uto LXV_Poitnin. pi.g.n. t gotertot__y Ljubljani, v torek', dne 7. septembra 1937_flev.2tHi	tfena t .50 Din
Naročnina mesečno ^^mg^^ A. _ ——-—- ^^	Cek. račun: Ljnb-
atvo 40 Din - ne- ^^^^ ^^ ^ M ^M ^^ ^	10.349 za
ce- ^^^^^^ ^^m ^^m	m	^^^^ a	^^m
^m	^m ^m m	w m^^^M
inozemstro 120 Din	^^	M
&m ^Lm^ ^^^^ m^ Jmm^+J ^ Jm—^ ^^^^	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi oL6/III	jeva ulica štev. 6.
Telefoni nredništva ia ■ prave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-99, 29-* — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Pogajanja z Madžari
Najpomembnejši dogodek na letošnjem rodnenu sestanku ministrov držav Male zveze v Sinaji v Romuniji je bil nepričakovani obisk, ki ga je konferenc: napravil madžarski poslanik v Bukarešti Laszlo Bardossy. Nikdo, iz-vzemši najožjega kroea zunanjih ministrov, ni bil obveščen o koraku, ki ga je madžarska vlada pripravila za sinajsko konferenco, ničesar tudi ni upravičevalo nadc, da se bo ravno madžarsko vprašanje na tej konferenci razvilo v tako ugodno smer in da bo sinajska konferenca, ki je bila navidezno brez pravega tvornega programa, postala izhodišče za popolnoma nov položaj v podonavskih deželah.
Ker v uradnem poročilu Svet 'Male zveze madžarskega obiska sploh omenil ni in se madžarskega vprašanja ni dotaknil kot da bi o njem sploh ne bili razpravljali, smo glede tega važnega dogodka navezani na izjave, ki so jih posamezni zunanji ministri treh zavezniških držav Male zveze na konferenca sami ali na potu domov dali nekaterim časnikarjem in ki nov položaj pravilno ocenjujejo.
Glede odnošajev med državami Male zveze in Madžarsko smo bili doslej navajeni govoriti le o napetosti. Saj je Mala zveza kot politična in vojaška zveza nastala zgolj iz skupne volje, da se hočejo Jugoslavija, Češkoslovaška in Romunija skupno braniti proti vsakemu poskusu Madžarske, da obnovi svoje stare, s svetovno vojno izgubljene politične meje. Vsebina pakta Male zveze je ravno skupna borba proti Madžarski. A ravnotako smo v vsej povojni politični zgodovini opazili, da je bila politika Madžarske posvečena misli, kako priti do izgubljenih pokrajin, kako razbiti železni obroč držav Male zveze in zopet zavladati v podonavski kotlini. Vezala se je z vsemi nasprotniki Male zveze in se iim radevolje vdinjala kot pomočnica pri poskusih, da Malo zvezo kot takšno razrušijo ali pa posamezne njene zaveznice raztelesijo. Pri madžarskem ljudstvu pa je z živo propagando dosegla, da je neprestano ponavljala potrebo po reviziji meja kot
življenjsko nujnost za obstoj madžarskega naroda. Tako se je moralo zgoditi, da se je v podonavski kotlini poleg bloka držav Male
zveze ustanovila protivna državna zveza, ki ji je bila duša ravno Madžarska in ki je znana pod imenom italijanske trozveze. Nastalo je vprašanje, ali bo mogoče ti dve tvorbi spraviti k mirnemu sodelovanju ali pa bosta obe stremeli za tem, da druga drugo raizdereta in uničita. Do zadnjega je izgledalo, da bo iz
prvotnega nasprotstva nastala borba za življenje in smrt in d« bo prej ali slej ena teh
. JJf	...
tvorb morala podleči pritisku nasprotnega bloka, tembolj, ker so se na obe politični zvezi obešale velesile s svojimi medsebojnimi nasprotji.
Lansko leto pa je nastopil v našem predelu Evropo velik preokret. Italija, ki je doslej podpirala Madžarsko v vsakem njenem koraku proti Mali zvezi, je v Podonavju potrebovala miru. V Jugoslaviji pa je po srečnem naključju prišla na oblast vlada, ki je zmala novi položaj izkoristiti. Vlada dr. Stojadinoviča je s spretnostjo in s pogumom obenem začela razoroževati obroč sovraštva, ki jo je stiskal skoraj na vseh mejah. Prišlo je do sporazuma /. Bolgarijo. Prišlo je do sporazuma z Italijo. Samo po sebi razumljivo je bilo, da so se morale posledice to pomirjevalne politike pokazati tudi v osrčju Podom a v ja, na Madžarskem, to pa v toliki meri, da so že lansko leto po vsej Evropi javno govorili, da je Jugoslavija na tem, da tudi z Madžari sklene prijateljsko pogodlio. V Budimr>ešti tem govoricam, o katerih so dobro vedeli, da ne odgovarjajo resnici, niso prav nič nasprotovali, ker je bilo madžarski vladi celo všeč, da bi se mogla sporazumeti z jugoslovansko zaveznico Male zveze ter na ta način obroč Male zveze vsaj na eni strani razfbremeniti. Gotovo je tudi Italija delovala v istem smislu v Budimpešti ter madžarski vladi svetovala, naj se čim prej sporazume vsaj z Jugoslavijo, če že ne z ostalima dvema zaveznicama Male zvesze. Od Francije pa smo zvedeli, da se je nekaj časa trudila, da bi dosegla pomirjenje v Podonavju na ta način, da bi Češkoslovaško iztrgala iz območja Male zveze ter jo povezala v znameniti >: podonavski trikat«, ki bi obsegal Madžarsko, Avstrijo in Češkoslovaško ter bi bil deležen T>osebnih političnih in vojaških jamstev za-pada. Obe stremljenji, tako ono, ki je hotelo doeeči poseben in ločen sporazum med Jugoslavijo m Madžarsko, kakor tudi ono, ki je hotelo ustvariti možnost sodelovanja med Madžari in Čehoslovaki, sta bili seveda brezpredmetni, ker pakt Male zveze ne dovoljuje zaveznicam, da bi glede Madžarske hodile ločena pota. Tako pač ni preostajalo drugega, kakor da je Madžarska morala odbiti vsako rešitev, ki ne bi bila v skladu z obstojem Male zveze ter se odločiti, da priizna njen obstoj in išče sporazuma z njo kot s celoto, ki je ni mogoče razdreti na ljubo katerikoli velesili. In ko je Madžarska sklenila, da se oboroži, in to proti predpisom mirovne pogodbe, je imela pred seboj odprto samo eno pot, da zaprosi za odobritev države Male zveze skupno in ne ločeno, kot je do zadnjega še vedno upala.
Na sinajski konferenci je madžarski poslanik Laszlo Bardossv tudi napravil ta korak, ki ga ni mogoče razlagati drugače kot prvo uradno priznanje obstoja Male zveze po madžarski vladi in kot javno opozorilo, da hoče nehati s svojo dosedanjo politiko zaletavanja v nerazdru/ljivo skupnost njene madžarske politike. Obisk madžarskega poslanika pri vseh treh ministrih Male zveze je bilo uradno povabilo Male zveze od strani italijanske trozveze, naj odslej obe politični tvorbi v medsebojnem spoštovanju in tudi medsebojnem priznanju obstoječih pravic tvorno in prijateljsko sodelujeta pri organizaciji Podonavja. Sina ja je v tem pogledu torej velik zgodovinski datum, katerega pomena sicer nočemo pretiravati, ko še ne vemo, kaj bodo prvi prijateljski «tiki rodili. n ki srn moramo vendar zabeležiti kot dogodek, ki je poklican, da rodi najblagodejnejše posledice.
Proslava rojstnega dne kralja Petra II.
Na Bledu
Pravljična noč na jezera
Bled, 6. septembra.
Danes se proslavlja po vsej Jugoslaviji na naj-dostojnejši in najslovesne<jši način Štirinajsti rojstni dan kralja Petra. Prav posebno se je Bled pripravil na to veliko svečanost. Kot uvodno svečanost je priredila zdraviliška komisija na Bledu krasno razsvetljavo, kakršne Bled ne pomni. Letoviščarji in domačini, ki so prišli v ogromnem številu, so bili presenečeni. Okrog jezera se je zbralo ogromno ijudstva, okrog 8000, ki je radovedno čakalo, da bi videlo kraljevo rodbino in kralja, da mu želi srečo in vse najboljše k rojstnemu dnevu.
Točno ob 8 je počil top na starem gradu in dal znak za pričetek. Vojaška godba 45. pp. iz Maribora pod vodistvom g. Jiraneka, ki je bila prav za ta namen poklicana na Bled, je zaigrala. Po v6eh bližnjih hribih so zagoreli kresovi. Hoteli, penzioni, kopališča vse je bilo v lučkah. Bled je bil v ognju. Prav lepo pa je dominiral stari blejski grad, ki je bil razsvetljen v državnih barvah. Prav posebno so bili gostje iznenadeni, ko 60 zagledali otok v rdečih plamenih. Pred dvorcem so na jezeru plavali splavi, na katerih so gorele bakle v pravljičnih barvah. Na samem jezeru so bile napravljene grmade, ki so istočasno zagorele. Vsi čolni so pluli proti dvorcu Suvoboru. Pred dvorom so bile napravljene na vodi tribune, na katerih je neprestano gorel bengalični ogenj. Ko je sprevod čolnov prišel pred sam dvorec, ie godba zaigrala državno himno in ljudstvo je navdušeno vzklikalo: »2ivel kralj Peter!« »Živela kraljica Marija!« »Živela dinastija Karadjor-djevičev!« »Živela Jugoslavija!« Na čolnih so bila vsa kulturna in prosvetna društva, tako društvo »Planina« v krojih, Jadranska straža, gasilci, križarji, ki so neprestano vzklikali mlademu kralju. Med vzklikanjem se je naenkrat prikazal kralj Pete- s svojo materjo, kraljico Marijo, ter kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter princema Aleksandrom in Nikolom. Prišli so tik k jezeru, da so mogli opazovati svečanost.
Krati Peter in kraljica Marija
• I V* • f v ••
pri službi oozfi
Danes zjutraj pa so zvoki godbe prebudili Blejčane, ki so bili vsi veseli in v nekem slavnostnem pričakovanju. Vse dopoldne se je zbirala ogromna množica ljudstva v tukajšnji farni cerkvi in pred njo, ker se je raznesla vest, da pride v cerkev k službi božji sam kralj Peter in vsa kraljevska rodbina. Sv. maša je bila najavljena za pol U v farni cerkvi. 2e ®o prihajali dvorni avtomobili in prvi se je prijeljal adjutant kraljice Marije, polkovnik Branko Pogačnik, ki je vse priredil za prihod kralja Petra in kraljeve rodbine. Pred cerkvijo je bila kraljevska garda in vojaška godba iz Maribora. Neprestano so vozili avtomobili in dovažali odlične goste v cerkev. Elegantne limuzine so pripeljale vojvodkinjo von Mechlenburg, sorodnico kraljice Marije, veliko kneginjo Jeleno s princem Nikolo z Brda ter princa Nikolaja in Aleksandra-
Razširila se je vest, da se je kralj že odpeljal izpred dvorca z bratom Tomislavom in Andrejem ter materjo, kraljico Marijo. Nekaj minut nato se je že slišala sirena dvornega avtomobila. Pripeljal se je elegantni dvorni avtomobil. Ljudstvo je pričelo vzklikati in prirejati živahne ovacije. V prvem avtomobilu sta se pripeljala princa Tomislav in Andrej v spremstvu princese Ileane, sestre kraljice Marije, a soprogom, nadvojvodom Antonom Habsburškim. Točno ob pol U se je pripeljal kralj Peter s svojo m a t e r j o, k r a 1 j i c o Marijo, ki je bila oblečena v belo slavnostno obleko. Ljudstvo jima je priredilo ogromne ovacije in vojaška godba je zaigrala himno. Takoj nato je stopil kralj Peter iz avtomobila ter se pozdravil in poljubil z vso kraljevo rodbino ter pozdravil dežurne častnike.
Pred vhodom v cerkev je kralja in kraljevsko rodbino pozdravil tukajšnji župnik g. Franc Za-bret, ab asistenci prelata g. Matije Slaviča in kaplana g.«Šoukala. Takoj po prihodu kralja se je pričela služba božja, ki jo je daroval prelat dr. Slavič, asistirala pa sta mu gg. župnik in kaplan. Med sv. mašo je pel cerkveni zbor pod vodstvom g. Rusa. Krali in kraljeva rodbina so zasedli v ospredju fotelje. Za kraljem je bila postavljena častna četa naših fantov
društva »Planina«. Takoj za kraljevičem Andrejem pa sta 6tala dva praporščaka gasilca 6 praporama. Sv. maši eo prisostvovali poleg gostov in predstavnikov vlade okrajni načelnik dr. Vrečar, blejski župan dr. Benedik, bivši minister dr. Milan Švegel, bivši minister inž. Dušan Sernec, bivša dvorna dama Eleonora Sverljugova, senator Ivan Hribar, zastopniki vseh časnikarskih agencij, ki so še na Bledu. Po av. maši je spet cerkveni zbor zapel državno himno.
Nato je kralj s svojim spremstvom zapustil cerkev in se odpeljal v SuvoboT. Množica ljudstva pa mu je med potjo prirejala velike manifestacije ter mu želela vse najboljše. Vsa kraljeva rodbina se je odpeljala na dvorec Suvobor, kjer je bilo svečano intimno kosilo. Kosilu sta prisostvovala tudi vojvoda Kentski in vojvodinja Kentska. Po kosilu sta bila sprejeta v avdienco h kralju Petru in h kraljici Mariji okrajni glavar iz Radovljice dr. Vrečar in blejski župan dr. Benedik.
Ob 4 popoldne je v zdraviliškem parku igrala vojaška godba 45. p. p. iz Maribora pod spretnim vodstvom g. Jiraneka. Godba je igrala naše narodne pesmi in pa dele naših domačih skladb in oper.
Predstavniki evropskih časnikarskih agencij, ki so zaključili 6voj redni osmi kongres, so zapustili nocoj Bled ter so pred odhodom napravili še lepe izlete v okolico. Upamo, da so časnikarji odnesli lepe vtise in spomine iz naše prelepe Slovenije in Jugoslavije.
V Belgradu
Knez - namestnik
v prestolnici
Belgrad, 6. septembra, m. Današnja proslava kraljevega rojstnega dne je prekosila vse dosedanje. 2e včeraj popoldne so bile povsod izobešene državne zastave, z vseh oken pa je visela kraljeva slika, ovita z državno zastavo. Snoči in nocoj je bila prestolnica slavnostno razsvetljena, posebno središče mesta Terazije. Danes dopoldne je bila najprej velika revija čet na Banjiškem polju, nato pa po vseh cerkvah in molilnicah zahvalna služba božja. 2e od 6 zjutraj do 3 so se pomikale nepregledne množice ljudstva iz mesta, da zasedejo porstore, določene za občinstvo na Banjiškem polju. Med 7 in 8 so prihajali na Banjico razni dostojanstveniki, ki so zavzeli mesta na tribuni desno in levo od dvorske lože. Do 8 so bili zbrani člani kr. vlade, cerkveni dostojanstveniki, med njimi tudi belgrajski nadškof dr. Ujčič, predsestvo 6enata in skupščine, senatorji, poslanci, bivši predsedniki vlad, bivši ministri, zastopniki raznih Narodnih odbran, kulturnih in gospodarskih organizacij, generaliteta in celokupni diplomatski zbor.
Sijajna revija čet
na Banjici
Kmalu po 8 so 6e na Banjico pripeljali predsednik kr. vlade dr. Stojadinovič, notranji minister dr. Korošec in prometni minister dr. Spaho, ki so na topčiderskem kolodvoru pozdravili ob 8 zjutraj kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo. ki 6ta se ob 8 pripeljala z dvorskim vlakom z Brda v Belgrad. Kneza 6ta pozdravila tudi kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, maršal dvora Boško čolak-Antič, minister dvora Milan Antič, prvi adjutant kralja Hristič, upravnik dvo-
ra Leko iti dvorne dame Hadžičeva, Lozaničeva in Grujičeva. Predstavniki vlade so zasedli dvorsko ložo, poleg sta sedla tudi belgrajski nadškof dr. Ujčič in zastopnik pravoslavne cerkve Savo Trla-jič. Točno ob pol 0 je prispel na Banjico knez namestnik Pavle, oblečen v uniformo konjeniškega brigadnega generala kraljeve garde z lento Kara-djordjeve zvezde. Spremljali so ga vojni minister general Marič, načelnik glavnega generalnega štaba Milutin Nedič, prvi adjutant kralja Hristič in brigadni general Zorko Majstorovič. Knezu je ra-portiral poveljnik revije čet, armadni general Voja Tomič, jioveljnik Belgrada. Takoj nato je knez namestnik objahal vse čete in vse vrste orožja. Vojaška godba je zaigrala državno himno. Burno jjozdravljen od občinstva in dostojanstvenikov, ki so zasedli razpoložljiva mesta na tribuni, je prijezdil knez namestnik pred dvorsko ložo.
Mimohod
Pričela se je revija čet. Otvorili so jo letalci. Najprej so se pojavila lovska letala, za njimi lažji bombniki in težji bombniki. Vseh skupaj je defili-ralo pred knezom 54 letal. Nato je prijezdil na čelu vseh čet poveljnik vojaške parade, armadni general Tomič, ki je po pozdravu priSel na glavno tribuno ter zavzel mesto za knezom namestnikom. Za generalom Tomičem so se zvrstile vse vrste orožja. Najprej so prikorakali trije bataljoni gojencev vojaške akademije, dva bataljona gojencev podčastniške šole ter oddelek mornarjev strelcev. Za njimi je defilirala kraljeva garda z godbo na čelu. Na čelu garde je jezdil njen poveljnik z generalnim štabom. Prvi je bil p>ehotni polk kraljeve garde s četo strojnih pušk in z oddelkom protiletalskih strojnih pušk. Sledil jim jc v lahkem galopu topmiški polk, najprej dva bataljona lahkega topmi-štva, za njima težje topništvo. Za topničarji kr. garde so v galopu defilirali konjeniški polki kr. garde s fan'aro. Sledili so oddelki kolesarjev in oddelki lahkih tankov. Za njimi je strumno korakal bataljon planincev z oddelkom strojnic in z baterijo gorskega topništva. Za planinci so korakali oddelki železnega pehotnega polka in 18. suvoborski polk. Prav tako strumno kakor ostale vojaške enote je korakal bataljon brezžičnega brzojava, oddelek golobje pošte in težko topništvo, ki mu je sledila bolničarska četa. Za temi oddelki eo se premikali težki tanki s topovi in strojnicami. Sledila je motorizirana protiletalska baterija z reflektor-skim oddelkom, nato pa sj>et oddelek najtežjega topništva in oddelek motorizirane pehote. Revijo čet je zaključil oddelek najtežjega topništva s 35 centimetrskimi topovi.
Po končani reviji čet, ki je gledalce še bolj prepričala, kako sijajno je disciplinirana in izvež-bana naša vojska, 6e je knez namestnik Pavle s spremstvom, spet burno pozdravljen od nepregledne množice in dostojanstvenikov, odpeljal na Beli dvor na Dedinje,
Službe božje
Po reviji čet na Banjici je bila v vseh cerkvah in molilnicah zahvalna služba božja za kralja. V katoliški cerkvi v Krunski ulici je daroval sv. mašo 6am nadškof dr. Ujčič. Službi božji je prisostvoval zastopnik kralja, polkovnik Kokalj. Navzoč je bil tudi predsednik senata Mažuranič. Kraljevsko vlado sta zastopala ministra dr. Krek in Kožul. Pravoslavni službi božji v cerkvi Aleksandra Nev-skega je prisostvoval zastopnik kralja, polkovnik Vojislav Petrovič. Kr. vlado je zastopal vojni minister general Marič.
Nadaljevanje na 2. sirani
Proslave po tujih prestolnicah
Iz raznih evropskih mest prihajajo dolga poročila o slovesnostih, ki so bile prirejene na čast jugoslovanskemu kralju ob priliki njegovega rojstnega dne. Iz poročil j>osneniamo naslednje podrobnosti :
Praga. 6. septembra. Tukaj so rojstni dan kralja Petra proslavili na slovesen način s služ.lio božjo v pravoslavni cerkvi, ki ji je sledil sprejem na poslaništvu, kjer je poslanik dr. 1'rotič jx>gostil več sto odličnikov, ki so mu prišli čestitat. Po mnogih stavbah so razobešene jugoslovanske zastave. Ves tisk objavlja oliSirne članke o Jugoslaviji in njenem kralju, Češkoslovaška-jugoslovan-ska liga je priredila jiosebno manifestacijo, na kateri je imel slavnostni govor praški župan dr. Zenkl o zgodovinskih vezeh med jugoslovanskim in češkoslovaškim narodom.
Bukarešta. 6. septembra. Rojstni dan jugoslovanskega kralja je bil proslavljen na zelo slo-
Ministri Male zveze madžarskega poslanika seveda niso odbili, marveč so mu pustili nado. da jc Madžarska tokrat izbrala pravo pot. Njenega oborož.evanja države Male zveze ne bodo ovirale, izrazile pa so svoje posebne želje po protiuslugah, kajti o pogojih ne moremo več eovoriti. Med zahtevane protiusluge, ki naj jih Madžarska izkaže državam Male zveze, sta več ali manj znani samo dve. Na eni strani želijo države Male zveze, da Madžarska dokaže svojo resno voljo po prijateljskem sodelovanju na ta način, dn se priključi gospodarskemu bloku podonavskih drža>. kot ga je zasnoval ministrski predsednik dr. Ilod/a in ki naj bi obsegal Češkoslovaško, Avstrijo. Madžarsko, lueoslavi jo. Romunijo in Bolgarijo. Na drugi pa jc bila izražena želja, naj Madžarska sklene s posameznimi svojimi sosedami
nena ob I
lapadalne pakte, za katere se bo pravilna ika šele našla, a ki bodo več ali manj podobni Briand-Kellogovcmu mirovnemu paktu, sklenjenem v Parizu. V kolikor je znano, madžarska vlada teh protiuslug ni odklonila, tako da obstoja upanje, da sc bodo pogajanja na-
daljevala in uspešno končala.
Zunanja politika Jugoslavi stavila za cilj, da obroč sovraštva nadomesti
Jugoslavije, ki si je po-
s pasom miru. je torej v Sinaji dosegla nov uspeh, ki bo blagodejno vplival tudi na njene zaveznice. Jugoslavija bo morda v dopledncm času mopla razorožiti dolgo severno mejo proti Madžarski, vsa Mala zveza pa bo imela zadoščenje. da je rodilo njeno 15 letno delovan je velik uspeh, ko jc Madžarsko prisililo, da je oj;uslila svojo razdiralno politiko in «e včlenila kot mirna sotrudnica v j>odonavsko skupnost.
vesen način ob prisostvovanju diplomatskega zbora in skoraj f>olnoštevilne romunske vlade. Po službi božji je bil sprejem na jugoslovanskem poslaništvu, kjer se je zbralo nad pol tisoč ljudi.
