odpravil in znova dohitel vodilne. Potem pa mu je v zadnjem krogu zmanjkalo moči in naslov državnega prvaka je osvojil Primož Štrancar (Črni vrh), ki je letos že osvojil tudi naslov državnega prvaka v disciplini spust. Štrancar je za celotno progo potreboval 2 uri 12 minut in 16 sekund. Drugo mesto je osvojil Jure Robič (Red Buli), ki letos po prestopu iz kategorije cestnih kolesarjev prvič nastopa na gorskih tekmah. Tretje mesto je zasedel Aleš Boškin (Idrija), ki je novinec v članski konkurenci, saj je še lani vozil med mladinci. Domačin Andrej Čebin je osvojil zelo dobro 6. mesto. Po tekmi je zmagovalec Primož Štrancar, ki je doslej veljal za specialista za spust, svojo zmago komentiral takole: "V gorskem kolesarjenju res ni univer-zalcev, toda jaz tudi cross country jemljem resno. Treniram veliko, vsaj dve uri vsak dan, kar je manj, je premalo. Osnova kolesarjenja je pač v vrtenju pedal in tudi tekme v spustu imajo marsikje odseke, kjer je treba krepko pritisniti nanje. Zaradi današnje zmage sem zelo srečen." Tekmo sta si ogledala tudi selektorja mladinske in ženske ter članske reprezentance, ki počasi že pripravljata sez- Na startu so vsakemu tekmovalcu pregledali in označili kolo, saj se vsaka menjava delov (razen zračnic) kaznuje z diskvalifikacijo nam udeležencev na evropskem prvenstvu, ki bo avgusta na Češkem. Direktor tekme in gonilna sila ljubenskega kluba Andrej Marovt Helešič je bil z izvedbo zadovoljen in se je zahvalil vsem, ki so pri tem pomagali. Še posebej je pri tem omenil glavne sponzorje MDM, Merkur in Savinjski magazin, za gostoljubje pa se je zahvalil turistični kmetiji Plaznik, kjer je bil start in cilj proge in kjer se je odvijalo vse ostalo v zvezi s tekmo. Tekmovalci pa so izrazili željo, da se prihodnje leto znova pomerijo na isti progi. Franci Kotnik, foto: TOP Učinkovito zavarovanje pred udarom strele Prišlo je dolgo, vroče poletje in z njim tudi neprijetne ter včasih celo nevarne poletne nevihte. Njihov pogost spremljevalec je namreč strela, ki često povzroča velike škode na objektih in napravah. Nevarna je seveda tudi človeku. Kako se torej učinkovito zavarovati pred strelo? V trgovinah nam ponujajo različne zaščite za varovanje naših naprav tako v poslovnih prostorih kot tudi v stanovanjih. Glavna pomanjkljivost teh naprav je v tem, da ščitijo naše televizijske in radijske sprejemnike, računalnike, telefone, fakse in druge naprave na tretji stopnji. Osnova dobre prenapetostne zaščite in zaščite proti streli pa je dobro izvedena zunanja zaščita in potencialne izenačitve na zbiralki ter notranja prenapetostna zaščita v treh zaporednih stopnjah. Prvo stopnjo zaščite predstavlja ventil VGA, ki je malo večji kot FID stikalo in se praviloma vgrajuje v zunanjo elektro omarico pred vsemi drugimi napravami. Ventil ščiti pred direktnim udarom strele do 100 kiloamperov, ker pa se manjši del nihanja prenese naprej, vgradimo v omarico še ventil VM, ki ščiti pred tokovnim udarom do 15 kiloamperov. Šele sedaj pridejo na vrsto prenapetostne zaščite v telekomunikacijskem in TV omrežju, ki jih