It Inserati se sprejemajo m velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. Je se tiska dvakrat, lo te so tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. ltokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija na mestnem trgu h. štev. 9, II. nadstropje. YredulStvo je na mestnem trgu h. št. 9, v II. nadstropji. Po pošti prejeinan vcljii: Za celo leto . . 16 gl. — kr Za jiol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesec . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr. Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta Za en mesec 30 10 Političen list za slovenski narod. V Ljubljani na dom pošiljali velja 1 gl. več na leto. «, Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/jC popoMne. Ttireija — sramota Evrope. ii. Primeroma najhujši in najgrozovitnejši sovražniki našega cesarstva bili so pa ob svojem času krvoločni Turki. Ti divjaki, mešanica Tatarov, roparjev, sužnjev in zaplenjenih krščanskih otrok so edini barbari, ki so si podjarmili omikane narode in ki se niso ž njimi mešali in ne privzeli njihovega jezika, vere, omike, običajev in šeg. Njihovo ime pozna zgodovina še le od srede 6. stoletja. Stanovali so ob obrežji Irtiča, ob vznožji altajskega pogorja, v divjih pokrajinah srednjo Azije. V 8. stoletji prisvojili so si Arabci zahodnji del turške dežele. Turki sprojmo mohamedovo vero in kmalo potem so bili životna straža kalifa v Bagdadu. Polagoma so postajali Turki poveljniki v arabski vojni in emiri, t. j. prvi svetovalci arabskega kalifa, in v it. in 10. stoletji so imeli Turki v Aziji mnogo dežel v svoji oblasti. V 11. stoletji pridero drug turški rod, Seldčuki, v .zahodno Azijo in ustanove veliko kraljestvo. V 12. in 13. stoletji prilirume Mongolci ter razrušijo turško moč. Okoli 1. 1299 vzdigne se zopet eden turških poveljnikov, z imenom Ozman, in s pomočjo roparjev, ubeglih sužnjev in ujetnikov si prisvoji mnogo dežel grškega cesarja. Ozman si da ime „sultan" in umre I. 1320. Tako se je vstanovila turška moč. Na razvalinah moči arabcev, Seldčukov, Mongolcov in grškega cesarja postane država divjih Turkov ali Otomanov. Needinost krščanskih narodov, politična onemoglost Bizantincev, posebno pa divje sovraštvo do vsega krščanstva, s kterim jo Turke navdajala njihova vera, bili so vzroki, da se jo tako hitro razširjala turška oblast. L. 1355 prisvoje si Turki Gallipoli, prvo mesto na ovropejskih tleli. L. 1860 pade Adrianopol, I. 1389 prmaga Murad 1. Srbe na Kosovem polji, 1. 1396 premaga Bajezid, s pridevkom blisk, pri Nikopoli nemškega cesarja Sigmunda in ukaže iz maščevanja umoriti okoli 10.000 krščanskih ujetnikov. L. 1444 potolče Murad II. krščansko vojsko pri Varni, in meseca maja I. 1453 pade Carigrad, zadnja krščanska trdnjava na iztoku, v oblast Muha-medu II., mladonču tri in dvajsetih let. Od tega časa toraj uže gospodari turški trinog v Istambolu (kakor pravijo Turki Carigradu) v strah in grozo sosedom, v sramoto vse Evrope. Par milijonov bojaželjnih, fanatiš-kih a drugače lenih Turkov gospodovalo je milijonom pridnih in delavnih krščanskih narodov do najnovejšega časa. — Pa hitimo k naši nalogi! Najstrašneji jo bila turška moč pod sultanom Sulejmanom II. (1520—1566). L. 1526. premaga Sulojman pri Moliači Ljudvika, kralja ogerskega, in tako je bila Turku pot odprta v središče Evrope. Polovica Ogerske uklanjala so je Turku, in na ozidji Bude se je lesketal okoli polumesec. Vže je mislil Sulejman, da bodo v malo letih gospodoval v vsi Evropi, toda njegovi načrti so so zmedli pri prvem obleganji dunajskega mesta I. 1529. Prebivalci Dunaja borili so se kakor levi, in po večdnevnem obleganji morali so Turki s krvavimi glavami osa-viti obleganje. Na morji so nadlegovali Sulej-raana Benečani. Genuez Andrej Doria in na otoku Malti hrabri Lavalette. Pri Sigetu pa obledel je polumesec; hrabri slovanski junak, Nikolaj Zrinski ogrenil je Sulejmanu večer živ- ljenja, umrl je siloviti Sulejman pred tem mestom I. 1566. Od tega časa naprej je nekako slabela turška moč,, a Turek je bil še vedno strah krščanski Evropi. Posamezni možje, kot: Ko-prili, Ibrahim in nesrečni Mustafa Bajraktar zadrževali so propad Turčije. Proti koncu 17. stoletja zablišči zopet turški polumesec. da se potem sramotno skrije. Vedno nemirni in nezadovoljni Ogri pokličejo Turke zoper cesarja na pomoč. Toda 1. 