Solija, <i. septembra. Slavnostna služba božja ob priliki rojstnega dne kralja Petra je bila v sofijski stolnici. Opravil jo je biskup Josif. Prisostvovalo je osebje našega jx>slaništva, ves diplomatski zbor, skoraj vsa bolgarska vlada in veliko število odličnikov. Opoldne je bil sprejem v jugoslovanskemu poslaništvu, ki je trajal vse do 4 j>o-poldne.
Pariz, 0. septembra. Slavnostna služba božja je bila v ruski cerkvi v Rue Daru. Francosko vlado je zastopal zunanji minister Delbos. Prisoten je bil skoraj ves diplomatski zl>or. Po službi božji je bil sprejem na jugoslovanskem poslaništvu, kjer se je vpisalo v knjigo čestitk nad 000 oseh.
Rim. 6. septembra. Slavnostna služba božja je bila v jugoslovanski katoliški cerkvi sv« Jeronima. Udeležil se je je tudi nuncij Peli« grinetti in veliko število jugoslovanskih romarjev. Po službi I k>k j i je bil sprejem na poslaništvu. Listi pišejo tople članke o jugoslovanskem kralju in njegovi državi.
Dunaj. (?. septembrn. Službe božje v jiravo-slavni cerkvi so se jx>!eg osebja jugoslovanskega f>oslaiaištva udeležili diplomatski predstavniki skoraj vseh držav, kakor tudi zastopnik avstrijskega predsednika in kanclerja. Po božji službi je bil sprejem v poslaništvu. Vsi časopisi obširno pišejo o jugoslovanskem kralju.
Berlin. H. septembra. Slavnostna služba božja jc bila v ruski rerkvi. Nemško vlado je zastopal načelnik zunanjega ministrstva lleinburg. Po cerkvenem opravilu je poslanik Cinrar Markovič jiri-redil sprejem na poslaništvu. Na poslaništvo je prišlo od naših izseljencev več slo čestitk. Nemški tisk objavlja tople članke o Jugoslaviji.
Stran g
»SLOVEL frC<, <!n« 7. s^ptamftra 1987.
Stev. 204.
(Nadaljevanje s I. tirani)
Po poročilih, ki so prispela semkaj iz vseh krajev v državi, je ljudstvo današnji rojstni dan kralja Petra proslavilo najsvečaneje.
V Zagrebu
Zagreb, 6. 6ept. b. Danes je bil na izredno svečan način proslavljen 14. rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. Zjutraj 60 bile službe božje najprej v rimsko katoliški katedrali, nato pa v pravoslavnih in drugih molilnicah. Po cerkvenih opravilih jfc bila revija čet na Jelačičevem trgu. .Množica naroda se je zbrala in burno pozdravljala vojsko za časa njenega mimohoda. Potem je bil sprejem pri g. banu in v oficirskem domu. Zvečer je bil 6večan ple6 oficirjev zagrebškega garnizona, na katerem so prisostvovale mnogoštevilne odlične osebnosti iz Zagreba. Ve6 Zagreb je bil okrašen z državnimi zastavami.
V Celju
Celje, 6. septembra.
Mesto Celje je danes dokazalo svojo globoko vdanost, ki jo goji do svojega mladega kralja. Ze sooči so nekateri hišni posestniki razobesili na poslopjih zastave, v teke današnjega dne pa so sledili temu vsi hiini posestniki. Davi se je zbralo cA 8 v župni cerkvi veliko občinstva, med katerim je bilo veliko število odličnih osebnosti, ki so se udeležili svečane službe božje. Okrog 7 zvečer so
zagorele po ulicah luči, posebno pa po tUtih, skozi katere se je imel pomikati sprevod. Mnogi so okrasili svoja okna z državnimi zastavicami in lučkami, največjo pozornost pa so zbudila okna nad prosvetno pisarno, ki so bila okrašena z lampi-jončki, v sredini okna pa je bil napis iz lučk: »Sij. Vel. kralj Peter II.« Pred Glazijo se je pred 8 uro zbrala velika množica ljudi. Točno ob 8 zvečer 6e je razvil sprevod, na čelu katerega je korakala železničarska godba. Za godbo so korakali vojaki, gasilske čete. Sokoli, celjski fantovski odsek z gorečimi baklami. V sprevodu so vsi vzklikali v pozdrav Nj. Vel. kralju Pelru II. Spored se je pomikal med gostim špalirjem celjskega prebivalstva po Vodnikovi ulici, Cankarjevi cesti, trgu Kralja Aleksandra, ulici dr. Gregorja Žerjava, Glavnem trgu, Gosposki ulici. Dečkovem trgu pred poslopje mestnega poglavarstva, kjer je pred številno zbrano množico, ki je napolnila Prešernovo ulico, z balkona mestnega poglavarstva spregovoril g. župan Mihelčič. Pročelje mestnega poglavarstva je bilo vse v lučkah in med temi je bila slika Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu je celjsko prebivalstvo izkazalo svojo vdanost, posebno letos, ko stopa v mladeniško dobo. Celjska železničaraka godba je nato priredila pred kolodvorom koncert, nakar se je navdušena množica razšla.
Kraljeva zahvala
Belgrad, 6. sept. AA. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast zahvaliti se posameznikom in ustanovam za čestitke za rojstni dan Nj. Vel. kralja in vsem tistim, ki so se pri tej priložnosti vpisali v dvorne knjige. (Iz pisarne Nj. Vel. kralja dne 6. septembra 1937.)
Sredozemska konferenca
Dne 10. septembra pri Ženevi
Veličasten tabor JRZ
na Tolstem vrhu
Navzočih je bilo nad 4000 zboroval cev
Novo mesto, 5. sept.
Tolsti vrli je eden izmed mnogih poleg Trške gore najlepših gričev, ki se dvigujejo iznad dolenjske ravnine. Ljubko kraljuje nad drugimi holmci, obkrožajo ga vse naokrog zoreči vinogradi, z njega se ti odpira razgled po vsej novomeški in krški dolini. Vsa mehkoba in toplota teh prekrasnih krajev te zajame, ko stojiš na ravnici pri lepi cerkvici in se predajaš tej lepoti. Iz teh valovitih, hožajočih hribčkov, ld se nizajo v členovite vence, odseva vsa pristna natura Dolenjca. Ze stoletja je spojen v to zemljo, od rodu do rodu se muči z njo. Skopa je v svojih plodovih ali neizmerno bogata in razsipna v svoji pri rod ni lepoti.
Na Tolski vrh so se v nedeljo, 5. septembra zgrinjale množice Dolenjcev iz bližnjih občin novomeškega in krškega okraja. Prihajali so na svoj tabor. Na gričih so hiteli fantje, gospodarji, žene in dekleta. Na potu smo došli starino, ki se je junaško vspenjal v žgočem soncu na vrh. sOče, tudi vi na Tolsti vrh?« smo ga vprašali. »Že petdeset let hodim na shode, tudi danes nočem za-ostati za mladino.« »Koliko let že nosite s seboj na Tolsti vrh?« Precej nad osemdeset. Tukaj je pa moja žena, ki jih šteje tudi že nad 77 let,« je iz veselega razpoloženja kramljal starina.
Ko smo se približali vrhu, smo zaslišali šent-jernejsko godbo, ki je igrala koračnice in vesele dolenjske popevke. Do desete ure so ie zbralo na trati in okoli cerkve nad 4000 ljudi, točno ob desetih se je začela služba božja. Med službo božjo je imel g. dekan Anžič iz Še. Jerneja krajno pridigo. Vsa množica jc med sv. mašo prepevala ob spremljanju šentjernejske godbe vdomačene cerkvene pesmi. Kako krasen prizor je bil to: tisoči vernega ljudstva, zbrani okoli svoje cerkve, izvršujejo v tej prirodni lepoti pobožno in vdano svojo krščansko dolžnost!
Kmalu po službi božji se je začel tabor. Predsedoval je župan šmihel-stopiške občine g. Bnilc, ki je pozdravil vse zborovalce in predlagal vda-nostne brzojave. Godba je zaigrala državno himno. Nato je nastopil, živahno pozdravljen, dr. Frane
Kulovee. V obširnem govoru sc jc bavil z vsemi aktualnimi političnimi vprašanji. Uvodoma je omenjal dogodke iz polpreteklo dobo in ugotovil, da Slovensko ljudstvo ceni duhovne dobrine, ker je zanje šlo skozi morje trpljenja. Te dobrine so: osebna svoboda, demokracija, slovenstvo, svoboda vesti, prava državotvornost. Med silnim odobravanjem ljudstva je zaklical, da slovensko ljudstvo no bo nikoli več trpelo nasilstva, pa naj pride kdorkoli. To je bilo naslovljeno tudi na one, ki menijo, da bodo iz zasede s koli in noži terorizirali ljudstvo. Načelno je obravnaval dalje dogodke, ki so se pojavili v državnem življenju v zvezi s konkordatom. Slovesno je izjavil, da se hočemo trdno držati svojega programa, ki je pravi slovenski in vsedržavni program. Za svoja izvajanja je govornik žel navdušeno odobravanje. Nadaljni govornik jc bil g. Dem. Veble iz Novega mesta. Obširno je govoril o gospodarskih vprašanjih in ugotovil, da je vladi uspelo naše gospodarstvo izboljšati. Razmere se obračajo na bolje. Vsi zbo-rovalci so pritrjevali to govornikovo izjavo. Naloga stranke in vlade je, je nadaljeval govornik, da preskrbi ljudstvu dela in zaslužek.. Kljub velikanskim oviram bo tudi v tem oziru uspeh dosežen, če bo ljudstvo sl&žno in pogumno. Šolski upravitelj Marinič iz Brusnic je v govoru, ki jc izzval mnogo vedrega razpoloženja med zborovalci, opisoval potrebo železnice Novo mesto—Brežice. Zadnji govornik jc bil župan Brulc, ki je pozival kmetsko ljudstvo, da se v strnjenih vrstah bojuje za svoje gospodarske stvari, navduševal jih je za zadružništvo, opisoval naloge kmetskih zbornic, ki smo jih končno dosegli. S svojo spretno besedo je g. župan Brulc razgibal množico, da se mu je z burnim odobravanjem neprestano zahvaljevala za njegova izvajanja. Po dveurnem trajanju je hil shod končan s himno »Hej Slovenci«, ki so jo zborovalci navdušeno odpeli. Shod na Tolstem vrhu bo ostal vsem zborovalcem dolgo v prijetnem spominu.
Shod je bil zaključen z mogočnimi vzkliki našemu voditelju dr. Korošcu.
London, 6. septembra. AA. Reuter: Velika Britanija in Francija sta sklenili povabiti na sredozemsko konferenco Italijo, Rusijo, Nemčijo, J u -i ° «J a v i j o, Grčijo, Turčijo, Egipt, Albanijo, Romunijo in Bolgarijo. Tri črnomorske države so povabljene zaradi tega, ker imajo dostop na Sredozemsko morje. Nemčija pa je povabljena zaradi tega, ker je ena izmed glavnih držav — članic odbora za nevmešavanje. Angleški zastopniki so dobili navodila, da naj istočasno s francoskimi zastop. niki posameznim vladam izroče vabila. Sredozemska konferenca se bo sestala v Nyonu, ne daleč od Ženeve dne 10. septembra.
London, 6. septembra. TG. Angleška vlada bo na konferenci sredozemskih držav, ki se pripravlja, stavila naslednje zahteve:
1.	Vse sredozemske države morajo obljubiti, da ne bodo dovolile nobeni svoji podmornici, da zapusti domače pristanišče.
2.	Vse sredozemske države se obvežejo, da bodo po objavi prepovedi, ki tiče podmornic, streljale na sleherno podmornico, na katero bi njihove
bojne ladje naletele izven španskih narodnih voda.
3.	Sredozemske države se obvežejo, da bodo prispevale k ustanovitvi skupnih varnostnih bro-dovij, ki bodo spremljale trgovske ladje skozi nevarna območja.
4.	Sredozemske države sc obvežejo, da bodo prepovedale svojim zunaj na morju se nahajajočim podmornicam, da bi plule po španskih vodah.
Francoska vlada pa pripravlja, po poročilih angleških listov, š'- poseben predlog, ki ga bo predložila sredozemski konferenci. Francija meni, da je sedaj dozorel čas. ko je treba skleniti sredozemski pakt, ki bi za vso bodočnost ustvaril pogoje za trajen mir na Sredozemskem morju in med vsemi obalnimi državami, ki Imajo na morju življenjske interese.
Španska vlada, niti rdeča vlada v Španiji niti Francova vlada, po dosedanjih vesteh ne bosta na konferenco povabljeni. General Franco je v tej zvezi že izdal izjavo, ki pravi, da nacionalna Španija ne bo priznala nobenega sredozemskega sporazuma brez njenega sodelovanja.
Napredovanja
v vojski
Belgrad, 6. sept. m. Ob priliki rojstnega dne kralja Petra jc »službeni vojaški list< objavil veliki kraljevi ukaz o napredovanjih in odlikovanjih
častnikov.
Med drugimi so napredovali v čin armadnih generalov dosedanji divizijski generali Milan Ječ-menič, Dužan Simovif. Bogoljub Ilir, Peter Kosi£, Milutin Nedič.
V	čin divizijskih generalov brigadni general-štabni generaLi Ij«zar Tonič. poveljnik ljubljanske divizije. Peter Aračič, Jovan Antič.
V	čim polkovnika so napredovali naslednji podpolkovniki: za generalštabnega polkovnika pehotni podpolkovnik Jurij Mušič, pehotni podpolkovniki Viktor Hendl, Josip BacI, Vladimir Bošnjak. inženirski podpolkovnik Kosta Mušicki, letalski podpolkovnik Matija ftvarc, sodni podpolkovnik Josip Hudina.
V	čin majorlja so napredovali kapetani I. razreda: pehota: Rudolf Zaje, Drago Slekovec, Lado Uriš, topništvo: Drago Gruber, Božo Poček, Josip Simon, Ivan Kurelec, Dragotin Dogan, Slavko Par, konjenica: Anton Krpan, letalstvo: Adolf Tudor, Stanislav Balanč, saniteta: dr. Izidor Bernhaut, veterinarstvo: dr. Dane Novak. V čin kapetana korvete je napredoval poročnik vojne ladje I. razreda Boris Slavič. V fin inženirskega majorja tehnične stroke so napredovali inženirski kapetani f. razreda: Milan Spicer. Janez Benkovič. Viljem Eržen.
V	čin kapetana I. razreda so napredoval naslednji kaJjjetani II. razreda: pehotni Ivan Šimenc, Zdeni<o Pmč, Zvonimir Man, Josip Mrajar, tojni-štvo: Andrej Slapar. Viljem Ogorelec, inženjerija: Rajmund Štaleher, Vendelin Šimenc, Rudolf Ram-šak. letalstvo: Herbert Štulia. Drago Brezovšek, I.ado Bradeško, apotekarstvo: Milan Krnič, Viljem Bergman, veterinarstvo: Franjo Zor. V čin poročnika vojne ladje 1. razreda so napredovali poročniki vojne ladje II.: Franjo Podboj, Josip Vrtač-nik. Avgust Grošelj, Alojzij Škufca, Pavel Župan, Rajmund Valand, Stanko Štiglič, Anton JavorSek, Vinko Hudeček, Milan Zupančič, Karel Rihar.
V	čin kapetana II. razreda so napredovali naslednji poročniki: pehota: Ivan llumber, Karel Strnad. Rudolf Goričnik, Alojz Maharič, G Ulč-nik, Franjo Piliš, Alojzij Treteniak, Franjo Cipin; topništvo: llugo Ciček. Martin Prelog, Julij Zim-mermann. Milan Vodenik, Alojzij llribernik, Fran " ' Stanislav Raubar, Anton Koinclj, Slavko
tendatura: Damaz Oblak, Mirko Zinaver, Valter Ramšak, Ivan Rančič; veterinarstvo: Viktor Mar-kuš; orožništvo: Artur Svedlič; strojni: Maksimilijan Matek. — V čin f>oročnika vojne ladje II. raz. so napredovali naslednji poročniki fregate: Franc Dolinšek, Milan Šonc, Baldomir Saje. Hubert Je-ločnik, Branko Voglar, Slavko Kirechmayer.
Za nižje voj.-ten. urad. I. razreda 60 napredovali naslednji nižji voj. uradniki II. razreda: ekonomske stroke: Velislav Zelenko, Robert Rebolj, topniško-tehnične 6trokc Franjo Jorga, Josip Pun-cer. Za nižje vojaške tehnične uradnike I. 6topnje: letalsko-tehničke 6troke so napredovali naslednji nižji vojno-tehnični uradniki II. stroke Peter Her-mcmk, Franc Mihevc, Anton Rudi. Za nižje vojno-tehnične uradnike II. stopnje letalsko-tehničnc stroke 60 napredovali naslednji nižji vojno-tehnični uradniki III. stop.: Ivan Cotman, Gabrijel llaupl-man, Milan Maslek. Za nižjega vojno-tehničnega uradnika II. razr. mornariško tehnične 6troke je napredoval nižji vojno tehnični uradnik III. stop. Franjo Novak. Za vojaškega duhovnika VI. 6kup. je napredoval Ante Rcmko. Za inženirja VI. 6kup. je napredoval Janko Grahor.
Po španskih bojiščih
Salamanca, 6. septembra. AA. (DNB) Včerajšnje nacionalistično poročilo pravi med drugim: Na vzhodnem odseku asturskega bojišča smo porazili sovražnika pri Tarrellanu in je imel velike izgube. Naše čete so zavzele vse kraje ob morski obali do vasi Portelle in Caldera. — Leonsko bojišče: Zveza med našimi četami, ki operirajo na leonski fronti, in oddelki na santandrskem bojišču je dosežena. Na santandrskem bojišču so naše čete zaplenile doslej 105 topov in 22 tankov, med njimi več tankov sovjetske konstrukcije z vdelanimi protitankovskimi topovi ter 230 težkih in 400 lažjih strojnic in 3000 pušk.
Salamanca, 6. septembra, AA, Štefani: Poročilo štaba vrhovnega poveljstva nacionalistov pravi, da so nacionalistične čete na aragonskem bojišču prebile včerajšnji dan z utrjevanjem zavzetih postojank in da so zavrnile vse sovražne napade. Drugod ni bilo posameznih sprememb.
Na južnem bojišču pri Penaroji je prišlo samo do streljanja iz pušk in topov.
Valencija, 6. septembra. AA. Havas: Vojno ministrstvo objavlja, da so vladne čete na severni fronti prišle do strelskih jarkov pri Valdecoensi, takoj nato pa so sc vrnile na teruclsko fronto. Na severni fronti je sovražnik zavzel LIanes in okoliške vrhove. Na aragonski fronti je glavni poveljnik štaba obiskal Belcito, živahno pozdravljen od čet.
LIanes, ki so ga zavzele bele čete na astur-skem bojišču, jc mesto z 20.000 prebivalci. Leži ob morju in ;e služilo kot letalsko oporišče rdeče armade. V bližini mesta je namreč veliko vojaško letališče. Mesto LIanes je 100 km oddaljeno od Santandra in približno ravno toliko od Gijona,
London, 6. septembra, c, Danes zjutraj je nacionalistična španska križarka pri Palcrmu ustavila angleški parnik »Barlingtoo«. Parnik je vozil pod angleško zastavo 7700 ton nafte iz Batuma v Car-tageno. Križarka je parnik prisilila, da je moral odpeljati tovor v Palmo de Mallorco, kjer so nafto zaplenili in iztovorili. Pamik je bil sicer angleški, toda žc pred meseci ga je najela vlada v Valcnciji za svojo trgovinsko mornarico. Zato diplomatične posledice tega incidenta ne morejo biti posebne.
Bilbao, 6. septembra, c. Francove čete prodirajo skoraj brez ovir v Asturijo. Potem ko so čete najprej zavzele LIanes, so sedaj zavzele šc Poparez.
Sporazum Češkoslovaške z Vatikanom
Rim, 6. septembra, c. Današnji »Osservatore Romano« je objavil bulo sv. očeta o določitvi meja škofij v češkoslovaški republiki. Bula uveljavlja prvi člen »modusa vivendi« med Vatikanom in ČSR.
Praga, 6. septembra, c. Današnji listi obširno proslavljajo objavo papeževe bule. V zunanjem ministrstvu jc takoj dopoldne zunanji minister dr. Krofta sklical ožjo vladno komisijo, ki bo takoj izvedla novo razmejitev škofij.
Zvečer bodo po vseh češkoslovaških radijskih postajah proslavljali objavo bule.
Masarykova bolezen
Praga, ti. septembra. AA. CTK: Ker je zdravstveno stanje predsednika Masarjka popolnoma zadovoljivo, bodo odslej objavljali samo eno uradno poročilo dnevno. Predsednik republiko dr. Bo. neš bo šc danes odpotoval na počitnice v Topola čane na Slovaškem. Dr. Beneš je včeraj obiskal grad I^iny, kjer je bilo zelo mnogo obiskovalcev, ki so hoteli vsi izraziti prezidentu Masaryku svoje veselje nad tem, da sc mu je zdravje zboli-šalo.
Sah na Semmeringu
Scmering, 6. sept. b. Včeraj se jc pričajo šahovsko tekmovanje. Med navzočnimi eo tudi svetovni prvaki Capablanca, Flohr, dr. Euwo in Ru« Ragodina. Senzacija včerajšnjega dneva jc bila igra med dr. Euweom in Flohrom. Flohr je pričel s špansko igro, vendar pa je Euwc kmalu prišel v boljši položaj. Ker je Flohr predolgo tnislil, jo igro izgubil, Capablanca in drugi cahovski mojstri pa pravijo, da bi to igro izgubil tudi, čc bi jo igral do konca.
40 dnevnica smrti
patriarha Varnave
Belgrad, 0. septembra. AA. V vsej državi ao včeraj bili 40 dnevni pomeni za blagopokojnega patriarha Varnavo. Poleg meščanov »o zadušnicam prisostvovali tudi zastopniki državnih oblasti. Pomen je povsod lako v prestolnici kakor v vsej državi potekel brez incidentov.
Nesreča v splitski laki
Split, 6. septembra, b. Snoči ob polnoči hi kma_ lu prišlo do težke nesreče v splitski luki. Italijan -ska ladja »Morosini« je pri manevriranj« udarila s krmilom v desni bok jugoslovanskega parnik* »Rab«, ki je last Jadranske plovidbe. Vsa ar*ča je bila v tem, da je poveljnik »Raba« l^apita».Ga-mulin kot star in izkušen mornar pravočasno opazil nevarnost ter hitro ustavil »Rab« in tako zmanjšal udarec. Ladja »Rab« se je vrnila z redne proge iz Makarske in plula v splitsko luko, medtem ko jc »Morosini« odhajal iz luke s krmo proti vzhodu. Poveljnik jugoslovanske ladje je opazil, da se »Morosini« približuje ter je z žvižgom opozoril na nevarnost ter dal takoi ustaviti 6troje. Navzlic temu pa je »Morosini« udaril v desno stran poveljniškega mosta in v sredino desnega boka ter popolnoma razbil čoln na »Rabu«. Luške oblasti so takoj izvršile preiskavo. To je že menda tretjič, da je »Morosini« povzročil nesrečo na naši obali. V trenutku, ko sta ladji trčili, je bilo na »Rabu« 50 potnikov. Na »Morosiniju« so pokvarjeni stroji.