najbolj pogosto srečujemo v obliki prenapetostnih podaljškov. Vse naštete elemente izdeluje podjetje Iskra Zaščite, ki ima s tovrstnim varovanjem objektov in naprav že veliko izkušenj, saj med drugimi varuje tudi tako zahtevne objekte kot so oddajniki in pretvorniki. Vsi elementi so izdelani po predpisih DIN VDE in IEC. To je zelo pomembno, saj Zavarovalnica Triglav zavarovancem, ki imajo sklenjeno strojelomno zavarovanje in imajo zavarovane procesne tehnološke naprave z vgrajeno prenapetostno zaščito, ki ustreza standardom VDE in IEC, prizna bonifikacijo na strojelomno premijo. Pri zavarovanju elektronskih računalnikov za obdelavo podatkov, DEHN ventil VGA 280 Ventil VM 280 ki so zavarovani po specialnih pogojih za to zavarovanje in ki imajo vgrajeno prenapetostno zaščito, ustrezno standardom VDE in IEC, Zavarovalnica Triglav prizna vnaprejšnji 10-odstotni popust na premijo. Če se želite konkretno informirati glede učinkovitega zavarovanja pred morebitnimi hudimi posledicami udara strele, pokličite Telcom, Žlabor 21, Nazarje (tel. 831-225, mobitel 0609/617-656), ki je pooblaščeni zastopnik za Iskrine prenapetostne zaščite. Z veseljem vam bodo odgovorili na vaša vprašanja, po vaši želji pa tudi obiskali, opravili potrebne meritve in vam svetovali. EP HD radie alfa c jh PRVI KOMERCIALNI RADIO DRI ISIAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Cankarjeva 1 62 380 Slovenj Gradec, p.p. 92 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 radio alfa d.o.o. PROPAGANDNA AGENCIJA Trg mladosti 6 63320 Velenje telefon (063) 851 788 telefax (063) 851 788 VAŠ SOPOTNIK N/ POSLOVNEM SVETU KRONIKA OGLASI Požar v tovarni iveiic 27. junija je ob 13.35 uri prišlo do požara v sušilni komori iverja v podjetju Glin Pohištvo v Nazarjah. Požar se je razširil tudi na separator in delno tudi preko odsesovalnikov v silos suhega iverja. Glinovi gasilci so s hitro intervencijo preprečili nadaljnje širjenje požara, zaradi katerega je nastala materialna škoda v višini 200.000 tolarjev. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je požar povzročil kovinski tujek v sušilni komori. Hude poškodbe motorista 27. junija je okrog 18.30 ure vozil motorno kolo iz Gornjega Grada proti Radmirju 20-letni Peter S. iz Bočne. Ko je v Homu pripeljal v blagi levi ovinek, je zdrsnil s ceste in trčil v kilometrski kamen ter se pri tem hudo telesno poškodoval. Z osebnim avtom v pešca 27. junija ob 23.15 uri je Martin M. (24) iz Radegunde vozil osebni avto iz Mozirja proti Žekovcu. Ko je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Brezje 47, je na ravnem odseku cestišča trčil v pešca Karla N. (53) iz Radegunde, ki je hodil po sredini desnega voznega pasu v smeri proti Žekovcu. Pri trčenju je Karel N. dobil lahke telesne poškodbe, policisti pa so pri postopku ugotovili, da je Martin M. vozil pod vplivom alkohola. Policistov ni upošteval 1. julija je v dopoldanskem času 32-letni Vojko P. iz Brezja vozil neevidentiran traktor po Mozirju in okolici. Ker po prvem postopku policistov prepovedi nadaljnje vožnje ni upošteval, je bil ob ponovnem