1683 je zapisano zlatimi črkami v zgodovini Habsburške rodovine. To leto so dobili Turki smrtni udarec pri drugem obleganji mesta Dunaja. In 12. sept. I. I. obhajali smo vesel spomin »slavne zmage krščanskih junakov nad Turkom." Politični pregled. V Ljubljani, 14. sept. Avstrijske dežele. O cesarskem odlikovanji. Po slovenskem Stajarskem odlikovani so bili: Z redom železne krone ptujski prošt Matija Modrinjak in celjski opat A. Wretscthko (Vrečko); naslov cesarskega svetnika dobil je celjski župan dr. Jožef Neckermann; vitežki križ Franc Jožefovega reda dr. Ferd. D o m i n k u š, odvetnik in dr. F. I) u c h a t s c h (Duhač), župan v Mariboru; zlati križec za zasluge s krono Konrad A m o n, župan v Laškem, Anton Centrih, dekan v Rogaču, dr. Gustav Ipavic, župan v Sent-Jurji, Fr. Janežič, profesor veronauka v Mariboru, Janez Kukovec, načelnik okr. zastopa v Ljutomeru, in Toma Iiožanc, dekan v Mariboru; zlati križec za zaslugo Anton Rosič, zdravnik v Ljutomeru, in Alojzij Rotter, poštar v Radgoni; sreberni križec za zasluge s krono i Janez Ogrizek, župan v Slatini, Gašper Som, župan v Grajski vasi, in Jože Mgtelc* Svetovni jezik - „volapuk"! Ze marsikomu je vrela po bistri glavi misel, kako bi se dal napraviti tak jezik, da bi se ga poprijeli vsi ljudje po vesoljnem svetu, ali da bi se ga saj učili učenjaki po vseh deželah. Kako bi bilo to prijetno, ko bi se človek potrudil ter naučil le enega jezika pa bi lahko se porazumeval z razumniki vesoljnega sveta! Poglej n. pr. note ali pa številke, niso li to last vsega sveta? I, zakaj bi se pa tudi z jezikom no dalo narediti tako, hm? so modrovale modre glave, n. pr. Leibnitz itd. V ta namen so nekteri poskušali z latinščino, pa se jim je slabo poneslo; menda zato, ker je tukaj grozdje prekislo, — ta jezik pretežak. Še manj bi bilo mogočo izmed živih jezikov kterega vsiliti vsem narodom. Tedaj ne ostaja druzega, kakor izmisliti si, iznajti nov jezik. In to tem bolj, ker so iznajdbe zdaj v tolikem čislu. Iznajdba za iznajdbo se prikazuje, da jih že prešteti ni možno; zakaj bi pa iznajdba novega jezika ne našla svojega prostorčka mod njimi? Kolikor mi znano, sta se tudi pri nas vkvarjala s tem dva slovenska gospoda; eden je sostavil svetovni alfabet, eden pa je vredil celo nov svetovni jezik. Meni ni delo znano ni eno ni drugo; pa ko bi bilo tudi kaj posebnega, bi se ga drugotni učenjaki javaljno poprijeli, češ: ,,ali more iz Kranjskega kaj . . .?" Ker ta reč ni brez vse zanimivosti, naj bo tudi »Slovencu" dovoljeno povedati svojim bralcem, kako jo jo ukrenil nek katolišk župnik na Badenskem, ki se je s tem trudil svojih dvajset let. Ta župnik, Iv. Martin Schleyor v Litzelstettnu pri Konstanzu, je jako priden jezikoslovec, ki so jo veliko bavil s starimi in novimi jeziki, ter jih pozna v vsem skupaj nad 25, tudi 8 godb. instrumentov zna. Za podlago novemu jeziku je sprejel angleščino, a tudi družili jezikov ni polnoma popreziral. Glavno pravilo glede pisanja in branja mu je: »Za vsaki glas eno samo znamenje (črka)! Za vsako znamenje eno samo izreko! Nobene črke same ali brezpotrebne!" »Naglasuje se v obče zadnji zlog." To se mora pač vsakemu pametno zdeti, ako pomisli, koliko brezpotrobnih črk imajo Nemci, kaj pa še le Francozi in Angleži! (Ali ni tu večkrat 5 črk za en glas, ko 5 krav za 1 „groš"?) Nad vso pa je slovnica, ki je gotovo žo slehernega izmed nas s svojo mučno suho-parnostjo nadlegovala no le do nejevolje, morda celo do jezo, pri tej iznajdbi