Bnenos Aires, 6. septembra. AA. (Havas) Po
prvih poročilih je prejel predsedniški kandidat Alvoar večino v prestolnici. Zanj je glasovalo 200.000 volilcev, za nasprotnike pa 80.000. Ortis ima v raznih pokrajinah dozdaj 900.000 glasov, njegovi nasprotniki so pa dobili 550.000..
Ad maiorem Germaniae gloriam
Med tujimi silami, ki so pristavilo k ognju konkordatske borbe v Jugoslaviji svoj piskrček, je tudi nemški narodni socializem, o čemer sc dokazi. ki imajo zase zelo veliko verjetnost, množijo dan za dnem. Iz tega je nastalo zelo zapleteno vprašanje, v katerem delujejo nehote med seboj na sebi najliolj razhajajoče se sile, kakor so mednarodni komunizem in mednarodni fašizem na eni strani in nekatere inozemske sile. ki s fažizrnom nimajo ničesar opraviti, zasledujejo j>a cilj, da bi se naša država pridružila moskovskemu bloku, ki nastopa pod firmo ljudske fronte.
Pri tem smo priča vprav smešnih kooperacij in koordinacij, kakor jih redkokdaj vidimo v zgodovini. Vidimo na primer, da moskovska »Izvesl-ja< in »Pravda« skušata fungirati zopet kol glasni-
London, 6. septembra. TG. Reuter poroča iz Šanghaja, da se je po uradnih poročilih kitajske vlade cela druga mandžurska divizija, ki stoji severno od Čaharja, uprla vrhovnemu poveljstvu In prisegla zvestobo kitajski vladi ter sc odslej smatra kot del kitajske armade. Uradna kitajska poročila dodajajo, da odpadniško gibanje v Mandžuriji ni nobena novost, kajti kitajsko prebivalstvo v Mandžuriji nikoli ni spre|elo japonske nadoblasti in vedno poskuša, da bi se otreslo japonskega jarma. Kitajci pričakujejo, da se bodo šc drugi deli mandžurske armade priključili kitajski vojski.
Šanghaj, 6. septembra. AA. (Havas) Japonska ofenziva na šanghajskem boiiSču, ki so jo te več dni pričakovali, se je pričela davi. Pred tem «e je vršila nočna topniška priprava. Ogenj iz topov so pojačali zlasti po pol 6. uri. Od takrat grme topovi neprestano. Kitajske baterije v Kjangvangu se dobro drže.
Tokio, 6. septembra, c. Dopoldne je bila seja vlade. Sprejet je bil odgovor japonske vlade na angleško piulestno noto zaradi napada na anglcš-Strojan; letalstvo: Josip Gale. Josip Rugale; in- kega veleposlanika pred Šanhajem. Japonska vlada
Japonska ofenziva
Mandžurska divizija prešla h Kitajcem
izjavlja v svojem odgooru, da nikakor ni mogoče dokazati, da bi japonski letalci napadli avtomobil angleškega veleposlanika.
Šanghaj. 6. sepl, h. ISnoči so kitajske divizije v sijajnem naskoku vrgle japonske čete pri Paueau na obali reke Jangcekjang, kjer so se včeraj izkr-rale. nazaj na ladje. Japonci so hoteli s te strani napredovati v Lotien in dalje proti šangaju. Davi so Japonci prešli v protinapad, vendar pa je 1'an-čau v rokah Kitajcev, ki *» se hitro utrdili v toni mestu. Borbe trajajo srdito naprej. Japoncem zelo pomagajo baterije i japonskih bojnih ladij, ki po varočajo strašna razdejanja, pa kljub temu ne morejo ilomiti morale kitajskih vojakov.
Kitajske čete so zopet zavzele veliko benrinsko postajo pri I/otienu in vse sosedne japonske postojanke po strašnem nuskoku z ročnimi granatami. Japonski položaji pri Vusungu in Paučau-u so obkoljeni. Japonske okrepitve, ki so se izkrrale pri Paučau-u. se bodo le težko rešile, ker nameravajo Kitajci pričeti z. novo ofenzivo ter vreči vse izkrcane japonske čete v morje. ,la|ionci izkrcavajo veliko množine vojnega nmtniain v lukah med ilon-kevom in Jangcepuoin.
ka staro carske Rusije, ki so jo smatrala in je v, resnici tudi bila protektorica vsega pravoslavja, posebno pa srbskega, in hočeta ruskim množicam, kl so ohranile v sebi šo nekaj pravoslavstva, naslikati srbsko pravoslavje kot preganjano, medtem ko pravoslavja v resnici nihče ni tako preganjal in ne preganja kakor ruski sovieti. Pravtako tragikomično situacijo ustvarja sodelovanje nemškega fašizma z jugoslovanskim fašizmom, ki je sto^ pil danes na delo akcije proti konkordata. Med nemškim narodnim socializmom in nekaterimi kro gi pravoslavne cerkvc vladajo žo dolgo najintimnejši odnošaji, ki segajo daleč čez golo moralno pomoč na čisto praktično polje zavestnega sodelovanja z namenom, da bi tudi naša država postala člen nekega ideološkega bloka v Evropi. Za nemški narodni socializem je to seveda v prvi vrsti politična igra, ki ima namen, da bi sc katoliška cerkev kot največja moralna sila v Evropi, ki jo hoče narodni socializem zrušiti od znotraj v Nemčiji, oslabila tudi na Balkanu. V tem oziru moderna Nemčija zvesto sledi smernicam bivšo pro-testantovske Prusije in zadržanje sodobnega nemškega narodnega socializma v tem vprašanju, to » na verski liniji, je v Jugoslaviji popolnoma analogno onemu, ki mu agitatorji tega pokreta sledijo v katoliški Avstriji in drugod. Vrhunec sinešnoeti pn je, da je nekaj časa uspelo potegniti v to bojno fronto tndi nekatere anglikanske prolestantovsko kroge, ki so mnenja, da bi pravoslavje moglo biti danes najboljši zaveznik onega protestantizma, ki se danes stoji v bojni pozi proti katolicizmu.
Vsekakor je v tem kompleksu najbolj zanimiva kolaboracija, ki so jo razvila med nameni našo notranje opozicije zoper sedanjo vlado in med nemškim narodnim socializmom, o čemer bi mogli vodje naše opozicije resno razmišljali. Stvar, ki jo podpira nemški narodni socializem, jo golovo slaba in vse kaj drugega, nego v blagor Jugoslavije in njenega notranjega edinstva, o katerem se toliko razpisujejo naši nacionalistični listi.
Dunajska vremenska napoved: Pretežno jasno in toplo.
Zemunska vremenska napoved: V vsej kraljevini bo prevladovalo jasno. Tu pa tam utegne priti do krajevnih neviht. Noči sc bodo ohladile.
Praznovanje kraljevega rojstnega
dne na Slovenskem
Orjaški žerjav z »rokami« na stavhišču hotela Slon.
Knez-namestnik Pavle med predoseljskimi gasilci
V nedeljo so v Predosijal) blagoslovili novi gasilski (ioin. Ta slavnost pa sc je spremenila v pravo patriotično manifestacijo.
Slovesnosti so sc načele ob pol 3 popoldne, ko sta se pripeljala z dvorskim avtomobilom knez Pavlo in kneginja Olga. Pri prihodu so ju sprejeli predstavniki civilnih oblasti: glavar Li|iov-šek, ki je bil boter zastavi, ban dr. Natlačen z gospo, poslanec Šemrov, podžupan Ovsenik, ki je zastopal odsotnega župana, in gospa tovarnarja Joškota /.libreta iz Britofa ga. Milka, ki je bila botra. Pri sprejemu je bilo tudi veliko število šolskih otrok, |K>-strojeni gasilci s poveljnikom Japljem na čelu. Visoko goste je najprej pozdravil podžupan Ovsenik, za njim pa so ga pozdravili ban in ostali predstavniki oblasti ter gasilskih društev. Takoj po sprejemu je bil defile vseh uniformiranih gasilcev, ki so v Predoslje prihiteli iz bližnjih krajev. Bili so Kranjčani z avtolestvo. nekaj drugih društev z motornimi brizgalnami itd.
Visoka gosta sta prisostvovala defileju, pred pričetkom pa je knezu Pavlu raportiral poveljnik Japelj. Knez Pavle in kneginja Olga sta bila z defi-leje in vzornim redom nad vse zadovoljna. Z njima vred so tudi vsi drugi predstavniki prisostvovali defileju. V imenu Gasilske zajednice iz Ljubljane sta bila nav7X>čna Se tajnik Mežek in g. Jože Zupan. V sprevodu je bilo kakih 300 uniformiranih gasilcev, ljudi pa je bilo okrog 3000. Po defileju je govoril najprej poveljnik Japelj. za njim ban dr. Marko Natlačen, potem pa še podžupan, ki se je visokima goetoma zahvalil za tako počastitev.
Vas je bila v zastavah ter so ljudje visoka gosta sta pozdravljali nad vse navdušeno in neprestano klicali knezu namestniku Pavlu, kneginji Olgi in našemu kraljev, domu ter tudi kralju Petru II. Okrog 4 se je knez namestnik s svojo soprogo spet odpeljal nazaj na grad Brdo. Pred svojim odhodom si je knez namestnik Pavle ogledal novo zgrajeni dom in so zanimal tudi za sredstva, s katerimi so se gasilci lotili zidanja doma. Knez namestnik je obljubil svojo pomoč.
nike, predvsem okrajnega glavarja dr. Rralino, zastopnike ostalih državnih in samoupravnih oblasti ter zbrano duhovščino in dal besedo prvemu govorniku g. R. S m e rs u j u, ki je govoril o socialnih nalogah našega izobraževalnega delovanja.
Za g. Smersujem, ki mu je množica ob koncu govora burno pritrjevala, je spregovoril v borbah preizkušeni voditelj prekmurskih Slovencev g. J. 1< I e k 1, ki je poudarjal, da je vse velike prekmurske voditelje pri njihovem delu vodila, vroča želja, da bi se prekmurski Slovenci združili z vsemi Slovenci v eno veliko družino, kar so s svojim vztrajnim delom tudi dosegli. V srca Prekniurcev so sejali ljubezen do slovenskega naroda, želi pa so svobodo in združitev Slovencev. Ta zmaga nam bo v pobudo, da se bodo nasledniki velikih voditeljev v bodoče borili za versko, socialno in gospodarsko zmago slovenskega naroda.
Za njim sta govorila še kaplan Š k r a b a n. gospod K e r e c, ki se jo v svojem govoru spomnil Prekniurcev v tujini, nakar je spregovoril še stolni dekan dr. C u k a 1 a, ki je izrekel zahvalo organizatorjem lepega prosvetnega dne. Nato je predsednik g. Bajlec zaključil zborovanje, množica pa se je ob prepevanju narodnih pesmi z navdušenjem z lepimi spomini razšla.
Ljubljana, 6. septembra.
V zgodnjih popoldanskih urah se je danes na Gosposvetski cesti pred protestantsko cerkvijo zgodil neroden trk tramvaja in tovornega avtomobila. Novi tramvajski voz št. 1 je vozil po Gosposvetski cesti proti Ljubljani. Ob istem času pa je od kavarne Evrope privozil od nasprotne strani naložen tovorni avto znamke »Renault«, nekega znanega ljubljanskega prevoznika. Šofer jc zavil na levo v Vošnjakovo ulico in hotel speljati ovinek pred tramvajem. Toda tramvaj je bil že preblizu. Voznik tramvaja je sicer opazil pretečo nevarnost in hitro zavrl. Toda kljub delovanju zavor je tramvaj na gladkih tračnicah še zdrsnil nekaj metrov naprej in skoraj s polno silo zadel v prednji konec tovornega avloinobila. Trk je bil tako močan, da je tramvaj potisnil avto za meter nazaj, pri čemer
so se zgnetla avtomohilova kolesa. Tramvaj sani ni mnogo poškodovan, razbito ima le svetilko in prednji del je nekoliko vdrt od udarca. Zelo pa je poškodovan tovorni avto. ki bo potreben temeljitega popravila, preden bo spet sposoben za vožnjo. Avto so potem, ko je bilo končano zaslišanje prizadetih, zavlekli v dolino ob kolizejski hiši. Tramvaj pa je lahko nadaljeval vožnjo.
V tramvaju se je med drugimi potniki peljala tudi 17 letna gdč. Martina Likovič iz Dravelj 117. Stala je v zadnjem koncu tramvaja, toda pri sunku jo je tako nesrečno vrglo k vratom, da si je zlomila desno roko. Odpeljali so jo v bolnišnico.
Na kraju nesreče se je seveda zbrala velika množica radovednežev, ki so Se dolgo ugibali, čigavi krivdi bi bila pravičneje pripisati nesrečo.
Nedeljski prizor z ljubljanskega velesejma: Tvorni ara množica občuduje opice ki se na odru pred
ljudmi vozari na kolesa.
Ljubljana, 6. septembra.
Kakor vsako leto je slovenska prestolnica tudi letos primerno in dostojno slavila rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. S poslopij državnih in samoupravnih ter z vseh drugih hiš so vihrale zastave, vsi uradi, državni in zasebni, pa so imeli prosto. Tudi trgovine so bile ves dan zaprte.
Dopoldne ob 10 je bila v stolnici slovesna služba božja, ki jo je opravil prevzv. škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman ob asistenci gg. kanonikov. Službe božje v stolnici so se udeležili med drugimi ban dr. Marko Natlačen s tajnikom dr. K o v a č i č e m , zastopnik divizionarja brigadni general D o d i 6, ves konzularni zbor, podpredsednik apelacije dr. M a s t n a k in višji državni tožilec dr. K r a v i n a , železniški ravnatelj dr. F a t u r, poštni ravnatelj dr. V a g a j a , ljubljanski župan dr. A d 1 e š i č in podžupan dr. Ravnihar z obč. sv. dr. Kamušičem, Koza-mernikom in Musarjem, poveljnik orožni-štva polkovnik B a r 1 e . okrajni načelnik za ljubljansko okolico dr. M a r š i č, prorektor dr. Samec z univ. prof. dr. E h r 1 i c h o m , dr. Luk-
manom, dr. G osa rje m, dr. Korošcem in dr. Kosom, Okrožni urad je zastopal podpredsednik g. Jonke s pod ravnateljem g. dr. Kuh-1 j e m. Dalje so bili načelniki in uradništvo vseh oddelkov banske uprave: dr. Capuder za Prosvetno zvezo, dr. SI o k a n za Zvezo denarnih zavodov, dr. P I e s s za Zbornico za TOI, dr. Z i -r o v n i k za Odvetniško zbornico, dr. Kodre, Mežek in Dolenc za gasilstvo — in drugi. Zastopani so bili vsi uradi, korporacije, ustanove in društva v mestu Ljubljani. Častno je bil zastopan častniški zbor ljubljanske garnizije, bilo pa je tudi precej rezervnih častnikov v slavnostnih krojih z ešarpo. Poleg odličnikov se je službe božje udeležilo tudi mnogo drugega ljubljanskega občinstva.
Po sv. maši je škof dr. Rožman opravil molitve za kralja, nato pa intoniral zahvalno pesem »Te Deunu.
Ob pol 12 je g. ban dr. Natlačen sprejemal na banski upravi čestitke h kraljevemu rojstnemu dnevu, ki so jih izrekli številni zastopniki tukajšnjih uradov, korporacij, ustanov in društev.
Sijajna manifestacija v čast kralju Petru v Novem mestu
Novo mesto, 6. septembra.
Novomeški župan g. dr. Marjan Polenšek je za letošnjo proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra II. ukrenil že pred tednom vse potrebno, da Novo mesto čim sijajneje proslavi ta pomembni praznik. Povabil je vse urade, vojaštvo, šole, vsa društva in korporacije, ne glede na politično pripadnost, da se udeleže slovesnega sprevoda po mestu, ki je po tradiciji v Novem mestu vsako leto od prvega dne naše svobodne države na predvečer vladarjevega rojstnega dne. Povabil je k udeležbi tudi vse ostale meščane, zlasti pa vse gospodarje, da izobesijo s svojih hiš državno zastavo in za časa sprevoda razsvetle okna in izložbe. Novomeščani, brez razlike na stan, ne glede na premoženjsko stanje, so se povabilu nadvse priljubljenega in res ljudskega župana odzvali kakor še nikoli.
Ko je legel mrak nad našo metropolo, so se začele zbirati mase ljudstva na Trdinovi cesti. Morje lučic, žarometov in bengaličnega ognja je oznanjalo začetek sprevoda ter pokazalo, kako zna počastiti Novomeščan svojega vladarja.
V prazničnem razpoloženju je krenil točno ob 8 zvečer slavnostni sprevod izpred Buhove vile. Šolski otroci so svojemu mlademu kralju neneho-ma vzklikali tako iskreno, da je vsa množica gledalcev v špalirju bila kar navdušena. Veličasten je bil sijajno urejeni sprevod. V vzornem redu je bil zastopan tudi naš fantovski odsek, ki je ob tej priliki prvič javno nastopil. Kakor je mlad fantovski odsek, saj je bil komaj pred 14 dnevi ustanovljen, je že pokazal oni veliki smisel, ono veliko delo, ki si ga je začrtal in ga bo tudi izvršil. Čudili smo se temu, za Novo mesto ogromnemu številu tako discipliniranih in res odločnih fantov. Pa tudi naših gasilcev, ki so se v tako velikem številu odzvali, ne smemo prezreti. Zopet se vidi, kako vzorna je lahko četa, ako je vodstvo dobro. Odlično so bili zastopani šefi uradov, katerim na Čelu je bil okr. glavar g. Vinko Vidmar, podnačelnik g. I. Preskar, g. župan dr. Polenšek, zastopana so bila razna društva. Častno so bili zastopani tudi vsi uradi in meščanstvo.
Čudili pa smo se, da nismo videli nekaterih, zlasti pa Sokola, kateremu je pokrovitelj je zbralo pol vodstvom zastopstev nekega človeka kakih 10 fantalinov, gimnazijcev, članov novomeškega Sokola, ki so poskušali motiti razpoloženje z raznimi vzkliki, ki nikakor ni90 bili na
mestu na predvečer rojstnega dne našega vladarja Nj. Vel. kralja Petra II.
Vprašamo, v kakšni zvezi naj bi bili vzkliki s tem velikim praznikom: »Dol z dr. Stojadinovi-čeml Dol z vlado!<, ki je kraljevska, »Dol z dr. Korošcem! Dr. Polenška je treba zapreti!« in seveda h koncu koncev >2ivio Pero Zivkovičl«? In to od članov Sokola kr. Jugoslavije. Ni dvoma, da so bili poslani na ulico z namenom, da motijo to veličastno manifestacijo, ki pa je bila, kakor že dolgo ne, tako odkrita in vzvišena ter je res prišla
iz src in pokazala vso zvestobo kralju. Če omenimo, da so ti fantalini skušali po zakotnih ulicah in za grmovjem v parku motiti manifestacijo ter demonstrirati, moramo reči le eno: kdor na tak praznik ni enih misli, kdor moti tako manifestacijo — ta ne more biti za kralja.
Aretirani so bili takoj zvečer nekateri fantalini, drugi pa so se poskrili, kakor ščurki.
Akademija v počastitev kralju Petru II., ki jo je v prosvetnem domu priredil fantovski odsek, je nad vse sijajno uspela. Če tudi so menda isti fantalini prejšnje večere potrgali lepake, je bila dvorana vseeno nabito polna in je z navdušenjem sledila programu. Po končani prireditvi se je množica razšla v najlepšem redu, s prijetno zavestjo, da je dala svojemu vladarju, to, kar zasluži.
Kraljev rojstni dan
v Mariboru
Maribor, 6. septembra.
Rojstni dan našega mladega vladarja je danes Maribor praznoval nad vse slovesno. Mesto sc je že včeraj zavilo v zastave, ki so vihrale danes s sleherne hiše. Vse je dihalo praznično razpoloženje, vse trgovine, obrati in tovarne so počivale, na ulicah je bilo ves dan živahno vrvenje. Zjutraj je bila v stolni in mestni župni cerkvi slovesna služba božja z molitvami za kralja.
Pontifikalno sv. mašo je imel škof dr. Ivan To-mažič ob asistenci članov stolnega kapitlja. Službi božji so prisostvovali predstavniki vseh oblastev in uradov s številnim podrejenim uradništvora, aktivni in rezervni častniki, zastopniki vseh društev in korporacij ter izredno mnogo občinstva, ki je obširno stolnico docela napolnilo. Zvečer je bila po mestu baklada, katero je priredila vojaška godba. Sprevodu se je pridružilo mariborsko narodno občinstvo in člani narodnih društev.
15.000 Prehmurcev manifestira
Prosvetni tabor
Murska Sobota, 6. septembra.
Včeraj se je Slovenska Krajina z vsem svojim zavednim slovenskim in katoliškim prebivalstvom pridružila ostali Sloveniji, ki že vse poletje sem nedeljo za nedeljo s sijajnimi prosvetnimi in stanovskimi tabori na najneposrednejši način izpričuje, da so v njej še sile, ki ohranjajo v Slovencih živo versko in narodno zavest. Ljudstvo Slovenske Krajine je s svojim včerajšnjim prosvetnim taborom izpovedalo, da vkljub svojim težavnim prilikam, ki jih je ustvarila preteklost in sedanja socialna struktura, ni izgubilo globoke religioznosti, da se vedno bolj živo navezuje na življenje in usodo vsega slovenstva in da mu svojstvene gospodarske razmere, v katerih živi in ki leto za letom pošilja tisoče sinov in hčera v tujino za vsakdanjim kruhom, niso v duši zamorile krščanske socialne zavesti.
Murska Sobota je bila vsa pod vtisom tabora, ki je privabil v prestolnico Slovenske Krajine tolike množice, kakršnih Murska Sobota ob nobeni prireditvi še ni videla. Vse hiše so bile v zastavah. Ob 9. so se zastopniki cerkvenih, državnih in samoupravnih oblasti ter zastopniki pripravljalnega odbora zbrali na postaji k sprejemu zastopnika prevzv. g. škofa dr. I. Tomažiča, ki se zaradi rahlega zdravja ni mogel osebno udeležiti prosvetnega slavja prekmurskih Slovencev, kanonika in stolnega dekana dr. Fr. Cukale, katerega so pozdravili domači župnik g. Vojkovič, dekanijski
Neroden harambol na Gosposvetski cesti
v Murski Soboti
upravitelj č. g. Krantz, župan Hartner, v imenu pripravljalnega odbora odvetnik in član banskega sveta g. Bajlec in v imenu fantovskih odsekov g. Kerec.
Takoj po prihodu zastopnika marib. škofa dr. I. Tomažiča, g. stolnega dekana dr. Cukale, se je vsa množica, ki se je medtem 7/brala pred cerkvijo, uvrstila v sprevod, ki je krenil proti zborovališču.
Na čelu sprevoda je vozilo na pisano okrašenih kolesih 300 fantov in deklet, za njimi so korakali člani v novih krojih fantovskih odsekov, nato fantje v belih srajcah in zelenih kravatah, dekleta v enotnih krojih, narodne noše in za njimi množica fantov in deklet, mož in žena. Razpoloženje 60 dvigale tri godbe, pestrost sprevoda pa so povzdignile mnoge državne in društvene zastave. Ob obeh straneh sprevoda ee je zvrstilo ostalo ljudstvo, ki je v sprevodu organizirano množico, okoli 4000 po številu, burno pozdravljalo in se priključevalo vzklikom in navdušeni pesmi. Sprevod je krenil na obširni prostor za Saparijevim gradom, kjer 6e je vršila cerkvena slovesnost in zborovanje.