srečanju odpeljan v prostore za pridržanje do iztreznitve. Policisti so ob tem tudi ugotovili, da je Vojko pred tem vlomil v dva vikenda v bližini Gorenjskega klanca, pri čemer pa je povzročil le materialno škodo, saj ni našel ničesar, kar bi bilo zanj uporabno. Padec jadralnega padalca se je končal srečno 1. junija je prišlo do nezgode na državnem prvenstvu v jadralnem padalstvu na Lepenatki. Padalcu Martinu 1. (23) iz Rakeku je zaradi neprimernega vetra zaprlo levo krilo padala, zato je z višine okrog 30 metrov padel na pobočje v neposredni bližini vzletišča. Zaradi suma, da je dobil hujše telesne poškodbe, je bil s helikopterjem odpeljan v klinični center v Ljubljano, kjer pa so ugotovili, da je padalec k sreči le lažje telesno poškodovan. Trčil je v hišo 5. julija je ob 22.10 uri 41-letni Emil L. iz Nazarij vozil osebni avto po regionalni cesti iz Radmirja proti Mozirju. V Nizki je zapeljal desno z vozišča na travnik in nato trčil v stanovanjsko hišo Nizka 3. Pri trčenju je dobil hude telesne poškodbe. Nepreviden pešec 8. julija je ob 15.15 uri Jaka M. (18) iz Mozirja stopil z avtobusa na postajališču v Ljubiji. Nato je izza zadnjega dela avtobusa prečkal cesto, v tem trenutku pa je po njej iz smeri Letuša pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože K. (26) iz Zg. Ščavnice, ki kljub zaviranju in umikanju v desno ni mogel preprečiti trčenja. Pešec je po trčenju padel po vozišču in se lahko telesno poškodoval. Zabodel gaje z nožem 8. julija je prišlo okrog 21.30 ure pred planinskim domom v Logarski dolini do spora med Franjom K. (18) iz Luč in Francem H. (28) iz Griž. Med prepirom je Franc z nožem zabodel Franja, ki je dobil hude telesne poškodbe in je bil odpeljan v bolnišnico. ■ AVTO > ■ šouu I MOZIRJE TRAFFIC TRAFFIC TRAFFIC Cenjene kandidate obveščamo, da smo se okrepili z novim predavateljem. Poleg tega smo posodobili naš avtopark, ob tem pa naj dodamo, da smo po uspešnosti pri poučevanju kandidatov v samem vrhu. KANDIDATE ZA VOZNIKE USPOSABLJAJO: TONE ROSENSTEIN, Brezje 9, Mozirje - tel.: 831-108 TOMAŽ ES, Praprotnikova 16, Mozirje - tel.: 832-337 ANTON BENDA, Radmirje 59 - tel.: 841-083 IVO ŽVIPELJ, Lesarska c. 35, Nazarje - tel.: 831-285 VS6M Ž6LIMO PRIJGT6N DOPUST IN SR6ČNO VOŽNJO! NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA ZELO UGODNO POSOJILO ZA NAKUP NOVIH IN RABLJENIH VOZIL: - Obrestna mera R + 9,5% - Na 2-4 Leta Pestra izbira vozil TAKOJŠNJA DOBAVA STARO ZA NOVO PRAVI NASLOV ZA NAKUP C0Ž3CL, , d. o. o. Levec 54, 63301 Petrovče RENAULT tel. 063 452-515 A V' ro ZIVLJ ENJ A Ä anna|| >•«' temperamentna tehnologija Okonina 18, tel.fax: 841-173 VABI y POOBUkfČEB AYTOfCRYIf, TRGOVIAO Z REZERVAimi DEU TER AOV AVTOSAIOA NUDIJO UGODNE KREDITNE POGOJE, NAKUP PRODAJO STARO ZA NOVO, BREZPLAČNO STROKOVNO SVETOVANJE TER URADNI AVTOSERVIS ZA PRODAJNI PROGRAM. Oglasite se osebno ali po telefonu (faks) 063 841 173! W bbbb g§ temperamentna tehnologija turist srn?