vzorno lahka in jasna in določna. Le pomislite: Ena sama deklinacija za vse samostavnike in za vse drugo progibljivo, enaka komparacija za vse pridevnike, samo ena konjugacija za vso glagole in poleg tega je velevnik, nedoločnik in deležnik mogoč v vseh časih in osebah; množno število za kterokoli besedo se zaznamnja s črko s, in pa kaj hočete šo več, — nobene izjeme v celi slovnici! Bolj se pač no more olajšati. Tretja reč, l;i je pri učenji tujih jezikov pač naj veča nadloga, namreč novo besede, Tribnik, učitelj na Slivnici. — Odlikovanih po nemškem delu Štajarske ne razglašamo, ker bi to za naše bralce 110 bilo mikavno. Z Najvišo odloko 10. septembra so podelili Njih Veličanstvo kot znamenje cesarske milosti v priznanje mnogoletnega delovanja mnogim učiteljem valove in sicer so dobili zlati križec s krono 4 šolniki, med njim kaplan Jožef Krisner, bivši učitelj veronauka v Bol-sanu (Botzen) na Tirolskem Zlati križ za zasluge jih je dobilo 10; med njimi je Anton Hribar, vodja na deški vadnici v Gorici, redovna sestra in bivša učiteljica na dekliški "šoli v Bolsanu Terezija Knolleisen in učitelj na evangeljski zasebni ljudski šoli v Humpolec-u na češkem Janez Slunecko. Srebrni križ za zasluge s krono jo dobilo 10 [učiteljev, med njimi sta štajarska učitelja: Tomaž Dernjač v Sevnici in Janez Zdolšek pri Novi cerkvi. Celjske okrožne sodnije predsednik, g. Heinricher, hud nasprotnik Slovencev, opomnil je ob priliki neke pritožbe dotičnemu sodniku, ki je po najnovejši ministerski na-redbi tožbo skozi in skozi slovensko izpeljal in zapisal, da se slovenski zapišejo le izjave tistih prič, ki nemškega ne znajo in pa da se obsojencu obsodba z vzroki vred slovenski naznani, v..e drugo pa treba je nemški pisati in izvrševati. Kaj bode li na to minister Pražak rekel? Iz seje koroškega deželnega zbora dne 1'2. t. 111. Poročilo deželnega odbora, ki se tiče prenaredbe volitvenega reda za deželni zbor, odda se pravno-politiškem odseku. V podrobni odsek za vravnavo Drave so bili voljeni: Tauerer, vitez Hillinger, knez Rosenberg, dr. Luggin, Nischehvitzer, plem. Grebmer, Canaval, Hinterhuber, Ghon, vit. Rainer, Walter in Hock. 1'vedavlski deželni zbor sprejel je resolucijo o nedeljskem praznovanji. Tudi v Ljubljani bi ne bilo od več, ako bi se na to gledalo, da bi prodajalnice zaprte bile, da bi se po rokodelnicah ne delalo, zlasti po tistih ne, ki vrišč in šum provzročujejo. Kaj je treba, da stoje prodajalnice z železom vsako nedeljo in vsak praznik na stežaj odprte? Kaj treba, da čevljarski pomočniki v nedeljo celo dopoludne delajo in razbijajo podplate, popoludne pa krvavo zaslužene novce zapijajo in kar jim še čez ostane, v ponedeljek poganjajo! Dajte nedeljo Gospodu, kajti Njegova je, in za-se rajši ponedeljek porabite, in dosegli boste večji blagoslov božji. V nedeljo naj bi le tiste prodajalnice bile odprte, in te le v omenjenem času, ki imajo živež naprodaj ali so pa za zdravje potrebne, kakor lekarne. Poglejte na Angležko, v Ameriko itd. Sicer ni lepo, če moramo katoličanom drugoverce v izgled postaviti, a vendar so nam res v lep izgled v tej reči. Naučni minister Conrad }>/. JJ//bes-feld je 12. t. 111. ob priliki otvorenja nove ljudske učilnico v Ottakringu govoril besede, ktero tu zaradi obilne vrednosti zabilježimo: „Ne le sama vednost, temveč izobraženje srca jo tisto, kar človeka srečnega stori. Zavest notranje vrednosti je pa le tedaj mogoče pridobiti, ako se poduk s krščansko-moralno odgojo strinja. Ako sta katehet in učitelj v tem oziru edina, sme se vsikdar na vspeh računiti. Učitelju se povsod priložnost ponuja na vsemogočnost, neskončno modrost in nezmerno dobroto božjo kazati. Tu je izvor človečanstva in učiteljeva naloga je, da dobro dela zavoljo dobrega, ne pa za plačo ali pa — da bi kazni ne zapadel." Z Danaja se poroča , da ima popotovanje španjskega kralja Alfonza na Dunaj čisto privaten značaj; prišel je namreč obiskat svojo — sošolce, ki so marsikako leto ž njim na jedni šolski klopi v Terezijanišči preživeli. Sobieskijevo slavnost so obhajali tudi v Pragi. 