Sprevod se je po prihodu na zborovališče razvrstil pred veliko tribuno, na kateri je bil pripravljen oltar in sedeži za častne goste, okoli njega pa 6e je zbrala vsa ostala množica, ki je prostrani prostor docela napolnila, tako da moremo mirno reči, da je bilo zbranih okoli 15.000 ljudi. K oltarju je nato pristopil škofov zastopnik, stolni dekan dr. Fr. C u k a 1 a, in ob asistenci dekanijskega upravitelja in župnika v Tišini č. g. K r a n t z a, kateheta šoštareca in kaplana Kol en k a daroval sv. mašo. Po evangeliju je imel dr. Cukala globoko zasnovan cerkven govor, v katerem je na besede nedeljskega evangelija navezal navodila in vsestransko katoliško versko, socialno in prosvetno udejstvovanje ter pozival vse udeležence na odločen boj za verske, socialne in prosvetne svetinje slovenskih katoličanov. Ob koncu je sporočil pozdrave prevzv. gospoda nadpastirja in njegovo željo, da bi prosvetni tabor rodil obilo sadov.
Po končanem cerkvenem opravilu je predsednik pripravljalnega odbora, odvetnik g. Bajlec, otvoril Labor. Prebral je pozdravne brzojavke dr. A. Korošca, ministra dr. M. Kreka in bana dr. Natlačena, ki se zaradi zaposlenosti niso mogli udeležiti prireditve. Nato je nazdravil Nj. Vel. kralju Petru II. in predlagal brzojavko, v kateri sporočajo vsi udeleženci svojemu mlademu vladarju najglobljo vdanost in zvestobo. Brzojavka je bila nato ob burnih vzklikih kralju Petru II. z navdušenjem sprejeta. Pozdravne brzojavke so bile odposlane voditelju dr. A. Korošcu, ministru dr. M. Kreku, banu dr. Natlačeni! in mariborskemu škofu dr. 1. Tomažiču. Nato je pozdravil zborovalce in odlič-
Drobne novice
Visok obisk na časnikarski razstavi
Včeraj popoldne je obiskal jesensko prireditev ljubljanskega velesejma tudi prevzvišeni škof dr. Gregorij Rožman. Spremljal ga je njegov prijatelj iz šolskih let prelat dr. Brunner, ravnatelj celovškega semenišča. Ob a gosta sta si do podrobnosti ogledala razstavo slovenskega časopisja. Zanimala sta se za skoro vse razstavno gradivo. Posebno pa ;ih je zanimala razširjenost tiska mod Slovenci v naši državi in v inozemstvu. Obiskala sta tudi paviljon »Slovenca« in listov KTD, pa tudi misijonsko razstavo, ki je vzbudila njih nedsije-no jjozornoet. Bila sta z obiskom gotovo zadovoljna.
Novi grobovi
■f- V Slov. Bistrici je umrl po daljšem bole-hanju v visoki starosti g06p. Tone Span, vpok. nadučitelj, doma iz Planine pri Sevnici. Pogreb pokojnika bo danes popoldne. Naj počiva v miru — ostalim domačim naše globoko sožalje!
Dr. Dcbevec, Radovllica
zopet redno ordinira
—	Radio-predavanje e Indiji in delu naših
jugoslovanskih misijonarjev. V okviru jesenskega velesejma in v zvezi s krasno uspelo etnografsko-misijonsko razstavo »Indija« bo danes, v torek, zvečer predaval g. Ivo Peršuh, urednik »Naše moči« v nacionalni uri ob pol 8 o čarobni Indiji in o velikem patriotskem delu, ki ga vršijo tam naši junaški misijonarji D. J. Vsakega pravega Jugoslovana mora zanimati dežela, kjer delujejo sinovi našega naroda s tolikim uspehom. Zato vse radio-poslušalco na to predavanje šo posebej opozarjamo.
—	Ni še prepozno, lahko dobite še vse doslej izišle številke >Ljubljanskih novic«, lista, ki ga na novinarski razstavi urejujejo ljubljanski časnikarji in ki se tiska kar na licu mesta. Oglejte si uredništvo in tiskarno v paviljonu »N«, j>otem pa se oglasite še pri upravi »Ljubljanskih Novic«, ki je v istem paviljonu. Tam dobite vse doslej izišle izvode lista.
—	Pogreša se od 2. septembra Marija Grame, rojena Prišelj, 48 letna druga žena Alojza Gramca iz Razkrižij, Vrhovska vas 19. Bila je prav dobra žena in gospodinja. Pojavljali pa so se že več časa znaki obolenja na umu. Ob Krki pri Bušeči vasi so našli njeno ogrinjalo. Verjetno je, da je zašla v naraslo Krko .Kdor kaj izve o njej, naj sporoči na župni urad Sv. Kriz pri Kostanjevici.
Vaše zdravje Čuva
T TL CT^t ^ StADNA fjiii^L^ 1/1. KAVA
—	Razstava bele slovenske govedi Selekcijska postaja v Šmartnem ob Paki priredi v četrtek 9. septembra 1937 razstavo plemenske živine bele slovenske govedi, združeno s predavanjem. K tej razstavi, oziroma premovanju, ki bo za živinorejce in ljubitelje lepe živine zelo poučna in zanimiva, se pričakuje od vseh strani obilna udeležba.
—	Vremenska napoved: Evropa : Enak pritisk ee vzdržuje nad evropskim kontinentom. Pretežno vedro in lepo vreme. Islandska depresija se širi in povzroča delno deževje. Jugoslavija : Prevladuje vedro v celi kraljevini z nekoliko oblačnosti. V sredini države >'n jx> vzhodnih krp jih je biio včeraj nekaj neviht s krajšim deževjem na vzhodni jx>lovici. Minimalna temperatura: Caribrod 9, maksimum: Mostar 32. Napoved za hitri: Prevladovalo bo jasno jx> vsej kraljevini. Možne so krajevne nevihte z dežjem.
Orient Karpet-Zipkin
Ljubljana. Beethovnova ulita 14/11. Telefon 38-27
Oglejte si razstavo v paviljonu F. 119-123
Perzijske in turške preproge
se dobijo po izredno nizki ceni.
—	Dobava premoga. Banska uprava v Ljubljani razpisuie dobavo 300 ton premoga-kosovca z najmanj 4500 kalorijami. Premog je treba dobaviti iz domačih rudnikov. Dobavni rok za 150 ton je do 1. oktobra, nadaljnje dobave po posebnem odpoklicu. Ceno za premog je ponuditi za tono franco vagon železniška postaja Ljubljana, glavni kolodvor. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z 10 dinarskim banovinskim kolkom, je predložiti najkasneje do 15. septembra t. 1. ekonomatu kralj, banske uprave v Ljubljani, Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu.
—	Dobavo bnkovih drv razpisuje banska uprava in sicer 250 kubičnih metrov drv v cepanicah in 30 kubičnih metrov mehkih drv (žamancev za pod-kuriti). Bukova drva morajo biti suha, zdrava, v cepljenih polenih po 1 m dolžine, brez okroglic in brez klad ali grč. Mehka drva (žamanci) morajo biti suha, rezana po 1 m dolžine. Drva se bodo prevzemala na dvorišču kralj, banske uprave in mo. rajo biti zložena paralelno brez križev. Ponudbe v zaprti kuverti, taksirane z banovinskim kolkom za 10 din, je treba predložiti ekonomatu kralj, banske uprave v Ljubljani do 16. septembra. Za drva je ponuditi ceno po 1 kubičnem metru franko dvorišče banske uprave. Dobavni rok je takoj, najdalje pa do 15. oktobra 1937. Natančnejša pojasnila dobe interesenti med uradnimi urami v ekonomatu kralj, banske uprave.
— Kronična zapeka in njene slabe posledice, posebno pa motnje v prebavi, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki boleflajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo, so zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom.
Offl. reg. 8. br. KM74/SS.
—	Tratn je padel nanjo. Iz šmartna pr: Litiji so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 45 letno po-sestnico Copar Ano, doma iz Liberge št. 17. Velik tram je padel nanjo in jo nevarno poškodoval.
—	Obletnica otvoritve Krjavljeve koče na Obolnem nad Stično bo dne 8. septembra. Ker nudi Obolno zelo lep razgled, vabimo k obisku. Dohod iz postaj Višnja gora, Stična in Litija,
—	Enoletni trgovski tečaj »Hermes « v Mariboru vpisuje dnevno prcdpoldne na Zriniakaga tr-
ga 1 do 9. septembra. Na tečaju poučujejo profe-sorji trg. akademije. Absolventi z malo maturo morejo odpreti po 6-mesečni zaposlitvi samoatojno trgovino. Nizka šolnina.
— Harmonike Meinel & Herald so tudi letos razstavljene na Ljubljanskem velesejmu. Oglejte si najnovejše modele. Zboljšana kvaliteta. Čudili se boste nizkim cenam.
Uspeh pri fotografiranju
lahko doseže vsak iotoamater.
Priporočamo pa, da daste Vaše filme v razvitje kopiranje in povečanje, strokovni toto-trgovin
FRANJO MAVEC. Ljubljana , nasproti Union a
Samo kvalitetne izdelave.
—	Na prekrasni otok Hvar z ladjo iz Splita, v druge znamenite kraje sončne Dalmacije pa z avtom ob priliki romanja v Sinj (čez Dolenjsko, Belo krajino v Karlovec, Plitvice, Knin) 20. do 25. septembra; vesela romarska trgatev grozdja itd. Prijavite se za brezplačna jjojasnila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Svetogorsko romanje (Gorica—Trst) za god žalostne M. B. 14. in 15. sept. Prijave za podrobna pojasnila do 9. septembra sprejema »Družina božjega »veta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Dobrna vas vabi, sezona do 31. oktobra.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
Ljubljana
1 Glasba pri novi maši g. Stanka Natlačena, ki bo na Mali šmaren, dne 8. septembra 1937 pri sv. Petru v Ljubljani. Pri slovesnem vhodu: R i ha r : Novi mašnik. M. Tome: Pridi, sv. Duh! Pri slovesni maši: Introit: Koral. Maša: Gol-ler: Lavretanska maša. Gradual: Kimovec: Blagoslovljena in častita si ti. Ofertorij: Po prebrani latinski darovanjski pesmi: Lepa si, roža Marija (ljudsko petje z orkestrom). Med obhajilom svatov: Dr. Cerin: Mogočno se dvigni (ljudsko petje z orkestrom). Za »Tebe Boga hvalimo« — H a y d n : Zahvalna (ljudsko petje z orkestrom). Za blagoslov: Rihar V zakramentu. Med darovanjem (po pridigi): ljudsko petje z orkestrom.
1 Vabilo na novo mašo. Na praznik, 8. sept. bo imel v cerkvi 6V. Petra novo mašo g. Stanko Natlačen, sin g. bana dr. M. Natlačena. K slovesnosti vabimo čimveč članov, posebno pa narodne noše. Začetek ob devetih. — Senpetersko prosvetno društvo.
1 Obletnica posvetitve Marijinega svetišča na Rakovniku 6e bo tudi letos obhajala na Mali šmaren. Slovesnost se prične že danes ob pol 7 zvečer z akademijo pri lurški votlini. — Romarji naj se poslužijo velesejmskih legitimacij, ki jim dajejo pravico do polovične voznine, a kupijo jih lahko na odhodni postaji.
1 Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob 7 izredni sestanek io telovadno 6kušnjo!
1 Križanska moška in mladeniška Marijina družba ima na praznik Marijinega rojstva cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob 6. Zjutraj med sv. maša 6kupno obhajilo, zvečer po govoru darovanje za namene družbe. Prosimo polnošteviko!
1 Na Dobrovo poromajo člani in članice Stolne prosvete jutri popoldne. Odhod izpred cerkve sv. Antona na Viču točno ob pol 2.
1 Govorilne vaje slovenščine. Govornike, profesorje, duhovnike, juri6te, gledališke igralce in diletante opozarjamo, da se začne letos na Glasbeni Matici v Ljubljani tečaj o govorilnih vajah naše materinščine. Tečaj vodi režiser Ciril De-bevec in 6e začne 15. t. m. Pouk bo v skupinah od 10 do 15 oseb in znaša ukovina mesečno 40 din. Važno6t tega novega tečaja Glasbene Matice je velika in 6mo prepričani, da jo ni treba še posebno podčrtavati, ker je izredne praktične vrednosti. Priglasi do vštevši 11. t. m. na Glasbeno Matico ljubljansko.
1 Prva umetnostna razstava v letošnji jesenski sezoni. Pravkar ustanovljeni klub neodvisnih likovnih umetnikov otvarja dne 12. t. m. ob 11 dopoldne svojo prvo umetnostno razstavo v Jakopičevem paviljonu. Podrobnosti v »Slovenskem domu«.
1 Danes v torek, dne 7. t. m. sc začne na šoli Glasbene Matice v vseh oddelkih in razredih jx>uk. Starše in njihove namestnike |>a ojx>zarja-mo, da lahko šc vedno vpišejo gojenke in gojence na glasbeno šolo v uradnih urah Matične pisarne, to je dnevno od 0 do 12 in od 15 do 18. V6ak na novo vpisani gojenec bo takoj dodeljen svojemu predmetnemu učitelju.
I Zadnji dan vpisovanja na drž. konservatorij v Ljubljani je danes dne 7. t. m. in sicer bo vpi sovanje od 0 do 12 in izjemoma tudi jjopoldiic od 15 do 17. Sprejemni izpiti pa so 10. in 11. t. m. Vse podrobne informacijo v pisarni konserva torija.
1 Čigave so biljardne krogle in samokres? Na ljubljanski policiji čakajo lastnika petih biljardnih krogel, ki jih je pred nekaj dnevi našel pri ograji svoje hiše neki upokojenec na Viču. Tam jih je najbrž skril tat. — Na orožniški postaji v Litiji pa imajo civilen samokres, ki jc bil najden na cesti Ljubljana—Litija.
I Kino Kodeljevo. Banes ob 8 dva sporeda: Večni grešnik, (režija Fric Lang. vloga Charles Boyer) in Smoki. film v nemškem jeziku.
1 Državno priznani Enoletni trgovski tečaj pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni tr* 2 vpisuje dnevno od 9 do 12 in od 15 do 18. Tečaj je priznano najboljši in najstrožji. Izpričevala o zaključnem izpitu tega tečaja služijo absolventom kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in poldrugega leta pomočniške prakse v trgovinski obrti. Šolnina 110 din ali 230 din. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda brezplačno.
1 šoNko leto na drž. konc. trgovskem učiliščti »Christofov urni zavod«, Ljubljana, Domobranska št. 15. se prične 14. septembra. Pojasnila in vpisovanje vsak dan.
Gledališče
V torek. 7. septembra.
Opera. Ponedeljek, 6. septembra: Zaprto. — Torek, 7. septembra ob 19: »Cavalleria rusticana«. Predstava pred poslopjem Glasbene Matice. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Sreda. 8. septembra: »Sv. Anton vseh zaljubljenih patrona. Izven. Znižane cene od 24 din navzdol. — Četrtek,
9.	septembra: »La Bolteme«. Izven. Znižane cene. — Petek. 10. septembra: Zaprto Sobota, II. septembra: »Caričine Amoccmke«. Premiera. Izven.
Dnevna blagajna v operi posluje vsak dan od
10,	do pol 13 in od 15 do 17.
Spominski kriz pod
_	Tržič, 6. septembra,
lržičani 6C še vedno z vsem spoštovanjem spo. minjajo deveterih slučajev, ki so našli na letošnji velikonočni ponedeljek smrt v sneženem plazu Stor-žiča. Njihovi grobovi na tržaškem pokopališču so vedno okrašeni in prijatelji pokojnih jim prinašajo redno zlasti planinskega cvetja v tovariški spomin. Ob grobu tudi vedno kdo moli.
Tudi kraj nesreče pod Storžičem ima letos vse polno obiskovalcev. Z mislijd groze in tihe molitve se vsak vrača in spomin na pokojne je s tem večno živ. Dolčina nesrečnega plazu je bila ogromna, a smrtne žrtve so bile najdene v neveliki medsebojni razdalji, da je bilo takorekoč zvesto tovarištvo tudi s tem označeno. Posrečena je bila misel podružnice SPD v Tržiču, da je postavila na kraju nesreče lep železen križ, ki stoji na kamnitem podstavku, visok je pa kar 5 metrov. V kamniti podstavek je vzidana
Slošča z imeni vseh ponesrečencev. Pri tem križu ie il v nedeljo 5. septembra pripravljen lep oltar, ki je ves žarel v planinskem cvetju. Do desetih se ie zbralo tu do 300 ljudi. Ker je kraj nesreče v lomslri župniji, je pristopil k oltarju g. župnik Sparhakl Karel iz Loma, ki je daroval najsvetejšo daritev in nato blagoslovil križ ter dodal še pretresljive mo- I litve za pokojne. Z lepim govorom je gospod žup- |
nik, ki je itak znan po dovršenih govorih ob raznih' pomembnih in izrednih prilikah, izvabil marsikatero solzo in vse navzočne jc poglobil v vročo molitev in najlepše spomine za pokojne. Pri sveti maši so dovršeno prepevali pevci moškega cerkvenega zbora iz Tržiča, ki so tudi še potem ob križu in skalnatih pečinah pošiljali svoje misli z žalostinkami proti nebu. Razumljivo je, da so se slovesnosti udeležili predvsem Tržičani, navzoč jc bil tudi mestni župan Janez Majerič in zastopnik predilnice dr. V. Elbort. A prišel je tudi zastopnik planinskih tovarišev iz Borovelj, položil je ob križu krasen venec In spomnil se je v lepih besedah tovarišev, ki so vedno tudi srčno ljubili Koroško in njene krasote. Govoril! so tudi predsednik tržiške podružnice SPD Nadko Salberger, zastopnik osrednjega odbora SPD iz Ljubljane Franc Hvastija, zastopnik »Skale« z Jesenic Andrej More, ki jc bil v tednu po nesreči tudi med reševalci, in zastopnik »Skale« iz Ljubljane ing. Žumer Matija.
Dostojanstvena, resna in zares lepa je bila ta spominska slovesnost. Zaslužili so pokojni križ ln sv .mašo, saj so bili vedno vzorni planinci, ki so nedeljski in prazniški čaa znali tako preživeti v planinah, da so bili prej vedno pri sv. maši. V tem naj jih naši planinci bolj posnemajo)
Tabor
kmečke zveze v Jarenini
Ko se je v Hočah mladina desnega brega Drave zbirala na prosvetni tabor ,60 se kmetje na levem bregu zbrali na okrajni kmečki tabor v Jarenini. Ves trg pri cerkvi so napolnili. Bilo jih je skupaj kakih 2.500. Sv. mašo je opravil jareninski domačin katehet gospod Šparl Avgust. Nekdanji jareninski kaplan, sedanji dekan pri Sv. Beneditku v Slovenskih goricah, gospod Gomišček je kratko, jedrnato pridigal o verskih in nravnih čednostih kmečkega 6tanu. Za zgled jc navajal kmeta Jožeta Weingerla, ki je skozi dolga desetletja dajal V6em Jareninčanom v .verskem in narodnem oziru najlepši zgled in je za verske in narodne namene največ žrtvoval.
Po službi božji je otvoril zborovanje Kmečke zveze jareninski župan g. Franc ŠparL Najprej je predlagal brzojavno vdanostno izjavo Nj. Vel. kralju Petru II., knezu Pavlu, ministru dr. Korošcu, ministru dr. Kreku ter banu g. dr. Natlačenu. Prvi je govoril predsednik Kmečke zveze za Slovenijo g. Brodar o težavah in borbah slovenskega kmetskega stanu ter o potrebi, da se vsi kmetje, pa tudi mali posestniki, delavci in posli organizirajo I v Kmečki zvezi. Za njim je govorila g06pa Brodar- I jeva o vlogi ženstva v javnem življenju, zlasti za I katoliško in slovensko vzgojo otrok, ne samo v '
družini, temveč tudi v šoli. G. Martin Steblovnik, predsednik Kmečke zbornice, je poročal o delu in in bodočih načrtih Kmečke zbornice; znane gospodarske sposobnosti g. Steblovnika nam jamčijo, da bo Kmečka zbornica pod njegovim vodstvom svoje načrte tudi, kolikor bo Ic možno, izvedla. Marko Kranjc je obudil zborovalcem spomin na težke narodne boje Slovencev ob severni slovenski meji in opozoril, da morajo tudi danes budno stati na straži, da sc ohrani čisti slovenski značaj, zlasti na severni meji, kjer se hočejo Nemci vedno bolj zopet uveljaviti. Dekan g. Gomilšek je v mladeniško navdušenem govoru priporočal, naj kmetje čuvajo verske in narodne običaje, ki so pri nas Slovencih tako lepi. Banski svetnik g. Janžekovič ie poudarjal kmetsko stanovsko zavest. Tabor je pozdravil g Franc Koban, član Kmečke zbornice, v imenu kmetov Dravskega polja in vznožja Pohorja in akademik Eržen, ki je zagotovil, da hočejo tudi katoliški akademiki z vso vnemo podpirati težnje kmečkega stanu in mu pomagati, da svojo stanovsko organizacijo Kmečko zvezo čim popolneje izvede.
Zborovanje se je zaključilo z državno himno in s trikratnim vzklikom kralju Petru II. za njegov rojstni dan.
Maribor
m Žetev smrti. Za posledicami tuberkuloze je umrl v splošni bolnišnici kapitan II. r. Miodrag Ma-ličanin. Pokojnik je bil v mariborskih družabnih krogih zelo priljubljen. Naj počiva v miru.
m Revežu zgorelo imetje. V Spodnji Dobrovi je zgorela lesena stanovanjska hišica zidarju Rudolfu Kaiserju. Požar je uničil revežu vse njegovo skromno imetje.
m Drzna tatinska tolpa pod ključem. Tezen-6kim orožnikom se je posrečilo zasačiti tatinsko družbo .ki je plenila na tezenskem kolodvoru vagone. Orožniki so tatove zasačili v trenotku, ko so hoteli nabasati na dvovprežni voz ukradene zavore, ki so jih demontirali z vagonov. Aretirali so pet oseb in jih izročili sodišču. Upamo, da bodo s tem prenehale tatvine na tezenskem kolodvoru, ki so bile zadnje čase tako pogoste ter so povzročile železniški upravi občutno škodo.
m Pohorski prazniki. Ogromne množice sta privabili v nedeljo na Pohorje dve slavnosti: 30-let-nica Ruške koče in nova pot iz Slovenske Bistrice k Sv, Trem kraljem, tako zvanega »Pohorskega Vintgarja«. Zlasti veliko je bilo na Pohorju Mariborčanov, pa tudi Hrvatov, zlasti Zagrebčanov je bilo mnogo.
m Dr. Korošec zborovalcem v Hočah. Udeležencem krasnega prosvetnega tabora v Hočah pri Mariboru je poslal dr. Korošec naslednji brzojav: »Vse udeležence prosvetnega tabora v Hočah pri Mariboru iskreno pozdravljam in želim prireditvi najboljši uspeh.«
m Branibor, podružnica Maribor, je imel v nedeljo občni zbor, na katerem se jc naglašalo potrebo sodelovanja vseh narodnoobrambnih organizacij in društev. Zborovanje je bilo zaključeno z volitvami novega, odbora.