# ________Grad Vrbovec Razarje DELOVNI ČAS 9.00 - 15.00 in 17.00 -19.00, sobota 9.00 -12.00 tel. fax. 831-316, centrala 831-321 ______________mobitel 0609/616-847 ____ Cene so za giavno sezono. Možnost plačila tudi na 5 obrokovl - BRAČ - BOL: polpenzion hotel 280 DEM - HVAR: hotel 245 DEM Otroci do 50% popusta. PREVOZ: letalo 240 DEM, otroci do 12. leta 50% popusta, gliser 135 DEM - ISTRA - hotel s polpenzionom že od 233 DEM dalje - Slovensko primorje - nočitev za 7 dni 168 DEM - Izola - DELFIN: upokojenci do 25% popusta - TUJINA: NIŽJE CENE - NOVOST: PORTUGALSKA - vsako soboto odhod v GARD ALAND > s kuponom Savinjskih novic - 5% popusta - ugodno: ladijske karte avionske k.iitc LJ-CLEVELAND 699 USD - KRK - IIOILL OMIŠALJ polpenzion + 'IT = 322 DEM po 19.8. = 273 DEM doplačilo za polni penzion 8 DEM/dan 2 otroka do 12 lel /. dvema odraslima imata zastonj OKREPČEVALNICA "PRI PISKERCU" Kokarje 13, Tel. 831-551 VAM NUDI: - narezke - domačo pašteto - sladice IN NOVOST, KI OSVAJA EVROPO: - pizzo FINGERS III Pizza Fingers prihaja iz Avstralije, v Evropi pa so jo najprej osvojili na Madžarskem. V tanko testo je zavit nadev s šunko, salamo, sirom, zelenjavo in gobicami. Pizza je ocvrta v vročem olju in vsebuje malo kalorij, saj testo predstavlja le dobrih 25 odstotkov. Če si želite prave rekreacije za vaše telo, vas vabimo na SQUASH! Ka voljo vam je urejeno igrišče s Učilnicami. TRGOVINA Sattbto Mojca SEMPRIMOŽNIK S.P Na trgu 3 63330 Moziije Tel.: 063/ 831 981 stuanjE j2o msxL * Lzds.Coua.njE. susaanifz oCCeC * sCiCanjs na tsCstiC * eCsjirES jzojizauiCo jziL nas. CufiCjEndz LzAeCCou ursCdza LzCiza Cojzatl CojiaCniC CriLsaa Ln ostaCs fioCstns. (zonj-sCcijE jzo UčjodniC asnaC. OBVESTILA flMKi ■ i-UflEF VETERINARSKO DEŽURSTVO 10.7. DO 16.7. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 17.7. DO 23.7. KRALJ CIRIL, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-417 24.7. DO 30.7. ZAGOŽEN DRAGO, DR. VET. MED., LJUBNO, TEL. 0609-633-418 VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE TEL. 831-017, 831-418 IZDAJA ZDRAVIL: VSAK DAN OD 7. DO 8.30 URE. OSEMENJEVANJE OB NEDELJAH JE PO OSEMENJEVALNIH PUNK-TIH. ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Moziije. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421, tudi v času dežurstva. ^ C-------------------------------------------------- DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE 10.7. DO 16.7. - MAROLT MARKO - MOZIRJE - TEL. 831-877 17.7. DO 23.7. - JERAJ FRANC - PRIHOVA - TEL. 831-910 24.7. DO 30.7. - LEVER PETER - PAŠKA VAS - TEL. 885-150 V PRIMERU, DA SE DEŽURNI NE JAVI DOMA, POKLIČITE TEL. 441-242 ALI 25-841, KJER DOBITE VSE POTREBNE INFORMACIJE. SINDIKALNA PRAVNA POMOČ je na razpolago članom ZSSS vsako sredo od 15.00 do 16.30 ure v prostorih Delavskega doma v Nazarjah. Odvetnik: g. Miran Jeromel. MATIČNA KRONIKA ZA MESEC JUNU 1995 ROJSTVA: Rodilo se je 6 deklic in 5 dečkov. POROKE: 1. Polanšek Stanislav, 1964, Podvolovljek 35 in Krivec Marija, 1965, Podolševa 19 2. Rihter Janez, 1967, Dol 14 in Hribernik Mojca, 1970, Šmiklavž 52 3. Küster Peter, 1966, Mozirje, Hofbauerjeva ulica 8 in Štrucelj Nuša, 1974, Prihova 60 4. Matjaž Štefan, 