12. t. 111. dopoludne je bila slovesna služba božja v Tinski cerkvi. Navzočih je bilo več mestnih odbornikov, županov namestnik in mnogo Poljakov, ki tu bivajo. Zvečer je bila v meščanski resurzi slavnost, ktero ste osnovali poljski društvi: Ogrisko polske in Kolo polske. Iz Gradca, 12. septembra. Tudi tukaj se je slovesno obhajal spomin na osvobodenje Dunaja. V stolni cerkvi je bila slovesna velika maša, navzoči so bili vsi uradi, deželni odbor, občinski svet, vojaški častniki, mnogo društev; tudi meščanska uniformirana straža jo bila navzoča. Iz Lvova. Spomin na Sobieskega so posebno tu slovesno praznovali. Ob 9. uri je bila velika sv. maša z zahvalno pesmijo; navzoči so bili c. k. namestnik, vladni svetovalci, članovi deželnega odbora narodno napravljeni, vojaške in civilne oblasti, društva, veterani, požarna straža in premnogo ljudstva. Ob 10 so odkrili spominsko ploščo na hiši kneza Poninskega, in ob 11 '/s so odkrili spominski kamen na peščenem griču, kterega je podaril občinski svet. Vse mesto je okinčano z zastavami in preprogi. Zvečer je bilo mesto razsvitljeno. Nadvojvoda Albert je prišel sern-le. Posebno slovesno so pa obhajali Sobieskijevo slavnost v nekdanji Poljski prestolnici, kjer so bili veučani Poljski kralji v slavnem Krakovem. Pred 200 leti 29. julija je od tod šel kralj Sobieski pred Dunaj in tega se je v Krakovem imenitno in nizko, gosposko in kmečko ljudstvo živo spominjalo, kajti Poljak iskreno ljubi svojo domovino. Od blizo in od daleč je ta dan hitelo vse v Krakovo. Ko je bila slovesna sveta maša, je bilo ljudstva vse polno v cerkvi in pred cer- kvijo. Popoludne so odkrili veliko marmorno ploščo na zidu cerkve B. D. M., ki predstavlja Sobieskega zmagovalca nad Turki. Ko se od-poje slovesna pesem, odgovoril je kmetič na govor mostnega predsednika priprosto, a močno ginljivo. Povdarjal je, kaj jo bil Sobieski za Poljsko, kaj za krščanstvo. Njegova vitežka podoba jo Poljakom zmirom živ izgled ljubezni do domovino in do cerkve. Zvečer je bilo mesto krasno razsvitljeno. Ako pogledaš hiše, ozališane s preprogami, zastavami, z venci in svitlopisi, vidi se ti, kakor da bi bil v čarobnem gradu. Vse jo veselo in navdušeno. Poljaki iu Rusini povdarjajo bratovsko slogo in vzajemno korist. Nas pa pred vsem veseli, da se smejo Poljaki pod peruti e. k. orla tako svobodno veseliti in obhajati svoje narodne svečanosti, močno pa tudi vsacega Avstrijanca izraduje bratovska sloga med Poljaki in Rusini, ker nas z žalostjo napolnuje sovraštvo med Madjari in Hrvati. Na, Hrvaškem so nastali v Gorenji Krajini neredi. Ljudje se po mnogih selili upirajo županom, župnikom in učiteljem. V Samoboru so upornega kmeta vprašali, kaj ljudje hočejo, in 011 jo rekel: Svoje pravice! Iz Zagreba se javlja 12. sept. Vladni komisar g. k. Ramberg je glede mirnega značaja, kojega je Zagreb dobil, zaukazal, da vojaški tabori po zagrebških ulicah iu javnih trgih prenehajo. Isto tako razpustil je tudi vojaški kordon po ulicah. — Tako se mir sčasoma spet povračuje. Bog daj, da vrne se popolno. Prvi hrvaški list „I*ozov" piše: ,.Mirno ljudje! Hodimo oprezni in pazimo, kaj se pri nas in okoli nas godi, ter vzdržujmo narodno zavest! Pred vsem pa bodimo mirni in — čakajmo! Tega si želimo, ter vsacega, ki ga ljudstvo posluša, prosimo, naj v tem smisli dela, naj v tem smislu na narod vpliva. Kmetu, kakor meščanu treba odkritosrčno povedati, da bi ju nasledki neredov hudo zadeli, da bi si neprevidljiva bremena na rame naložila, ako bi odnošaji dalje časa trajali." Popolnoma se strinjamo s „Pozorom", kajti to je prava domoljubnost, ki v prvem obziru na to dela, da drago očotnjavo škode ter pogina obvaruje. Iz Zagreba■ se 10. sept. poroča, da je red vstanovljen, ker so meščani sami skrb in