VSE ZA ŠOLO V CIRIL 0 V1!
m Vlomila sta, da bi šla ▼ Španijo. Dva mlada vlomilca, 19-letni Edvard in 20-letni Igor sta se zagovarjala pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Dne 16. maja sta vlomila v stanovanje trgovca Trpina v Vetrinjski ulici ter odnesla zlatnine in srebrnine v vrednosti 24.580 din, nato pa sta vdrla še v trgovino ter vzela iz blagajne 35.356 din gotovine. Oba sta dejanje skesano in jokaje priznala. Igor jc med drugim izpovedal, da je hotel s plenom pobegniti v Španijo. Edvard je bil obsojen na tO mcsecev zapora pogojno na 5 let, Igor pa, ki je vlom zasnoval, pa na 11 mesecev zapora nepogojno.
m Obrtno gibanje. V avgustu je mestna občina izdala 13 novih obrtnih pravic, izbrisanih pa je bilo v obrtnem registru 11 obrti.
m Natečaj za najboljše fotografije Tujsko-pro-metnega značaja 6 področja bivše mariborske oblasti razpisuje Tujsko-prometna zveza v Mariboru. Prva nagrada znaša 1000 din, druga 500, tretja 300, četrta 200. Poleg tega bo zveza odkupila 20 slik z negativi po 50 din za sliko. Slike, ki ne smejo biti reproducirane kolorirane, montirane, niti kaširane, je poslati Tujsko-prometni zvezi v Mariboru najkasneje do 30. septembra t. 1. Priložiti je zalepljeno kuverto z geslom, ki mora biti navedeno tudi na posnetkih. V kuverti mora biti ime in točen naslov odpošiljatelja.
Celje
c Likvidacija okrožnega odbora obrtniških združenj. V nedeljo, 5. septembra je bila v Obrtnem domu v Celju izredna skupščina Okrožnega odbora obrtniških združenj, kateri je predsedoval predsednik okrožnega odbora g. Stojan Holobar. Za likvidacijo okrožnega odbora v Celju je glasovalo 22, za nadaljnji obstoj pa 20 delegatov. S tem je bila torej izglasovana likvidacija te ustanove v Celju.
r Dva kolesarja treščila v avtomobil. V nedeljo, 5. septembra zjutraj se je peljal trgovec g. Ribard Marši? v svojem luksuznem avtomobilu iz Braslovč v Žalec. Pod Bienovim klancem nn ovinku so mu nrioeliali nasproti navštric trije kolesarji, izmeri
katerih sta dva treščila v avtomobil. Enega izmed kolesarjev je vrglo čez avtomobil. Dobil jo poškodbe na glavi in roki, drugega pa jo avtomobil odbil na stran ceste. Kolesi obeh ponesrečencev sta močno pokvarjeni. Poškodovanca sta dobila zdravniško pomoč pri zdravniku v Braslovčah.
c Na Radarski šoli v Celju se jirične redni pouk in popravni izpiti dne 15. septembra.
c Kako prodajajo Savinjčani hmelj. Znano je, da vsak hmeljar rad čimprej proda svoj pridelek, ker je pač prodaja hmelja težka in dajo veliko skrbi. Letos jo položaj zopet docela svojevrsten. Celokupni svetovni pridelek hmelja bi sicer za 6ilo kril potrebo, toda žlahtnega hmelja ie sorazmerno zelo malo. Zato producenti v Srednji Evropi, ki pridelujejo žlahtni hmelj, računajo na višje cene, pivo-varska industrija pa se sklicuje na dovolj obilo svetovno letino sploh in skuša potisniti tudi žlahtnemu hmelju cene navzdol. Trgovina kot posredovalec pritiska na eno in drugo stran, da bi prišlo do kupčije. Gre pa pri tem 6eveda vedno za to, kdo bo daljo vzdržal. Žal pa jo tozadevno produkcija na slabšem, ker ni organizirana in jo tudi finančno slabša. Prijatelji naših hmeljarjev so sicer svarili hmeljarje pred vsiljevanjem hmelja, ko so videli, da se nekateri boje, da ga ne bodo mogli prodati, toda nekateri ne fioslušajo in prav ti kvarijo cene. Dosedaj eo prodajali savinjski hmeljarji lo manjSe množine svojega pridelka, upajo pa, da »e bo v bližnjem času pokazala živahnejša kupčija, ki bo nudila tudi boljše ccne.
Dva smrtna padca
Celje, 5. avgusta.
včeraj zvečer je delal v kamnolomu pri Podčetrtku 31-letni delavec Plevnik Albin. Delal jo 17 metrov visoko v skalah. Skala, na kateri jo stal, se je odtrgala, da je j»del. Siromaku jo zlomilo križ in obo nogi. Kljub tem poškodbam pa še ni takoj umrl, ampak eo ga prepeljali v celjsko bolnišnico. V bolnišnici so ga takoj operirali in jo pri-šeJ šo k zavesti; vendar zanj ni bilo uspešno pomoči in je danes zjutraj v velikih bolečinah izdihnil.
Davi pa je padel s kozolca g. Pikla v Žalcu njegov hlapec Fijavž Alojzij, kateremu so jo pri padcu razbila lobanja. Tudi Fijavža, ki so ga našli nezavestnega, so prepeljali v celjsko bolnišnico, vendar je še istega dne okrog pol 3 popoldne umrl.
„Farni danu v Laporju
Prihodnjo nedeljo 12. septembra bo imela župnija Laporje pri Slov. Bistrici svoj »farni dan«, katerega namen je, vzbuditi ljubezen do domače fare. Na predvečer zagore v sveh vaseh vaški kresovi, v nedeljo bo sv. obhajilo cele župnije io pridiga o ljubezni do fare. Popoldne po večernicah pa prikažemo na odru farno življenje, kakršno je po naših vaseh v svoji pristnosti. Prikazan bo fantovski večer na vasi, v družin; pri kožuhanju, v tlruštveni sobi itd. Posebnost bo, da se bo govorilo v našem dialektu. Seveda bo pa srčika vsega zgodovina naše fare, ki nam jo bo podal domači g. dekan.
Kdor bi rad videl, kako lepo je pri nas, tistega vabimo na naš »farm dan«. Vsaj popoldne na svidenje!
Ptujska gora
P. Konstantin Ocepek, minorit, dosedaj župnik v Sv. Vidu pri Ptuju je bil v četrtek 2. sept. instaliran za župnika na Ptujski gori. Instalacijske obrede ie izvršil dekan in nadžupnik iz Hoč gosp. A. Sagaj.	* r
»Sloventeva" podružnica
IluDllana, TurSeva cesta
(palača Poštni dom)
Zahteve naših hranilnic
Pretekli teden eo zborovali v Zagrebu i zaatop-niki vseh jugoslovanskih Samoupravnih hranilnic i Zveza slovanskih hranilnic. Pri teh zborovanjih je bil navzoč tudi prof. Rsvizza v imenu mednarodnega hranilnUkega instituta v Milanu.
Na teh zborovanjih sta bili sprejeti naslednji resoluciji:
Resolucija Jugoslovanskih hranilnic.
Predsatvniki samoupravnih hranilnic kraljevine Jugoslavije, »brani na svojem drugem kongresu dne 4. septembra ▼ Zagrebu, ugotavljajo po strokovnih referatih;
I.	Z dosedanjimi zakonskimi ukrepi, ki so se nanašali na naše kreditno gospodarstvo, samoupravne hranilnice niso obravnavane tako, kakor bi to zahtevala njih altruistična in občekoristna funkcija. Tako so a) z nedavnimi fiskalnimi ukrepi celo postavljene v nepovoljnejši položaj od zasebnih denarnih zavodov (dopolnilni davek, izračunavanje rentabilnosti itd.); b) čeprav je bila v projektih uredba o občinskih, mestnih in banovinskih hranilnicah predvidena njih pravica na sprejemanje pu-pilnega denarja in javnih kapitalcrv, 60 vendar bile v zadnjih časih uveljavljene take zakonske in upravne odredbe, po katerih se jim celo že poverjeni taki denarji odvzamejo (zakon o izvenspornem postopku, naredba o bratovskih skladnicah itd.); Z zakonom o razdolžitvi kmeta so bile naložene samoupravnim hranilnicam žrtve, nesorazmerne njih vedno humanemu postopku nasproti evojim dolžnikom-kmetom. Znano je namreč, da so one dajale kmetom in zadružništvu najcenejša posojila po ugodnih plačilnih rokih, po katerem postopku niso mogle iz tega poslovanja, da si nabavijo to-lfke rezerve, kolikor odpisov se od njih zahteva.
II.	Sc do danes ni nadoknadena škoda, ki je bila prizadeta velikemu številu samoupravnih hranilnic zaradi tega, ker niso prevzete po navodilu finančnega ministrstva, v interesu državnega kredita kupovane predvojne avstroogrske državne obveznice.
III.	Kreditna aktivnost samoupravnih hranilnic je najugodnejši nacionalni instrument za povečanje blagostanja in najpravičnejšo izvedbo načela, da morajo kapitali prvenstveno služiti onemu kraju, v katerem 6e formirajo. Zato je potrebno tem hranilnicam dati možnost najširše kreditne delavnosti v okviru zaupanih jim sredstev.
IV.	Da bi mogle samoupravne hranilnice tudi s svojimi sedanjimi znatnimi razpoložljivimi sredstvi razviti popolno aktivnost, je potrebno, da 6e jim zajamči, da v primeru posameznih povečanih zahtev za izplačilo ne bi izostala intervencija notnega zavoda, kakor se je to v preteklosti že zgodilo, ampak da bo ta intervencija brza in močna.
V.	Samoupravnim hranilnicam je ostvaritev cilja: preskrbeti cenen kredit čim širšim slojem naroda, otežkočena zaradi njih zapostavljanja.
Stanje naših Mitingov
Po naročilu Narodno banke z dne 81. avgusta je bilo stanje naših kliringov tega dne naslednje (v oklepajih razlika v primeri 6 stanjem dne 21. avgusta):
Aktiv, kliringi: Nemčija 19.084.478 (+3,549.958) mark, Italija stari račun 41,703.759 (—375.882) lir, novi račun 7,074.851 (+7,919.622) lir, Poljska 15,168.428 (—1,070.305) din, Turčija 5,284.461 (—343.638) din, Španija 2,090.451 (—2538) pezet.
Pasivni kliringi: Belgija 3.973.726 (—144.499) belg, Bolgarija 197.857 (+197.857 )din, Madžarska 10,003.772 (—964.551) din, Romunija 22,583.752 (—3,808.091) din, Francija 3,695.188 ( + 1,383.158) frankov, Češkoslovaška 120,339.164 (—1,559.658) kron in Švica 1,640.513 (—123.815) frankov.
K italijanskemu novemu kliringu je omeniti, da jo bil 21. avgusta za nas pasiven za 814.071 lir, 31. avgusta pa jc aktiven 7,074,851 lir.
Vžigalično posojilo
Kot znano, je lani na dražbi dno 27. oktobra bilo prodanih v Ncw Yorku iz Kreugerjeve kon-kuriiio mase tudi na 22 milij. dolarjev (imenskih) 6.25"i posojila, ki ga je dal švedski vžigalični trnst naši državi. Vse obveznice, po katerih je dolg narastel žc na 27 milij. dolarjev radi ne-transferiranih obresti, je kupila Družba za realizacijo terjatev Kreugerjevih posojil. Od to družbe jo sedaj obvoznice kupil neki švicarski konsorcij za okoli 4 milij. dolarjev, kot to poroča agencija '.»Jugoslovanski kurir-c. Sedaj jo ta skupiua ponudila obveznico v odkup naši državi za 5,775.000 dolarjev in sicer za 5 letni kredit. Nadalje poročajo, da bi nova skupina dala državi posojilo v tej višini za 10 let po tečaju 94%.
Kulturni obzornik
Gradbena mehanika
Ing. Rudolf Škof: Gradbena mehanika za iolo
in prakso. I. in II. del. (Druga izdaja.) 1937.
»Gradbena mehanika« ing, Škofa, profesorja na Srednji tehnični šoli, je izšla v avgustu t. 1. v samozaložbi in obsega 300 strani tiskanega besedila in 185 strani slik in računov, vse v formatu 19X26 cm. V posebni prilogi »Norme in tabele«, ki obsega 52 strani tiskanega besedila, slik in tabel, so ponatisnjeni najvažnejši predpisi in razne tabele, spadajoče v področje statistike. Spričo obsežnosti dela (537 strani), spričo velikega števila slik (598) in tabel (36) in glede na prvenstveno opremo knijge, ki je bila natisnjena deloma v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, deloma v Delniški, je cena knjigi zelo zmerna, saj staneta obe knjigi s prilogo vred broširani 360 din, v platno vezani 400 din.
Ing. Rudolf Škof, ki poučuje statiko, armiran beton in železne konstrukcije v štirih razredih Teh. nične srednje šole v Ljubljani, je v svoji 18 letni praksi obdelal razmeroma težavno snov na posebno spreten način tako, da je lahko razumljiva vsakomur, ki obvlada osnovne pojme elementarne matematike. Vsa neizbežna teorija se opira na številne primere iz prakse, v kateri se je avtor udejstvoval kot pooblaščen inženjer za gradbeno stroko, kar daje delu prav posebno značilnost in vrednost.
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli naštevati posamezna poglavja (53 po številu), v katerih ie obravnava dimenzioniranje, presoja in oblikovanje najrazličnejših gradbenih konstrukcij. V tem pogledu moramo smatrati delo g. ing. Škofa ne samo kot izvrstno učno knjigo, temveč jc to strokovna knjiga, ki bo dobrodošla vsakemu praktiku tem bolj, ker so vsa izvajanja in vsi primeri izvedeni na osnovi novih jugoslovanskih norm, ki sc močno razlikujejo od dosedanjih predpisov. Teoretični osnovi sledi
VI. Zato smatra kongTe«, da je sodobno zakonsko normiranje poslovanja samoupravnih hrsnilnic nujna in neodložljiva potreba našega narodnega gospodarstva. Zato se z zaupanjem nadeja, da se bo projekt uredbe, ki se pretresa v ministrskem odboru, čimprej uzakonil in se bo 6 tem izpolnila praznina v našem gospodarskem in denarnem poslovanju.
Ko se jim bo omogočilo z modernim zakonom pravilno in istosmerno delo, bodo mogle samoupravne hranilnice tudi pri nas enako koristno in dobrotvorno sodelovati v izgraditvi našega notranjega denarnega trga, kakor se to dogaja v drugih državah.
Zveza slovanskih hranilnic, ki je tudi imela dne 4. septembra svojo V. glavno skupščino, je sklenila naslednjo resolucijo:
1.	Hanilnice so v vsaki posamezni slovanski državi eden najvažnejših faktorjev za tvoritev novih potrebnih kapitalov za razvoj gospodarskega življenja. Šireč misel varčevanja v vseh slojih prebivalstva pomagajo h gospodarski okrepitvi in osamosvojitvi vseh državljanov in s tem gospodarski neodvisnosti vsega naroda in države.
2.	Hranilnice kažejo popolnoma zasigurano njih poslovanje, znaten razvoj in stalno dobivajo vedno večji vpliv na gospodarsko izgraditev države in njeno kreditno politiko ter so izdatna podpora državi in samoupravam za njih kreditne potrebe. To dokazujejo hranilnice v Češkoslovaški in na Poljskem. V Poljski je 363, v Češkoslovaški 356 hranilnic, ki upravljajo nad 42 milijard dinarjev vlog.
3.	Prav tako bi obstojali tudi v Jugoslaviji vsi predpogoji za uspešen razvoj hranilništva in širjenje misli varčevanja, če bi se baš sedaj v dobi padajoče krize izvedla zakonita ureditev pravnih odnošajev hranilnic. Zveza slovanskih hranilnic je pre-
pričana, da dajejo pravni pogoji, kakor obstojajo v Češkoslovaški in Poljski, možnost polnega razvoja za ostvaritev njih nalog in tako želi, da bi tudi
jugoslovanske samoupravne hranilnice čimprej dobile čvrsto zakonsko podlago za svoj razvoj.
4.	Hranilnice slovanskih držav bodo kot doslej sodelovale na okrepitvi gospodarskih odnošajev med svojimi državami in olajšanju poti za postopno odstranjevanje zaprek, katere ovirajo svobodni promet dobrin, s tem podpirajoč tudi učvrščenje mednarodnih gospodarskih odnošajev kakor tudi med slovanskimi državami in normalizacijo domačih gospodarskih razmer.
5.	2eleti je, da bi hranilnice v posameznih slovanskih državah uživale ono podporo in ono razumevanje s strani svojih merodajnih činiteljev, kakor to ustreza njih pomenu in njihovi moči, kakor n. pr. odrejanju obrestne mere, da bi tu nc bile slabše obravnavane kot ostale skupine denarnih zavodov.
Narodna banka potrebuje nove uradnike. Narodna banka sporoča, da bo sprejela v 6lužbo 10 uradniških pripravnikov in sicer 5 s pravno fakulteto, 5 pa z ekonomskoitiercialtio visoko šolo ali trgovsko akademijo. Prošnje z dokumenti sprejema Inšpektorat banke do 30. septembra, sprejemni izpiti pa bodo v prvi polovici novembra v Belgradu.
Industrija mesnih proizvodov v Zaprešiču, ki je la6t Glavne zveze 6rb6kih kmetijskih zadrug, objavlja bilanco za 1936, iz katere je razvidno, da je znašala izguba 0.1 milij. pri glavnici 2.25, upnikih 13.73 milij. din in bilančni vsoti 16.04 milij. din.
Naša statistika. Načelnik Splošne državne statistike dr. Rudolf Andrejka je 6pisal v julijski in avgustovi številki Glasnika ministrstva notranjih zadev razpravo »Doneski k zgodovini uradne statistike v Jugoslaviji«, ki je izšla v slovenščini, 6edaj pa tudi v posebnem ponatisu. Avtor popisuje prve postanke statistike v Srbiji, Hrvatski in Bosni, nato pa stanje od zedinjenja do danes. Razprava je prav aktualna sedaj, ko bo treba žc začeti s pripravami za ljudsko štetje konec leta 1940. Termin se vedno hitreje bliža in preslabe izkušnje iinamo s prejšnjimi štetji, ko smo 6c vedno zakasnili s potrebnimi predpripravami.
Nova tekstilna industrija. Trgovsko ministrstvo je odobrilo osnovanje deln. družbe Tvornica trikotaže in rokavic wPosavina« v Belgradu. Glavnica znaša 5 milij. din (5000 delnic po 1000 din). Ustanovni občni zbor je 30. septembra, pri vpisu sc plača 20% na delnico in 40 din za stroške. Ustanovitelji so: Alfred Albala, Aleks. Božičkovič, Aca Pavlovič, dr. Gj. Smiljanič, Gojko Gjertna-novič, Zdravko Albala, Obrad Simič, 2ako Gašič, Sava Mikič in dr. Jaša Albala.
Nacionalizacija francoskih železnic. Kot mano ie večina francoskih železnic v zasebni lasti 5 velikih družb z znatnim ozemljem, katerim sc pri-
V$E DNI
VELESEJMA
Preudaren inserent ve ceniti to Izredno ugodnost, ker je prepričan, da za isti denar stopi v stik s tisoči novih kupovalcev!
IZIDE „ SLOVENEC" V ZNATNO POMNOŽENI NAKLADI
družujejo še državne železnice. Vse železnice nekaj let 6em izkazujejo ogromne izgube, ki gredo vsako leto v milijone frankov. Tc deficite pa mora
ijone tranKov. t c deticite p; lačevati francoska država, kar je vzrok stalni rizi državnih financ. Kajti do konca leta 1935 so
plačevati
krizi državnin tinanc. Kaj narasli deficiti na 27 milijard frankov,
Zaradi tega se je vedno bolj pojavljala zahteva po nacionalizaciji zasebnih železniških omre žij in sedaj 6C je začelo delo za postopno nacionalizacijo. Ustanovljena je bila družba Societe ua-tionale des chemins de fer, katere glavnica znaša 1.410 milij. frankov in katere večino (51','-ž) ima država. Kot protivrednost odstopi država obe 6voji omrežji (zapadne železnice in alzaškoloren-6ke železnice).
Ostanek delniške glavnice 49% dobe velike družbe za svoje aportc v novo družbo. Nova družba bo 6 1. januarjem 1938 ek6ploatirala vse francoske železnice.
Borza
Dne 6. septembra 1937.
Denar
Curih. Belgrad 10, Pariz 16.235, London 21.5875, Ncw York 135.375, Bruselj 73.35, Milan 22.925, Amsterdam 240.20. Berlin 174.725, Dunaj 80.20—32.10, Stockbolm 111.30, Oslo 108.475, Ko-penbagen 96.35, Praga 15.20, Varšava 82.35, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Ilelsingfors 9.5425. Buenos Aircs 131.25.
Vrednostni papirji
Dunaj. V začetku jc bilo poslovanje izredno mirno, kasneje pa je nekoliko oživelo. Izpremembo so so gibale v ozkih mejah kot promet. Vendar jo večje število efektov v tečajih naraslo. Beležili so (v oklepajih zaključni tečaji preteklega tedna z dne 3. septembra): Donavsko-savska - jadranska 66.15 (66.20), delnice: Creditanstalt-Bankverein 288.50 (297.50), Narodna banka 165 (164.25), Steg 29.10 (29.05), Siemens-Schuckert 170.50, Steweag 29.05 (29.10), Magnesit 96, Trboveljska 29.25 (29.52), Alpina 55.40 (54.90), Steyr-Daimler-Puch 243 (244.80), Leykam 80.50 (77), Semperit 83.65 (81.80).
Hmelj
Prva cenitev svetovnega pridelka. Češka sckcl-ja Hmeljarskega društva ceni letošnji svetovni pridelek hmelja na 1,184.000 do 1,268.000 starih stolov, dočim je znašal lani pridelek 1,156.000 stotov. Svetovno potrebo leta 1937 pa ceni na 1,270.000 meterskib stotov. Na evrojiskem kontinentu je pridelek za 13.4% manjši kot je bil lani. Lani so štiri najvažnejše države (Nemčija, Češkoslovaška, Poljska in Jugoslavija) izvozile 340.000 starih stotov, od tega naša država 72.000, letos pa bodo to državo imele na razpolago samo 275.000 stotov, od tega naša država 60.000 starih stotov.
Letina ▼ Bački. Po vesteh iz Novega Sada bo znašal letošnji pridelek hmelja komaj 6000 starih stotov, dočim jc znašal lani 32.000 stotov. Tudi kvaliteta jo slaba. Dosedaj niti ni bilo inozemskih kupcev.
Zate c, 7. septembra.