1958, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 31 in Tomaš Ljuljana, 1971, Ljubno ob Savinji, Janezovo polje 31 5. Skornšek Drago, 1962, Šoštanj, Levstikova ulica 18 in Kurnik Tatjana, 1968, Velenje, Koroška cesta 8c 6. Pečnik Matjaž, 1969, Šentjanž 10 in Deleja Marija, 1973, Trnovec 12 SMRTI: 1. Markuš Jožefa, 1915, Radegunda 9 2. Vezočnik Jera, 1912, Bočna, Otok 13 3. Kokovnik Marija, 1902, Čreta pri Kokarjah 4 4. Nadlučnik Silvester, 1910, Krnica 18 5. Žlabornik Anton, 1905, Nazarje, Ob Savinji 11 6. Andrejovec Marija, 1909, Trnovec 8 7. Selišnik Marija, 1913, Luče 22 8. Enci Cvetka, 1959, Gornji Grad, Podsmrečje 21 9. Kopitar Rok, 1898, Radmirje 5 10. Krivec Franc, 1935, Nazarje, Zadrečka cesta 31 11. Štorgelj Srečko, 1959, Rečica ob Savinji 56 12. Slatinšek Frančiška, 1911, Ljubija 39 13. Zidam Ana, 1907, Šmatno ob Dreti 18 14. Valte Stanislav, 1936, Ljubno ob Savinji, Rosuljska cesta 6 15. Zavolovšek Marija, 1907, Radmirje 55 ■ Adventure of Pris- Guy Pearce bus, s katerim skupina puščavo v Alice predstavili svoj spek- uri in nedeljah ob Igrajo: Christian Slater, Patricia Arquette, Dennis Hooper, Val KINO MOZIRJE 15716.7.1995 IZBRUH - Outbreak - triler (film katastrofe) Režija: Wolfang Petersen Igrajo: Dustin Hoffman, Rene Russo, Donald Sutherland V kalifornijskem mestu Cedar Crek vlada obsedeno stanje. Sem se je namreč prenesel smrtonosni virus, ki ubija vse in niti ne vedo, od kod je prišel, niti zakaj... Film vam prinaša dobro uro in pol resničnega vznemirjenja. 22723.7.1995 PRISCILLA - KRALJICA PL cilia. Queen of the Deser Igrajo: Terence Stamp, Hugo Priscilla, kraljica puščave, plesalcev potuje od Sydneya čez Spring, kjer naj bi v nočnem žaba takularni nastop... Predstave so ob sobotah ob 19. uri. Cena vstopnice je 350 KINO NAZARJE 15716.7.1995 PRAVA STVAR - True ron Režija: Tony Scott ~"-:cia Kilmer Clarence Worley je neke vrste družbeni odpadnik. Obseden je z gledanjem filmskih predstav, predvsem kung fu. Nekoč se na predstavi sreča z mlado Alabamo... 22723.7.1995 LAHKO SE ZGODI SAMO VAM - It could happen to you - komedija Režija: Andrew Bergman Igrajo: Nicholas Cage, Bridget Fonda, Rosie Perez Eden najlepših ljubezenskih filmov vam bo povedal, kaj se zgodi z moškim, ki na loteriji zadene glavni dobitek, pa ga kot napitnino obljubi deliti z natakarico. In kaj bo na to njegovo velikodušnost rekla njegova žena?... Predstave so ob sobotah ob 20. uri in nedeljah ob 17. uri. Cena vstopnice je 350 SIT. KINO LJUBNO OB SAVINJI 15716.7.1995 IZBRUH - Outbreak - triler (film katastrofe) Predstave so v soboto ob 20. uri in nedeljo ob 17.30 uri. Cena vstopnice je 350 SIT. OD 20.7. DO 15.8.1995 K1NOPREDSTAVE ODPADEJO. KINO GORNJI GRAD 14.7.1995 IZBRUH - Outbreak - triler (film katastrofe) Predstava je v petek ob 20. uri. Cena vstopnice je 400 SIT. OD 20.7. DO 15.8.1995 KINOPREDSTAVE ODPADEJO. Zahvala vsem, ki so nam pomagali materialno in fizično pri odpravljanju posledic požara in gradnji strojne lope, posebno pa pobreškim gasilcem. Družina Kopušar m ZAHVALA V 90. letu starosti nas je zapustil naš dragi ata, stari ata