odgovornost za javno varnost prevzeli. Mestni odbor zagrebški izdal je proklamacijo, v kteri meščane na to opominja, da naj skupno delujejo, da žalostni časi, kolikor mogoče, brzo minejo; drugo proklamacijo izdal je župan po ukazu kraljevega komisarja, v kteri se pa že vojaški duh čuti. V tej proklamaciji se vsem ktere si je treba zapomniti — „copia verbo-rum", 110 to se ni dalo toliko olajšati, vendar storil je gospod, kar je bilo moč. Za vsak pomen je kot samostalnik kratka koren ika večidel iz treh črk sostavljena in iz te se po enakomernih pravilih izpeljujejo pridevniki, glagoli itd. Šumečih črk in zlasti r se ogiblje. To so ob kratkem glavna načela. Za one, ki se kaj zanimajo za to reč, postavimo nekoliko izgledov: Poglejmo najprej ime novega jezika: „vo-lapuk". Vol = svet, pilk - govor, jezik. (V angl. je svet = \vorld, speak = govoriti.) . 1. Sam os t a vn i k. fat, oče lats, očetje fatd, očeta fatas, očetov fatr, očetu fates, očetom fat/, očeta fatis, očete o fat, oče! o fats, očetje! In potem izgledu se ravna vse; pomniti je le, da se ženska imena iz možkih izpeljujejo s predstavkom ji = ši, n. pr. blod — brat, ji-blod = sestra, son — sin, ji-son = hči; pomanjšalno ime se naredi, če se pristavi končnica il, 11. pr. flol = cvetica, Holil = cveti- čica; voin = gospa, vomil = gospica. Iz ko-renik se delajo še drugi samostalniki s koncem cl, 11. pr. tid = uk, tidel = učenik; iz samostalnika pa se napravlja glagol pristavljaje on, 11. pr. pen — pero, penon = pisati, tidon = učiti. 2. Pridevnik. Iz samostavnika kteregakoli narediti pridevnik, to ti je igrača; končnico ilc prideni, pa je n. pr. fin = konec, finik = konečni; nat == narava, natik = naraven, gud — dobrota, gudik = dober. Za stopnjevanje povsod um in iin, 11. pr. dan = zahvala, danik = hvaležen, danikura = hvaležniši; danikiin = najhvaležniši. 3. Število. Vse številke se končajo na 1: 1 bal, 2 tel, 3 kil, 4 fol, 5 lul, 0 miil, 7 vel, 8 jol (šol) 9 ziil (cill). Iz tega so delajo desotice s pristavkom s, 11. pr. 20 = tels, 50 = luls, 80 = jols; 100 = tum, 1000 mil, milijon, bilijon pa je tolion; trilijon je praviloma ki-1 i j o 11 itd. toraj 1883 = mil joltum jolekil. NB. a) balid = prvi, luliof peti itd.; b)kil«« = trikrat, vel«a = sedemkrat; c) tehVr. = dvojni, kilsik = trideseteri, fol nalili = petkratni; d) a tel — po dva; 0) balel = enojka, kilel = trojka; t) foliin = četvoriti itd. 4. Zaimena. ob, jaz obs, mi ol, ti ols, vi om, on oms, one of, ona ofs, one os, ono oks, se 011, — (nemšk „man") ons, oni, (naš Vi) ok, so NB. a) obik (oba) moj, olik (ola) tvoj itd. kimi? koga? kisi? kaj? kimiki? kakšnega? b) kini? kdo? kis? kaj? kimik? kakšen? lik? kako? kiplad? kje? kipladi? kam? 5. Glagol, inf.: klikih, kuhati praes.: kukofr, kuham kuko7, kuhaš kako;«, kuha kukof, kuha (ona) kukos, kuha (ono) kuko«, kuha se (n.: man) kuko7.\ kuha se jem opravku. Kjer bi se ljudje zbirali, prišli bodo vojaki in tri znamenja dali, naj se raz-gube. Kdor bi po tretjem znamenji ne odšel, pre-in vsakemu ojstro prepoveduje po mestu postopati, ali zbirati so. A"sak naj gre brzo po svo-gnal se bode se silo in ulice se bodo z orožjem v roki pohajalcev potrebile. Vsak, komur je ljubo zdravje in življenje, naj dela na to, da si ga obvaruje. Tudi streljati je privatnem po Zagrebu prepovedano. Mednarodna zlata družba razodeva svojo moč tako očitno, kar se le da. Ko se jo začela tožba zarad dogodkov v Tisa-Eszlarji, padla je hipoma or/ers/ca zlata renta, a ko so bili judje oproščeni, je zopet poskočila. Sedaj, ko gre po Ogerskem nad jude, mora zopet ogerska renta za to trpeti, in kakor piše ,,Westfiilisch. Merkur", v Berolinu se sodba zvršuje. Izmed najbolj premožnih kupčijskih hiš jedna je velikanske svote te rento začela razprodajati, tako da so papirji močno jeli padati. Sploh so pripoveduje: Kothschild tiči zadej, in kdo bi sicer mogel podvzeti kaj tacoga. Na Dunaji in v Peštu