Na žaleškem hmeljarskem trgu jc zojiet več zanimanja ter povpraševanja in sc nadaljuje nakupovanje letošnjega pridelka po neizpremenjenih
dimenzioniranje konstrukcij obremenjenih na tlak, nateg in strig s številnimi računskimi primeri. Zelo temeljito jc obdelano obširno poglavje »Upogibna trdnost« (95 slik), ki obravnava vsakovrstne nosilce, dimenzioniranje in deformacije istih. Poglavje »Uklonska trdnost« je zanimivo zlasti zaradi tega, ker je po veljavnih normah predpisan popolnoma nov postopek in ker prikazuje razvoj tega postopka iz dosedaj veljavnih Eulerjevih in Tetmajerjevih enačb. Temeljito je obdelana teorija vodnega, vetrnega in zemeljskega pritiska s praktičnimi navodili in primeri za oblikovanje in presojo opornih zidov, tovarniških dimnikov, streh itd. S posebno spretnostjo obdeluje avtor poglavje »Lok-obok-okvir-vrv« na osnovi 41 slik s pripadajočimi enačbami in računi. Med drugimi primeri je zlasti zanimiva gra-fostatična in analitična presoja tročlenskega oboka za most v Goričansh. Zelo pregledni in poučni so primeri predalčnih strešnih poveznikov (70 slik) s potrebnimi detajli in navodili, povzetimi iz najmodernejše nemške literature. »Lesene konstrukcije za večje razpetine« zmozničeni, nosilci, vešala, raz-pore in leseni predalčni poveznikl bodo zanimali zlasti naše tesarske mojstre. Avtor ni pozabil na kamnoseke, katerim je namenil kratko poglavje »Nosilne konstrukcije iz naravnega kamna«. Obširni poglavji »Premična obremenitev« (43 slik) in »Statično nedoločeni nosilci« (25 slik) zaključujeta drugi del knjige. Vplivnice za vse vrste ststično določenih nosilcev, kakor ludi vplivnice tročlenskega loka, so obravnavane temeljito in nazorno. Prav isto velja za grafično računanje neprekinjenih in drugih statično nedoločenih nosilcev po Ritter-jevi metodi, kar ie prav posebno važno za pravilno razumevanje in strokovnjsiko izvajanje železobe-tonskih konstrukcij.
Oprema knjig« je odlična in daje najboljše izpričevalo našim liskarosm. Občudovani« vredne so številne slike, iz ksterih odseva sposobnost in idealizem naših f»ntov. Vse slike so namreč risali bivši avtorjevi učenci gg. A. Jakopič, J. Kramarič in J. Fraaz, vsi ausolventi Tehnične srednje šole v Ljubljani.	Ing. I. O.
K petemu letniku Založbe ljudskih iger. Založba razpošilja te dni svoj prospekt za peti letnik (1937-38), kjer točuo označuje smer svojega dela-»Ljudski oder si prizadeva že štiri leta: za vrnitev naših odrov k pravim starim slovenskim narodnim in verskim osnovam; za oživitev vseh dragocenih ostankov slovenske ljudske dramatike od njenih prvih oblik v narodnih običajih do Dra-bosnjakovih iger; za |>ravo ljudsko igro, ki naj vzraste iz prerojenega narodnega in verskega občestva, predvsem iz fare, ki je občestvo Cerkve v malem; za apostolat z igro povsod: v mestu, na kmetih, mod delavstvom, med mladino In otroki; proti brezidejnemu posnemanju velike umetnosti in proti vsakršnemu poseganju v delokrog poklicnega gledališča; proti duševno ozkemu in proti koristoljubnemu igranju; proti vsakršni plehkosti, proti vsakršni plaži, dobronamerni in lažji vzgojni ali trgovsko preračunani; proti vsakršnemu odrskemu zvezdništvu; proti malomeščanskemu odrskemu diletantizmu sploh!« Obžalovati je, da pre-potrebne igre v zbirki »Ljudske igrec (ki je dosegla žc dvajset zvezkov) zaradi težav ne izhajajo več redno, ampak poslej le še po potrebi in priložnosti. Zato pa bo revija »Ljudski oder« izhajala v šestih zvezkih po 40 strani, tako da bo obsegnl celotni letnik vsaj 240 strani drobnega tiska, za kar letna naročnina 80 din (pri naročilu 10 izvodov na skupni naslov za vsakega le 60 din) in za inozemstvo H USA dolarje res ni pretirana. Najbolj dobrodošli bodo pač teksti razni iger, nastopov, deklamacij. ki bodo zavzemali v vsakem zvezku večino prostora. Pa tudi druge rubrike, ki o njih poroča prospekt, bodo prinašale kakor dbslcj gradivo, ki ga ne srečamo sicer v nobeni Blovenski reviji. Kdor deluje na naših ljudskih odrih ali se sploh za gledališče zanima, mu bo branje »Ljudskega odra« ne le v korist, ampak tudi v užitek Zalo ca toplo priporočamo. Naroča se pri -»Založbi ljudskih igerc, Ljubljana, Zarni-kova ulica 16, ki tis zahtevo pošlje obširni prospekt.
M.
cenab 14—21 Kč, to jo 21—32 din za kg. Tendenca je čvrsta.
V Roudnici Jo prodano žo nad 30% letošnjega pridelka.
2alcc, 7. septembra.
Z ozirom na prevzem in odpravo žo naktiplje-nega blaga, se jo danes nakupovanjo letošnjega pridelka nadaljevalo sicer v manjšem obsegu, vendar so ostalo cene v glavnem nespremenjene. Za res prvovrstno blago jo zopet več zanimanja in se jc tendenca učvrstila.
Koncert gdčne Bergolove
C:
V frančiškanski dvorani bo 10. t. m. koncert toln umetniškega užitka in lepote. Koncertirala o znamenita pevka gdč. Pavla Bergotova, ki jc iz Istre. Italijanska kritika njene koncerte, ki so bili zdaj v Bologni, San Remu, v Ženevi in Milanu, kot veliko umetnost zelo hvali. Predprodaja vstopnic je v pisarni v pasaži »Pax ct bonurrn.
Ob 5 letnici Trgovskega učnega zavoda
Te dn poteče pet let, odkar je začel delovati v Ljubljani Trgovski učni zavod na Kongresnem Irgu 2, v bivših prostorih državne dvorazredne trgovske šole. (V istih prostorih sc nahaja tudi dobro znana Dopisna trgovska šola). Namen ustanovitve zavoda je dvigniti trgovsko šolstvo Zavod je organiziral več vrst dnevnih in večernih trgovskih tečajev, zlasti pa enoletni trgovski tečaj 1 a zavod je bil v pretekli dobi po svoji disciplini in strogosti, pa tudi po sodobnih pedagoških metodah in strokovnih profesorjih gotovo na prvem mestu.	1
Ker v državne trgovske šole in akademije ni mogoče sprejeti vseh reflektantov, ee odklonjeni vpišejo v enoletni trgovski tečaj, kjer v kratkem letu pridobe toliko znanja v strokovnih predmetih,
,C16'° zadovoljivo opravljajo svoje vodstvene posle doma ali pa v službi.
Trgovski učni zavod ie prvi v Sloveniji žc pred leti dobil na podlagi zakonov razne ugodnosti glede veljavnosti odhodnega izpričevala za trgovsko obrt.
Letos 6e bo izpolnil pouk v enoletnem trgovskem tečaju še s tem, da sc bo učila ko! obvezen predmet tudi nemščina. Tako se bodo učenci in učenke tega tečaja izpopolnjevali odslej v sledečih obveznih predmetih: stenografija, strojepis, nemščina. trgovinstvo, trgovsko, menično in stečajno pravo, slovenska korcspodenca. srbskohrvaška korespondenca. nemška korespodenca, trgovsko računstvo, knjigovodstvo, blagoznanstvo. nauk o reklami, lepopis, gospodarski zemljepis z javno upravo, vzorni kontor.
Ob petletnici zavoda želimo, da Trgovski učni zavod s svojim strokovnim izobraževalnim delom plod on osno nadaljuje in doseza čim boljše uspehe.
Oprostilna razsodba je obsodba na smrt
V sredi kardinal Jorio, na levi lurški škof dr. Gerlier, na desni »beli oče« iz Afrike, ko gredo It
lurške votline.
Kongregacije. Medtem pa so ga službene dolžnosti odvedle na drugo stran. A zdaj je prispel nekam uradno, kot vodja nacionalnega italijanskega romanja. To romanje je organiziral rimski »Odbor za romanje v Sveto deželo in Lurd«. Dne 28. avgusta zjutraj se je pripeljal »beli vlak« (bolniški vlak) teh romarjev s 350 bolniki pod vodstvom zdravnika dr. Serafinija, ki vsako leto spremlja bolnike. Popoldne ob štirih smo pričakovali drugi vlak z zdravimi romarji, s katerimi se je pripeljal tudi kardinal Jorio.
2e zdavnaj pred prihodom tega vlaka so se zbrali na kolodvoru predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti in zastopniki tiska. Predvsem je bil tu lurški škof, msgr. dr. Gerlier. Dalje so bili: škof iz Nancyja, msgr. Fleury; škof iz Langresa, msgr. Choquet; vikar in župnik lurški, msgr. Me-ricque; ravnatelj in tajnik lurških kaplanov, msgr.-ja Dupont in Eckert; slednjič msgr. Sauvant od Belih očetov iz Afrike (L'avigerie).
V imenu francoske vlade je pričakoval kardinala g. Maljean, podprefekt v Tarbesu. Dalje so bili na kolodvoru še mestni župan iz Lurda z občinskimi svetniki; dalje Valentin, narodni posla-
Villeneuve za list »Intransigeant« fn dopisni*
»Slovenca« (dr. Zudenigo).
Ob štirih popoldne (28. avg.) se je vlak pri-peljal na lurški kolodvor. Italijanski romarji so skozi vagonska okna burno pozdravljali škofa dr.
Gerliera.
Kardinal Jorio je med viharnim vzklikanjem čakajoče množice stopil iz vagona. Pozdravil ga je lurški škof dr. Gerlier in mu predstavil vse dostojanstvenike. Ko je kardinal šel skozi čakalnico in stopil na lurška tla, mn je škof Gerlier izrekel še posebej približno tele besede:
»Ob prihodu na ta blagoslovljeni kraj. Vas zaeno s pozdravom tudi prosim, da s svojimi tukajšnjimi molitvami prosite Boga in našo lurška Gospo za spreobrnjenje človeštva in za mir v svetu med narodi.«
Kardinal je izjavil, kako je srečen, da je prišel v Lurd in da bo z najiskrenejšim zaupanjem molil za mir na zemlji.
V spremstvu lnrškega škofa in drugih osebnosti se je kardinal napotil v lurško svetišče.
(Dr. Zudenigo.)'
Baron de Coubertin. — Iinenada je na sprehodu v Lausanni umrl 75letni baron Pierre de Coubertin, ustanovitelj modernih olimpijskih iger
Ney vprav občudoval slike v salonu, je nenadoma prišel obisk. Ney je stopil v drugo sobo, a je v naglici pozabil oni znani meč na stolu. Med gosti je bil pa tudi neki policijski častnik. Ko je zagledal meč na stolu, je vzkliknil: »Tukaj je pa —> ali Napoleon — ali pa maršal Ney!<
Častnik je to vest koj sporočil dalje in Neya so zaprli in ga obsodili na smrt. Ko so mu hoteli pred ustrelitvijo zavezati oči, je vrgel rutico proč, rekoč: »Ali ste pozabili, da sem 36 let stal sredi toče krogel?« In sam je zaukazal: »OgenjI Živela Francija!-; S temi besedami se je mrtev zgrudil na tla dne 7. decembra 1815.
Ista usoda je zadela lastnika tretjega meča, generala Murata. Dne 13. oktobra 1815 je neustrašeno stopil pred puške, si razgalil prsi in kriknilj »Ogenj!« — in je umrl.
se je z ladjo ponesrečil in mnogokrat so ga proglasili za mrtvega. Leta 1906 se je spet razbila ladja, s katero se jo Petterson peljal in kot brodo-lomca ga je morje naplavilo na obrežje otoka Tubar, ki je severno od Nove Mecklenburške. Spočetka je kazalo, da ga bodo ondotni ljudožrci po-hrustali na slavnostni pojedini, vendar se mu jc posrečilo uiti kuharjevemu loncu. Petterson se je
Poslednja rešitev. »Človek božji, daj, da stopim dol!« — »To bi tudi iaz rad, če bi mocel zavoro!«
l)ne 9. septembra mine 2(MI let, odkar se jc rodil sla« ni italijanski izumitelj Luigi Galvani. Slučaj m« je dal priliko, da je iznašel tako zvani g a I v a n i z e m . to je nauk o nastajanju k trike s dotiki. Ta nauk pa je v ive.i . dejstvom, da se žabja bedrra zganejo, če so kovinsko spojeni hrbtenica in mišice beder. Na sliki je oni znameniti poskus iznajditelja
V rdeči Španiji je tolikšna grmada najokrutnej-ših in najostudnejših umorov, da 6e iz te množine ne pokažejo poedini primeri. Le zdaj pa zdaj prodre v 6vet kako poročilo o junaški smrti nacionalnih Spancev. A največkrat so podli, zločinski ubijalci zaviti v kopreno skrivnostnega molka in prav tako je junaštvo mučenikov zastrto s tišino, ki jo more slišati le Bog.
Pred letom eo rdeči morilci ustrelili enega izmed najbolj znanih madridskih časnikarjev. To je bd dr. Bermudes Canete. Šele v teh dneh je objavil nacionalno-španski list »La Voz de Espania« podrobnosti o smrti tega moža, ki je bil v Berlinu več let zastopnik velikega španskega dnevnika »EI Debate«.
Bermudes Canete je bil pristni 6in svoje domovine, izredno gibčnega in globokega duha, živahen kot južajaški značaj in navdušen za 6voj poklic: same lastnosti, ki so ga parkrat spravile v epor z deželo, kjer je bival kot gost. Preden se je začela španska državljanska vojna, je bil kot konservativec izvoljen za poslanca in je bil iz V6e duše politik svoje stranke. Državljanska vojna ga je pre-
Znani ameriški filmski igralec Robert Tajlor, novi hollywoodski Valentine, stoji na balkonu svojega pariškega hotela
hitela v Madridu. Kakor zdai poroča »La Voz de Espania«, eo rdeči mogotci poklicali tega španskega novinarta pred navidezno »ljudsko sodišče« (Tribuna! popolar), ki seveda ni bilo drugega ko slepilo, da so rabiti laže morili.
»Ljudsko sodišče«, ki je 6odilo JBermudesa, je uradovalo v Palači lepih umetnosti, kar je strašna ironija za dogodke, ki so jih rdeči ondi uprizarjali. Sodniki eo bili le »preizkušeni možje poklica«, to se pravi, le taki, ki so se že proslavili s čim večjim številom zločinov. Celo javnost so povabili na razprave. Kakšna javnost je to bila, si pa lahko mislimo že po tem, ko so se iz vrst poslušalcev eliSalt vzkliki, kot: »Ubijte ga!« ali »Dol s fašistovskira psom!«. Vsakdo, ki je bil pozvan na to »sodišče«, je že vedel, da je ob življenje. Tudi Bermudes 6e je tega zavedal. A pr.padal je tistim Spancem, ki so pokoncu-možje, katerih tudi čezmerna podlost in surovost ne prisili na kolena. Nobene krivde se ne zaveda in zato tudi ne prosi milosti. A hrup v sodni dvorani je tako silen, da ni moči razumeti njegovih besed.
Vsi so bili iznenadeni, ko je predsednik izjavil, da je Bermudes Canete oproščen sleherne krivde. Toda kdor je znal brati med vraticami razsodbe, je vedel, kaj v resnici tiči za besedami oprostilne sodbe. Predsednik je tako zasukal besede, da je vsakdo koj opazil, da Bermudes ni bil oproščen, ampak na smrt obsojen. Poslušalska tolpa ni bila ogorčena; nasprotno, ploskala je, saj je pravilno razumela veliko sleparijo. Tudi Bermudes je sprevidel, kakšnega pomena je bila sodba. Prebledel je, vendar je stal ponosno vzravnan pred sodniki-krvniki.
V dvorani so bili tudi zastopniki levičarskega radikalnega francoskega tiska in tiska nekaterih drugih držav. Ti zastopniki so mogli svojim bralcem brzojaviti, da je »ljudsko sodišče« oprostilo novinarja navzlic temu, da je ljudstvo zahtevalo njegovo smrt. Poročali so tudi o človekoljubni potezi rdečih oblastnikov. V resnici pa je bil način, kakor je predsednik utemeljeval oprostilno razsodbo, tako piše nacionalno-španski list, samo poziv na umori Sodišče le ni hotelo prevzeti odgovornosti za ta umor, bolje je kazalo za sloves revolucije, da so neprijetnega obtoženca drugače spravili s poti. Po razglasitvi razsodbe ie Bermudes mirno vzel klobuk in 6to<pal proti izhodu. Tu je stalo nekaj do zob oboroženih rdečih miličnikov. Zavedal se je, kakšne eorte ljudje so to bili. Tedajci pa — prisotni so se zdrznili od 6trahu — se je Bernudes pognal kvišku, planil na enega od banditov, ga zgrabil za vrat in ga davil in stiskal do smrti. Sicer ni mogel uničiti vse te zločinske organizacije, v vsaj enemu od njih je hotel pokazati svoj stud in vse zaničevanje, ki ga je čutil do rdečkarjev. Boj je trajal le nekaj hipov. Potem je deset krogel preluknjalo telo novinarja. Tako je umrl, ne da bi ga bili poniževali.
To ie v tej španski tragediji usoda poedinca. Koliko je pa še takih primerov, ki ne bo svet nikoli zvedel zanje!
V Benetke sta pripluli angleški bojni ladji »Sussex< in »London«
Prihod
(Od
J orna v Lurd
,Slovenčevega" dopisnika)
V Lurdu, 28. VIII. 1937.
Mimo številnih romarjev in uglednih osebnosti, ki so se letos prišli poklonit lurški Gospej, je dospel v Lurd na čelu italijanskih romarjev tudi kardinal Jorio, tajnik Kongregacije svetih zakramentov v Vatikanu.
Kardinal si je že zdavnaj želel počastiti lurško Gospo, že od leta 1926, ko je postal tajnik
hospitalov; comte de Montecler, predsednik hospi-talov v Angersu in drugi.
Kot Zastopniki tiska pa so bili novinarji: Abadie za lurški tisk; Merillon za list »Pariš Soir«; nec iz Nancyja in član Bratovščine hospitalov v Lurgu, in Parent, lurški postajenačelnik. Kardinala pa so pričakovali: grof de Beauchamp, predsednik Bratovščine hospitalov v Lurdu; de Colaert, tajnik
m ••	ve
Trije meci
Ko je Napoleon Bonaparte 22. julija 1793 zmagoslavno zasedel Kairo, so mu najvišje egiptovske oblasti poslale tri jako dragoceno izdelane meče, ki so bili okrašeni z dragulji in biseri. En meč je obdržal Napoleon zase; drugega je podaril svojemu svaku, hrabremu konjeniškemu generalu M u r a t u , tretjega pa je dobil maršal N e y.
Ko je Napoleonova slava zašla in ko se je bil še enkrat povrnil v Francijo (z Elbe), je Ney prelomil prisego, ki jo je dal novemu francoskemu kralju in se je 7. vsemi svojimi četami pridružil Napoleonu. Ko je bil Napoleon kasneje poražen, so hoteli Neya zapreti, a Ney je izginil.
Nepoznan in skrit je živel maršal na gradu Bosnique pri svojih sorodnikih. Nekoč pa, ko je
V bližini Vusunga pri Sangaju so japonska letala nničila tndi nemško kitajsko univerzo. Škoda je jako velika, saj je bilo poslopje izredno lepo in bogato in so bile tudi znanstvene zbirke po vseh
pravilih modernih zahtev urejene
Švedski kralj kanibalov
Kakor poročajo iz Sidneya, je ondi umrl kot »kralj iz Tubara« znani Šved Kale Petterson. S to smrtjo se je zaključilo divje in pisano pustolovsko življenje. V mladih letih se je Petterson, ki je bil rojen 1. 1875, odpravil na morje, večkrat
izmuznil h hčeri kanibalskega kralja in — kralj mu je dal hčer za ženo. Po njegovi smrti je Petterson, pustolovski Šved, postal kralj kanibalov. Imel je devet otrok, ki jih je naučil švedskega jezika in jih poslal v misijonsko šolo. Čeprav je moral Petterson kaj trdo vihteti žezlo nad svojimi divjimi podaniki, pa vendar ni pozabil ne na svojo staro domovino in ne na civilizacijo. Na vse krip-lje se je trudil, da je divjake navadil civilizacije in da jih je predvsem odvadil njihovega kanibalskega življenja. Zgodovina pa o tem nič ne pove, kako da so ga taki divjaki sploh marali za kralja in kaj je imel Petterson na sebi, da so se ga sploh bali. Na vsak način ni bil kar navaden človek.
Mednarodni strokovnjak o slovenski časnikarski razstavi
Na novinarsko razstavo v Ljubljani je prišel, kakor smo že poročali, tudi vseučiliški profesor dr. Kari D'Ester iz Monakovega. Spremljal ga je njegov asistent dr. Willy Kluttentreter. Profesor dr. D'Ets:er ti je natanko ogledal razstavo, porabil pa je priliko za ogled naših krajev ter na« sedaj zapušča. Ko 6e poslavlja od nas, moramo naši javnosti povedati nekaj iz njegovega delovanja. Profesor dr. D'Ester 6e peča že več kot 30 let z domovinoznanstvom. ker ve, kako važna 6ila je v današnjem razgibanem življenju ti6ka za vse narodno udej6tvovanje. Leta 1907 je promoviral z disertacijo o časnikarstvu na Vestfalskem, nato pa je nadaljeval delo z objavo neštetih razprav o tisku. Leta 1919 6e je habilitiral na vseučilišču v Mtin6tru, leta 1923 pa je prevzel prvo stolico za časopisno spremstvo na vseučilišču v Monakovem. 2e v Miinstru je osnoval tak zavod, katerega je ustanovil tudi v Monakovetn in ta si je pridobil zaradi dela njegovega vodje svetovni sloves.
Naloga instituta je raziskovati znanstveno časnikarstvo vsega 6veta, da tako ugotovi, kaj bi bilo za uadaljni razvoj listov najvažnejše. To jc posebno velikega pomena pri vzgoji naraščaja. Zaradi raziskovanja časnikarstva tujin narodov je prepotoval ve6 svet. Imel je na primer na Japonskem na povabilo tamkajšnjih vseučilišč več mesecev predavanja in danes ima Japonska tudi svoje take zavode. Ni bilo 6koraj časopisne ali podobne razstave, da je ne bi dr. D'Ester videl in pri tem tudi spoznal deželo, v kateri je bival. Zlasti 6e je odlikoval na svetovni razstavi tiska leta 1928 v Koluti, sodeloval pa je tudi na lanski razstavi katoliškega tiska v Rimu. Tudi našemu pripravljalnemu odboru je šel zelo na roko i z nasveti i z gradivom, katerega je pcelal. Ko sc od nas poslavlja, nani je ljubeznivo dal na razpolago nekaj vretic, ki popisuje njegovo bivanje pri nas. Dejal je dobesedno tole:
Smatram za prav razveseljivo, da je razmerama tako majhen narod priredil tako lepo razstavo svojega tiska. S tem dokazujem, da ni spoznal sam velikanskega pomena tiska za duhovno in gospodarsko vzgojo lastnega naroda, ampak tudi razumevanje narodov med seboj. O sami razstavi ee morem izraziti le pohvalno. Vem sam iz številnih izkušenj pri drugih časopisnih razstavah, kako izredno težko je pokazati nazorno duhovno delo onih, ki delajo liste. Važno pa je za uečasni-karskega strokovnjaka, za čitatelja listov posredovati razumevanje za tako neznane, pa vendar izredno važne duhovne in tehnične storitve v časopisnem obratu. Razstava jc znala posamezne faze dela pri li6tu od vesti do tiska in odprave dovršenega lista nazrno pokazati. Učinkovite razstave posameznih podjetij, zlasti Avale in posameznih listov nam nazorno pričajo, kako visoko razvita jc poročevalska služba in posamezna časnikarska podjetja Slovenije.