in pradedek Anton ŽLABORNIK p.d. Babinov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste našega zlatega ata pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala vsem sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Lepa hvala p. Borisu, pevcem in gasilcem za opravljen obred. Iskrena hvala dr. Sirku za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Žalujoči vsi njegovi Skozi življenje sem hitel, sprejel, kar mi je dalo, postori1 pa bi rad še to in to, a časa je bilo premalo. ZAHVALA V 63. letu starosti nas je zapustil dragi sin, mož, oče, brat in stric Franjo BUDNA z Ljubnega Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala, da ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in govornikom za poslovilne besede. Njegovi domači Velike boleäne so brez solza, kadar smo zlomljeni, ne jočemo, krvavimo... Nives RAK V SLOVO ! je iztrgala malo Nives iz njenega mladega življenja. Ni ji več dano veseliti se šolskih klopi, ki so pred vrati in se jih je skupaj z drugimi tako veselila. Na pragu svoje rosne mladosti, ko še niti ni utegnila zaznati lepote in tegobe tega življenja, je morala umreti. Toda v naših srcih bo ostala živ spomin, še vedno bo del naše družine. Ob boleči izgubi naše drage hčerke Nives se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku, govornikom, bolnici Celje (oddelek EIT), otrokom OŠ Luče, tov. Robnik, pevskemu zboru Luče, sodelavcem in prijateljem, družini Uzar, First. Posebna zahvala ga. Alenki Kralj. ___________________Žalujoči: mami, oči in bratec David POGREBNA SLUŽBA CVETLIČARNA MORANA d.o.o. Parižlje II/c. Braslovče Tel. 063 720-003. 720-660 Kompletne pogrebne /toritve Izdelavo vencev in o/tolih cvetličnih aronžmojev ter do/tava no dom Ureditev dokumentov Od/tejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN Mozirje in Ljubno ob Savinji tel: 832 01 1 in 841 267 - bakreni žlebovi 1 m - Jupol 30 kg - gašeno apno 30 kg - parket RUST1K m2 - Parketolit - lak za parket za 20 m2 - lazura za les BORI - el. bojler 80 I - sobni termostati digitalni Gotovinski popust, možnost dostav® na dom. Od msjc@mjš@go s® še vodno nojd® cenejši: 1.450.00 2.799.00 1.699.00 999.00 4.999.00 6.732.00 569.00 12.990,00 8.255.00 imts HLADILNIKI, ZAMRZOVALNIKI, ŠTEDILNIKI, PRALNI STROJI REZERVNI DELI ZA BOJLERJE SERVIS VRŠIMO HITRO IN STROKOVNO, ZATO SE OBRNITE NA NASLOV: TERGLAV MILAN, POLZELA 137/A DELOVNI ČAS TRGOVINE TEL. FAK: 063-720-138 8-12 IN 14-18 TEL. 063-720-406 SOBOTA 8-12 Prihova 36, NAZARJE, |W tel. 832-498 mmmir S« Po UGODNIH CENAH VAM NUDIMO VEČ VRST MESA IN IZDELKOV ZA ŽAR. Se priporočamo! RUMENILO HOROSKOP 14.7. - 27.7.95 (Zvtfk m I Zopet smo treščili v meglo. V uredništvu L I namreč, in to ne prvič, v upanju, da tudi! (zadnjič ne. Ustvarjalne dosežke znane sli-I ikarke, ki je te dni razstavljala na eni odg (turističnih prireditev v dolini, smo tako, z| * levo roko, pripisali nikomur drugemu koti jljubenski materi županji. Saj menda nil j naša krivda, če so ženski krstili na istoj (ime, pa še isti priimek sta si nadeli obl j poroki. Se sreča, da so nas dobro