so se prestrašili, poskušali so temu v okom priti, in nekaj dni so kupovali rento. Vendar z Rotschildoviini agenti niso mogli tekmovati in so morali nehati. Namen je, da bi ogersko vlado prisilili, da bi strogo kaznovala napastnike judov. Ako se to ne zgodi, denar-stveno velike sile se ne bodo vdeležile, da se spremeni (konvertira) ogerska zlata renta. — Kdo roši Ogersko te nesreče? O Tisa - Eszlarsk i pravdi pritožil se je odvetnik Karol Salai na kraljevo sodbo. Pritožno pismo je zelo obširno in razpravlja vso zatožbo od konca do kraja. Vsak dobi svojo. Na zadnje so obrača na kraljevo sodbo za pravico, da se zopet mir povrne v deželo in da ljudstvo veruje, da je še pravica v deželi. Vnanje države. Črnogorske knezevičinje Milica, Stana in Helena dospele so 12. t. m. s kurirjem južne železnice na Dunaj. Kneza Peter in Jurij Karadjordjevič čakala sta jih na kolodvoru, ter v hotel spremila. Kneževičinje ostanejo nekaj dni na Dunaji, potem se pa v Petrograd popeljejo. Turčija in Bolgarska sto si zopet nekoliko navskriž. Poslednja jo namreč samo-lastno k donavski konvenciji pristopila, Turčija se temu protivi rekoč, da je zadosti, ako je že ona (Turčija) pristopila, ker je ona ravno istooblastna z Bolgarsko, toraj je ž njo vred tudi Bulgarska zastopana. Iz ravno tega vzroka „visoka porta" tudi protestuje, da jo Bolgarska izvolila v konvencijo lastnega pooblaščenca, ter odločno zahteva, da se mora vsa njegova korespondenca nji v pregled predlagati. Izvirni dopisi. Iz Celovca, 13. sept. (Dežnim zbor.) Naš deželni zbor pričel je zborovati 3. sept. Prav malenkostno demonstracijo jo napravil s tem, da našega poslanca prof. E i nsp i ol or-ja ni volil v noben odsek. Čast. gospod bo to lahko pogrešal, lepo pa to ni. spravljivo tudi ne. Med predlogi deželnega odbora hočem danes dveh omeniti. Eden daje občinam pravico, takse pobirati za svoje službeno opravke. Te takse rastejo od 51» kr. do % gl. 50 kr. Občinskim tajnikom priraste precejšen zaslužek, ki se bo spet vzel iz kmetovega žepa. Ker so župani in občinski tajniki večidel nomško-liberalci, privošči jim deželni odbor nekaj več dohodkov in bo postavo najbrž sprejel. Kmetom se bo pa reklo: »dajte še!" iz kterih dveh besedi je neki šaljivec hotel izvo-diti besedo „Deutsche" (dajte še — dajteše — dajtsche — daitsche — doutsche). Kmet se nemško-liberalcem še nikoli ni smilil, „soll zahlen, derBauer!" jo sploh znana prislovica. Drugi postavni predlog deželnega odbora meri na to, naj bi zavarovalnice zoper ogenj od svojih premij na Koroškem plačevale po dva odstotka za vzdržanje ognjegasuih društev po deželi. Požarne brambe res dandanašnji, ko je skor vsak zavarovan, delajo lo na korist zararovalnicam, in pravično je tedaj, da to nekoliko pripomorejo k vstanovitvi in vzdržanju ognjegasnega orodja in takih društev. Bati pa se je, da se bo tukaj na Koroškem tudi ta zdrava misel nam Slovencem na škodo obrnila. Zavarovalnice bodo nemreč svojo premije na Koroškem povikšale in tako ognje-gascev ne bodo vzdrževale zavarovalnice, ampak zavarovanci. Ognjegasci pa, ki so povsod naši politični nasprotniki in. skor bi rekel, organi-zovane četo v službi nemškutarije, priklenili se bodo še bolj v odvisnost od našega nemško-liberalnega deželnega odbora, in tako si bo slovenski kmet spet svoje narodne nasprotnike v podobi ognjegascev sam plačeval. Zna-biti se motim! Bomo kmalo videli. Kjerkoli se vstanovi kaka požarna bramba med Slovenci, uklone se pod nemško komando, ki spet širi nemškutarijo, kajti duh teh društev našemu narodu ni prijazen. To sem zapazil v Zrele u in Gosp i Sveti impf.: rikukob pf.: ekukob plusqupf.: (kukob fut.: okukob plusqufut.: xkukob kuko&s, kuhamo kuko/s, kuhate kukoms, kuhajo kuko/s, kuhajo (one) kukoMS, kuhajo (Vi kuhate!) kukofcs, kuhajo se praes.: ^>aktikob impf.: jiwkukob pf.: jjekukob plusqupf.: jo (kukob fut.: jookukob plusqufut.: j>;(kukob. Za imperativ se k vsaki