V6a danes razpoložljiva sredstva razstavne tehnike 60 porabljena v lepi meri, da 6C teorija izpopolni z živo prakso. Posebno hvaležno jc treba tudi pozdraviti, da je bil porabljen ludi v tako uspelem nemškem filmu »Zrcalo iz papirja«. Obiskovalcu filma 6e pokaže važnost, pa tudi težavnost iurnalističnega poklicnega dela. Čudi pa se eksatnosti in lepoti tehničnega obrata iu to ne po krivici^ saj ie odličen narodni gospodar imenoval izdajanje lista najbolj zanimivo in komplicirano kapitalistično podjetje. Z veliko ljubeznijo in znanjem organizirana zgodovinska razstava ne sme veljati kot važna 6amo za tisk v domovini, ampak jc mnogo razstavnega gradiva takega, da
?a bo lahko mednarodno časopisno znanstvo knji-ilo za vredno obogatitev. Daje namreč važno podlago za spoznanje mednarodnih znanstvenih vezi v časopisnem znanstvu. Slovenija ie že v turških časih igrala važno vlogo poročevalske centrale za ostalo Evropo. To so prav za prav znanilci žurna-listike. Tu 6eni spadajo končnice panjev z opi6i dogodkov. Posebno dobro je za znanost, da je razstava povzročila tako važno izdajo kot je katalog. Katalog prinaša dobre članke o zgodovini in kulturi tiska v Sloveniji. Skrbna bibliografija bo dobro služila.
Kdor hoče razumeti tisk, mora spoznati tudi ljudi in deželo. Kjerkoli sem prišel po Ljubljani in drugod, sem 6e dobro počutil kakor donta. Povsod 6e vidi velika tradicija. Knjižnice imajo velike zaklade. Krasne cerkve in druge stavbe in vsa ureditev mesta vzbujajo občudovanje tudi pri onih, ki poznajo velemesta. Ljubljana bi lahko bila dobro obiskano tujskoprometno mesto, kajti v resnici nudi gostu vse udobje. Prijazno, čisto mesto, prekrasna okolica in še navsezadnje ljubeznivi ljudje. Povsod je človek prijazno in gostoljubno sprejet, šoferji n. pr. so 6e brigali za malenkosti, česar človek povsod po 6vetu ne doživi. V li6tu »ZeitungBwissen6chaft«, ki ga izdajava skupno z dr. Heidejem, tajnim svetnikom v Berlinu, bom priobčil obsežen članek o tisku Slovenije, za kar daje katalog razstave najboljši material. Upam pa tudi v nemškem tisku poročati o nepozabnih dneh v lepi Ljubljani in okolici.
Posebej se je dr. D'Ester zahvalil in častital k prireditvi in ureditvi razstave predsedniku ljubljanske 6ekcije JNU g. Stanku Virantu, predsedniku pripravljalnega odbora g. Saši Železnikarju,
tajniku odbora g. Anti Gabru in ravnatelju velesejma g dr. Milanu Dularju.
Svoia izvajanja je g. dr. D'Ester zaključil takole: Vsem, ki so se trudili za prireditev razstave, ne gre samo hvala njih sorojakov, katerim so napravili neprecenljivo uslugo z inventurizira-njem kulturnega dela tiska, računajo lahko tudi na zahvalo mednarodne znanosti.
Ta pomembna izvajanja g. dr. DEsterja zaslužijo vso pozornost naše javnosti, kateri to sporočamo.
Žalosten dogodek na meji
Maribor, 6. septembra. Snoči se je v St. Ilju v Slovenskih goricah zgodil žalosten dogodek, ki ie imel za posledico 6mrt nedolžnega človeka ter je globoko odmeval po vsej okolici. Zgodil se jc okoli osmih zvečer pred Sfili-gojevo gostilno. Tam je zadremal na klopi Sfiligo-
jev delava« Franc Magdič. Ko jc precej trdno apal, •o pršili mimo trije vinjeni Avstrijci, ki so šli iz neke gostilne proti domu v Spilje. Na potu mimo Sfiligojcvc gostilne se je eden od Avstrijcev zaletel v spečega Magdiča. Ta «e je naglo zbudil, pa je v polsnu sunil predse in zadel Avstrijca. To je bil povod, da 60 vsi tri je Avstrijci planili po Magdiču, ga začeli pretepati, oni pa, katerega je Magdič sunil, ei je od svojega tovariSa izposodil nož, ga odprl ter ie zadal Magdiču dve nevarni rani. Eno je dobil v levo, druga pa v desno roko ter je rezilo predrlo tudi pod pazduho v prsno votlino in ranilo glavno žilo odvodnico. Magdič se je zatekel po tem krvavem obračunu v hišo, Avstrijci pa so med preklinjanjem in zabavljanjem nadaljevali pot. Malo nižje od šole pa so jih že preetrcgli naši orožniki, katere je gosp. Sfiligoj med tem že o dogodku obvestil, ter so vse tri aretirali.
Ranjenega Magdiča so pri Sfiligojevih obvezali, ker zdravnika slučajno takrat ni bilo v St. Ilju. Magdič iz ran ni hudo krvavel ter nihče ni mislil, da je smrtno zadet. Spravil se je spat, zjutraj pa so ga našli mrtvega. Ponoči se je rana na odvodnici razširil^ in revež je polagoma med spanjem izkrvavel. Vsi trijo aretirani divjaki iz Avstrije so doma iz Spilja. So to 35 letni viničar Kari Bretter-klieber, 22 letni hlapec Josip Majhen in 25 letni delavec Kari Stingl. Orožniki so vse tri izročili okrožnemu sodišču v Mariboru, Državno tožilstvo v Mariboru je odredilo obdukcijo trupla nesrečnega Magdiča.
Jugoslavija:
Belgrad, 6. septembra.
Za današnjo tekmo med Jugoslavijo in Romunijo je vladalo ogromno zanimanje. Lepo vreme je privabilo na igrifcčo BSK okoli 14.000 gledalcev, ki so preživeli zolo razburljive šj>orlne trenutke. Pred začetkom tekme je bila mala svečanost na čast jugoslov. igralcu Tirnaničti, ki je danes odigral 50 tekmo za državno barve. Točno ob 4 sc je pričela ostra borba, ki je že v prvih minutah pokazala, da naše moštvo čaka trd oreh. kajti romunska reprezentanca se jc predstavila kot moštvo, ki jo bilo tako kot celota, kakor posamezniki vigrano in odlično ter v vsakem oziru boljše od našega. Gostje so pokazali izredno lepo tehnično igro. Točno podajanje žoge, izvrstno postavljanje eo dali mnogo dela naši obrambi, kateri gre predvsem zasluga za današnjo zmago našega moštva. Med tem ko je romunsko moštvo igralo odlično, so dali naši slabo igro. Romuni so v vsakem oziru zadovoljili, od naših pa moramo pohvaliti lc obraml>o Gla-serja, Hiigla, zlasti pa Matošiča, ki jc s svojimi intervencijami rešil uaše moštvo poraza. V krilni vrsti je zadovoljil le Kokolovič, med tem ko sta
Spod
2:1 (2:0)
Gajor in Pogačnik prcccj plavala. Napad jo igral raztrgano igro, netočno kombiniral in vršil napade le redko, iz katerih sta padla dva lepa gola kot posledica individualne igre Vujadinoviča in Lešnika, nikakor pa nc skupne igre. Med občinstvom je vladalo zaradi izredno slabe igre našega napada veliko razburjenje, ki jc doseglo vrhunce v drugem polčasu, ko je padel prvi gol za Romune zaradi napake Glaserja, ki je iz -10 m streljane žogo hotel odbiti z nogo v polje, a ko je odbil, jo na presenečenje vseh žoqa zlelela v lastna vrata. Po tem golu so Romuni ostro pritisnili in so bili v stalni premoči. Nervoznost igralccv se je stopnjevala in je izbruhnila v ostre proteste par minut pred jjotekom igre, ko jc levi branilec Romunije ostro napadel desno krilo Tirnaniča, ki je obležal na zemlji. Nekateri izmed gledalcev so izgubili živce in so zelo nešportno protestirali, kar moramo ostro obsojati. Zlasti je žalostno, da se dobijo celo starejši ljudje na tribunah, ki nc znajo obvladati svojih iivccv. Tekmi sta prisostvovala tudi vojni minister gosp. Marič ter minister za telesno vzgojo naroda gosp. Rogič. Sodil jc izvrstno češkoslovaški sodnik Krist
Lepa zmaga SK Planine v inozemstvu
Lahkoatletski juniorski dvoboj rned KAC-otn
(Celovec) in SK Planino (Ljubljana).
Planina jc zmagala z 48.50:proti 39.50 točkami.
Mednarodni juniorski lahkoatletski miting med K. A. C.-orn in SK Planino v Celovcu se je priče! takoj po prihodu naših atletov SK »Planine« na igrišču K. A. C1, v Celovcu, t. j. ob pol 10 dopoldne. Razumljivo je, da so bili naši atleti po peturni naporni avtobusni vožnji zelo utrujeni, kar se je pri nekaterih disciplinah zelo poznalo. Zlasti pa pri tekih in skokih v daljavo. Kljub temu pa eo 6e naši fantje prav dobro držali in zmagali ter postavili nekaj izvrstnih rezultatov. Najbolj borbena pa je bila zadnja točka programa — štafeta, pri kateri jc prišla prva na cilj štafeta SIK Planine v času 47.5 6ek., pred K. A. C., ki je rabil 48 eck. Za juniorje jc to prav gotovo lep uspeh.
Točkovala so se prva tri mesta v vsaki disciplini s 5, 3 in 1 točko, štafeta pa dvojno.
Pri vsaki disciplini sta nastopila za vsak klub po 2 atleta. •
Rezultati:
Tek na 100 m: 1. Eberwein (KAC) 12.2, Prasch-nig (KAC) 12.3, 3. Drenik (Pl.) 12.4, 4. Belak (Pl.) 12.5. Točke KAC 8, Planina 1.
Tek na 200 m: 1. Klinar (Pl.) 24.7, 2. Eberwoin (KAC) 25.0, 3. Jaritz (KAC) 25.3, 4. Vider (Pl.) 26.0. Točke KAC 4, Planina 5; skupaj KAC 12, Planina R.
Met krogle (5 kg): 1. Klinar (Pl.) 14.56 m, 2. Praschnig (KAC) 12.79 m; 3. Merala (Pl.) 12.70 4. Heinz (KAC) 10.53 m. Točke KAC 3, Planina 6; skupaj KAC 15, Planina 12.
Skok v višino: 1. Eberwein KAC 1.70 m; 2. Be-lak (Pl.) 1.60 m, 3. Salehar (Pl.) in Jaritz (KAC) \ Mitič odlično pričel. Vodil je že s 3 :1, ko 1.50 m. Točke KAC 5.50, Planina 3.50; skupaj KAC Ceh zbral in z ostrimi udarci odločil prvi 20.50, Planina 15.50.
Trije bratci, špirit in ukradene hlače
Ljubljana, 6. septembra.
Stane ter brata Viliem in Danfjel — imenujejo jih tudi triperesna deteljica — domujejo tam nekje v Mestnem logu. Vsi trije so ljubljanski policiji dobro znani, ne sicer kot veliki grešniki, ampak kot zastopniki tistega dela ljubljanskih prebivalcev, ki jim življenjske razmere redko dovolijo od alkoholnih pijač piti kaj drugega, kakor gorilni špirit. Pretekli teden so vsi trije bratci dobili delo v mestni vrtnariji. Ko pa so v soboto prejeli vsak nekaj kovačev, jc napočil zanie velik praznik. Edino Slane si jo od prislužcnega denarja kupil nekaj koristnega, namreč nove, Sc prcccj čedne hlače.
V soboto so začeli in nadaljevali vso nedeljo tja do ponedeljka. Držali se bolj okolice Mestnega loga in si v tamkajšnjih krčmah poštepo privoščili boljše pijače, kakor pa jc gorilni špirit. Denar jim je hitro skopnel, vendar so si bratci znali ppniagnti. Od svojega znanca so si brez njegove vednosti sposodili suknjič in ga v krčmi zastavili za dva kovača. Lastnik suknjiča jo ostro protestiral in prijatelji so se znašli v mučni zadregi. Sukuiič je treba na vsak način rešiti, loda kje dobiti dva kovača? Tedaj je Stanetu šinila v glavo rešilna misel. Odšel jc iz krčme, v kateri so pili. ter se čez nekaj časa vrnil v starih hlačah, nove pa je ime! lepo r.rnvnnne in zavite v papirju.
Mignil jo enemu od družbe in že sla se napotila i lažne ovadbe.
v oni del mesta tam za Ljubljanico, kamor sc človek rad napoti, kadar je v denarni zadregi. Stane je izročil zavitek s hlačami tovarišu, sam pa čaka! v primerni oddaljenosti. Tovariš jo na starini hitro opravil. Po kratkem barantanju je dobil za hlače tri kovače. Komaj si jo starinar pomol roke nad dobro kupčijo, je žc planil k njemu kakor preganjana zver Stane in osuplemu stari-narju v eni sapi začel pripovedovati, da je pravkar videl oditi iz njegove prodajalne človeka, katerega sumi, da mu Je ukradel hlače. »Tamle so!< je zdajci vzkliknil, iih zgrabil ln jih hotel odnesti.
Toda starinar se ni dal kar tako opraviti. Poklical jc stražnika. Stražnik pa jc bil nezaupljiv. Slednjič se je jia izkazalo, da so hlače res Stane-tove. Zaradi večje verodostojnosti je Stane kar na licu incsl« napravil ovadbo na policijo zaradi tatvino hlač. Tako je dobil hlače nazaj, starinar pa je bil ob doliro kupčijo in tri kovače. Toda Stane s hlačami ni Sel domov. Nekaj vrat naprej je že pritisnil na kljuko in dobil za hlače spet 3 kovače. Tako je družbica prišla do 6 kovačev. Z dvema so reSili zastavljeni suknjič, za preostale štiri pa so mogli kupiti dovolj gorilnega Špirita. Kaj so potem počeli, ni tako važno. Kakor žc mnogokrat, so se tudi to pot naposled znašli na trdih pričnah. Zaradi razgrajanja jih je polirija zadržalu ti dni, da jim je temeljito izpuhtel gorilni špirit. Stane l>a bo moral šc pred sodišče zaradi goljufije in
Met diska (1.50 kg): 1. Drenik (Pl.) 35 40 m, 2. Vider (Pl.) 32.71 m, 3. Praschnig KAC 32.t>7 m, 4. Haiduček KAC 31.24 m. Točko KAC I. Planina 8; skupaj KAC 21.50, Planina 23.50.
Skok v daljavo: 1. Praschnig KAC 5.91 m, 2. Klinar (Pl.) 5.81 m, 3. Ebenvein KAC 5.79 m. t. Drenik (Pl.) 5.75 m. Točke KAC G. Planina 3; skupaj KAC 27.50, Planina 26.50.
Tek na 1000 m: 1. Košir (Pl.) 2.43.5, 2. Jaritz (KAC) 2.49.6, 3. Mravlje (Pl.) 2.59.7, 4. Kuhar (KAC). Točke: KAC 3, Plan. R: skupaj KAC 30.50, Planina 32.50.
Met seniorskega kopja (ker juniorskega ni bilo na razpolago) :1. Klinar (Pl.) 44.28 m, 2. Praechnig KAC 39.83 m, 3. Drenik (Pl.) 37.-15 m, 4. Ilaiduček KAC 37.20. Točke KAC 3, Planina 6; skupaj KAC 33.50, Planina 38.50.
■Štafeta 1X100 m: 1. SK Planina (Drenik, Klinar, Belak, Salehar) v času 47.5 sek; 11. KAC (Eber-wein, Jaritz, Praschnig, Ebenvein II.) v čjsu 48 sek. Točke: KAC 6, Planina 10.
Končno stanje točk 39.50:48.50 za SK Planino.
Revanžni dvoboj se predvidoma vrši dno 26. t. m. na Stadionu v Ljubljani.
Teniški dvoboj v Zagrebu
Jugoslavija : Češkoslovaška 3:3
Zagreb, 6. septembra 1).
Mitič : Drobni 4 : 6, 6 : 2, 2 : 6, 3 : 6.
Punčcc : Cejnar 6 : 1, 8 : 6, 7 : 5.
Današnjim zadnjim dvem tekmam med Jugoslavijo in Češkoslovaško je prisostvovalo nad 150C gledalcev. V prvi igri sla nastopila dva juniorja, Mitič (J.) in Drobni (CSR). V prvem setu jc naš
se je set v
svojo korist. V drugem setu se je zbral zopet Mitič. Drobni se je upiral, vendar jo Mitič z lepimi ločnimi udarci priboril kmalu 6 točk, potrebnih za drugi set. V tretjem setu je Drobni spoznal napako Mitiča ob mreži. Podajal je mnoge žoge zelo kratko preko mreže, kar je Mitiča poj>oltioma zmedlo ter je zgubil igro. Na isti način je dobil Drobni po odmoru še četrti set in s tem tri točke za Češkoslovaško.
Borba med Punčecem in Ccjnarom kot zadnja tekma tega dvoboja je bila odločilna. Punčcc je moral namreč nastopili proti odličnemu juniorju Cejnarju, ki je žo letos premagal evropskega prvaka Nemca Crania v Berlinu. Toda Cejnar danes ni pokazal igre, ki se je od njega pričakovala. Presenetil pa je Punčec z odličnimi udarci. V prvem setu je prvo točko sicer priboril Cejnar, toda Punčcc se je potem zbral ter si priboril še zaporedoma šest točk. Drugi set je bil zolo vznemirljiv. Cejnar si je priboril prvi dve točki, Punčec je nato izenačil. Šele pri stanju 6 : 6 si je Punčec z lahkoto priboril zadnji dve točki. Tretji odločilni set je zopet vodil Cejnar z dvema točkama: Punčec je nato izenačil na 5 : 5. šele po petih odločilnih žogah se jc posrečilo Punčecu dohiti Ic pet s 7 : 5 ter postaviti neodločni rezultat 3 : 3. BO.T za prvenstvo
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torek. ). septembra: 12 šoruov šraiucl kvartet 12.43 Vreme, porodila — 1.1 Ca«, spored, ohv<-<»lln m.ia Radijski orkester — H Vreme. bona — a Ca«,
— lun ovti nr-<n — cnisnMio 'p.ijous nitiojod vmejA
Boj za prvenstvo med Romunijo in Jugoslavijo
V	ponedeljek, 6. septembra, na rojstni dan Nj Vel. kralja Petra ll.se bo odigrala revanžna tekma med našo in romunsko nogometno državno reprezentanco za pokal Nj. Vel. kralja Karola II. V prvi tekmi, ki se je vršila 10. maja 1936 v Bukarešti so nasi izgubili z 2:3, zato je za nas tektna posebno važna, ker jo dolžnost naših reprezentantov, da se Romunom revanžirajo za lanskoletni poraz.
Za tekmo samo so se vršile veliko priprave, toda v največji tajnosti. Še danes ee ne ve pozitivno niti za postavo našega, niti za postavo romunskega moštva. Naš zvezni kapitan je definitivno odločil samo obrambo in krilno vrsto, medtem ko čaka z odreditvijo napadalne vrste, ker želi vedeti, v kakšni postavi bo nastopila romunska reprezentanca v obrambi. Romuni pa bi iz istih razlogov želeli predhodno vedeti postavo naše napadalne vrs.e, da bi so lažjo odločili, katere igralce naj postavijo v obrambo. Zato je verjetno, da bomo izvedeli pozitivno za postavo našega in romunskega moštva selo tik pred začetkom tekme. 2e samo to postopanje s sestavo moštev nam dokazuje veliko važnost predstoječo tekme, v kateri se bosta borila nas m romunski nogomet ne samo za pokal romunskega kralja, temveč v prvi vreti za zmago enega nad drugim. Vso dosedanje tekme med numi in Komuni so bilo prave borbe za vodstvo na nogometnem polju na Balkanu. Posebno Romuni so vea dosedanjo tekmo vzeli a to strani, ker velja naša reprezentanca kot vodeča. V zadnjih letih pa si lasto to čast Romuni s trditvijo, da jo njihov nogomet boljši in močnejši od našega. Zato bo vsekakor zanimala naše čilalco zgodovina dosedanjih tekom med naso in romunsko nogometno reprezentanco.
Od leta 1922, ko se je vršila prva tekma, pa d0' dane« sta sc naša in romunska reprezentanca srečali 15 krat na zelenem polju. Zanimivo jo dejstvo, da do dane« nobena tekma ni ostala ncodlo-cena. marve. da eo se vse borbo končalo z zmago bodisi naših, bodisi Romunov. Od 15 loketn so naši zmagali v 8, a Romuni v 7 takmah. Skupno smo Romunom nali 32 golov, a prejeli od njih 27 golov. Sodeč po teh rezultatih pripada prvenstvo nn Balkanu še vedno nam, čeprav moramo priznati velik napredek romunskega nogometa, zlasti odkar so Romuni postali profesionalci. Skoraj vse odigrano tekme so končale z minimalno zmago bodisi naše, bodisi romunske reprezentance, kar pomeni, da so jo vedno vodila ostra in izenačena borba za zmago Samo dve tekmi sta so odigrali, v katerih se jo prvič pokazala velika premoč Romunov, a drugič velika premoč naših. Prvi veliki nepričakovani poraz jo doživela naša reprezentanca leta 1933 na balkanskih tokmah v Bukarešti, ko je podlegla z 0:5! Ta poraz jc žalostno odjeknil po vsej državi pa ludi v inozemstvu, kajti lc par mesecev prej smo premagali Romune s'3:1. športna javnost ni mogla verjeti, da so naši res izgubili. Zahtevala je vzroko in razloge za poraz in 'jih tudi našla. Nastala jo prav športna afera, ki jo pokazala, da so naši reprezcntativci niso zavedali svojo dolžnosti, da so živeli nesolidno v dneh pred tekmo, kar je imelo za posledico poslabšanje telesnih moči, ki niso vzdržale naporne borbe. Poleg igralccv je bilo za poraz odgovorno tudi vodstvo, ki je spremljalo igralce, ker ni pazilo v zadostni meri nanje. Šele dve leti zatem, leta 1935, smo oprali sramoto z zmago 4:0 v Atenah na balkanskih igrah in šele tedaj jo naša javnost pozabila sramotni poraz v Bukarešti, ki jc tako škodoval ugledu našega nogometa. V juniju istega leta smo Romune premagali v Sofiji z 2:0, 16. maja lanskega leta pa smo v Bukarešti izgubili z 2:3.