poučeni! (krogi, ki ne prihajajo iz novinarskih vrst,! j pravočasno ustavili v naših namerah. Škan-[ (dalu se tako ali tako nismo izognili. (TOl J POT TUDI ODGOVORNI NI MOGEL SLUTITI J DA ŽUPANJA NE SLIKA AMPAK FARBA) (Kot kaže, se sedanje občinske oblasti ni-L S kakor ne morejo ali celo nočejo znebiti! (manire, ki se ji pravi intervencije v gospo-j ldarstvu. Saj je lepo, da so v skrbeh zal (svoje ljudi, ki se morajo udinjati samookli-l canim menažerjem, vendarle vse skupaj! (preveč diši po maniri nekega preživelega! j časa. Gospodarstveniki naj raje poskrbijo! (za boljše delovne in življenjske pogoje! delavcev. (PRAVILOMA IMAJO NAJVEČ! (POVEDATI TISTI, KI JIM MANJKA DRUGlHf j KVALITET) (V zadnjem času v naše uredništvo prihajal J vse več, recimo jim ogorčenih zahtev, dal J se rubrika Cvetke in koprive umakne z| (dnevnega reda oziroma iz Novic. Menda! Igre nekaterim na živce, vendar ne vsem na! (enak način. Nekateri so besni, ker se na-L | j dejo v njej, spet drugi si pulijo lase, kerl (kljub neumnostim, ki jih počnejo, nikakor« j ne pridejo vanjo. Nismo se še odločili, kajf (bomo storili, z največjo verjetnostjo pal I zaenkrat kaže, da bomo po vzoru demok-j (ratov od oblasti zahtevali razpis referen-| Iduma o tem vprašanju. (KAJ MENITE VI,| (PISMENI BRALCI?) IFtoto cvetka: »od 21.3. do 20.4. Piše: astrologinja Milena Zakrajšek "Ko bom velik, . bom tudi jaz gasilec!" (Zuetke in kofcnive d& p/tevenjeHO' *tenedHic*te Izkoristil težnjo po razumevanju in sporazumevanju, ki se je v vas pravkar prebudila. Imate priložnost, da zg$$if| y:stare prepire, saj se boste še ves teden prilagajali vlogi tistega, ki se mora pokoravati. V osprellj^ Mašega .prizadevanja bo harmonija, ki jo želite na vsak način doseči. V vsakem trenutku in v vsa^ein ^merju. .. Ste res pripravljeni na to? Kritike ne bodo izostale. Ker že začenjate pri družinskem 30 koščkih deli syojo : j . .4. do 20i5. Doznali. Prizadevajte si jpešitvi» posle-|o#lbnd^cia; vas •tharite j paftnerja ognjpčUiifse ne smete ustrašiti ostrih besed nekoga, ki ga občudujete in ki vam ljubez©#. m Jß BIK od 2 Izkoristite te prelepe dneve za ljudi, ki vas imajo radi in vas bi radi poglobljeno' tudi, da bi si zadeve sami filozofsko razložili. Ne zatekajte se naslednji teden k dice bi bile lahko trpke. V poslovnih pogajanjih bodite kdaj pa kdaj tudi šaljivi, poznajo kot mrkega človeka. Ne izrabljajte vpliva, ki ga boste imeli ves julij, zaradk p^oslovtijh potez in ne razmišljajte preveč o denarju. Dovolj ga bo! DVOJČKA od 21.5. do 21.6. Zabave se .bodo težko odvijale brez vas, poželjivi boste vse do konca meseca. Vendar vas bo vaša želja pogöÄ ödrilsla drugam, predvsem tja, kjer bi lahko nekaj zaslužili. Prednost dajte neobveznim pogo-vorömpb\;j|e /izogibajte se srečanj z imenitnimi ljudmi. Navzven se boste dobro držali, kar sijali boste, v svoji&pfotranjösti pa boste čutili napetost, ki jo drugi ne bodo občutili. Izogibajte se pretiravanja in dramatiki, š%fsami;Vveste, da ni tako hudo. Dovolite si dihati, sebi, kot drugim. RAK Od 2>:6> ■kjnailu boste to prinesli vase. Spogledovanje