osebi pristavi končnica od, n. pr. pilkolod - govori! za optativ os, n. pr. kflkomos == naj bi govoril! za razna participija ol, n. pr. dunon — delati; duniil = delaje, edunol = delavši, storivši, odunol = kdor bo storil, padunol = kar so stori, pe-dunol — storjen, poduniil = kar bo storjeno itd. Iz tega se razvidi, da oblik ne manjka. Znamenito je še to, da jo vprašanje vzel iz slovanščinc, kakor sam pravi iz ruščine, n. pr. lovob-li? ali hvalim? olovoms-li? ali bodo hvalili? — Tudi povračevalne zaime je našemu podobno, ker je za vse osebe oh, n. pr. log = oko, logon = videti, logobok — vidim se, Iogolok = vidiš se, logomok = vidi se, lo-gonsok = vidijo se itd. — Tudi za ponavljavno djanje je poskusil Slovane posnemati s tem, da predstavlja glagolom ai (beri: al) imenovaje to aorist, n. pr. aidunobs — delujemo. 6. Adverbia. Tudi tu je jako priprosto vse; treba je pristaviti koncu besede le o, n. pr. gudiko = dobro, folido = četrtič, neito = po noči, delo = po dnevi itd. Iz teh izgledov se pač lahko providi zistem, po kterem so pisatelj ravna. Kdor so hoče natančneje o tej stvari podučiti, naj si naroči do-tično slovnico, slovar ali tudi časnik, ki izhaja v tem novem jeziku ter so lahko dobi za majhen denar. Kje so vso to dobi, jo lahko izvedeti v katoliški bukvami. Mi nočemo izreči o tem početji nikakoršne sodbe, ne pro no kontra; omenili smo le, ker se mongostransko že zanimajo za to iznajdbo, in ker je — če ne več — saj podučna igrača jezičnikov; 110 upamo pa si naravnost izreči, kako prihodnost si sme obetati ta — languo fabriquee! (vaseh v celovški okolici). Videti je tudi, da so to družbe v nekaki zvezi med seboj, kar se meni nepotrebno, toraj čudno zdi. Naj pristavim še to opazko: v „listnici vredništva44 nekega tukajšnjega lista sem čital opombo: „Doberlet ist mit Sack und Pack in's nationalo Lager tibergangen". Zdaj se praša, kaj briga Celovčane politično mišljenje Doberletovo? Ali 1). no more gasiti, če je Slovenec? Ali bodo mar ljubljanski ognjegasci v Celovec gasit hodili? Vriva so človeku misel, da je gašenje ognja pri teh društvih le zunanja reč, vežo jih pa znotranjo nekaj druzega. Kaj ? O tem premišljati prepuščam vsakemu. Na mestu pa je, da smo previdni in oprezni! Od Velenja, 11. septembra. (O razmerji med cerkvijo in šolo) je celjska „vahtarica" zaporedoma prinesla tri sostavke, jeden je ogav-nejši od drugega. — V prvem članku nek dopisnik iz „skalske doline" trdi, da duhovniki niso zmožni opravljati službe šolskih nadzornikov. Za to je »dokazov" dovolj. Med ostalimi tudi ta, ker duhovniki jezdijo vedno le na »sterilnih dogmah", oni baje ne študirajo paeda-gogike, vrh tega še knjige obesijo na klin, ko so bili zapustili šolske klopi v bogoslovišči itd. Pisatelj teli vrstic ima dela polne roke, a da z omenjenimi čenčami zlatega časa ne izgubi, je po prebranih prvih stavkih odurno maslo zavrgel ter šo le na prigovarjanje so branja znovič lotil. — V drugem dopisu iz »Šoštanja" nek »O. Sch".*) kot »učitelj" obžaluje, da se večina njegovih kolegov oklepa „narodno-klerikalnih" reakcijonarjev; 110 gre mu v glavo, kako to, da njegovi tovariši šo vedno »verujejo, da je 2 X 2 = 4, a ne znajo temu razloga". Tako sodelujejo pri reakciji, ali kakor to »nemški" dopisnik pristavlja z bolj »nemškim" izrazom: »riickbildungsprocess". Tudi to brozgo je poročevalec teh vrstic moral dvakrat brati; začel jo eden dan, nadaljeval in končal še le sledečega dno, kakor da bi so bal, naj bi si no kvaril apetita za zajutrek. — V najnovejši številki se je nadaljevanje iste zadeve »nacht-vahtarici" zdelo tako imenitno, da je spis postavila kot uvoden članek z opombo, da ga je priposlal »nek učitelj". Ce je prvič na rešeto djala duhovnike, drugokrat učitelje, si je za tretji sostavek prihranila šolske oblasti. Te kliče sedaj 1111 stražo, naj bi ne pustile, da bi učitelj zlezel do zadnjega hlapca, da bi moral »zvoniti, cerkev