Kakor je razvidno iz gornjega, jo bila borba med nami in Romuni intereeantna, astra, naporna. Vse odigrane tekme so se vršile v tipičnem prvenstvenem tempu, zato lahko pričakujemo, da bo tudi predstoječa tekma pravi boj za prvenstvo na Balkanu. Upamo in verujemo, da se bodo naši repre-zentativci zavedali, da se ne bore samo za pokal Nj. Vel. kralja Karola II., temveč da 6e danes na rojstni dan našega mladega kralja, Nj. Vel. kralja Petra II.. bore z zavezniško Romunijo za vodstvo in za prvenstvo, zato pričakujemo lepo zmago naših jbelih orlovc.
•
(Gornji članek, ki ga radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti preje, objavljamo šele danes z ozirom na to, ker je šc vedno aktualen radi včerajšnje tekme med romunsko in jugoslovansko nogometno reprezentanco. (Op. uredn.)
Razpis
SK Ilirija, lahkoailetska sekcija. Ljubljana, razpisuje propagandni lahkoatletski miting za seniorjo in Juniorje kot prireditev po dolžnosti dne 18. in 13. septembra 11)37. Tekmovanjo lio na igrišču ASK Pri-tnorje, Tyršova cesta. s pričctknm dno IS. septembra ob 16.3U in duo IU. septembra ob 9 dopoldne.
J'ravico nastopa imajo vsi verificirani ln nevo-rificirani člani klubov, včlanjonl v .IJjAZ. Tekališčo Jc pokrito z nsrnski, dolgo 420 m ter Ima dva nc-dvigujena zavoja.
Točke tekmovanja dne is. spetembra 1)37.
Tek 100 ra, met krogle 7.23, skok v višino, tek lim m. met diska 2 kg. skok ob palici, skok v daljino, met kopja P00 g. tek 5000 m iu štafeta 4x100 metrov.
Tačke tekmovanja dne 19. septembra iS37.
Tek 100 m, inst kroglo 5 kg, skok v višino, 1500 metrov, skok oh palici, met diska 1.5 kg, tek 2<K> in jun. izven prvenstva, skok v daljino, met kopju Sfln g. štafeta 4V100 m. Vse točke tekmovanja dne 10. septembra 13.17 ko junt«rske ter je dovoljen start juniorjev v vseti onih disciplinah, ki jih predvide/a čl. 40. t. p. p.
Potebna določila.
V	okvira programa dno 19. septembra 1337 bo Juniorsko prvenstvo moštev ljubljanskih lahkoatlet-skih klubov. Vsak klub smo nastopiti v vsaki točki h poljubnim štovlloin tekmovalcev, od katorib sc dva najboljša od vsakega kluba oeouita v tekmovanju za prvenstvo, razen v teku na 100 ra. kjer moro poedlni klub nastopiti za prvenstvo samo z dvema tekmovalcema. — Vsak klnb more postaviti samo po eno stareto. — Ocenjevanje bo po načinu nN 4 1, t i zmagovalne dobi točko ve« kot Jc prijavljenih klubov. drugI točko manj kot prvi Itd. Klub z največjo vsoto točk Postane zmagovalen. - Tekmuje so po pravilih in pravilnikih Jf.AZ. — Nagrad": prvi trijo v vsaki d. sci plini prejmejo priznanlce. Prijave s prijavnico din 2 za poedinen in točko ter din 10 za klubsko mo-Stvo e poslati do IS. septembra 19.T7 n« naslov lahko-atletuke sekcije SK Ilirije, poštni predal 175.
19.J0 Deset minut zabave — 'JO Zvoki Iz Rusijo (plošče) ~ 2H.lt* Iz življenja poljedelskih delavcev (ir. Itudnir Smersu) - 20..10 Pihalni trlo za flavto (g. F. Il. ruardl. klarinet (g f i rbancl In fagot (g. t.oparnlki - 31.1» \\agncr; Itlenzl. uvprtu-a (plošča) -- 21..VI Radijski orkester — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.i;, Kadilski orkefter.
Orugi programi i
Tnrtk. 7. septembra: Iteljrtul. 'ji Operna irlofha 31 Pluiča — Zagreb: 20 nic-dHliškl prenos - Himaj: 19.10 Pester program — 20..V« Maeterllnckov« spevoigra .Sestra Iteatrl* — 32 20 Zabavni koncert— Itu-dimpešta 20 Vnsel večer — 31.23 Salonski orkester — 22.30 Plošče - 3.15 Plesna glasba — Trit-Milan: 17.18 Pianino _ 21 Igrn - tttm Rnri: »1 Urlčnn drniim Snloma« — Prana: ?n.3ii Igra — 30.5« Orkestralni kon cert 22.20 Sonate za alt in pianino l'<iriar»: 10.14 Valčki — 211 Opera — Krmike postajo- 20 Prenos stran\inoga kongresu iz Niirnbergn _ «criiiiiijiii/cr.-in..v« Romantična glmbn — 2n.i\ \Volfovn pesnil -iv u ui n lii * upiif« — Slrutšbourff: -ji.:hi opcr.-i tor-tunlo, — fhikarrita- jn.:io Simfonični koncert.
Triperesna deteljica
* Spita) M. Knnčit — Ilustriral M. Sedel
Jožka je ob mislih, da bi 06tal sam, 6tresla groza.
»Počakaj!« je zakričal in planil za Nandetom,
Glavni podzemski rov, po katerem 6ta se plazila, je imel V6e polno stranskih rovov, ki so držala Bog ve kam.
»Takele podzemske rove 60 imeli v starih časih po vseh gradovih,« je Nande pojasnjeval Jožku. Njegov glas je čudno votlo odmeval od sivih sten.
»Zakaj so jih pa imeli?« je hotel vedeti ložek, ki mu ni šlo v glavo, čemu je bilo treba nekdanjim prebivalcem gradu še pod zemljo vrtati in zidati, ko je vendar nad zemljo dovolj prostora.
»Ali že nikoli nisi nič slišal o podzemskih ječah, v katere so zapirali nevarne zločince in tlačane, ki 60 6e upirali graščakom?« je vprašal Nande.
»Aha. zdaj 6e pa že spomnim!« je prikimal Jožek. »Pred tremi meseci sem bral takšno zgodovinsko povest. Grozno so jih trpinčili.«
Med tem govorom sta dečka prišla do temnih vrat, na katerih je bil viden velik bel križ.
Nande je neodločno obstal, pa 6e je takoj ojunačil in pritisnil na kljuko. Vrata 60 v zarja velih tečajih presunljivo zaškripala.
Duh po 6toletni plesnobi in trohnobi je udaril dečkoma v ncs. V 6Vitu medle dnevne svetlobe, ki je lila skozi ozko odprtino na 6tropu, sta zagledala širok obokan prostor. Na desni steni je visel velik črn križ, na lesenem podstavku pod njim pa je ležala mrtvaška glava. Ob trhlih rakvah na tleti je ležalo še V6e polno mrtvaških lobanj in kosti.
»Grobnica!« je s pridušenim glasom rekel Nande in mrzlo ga je spreletelo po vsem telesu.
Jožek je ob pogledu na mrtvaške rakve in kosti prebledel kot zid. Kakor da ga je koščena roka smrti zgrabila za vrat, mu je bilo pri srcu ...
»Beživa!« je zaječal in zobje 60 mu zaškle-petali.
Konkurs
štab mornarice v Zemunu je razpisal pod M. A. št. 25.707 od 1. septembra 1937 konkurs za sprejem kontraktualnega zdravnika-specialista za bolezni v ušesih, grlu in nosu, za stalno mornariško bolnico v Meljinah (Boka Kotorska).
Pogoji so natančneje razpisani v Službenih novinah in v Službenem vojnem listu. Prošnje se sprejemajo do 31. oktobra t. 1.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Dla 1«—j ienitovanjtkl oglasi Din 2—. Najmanjil tnesek za anali oglas Din 10"—. Mali oglasi s« plačujejo lakoj prt naročilo. — Pri oglasih reklamnega snataja ae računa enokolonska S mm daoka petttna vrstica po Din 2*50. Za plamene odgovore glede malih oglasov ^	treba priloži« znamko.
TEl 22-2	■u:	0CH	[Z	
Kockar Premiera Frlljubljeni igralec CHARLES			BOVER	
a SLOGA				
Eden izaed zadn"h filmov velike Dolcolne filmska igralke J KAN HARLUW
SpIJonka Suzi
Film v nemSkem ieziku. 8o'gralcl: Francbot Tone, Oari Grant, Benlta dume
Pri vseh predsiavab nastopa čudežni tenomen Madame Ellsabeth.
TEl.
21-24
MATICA
P r e m 1 e r a i GUSTAV FROHLICU ln LIDA BAAROVA r družabnem veleolmu potnem dramatskib zaplttllaiev
Ure Izkušnjave
Bodelulelo: Barald Paulsen, Theodor Loos Id drugI.
Predstave danes ob 16.. 19.15 ln 21.15
llužbodobe
Srečke!
Prodajalci srečk razredne loterije 6e iščejo pod ugodnimi pogoji. Ponudbe upravi »Slovenca« pod it. 13.946.	(b)
Zakonski par
se Išče za majhno posestvo v Gorskem Kotoru, poljedelci, ki so sposobni opravljati vsa dela pri gospodarstvu s sadjem ln zelenjavo. Pismene ponudbe pod 47292 na »Pu bllcltas«, Zagreb.
Pouk
Tečaji nemščine
v Delavski zbornici. Večerni za odrasle, dnevni za mladino. IV. stopnišče pritličje levo. (Iz Čopove ulice, pred kavarno), (u)
Širite »Slovenca«!
1. PconrajsKl sejem
od II. do 21. septembra
Na prvi mah je postal beograjski sejem veliko mednarodno tržišče
V Vašem interesu fe, da ne Izosfanete
50% popusta na vseh jugoslovanskih železnicah in parobrodih
Šolske torbice, nahrbtnike
v veliki Izbiri, priporoča
IVAN KRAVOS
Maribor, Aleksandrova IS
Šolske predpasnike
v vseh velikostih najceneje — ima na zalogi F. I. Goričar, Sv. Petra cesta 29.	(1)
Prazne sode
nudi Kmetijska zadruga v Starem trgu pri Rakeku po zelo nizkih cenah.
Štajerska jabolka
namizna in presna, va-gonske pošiljke dobavlja Turk Martin, Imeno — Podčetrtek.	(1)
Denar
Vrednostne papirje
vseh vrat kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10, tel. 37-62
HRANILNE KNJIŽICE
vrednostne papirje vnov-čuje po najboljši ccnl tn takojšnjemu Izplačilu — i z p o s I u j e vse bančne denarne, kreditne ln blagovne posle
najkulantneje
ALOJZIJ PLANINŠEK
trg. ag. bančnih poslov
Ljubljana. Beethovnova ulica 14-1 — telefon 35-10
Oglašujte v edino uspešnem dnevniku »Slovencu«!
ICBEBSa
Lokal, dve sobi,
prostorno klet, oddamo. -Krakovski nasip 14. (n)
Stanovanja
ODDAJO:
Enosobno stanovanje
oddam s 1. oktobrom mirni stranki. Cena nizka. - Iskra Franc, Vič 16
Hranilne knjižice
Ljudske posojilnice celjske ln Ljudske hranilnice in posojilnice v Kranju večje zneske, takoj ku pi in plača najvišjo ceno takoj v gotovini trg. ag. bančnih poslov Al. Pla-ninšek, LJubljana, Bee thovnova ulica štev. 14-1. Telefon 36-10.	(d)
BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA
MARIBOR Aleksandrova ulica St 40 vnovčuje
HRANILNE VLOGE bank tn hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute ln zlatnike po najvišji dnevni ceni.

Najboljši trboveljski
premog
brez prahu
koks, suha drva
I. Pogačnik
Bghorlttva S Telefon 20-59
Kupimo
Elektromotorje
dlnamo, šalttable tn Števce - kupim. Hitre ponudbo upravi »Slov.« pod »Glelchstrom« št. 13863.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
t
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na obraženl posredovalec — Cesta 29. oktobra St 6. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih ln stanovanjskih his tn vil. Pooblaščen graditelj tn sodil cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p
II
Glasba
Violine
za šolo — kupujte pri strokovnjaku.
Dorjath Jakob
Ljubljana, Stari trg 15.
Sob« in kuhinjo na deželi
v mirni hiši, oddam upokojencem. Prime Ivana, Hoče pri Mariboru. (č)
Komfortno stanovanje
dvosobno in enosobno oddam. Istotam so naprodaj
stavbne parcele na sončni legi. Pojasnila dobite: Vižmarjc 59.	(č)
Objave
Razglas
Uprava državnega zdravilišča v Topolšici razpisuje nabavko stroja za obdelovanje lesa. Ponudbe, kolkovane s takso 10 din, z opisom stroja ln označbo oddajne cene naj se pošljejo upravt zdravilišča čimprej. v poštev pridejo tudi rabljeni stroji.	<o>
NOV
_ I *NA ZRAKU PREVETRENI* bhJj PUDER, NEVIDEN NA KOŽI
Sveža očarljiva lepota — brez sledu olep-iavanja. Puder je tako fin ln lahak. da je na koži neviden in da nihče ne bi niti ml« siti. da vse to nI VaSa lastna naravna lepota. Skrivnost Je v novem senzacionalnem načinu »vetrenja na zraku«, po katerem se Izdeluje pravi puder Tokalon. Desetkrat je finejši la lažji, kakor si je doslej sploh kdo mogel ml-■Utl. Poizkusite Se danes »na zraku prevetreni« puder Tokalon. Čeprav bi ves dan delali v uradu, v trgovini ali doma, Va» obraz ne bo nikdar videti poten in blestet Ce bi tudi vso nofi plesali, polt Vam ostane sveža ln krasna. Potrudite se tudi VI Čimprej, da dobite dlvno očarljivo trajno polt, ki Jo more dati samo puder Tokalon.
Šolske potrebščine
zvezke, mape, risalne bloke in deske, risalno orodje, peresa navadna in nalivna, peresnike in peresnice, svinčnike, nahrbtnike, aktovke itd. kupite najceneje v trgovini
H.NIČMAN, LJUBLJANA, Kopitarjeva ulica 2
Agnes GOnther:	84
Dušica - Rožamarija
Toda knez jo je že prijel za podpazduho, da jo vede po stopnicah navzdol. Stopnice 60 vse v rožnih vencih, ki se ob stopnišču strinjajo v rožni baldahin. Knez in kneginja se bližata damama, ki nosita črnoatlasno svečano obleko. S pomočjo slug sta se pravkar izmotali iz svojih svršnic. Ena izmed njiju si z največjo ravnodušnostjo nadomešča svoje črnovolnene popotne rokavicc z apne-nobelimi glacerokavicami.
Kneginja starih dam vobče nc mara. Posebno ji je pa neprijetno, da te dve orjaški in osiveli thorsteinski grofici, katerima 6e svetijo za ovene-limi ustnicami še krasni beli zobje, zrete na njo 6 svojimi jeklenomodrimi očmi iz višine! V takih primerih v nižini pač ni mogoče vzbujati pozornosti!
Knez je izredno ljubezniv in vljuden. Kneginja 6ploh ne pride do tega. da bi te dve dami zagrnila s 6 voj o hladno brezbrižnostjo. Hipoma ji postane tudi jasno, da llarro ni edini original v rodu thor-steinskih grofov, kajti ena njegovih sester ogovori kneza z najglobljim glasom, kar ga ženska vobče premore:
»Ne bila bi mislila, da se bo Harro tako Čvrsto preril in bo povrhu še dobil krasno princeso!«
Druga pa dostavi:
»To vam je baje krasota v Thorsteinu! Človek se ob vs*opu ne zaveda prav, ie Ii v cerkvi ali v muzeju. Nehote 6e ozira za oltarjem ali za muzejskim slugo. Kaj bi k temu porekel njegov oče? Ta bi zaman iskal prostorčka za svoje mnoge biče in pse. Princesa gotovo zelo ljubi umetnost.«
In knez ji je v svoji neizpremenjeni ljubeznivosti vse to potrdil.
Rožamarija je sama v svoji okrogli stolpni izbi Vrala k lipovemu deblu 60 na stežaj odprta.
V daljavi se svetlika zlatordeči gozd, po stari ploščadi pa trosi lipa svoje zlato listje.
Ze je oblekla Rožamarija 6vojo poročno obleko. Nadela je tudi svoj dolgi pajčolan. Na glavi pa nosi svoj zeleni venec, čigar temnozeleno listje in bele cvetke 6e ovijajo njene stare, zlale zaponc. — Dušica nima matere, ki bi ji položila venec na čelo in bi jo iskrenoljubeče objela, da bi mogla čuti utripanje dobrega materinega 6rca.
Liza je odšla in se praznično oblači.
Knez, oče Rožamarije, pa ima skrbi čez glavo in se ne more innogo brigati zanjo. Pozneje hoče priti ponjo.
Njena prijazna izba kakor tudi njena spalnica s staro školjkasto posteljo, 6ta ostali docela neizpremenjeni. Po stenah vise 6like in 6kice, delo tlarrovih umetniških rok. Tu so njene knjige, in tamle v kotu sameva mali srebrni samovar. ki jo je nekoč tolikanj osrečal. Vse bo ostalo neizpre-menjeno. da 6e bo mogla vselej vrniti v svojo otroško deželo. Kako božajo njene oči te prijazne prostore! Najlepše ure. katere je tu preživela in za katere se ima zahvaliti Harru, pa jo spremljajo v Thoretein.
Zdajci se poda Rožamarija poča6i in dostojanstveno po stopnicah navzdol na lipovo deblo. Njena bela. atlasna vlečka šumlja po rumenem listju. Zlati žarki jesenskega sonca Obsevajo njeno čarobno obleko in njeno nežno, čarobno tenčico.
»Zbogom, draga lipa,« šepetne Rožamariia, dočim lipa zašušlja s svojim suhim listjem. In ko Rožamarija dvigne svojo glavo, 6e počasi odlomi od lipove veje velik, zlat list. se nekaikrati zavrti v zraku kot velik metuli in slednjič obleži na iztegnjeni dušičini roki Krasen list liki zlato srce z nežnimi, zelenimi žilicami! Dušica skrije list za krasne, dragocene čipke, ki se ovijajo njenega vratu, njene oči pa zalivajo solze.
»Zbogom lipa. zbogom rdeči stoln! Kako vaiu vendar ljubim! Ne pozabita name! Hočem se vrniti, čujta. jaz se vrnem!
Zbogom. Gizela. zbogom, najlepši! Vidva sta
name že čisto pozabila. Mar mislita, da vaju zdaj ne potrebujem več, ker imam njega? Toda kje je le cm?«
Danes ga še ni videla. Oče ji tega ni dovolil. Ta jc namreč mnenja, da prinaša nesrečo, ako vidi ženin svojo nevesto v pajčolanu pred poroko zunaj cerkve. »Kakor da bi mi Harro vobče mogel prinesti nesrečo!«
»Rožamarija!« Brž se je okrenila. Tam pri vhodu, v senci, stoji njen oče. Njegove temne oči jo objamejo. Danes ga bo zapustila! Danes bo legla na njegovo hišo temna senca. Luč bo ugasnila!
Toda za čustvenost v ceremonielu ni prostora. Lc za hip ga sme objeti, položiti svoje lice ob njegovo ter zašepetati:
»Hvala ti, oče! Zahvaljujem se Ii iz dna duše!«
In že ji ponudi knez svojo roko. V njegovem obrazu pa je zadrhtelo in poleg mtipgih zvezd in križcev, ki dičijo njegove prsi, se je na njegovi unilormi hipoma pojavilo nekaj mokrih biserov.
»Rožamariia, najprej moraš pozdraviti teti, potem pa pojdi z menoj!«
»Toda, dragi oče, kje pa je Harro?«
»Mar si že pozabila? Našla ga boš šele v cerkvi Vzemi 6voje cvetlice in rokavice! — Ah, moj lepi. dražestni otrok! — S tetama izprego-voriš le nekaj besed, potem pride na vrsto gospod nadvojvoda. Draga Rožamarija, v naših srcih še vendar ostaneš!«
V svečanem molku stopala po princesnem hodniku. Skozi preproge, ki zagrinjajo vhod, je slišati, pritajeno govorenie, žvenket kovinastih ostrog in redovnih verižic. Ko 6e prikažeta v tej veliki, odlični družbi, hipoma V6i utihnejo. Oči vseh so uprte v nevesto. Tiho presenečenje se zrcali posebno v očeh dam. Gospodje so pozneje vedeli edino to, da ie bila neizrečeno dražestna in mila in da ni imela na sebi pariških umetnin, ampak le lepo preprosto obleko. Dame so pa opazile, da njen venec ni bil nikaka belozelena umetnina in so domnevale, da si ga jc morebiti sama spletla. Bil je to venec, kakor jih nosijo kmečka dekleta in
počez 6e je ovijala dragocena tenčica. Ce ni imela tu poslednjič kneginja svojih prstov vmes?
Rožamarija zre s svojimi milimi očmi v črno-oblečeni teti ganljivo, zaupljivo in ljubeznivo, da si ena od njiju ni mogla kaj, da bi ne izprego-vorila —, bila je ona z najglobljim glasom in največja po dolgosti in hotela jc prav za prav le šepniti:
»Ti dražestni, zlati angel!«
Poleg nje je etal star vojvoda z belo brado. Ob teh besedah 60 njegove oči zasijale in jc pritrdil:
»Edino prave besede, grofica!«
Princ Robert Schillingsfiirst pa je prišepnil 6taremu generalu ob njegovi strani:
»Ko bi 'bil jaz s knezom, bi si bil za svojo hčer poiskal ženina po evropskih prestolih. Spričo nje je kneginja neznatna reva.«
Zdajci se je oglasil z dvorišča poročni koral, obenem pa so zadonele orgle in zvonovi. Iz višin in nižin pojo zvonovi. Njih glasovi odmevajo od gozdnih gora, napolnjujejo ozračje, valove 6kozi okna ter trkajo na 6rce Rožamarije: »Tebi v čast done zvonovi, ki 6i bila nekoč očetova uboga malčka in grda račka.«
V dolgem, bleščečem sprevodu 6e pomikajo med cvetnimi kilami, izmed katerih se bliska staro orožje. Zmerai boli čvrsto in svečano 6e pojavljajo slovesni glasovi. Ko 60 prestopili 6 preprogo obloženi cerkveni prag. sc je hladna jesenska 6apica ulovila v paičolanu Rožamarije ter ga dvignila od senc, da so zasijali njeni zlati lasje. Oče jo še vodi za podpazduho. Njeno 6rce zadrhti: »No, kje pa je Harro?«
Zvonovi zvone, orgle se radujejo in — ali so fo deški glasovi iz kapelnih višav ali je to angelski zbor?
Kako božajo in objemajo ti inili glasovi srce Rožamarije, ga umirjajo, ga dvigajo tja gor, kjer vlada večna ljubezen.
Za Juaoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cež
•zdaiatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Cenčiž