vas bo navdušilo in vam dalo novega elana, čeprav: bb vse brez osnove. Sprejmite energijo Marsa, ki je v vašem znamenju vse do 21.7.. Lahko se vam posreči... TEHTNICA od 24.9. do 23.10. ,4, Zelo čustveno boste reagirali na odločitev ljudi, s katerimi ste v ožjem kontaktu. Upoštevajte dejstvo, da je tisto, k|Hj vjd|fe na drugih, v neki obliki v vas samih, pogosto pa si tega le nočete priznati. Pri svojih načrtih 1 Jp|'- n&dite spremembe, če boste tudi odkriti. Z zdravjem ne boste imeli težav, če se ne boste spušč|li^v||siHici\e dvoboje s partnerjem. V družbi škorpijona se boste dobro počutili, ker boste imeli obči^iek, da VpTsprejema takega kot ste. Spodbuden vpliv pa boste imeli na vsa vodna znamenja. ŠKORPIJON od 24.10. do 22.11. Te dni ste se držali bolj za sebe in še nekaj časa ne boste kazali posebne najjdp^nosti, da\bi svoja čustva delili z drugimi. Vendar lahko verjamete v svoje resnične sposobnosti, nekdo. vam bo povedal na uho, da imate prav. Privoščite si nekaj dni ob vodi in ne prepričujte<(jhdt, «a ijhate vi vselej prav, tudi takrat ne, ko boste prepričani, da lahko veliko dosežete že s prikupnostjo. Naslednji teden bodite dojemljivi in odprti in ne pozabite na vsakdanje obveznosti. Uvfdevhi%bösfe do devic. ’ od 23.11. do 21.12. Videti je, , kot da se iz svojega razmišljanja že prebujate. Po 23.7. bo videti, da ste na svojo lenobo že/pozabili, četudi ne boste imeli pravega dela, se boste duhovno in fizično sprostili. Izkoristite čas, ko je' neldo z vami in skupaj naredite vaje za vaše telo. Sprostili se boste in vaši dosevki bodo -naravnost zavidljivi. Ne glejte samo temnih barv, svetloba je blizu vas. Odkrilo se vam^.^o samo^ci&to blizu vas, v teh dneh kar mimogrede. Strast! ,||/ / / S KOZOROG od 22.12;?io 20; L. sSgg^-i. v t Ker ste bolj prijateljsko naravnani* vam ljudje zaupajo in več koristi imate. Partnerja bosfe.vv Tem oMObju težko razumeli, vendar mu boste puščali svobodo, in se sprijaznili s tem, da se ne vfi|^et Vanj, kadar ,ga ne razumete. Tedaj, ko bo konec vašega počitka, se poglobite v svoj projekt, delo vašemu nadaljnjemu psihičnemu razvoju. Površnost pa ni dobra, zato ob utrujenosti upoštevajtifiia imati tako pravico do/fjpčitka, kot tudi čas zanj. 21.1. do 20.2. Naslednje dni se ?bošte > morali prilagoditi svojim čustvenim potrebam. Priznali si boste, da v človeških odnosih^ ne| tečejo stväri žgojj na razumski pogon. Mazivo so čustva. Ta vam bodo omogočila, da bo neka veza: trajala.' ^^ti morate, kaj lahko nekje storite. Pri tem se lahko oprete na svojo intuicijo ali navdih. Ne pozabite j*a pa svojo telesno kondicijo in na izgled. Delajte vaje za razgibavanje in odenite se v svetle barve ’ ; ä RIBI od 2JI.2: do Zelo dolgčas vam bi bilo, če se ne bi vznemirilo vaše srce in ne bi čutili ljubezni. ^ospredju je ljubezen, ki jo dajete, ta je brezpogojna in se ne bo spremenila ne glede n| pdzi^partrietja. Uran v vašem znamenju vas bo oviral, počasni boste pri izpolnjevanju nalog. Pomag1 ' ~ ^ odnos, ob tem pa ni pomembno, kako ste oblečeni. Izrazite sočutje. Pomagal 'jm bo topef med||oS§sl