pometati, župniku obutalo sna-žiti" itd. Kdo bi se pri takšnih »cvetlicah" ne spomnil znane Greuterjeve besedice? Lepa ta »nemška" kultura! Pravega Nemca, kteri nam je vedno ljub in drag, pač mora človek obžalovati, ker mu slovito literaturo naši »Nemci" po odurnem načinu bogatijo. Kot sicer nepotreben odmev »odličnim" cerkveno - šolskim črticam bodi samo sledeče. Po mnenji nekega skušenega kateketa, kteri že več kakor četrt stoletja niladež vodi, po prepričanji toga učitelja je že sama današnja razredba šolskih ur kakor »lajno" ali kolovratek. Pride li »lajuar" v ktero vas, najprej se poda pred župnikov stan, kjer si na-strči brke ter ono zakroži, odtod z godbo od-maha k najbližim vratam sosedovim, zavrne drugo mutacijo pak spusti: »In Windischau ist der Himinel blau". — Pri sedanji ločitvi *) Pred seboj imamo »Schemntismus "der Volks-schulcn Steicrmarks" za 1883, a okraj šoštanjski in sosednji slovenjgraški ne zmore učitelja s podpisanimi začetnicami. Če primerjaš »vahtarčin" dopis ,,iz Šoštanja" z onim ..iz Ptuja" v istem listu, moraš sklepati, da st« obe »izvirni" poročili — v Celji skovani. Dopisnik. cerkve od šole je dnevni načrt ur podoben mutaciji v lajnah. Eno uro se igra ena pesmica, drugo uro zopet druga, tretja, četrta, peta, dokler mutacije ne poidejo. Tako se po „štunden-planu" kolovratkuje po celo leto. Kateket pride, navre kolo in si igra svojo. Čez uro pride drugi učitelj, zasvira zopet svojo, — čisti kontrast nasproti nabožnosti. Ostali predmeti namreč dandanes nimajo z verozakonom ničesarca opraviti. Ekstranemški dopisnik ekstranemškemu listu bi toraj mesto „miserere" smel postaviti gloria! Razmerje med cerkvo in šolo, razmera med nabožnostjo in ostalimi predmeti zainoro se danes označiti s tem, da se po šolah razlaga tudi verozakon, — pač goli prilepek, godi so to lo za silo, ker „liberalizem" še si tačas ne upa pokazati rogov, s kterimi bi katekizem pognal (ne samo pod klop, kakor se je nekje v našem sosedstvu baje zgodilo, ampak) iz šolske sobe, a odmeril mu je vsaj prostor pepe-ljuše. Predmet kot predmet. Takšne nazore ima celo že doto o verozakonu. I)a pa takšno mesto, kakor ga katekizem zavzema v šolskem obzorju, z nabožno - pedagogiškega stališča že v detetu v neki meri za nasledek ima, imeti mora versko mlačnost in vnemarnost, kdo bi to tajil? Res je, da marljivost in spretnost kateketova zamore te nasledke nekoliko priškrniti, ali popolnoma jih vendar ne more zabraniti; njegovo delovanje je v ozkih mejah. In dokler vsi predmeti po ljudskih šolah — te samo imamo pred očmi — ne bodo navzeti duha verozakonskega, dotlje bo vse prizadevanje učiteljev nabožnosti več ali manje ostajalo brez posebnega vspeha, naj si bi sam slavni kateket Canisius danes podučeval. Tega si je v ostalem laži-liberalizem svest; 011 zna, da dve urici v tednu njegove sestve ne bodete pokvarili. V najnovejšem času so se sicer že preveč razklopotana kolesca nekoliko poravnala, toda le za tega voljo, da se ..lajne" malo lepše glasijo. Vkljub temu so pa kateketu roke v šoli ostale še zanaprej pretrdo zavezane. To sprevidijo vsi iskreni prijatelji mladeži, a med te v prvi vrsti prištevamo naše narodne duhovnike in vrle za blagor naroda vnete učitelje, zatoraj si bodo, kakor doslje, pri vzrejevanju še v prihodnjosti roko prijateljski podajali, naj se odpadniki ravno nad njimi re-peučijo in resnico prevračajo, kakor jih volja. Tek časa bo prej ali poznej, če ne drugače, vsaj po bridkih skušnjah, o kakoršnih nam zgodovina zna marsiktero pripovedati, poravnal tudi cerkveno-šolske razmere. Iz Štajarskega, 13. sept. (Preganjanje Judov.) Cesarski namestnik v Gradcu jo izdal okrožnico, v kteri z odločnimi besedami opominja, naj se Štajarci, zlasti mejaši kraj Oger-sko in Hrvatske, ogibljejo nemirov, ki so v omenjenih deželah nastali in se že do naših mej razširili. Pri nas je vse potrebno oskrbljeno, da se taki nemiri takoj zadušijo, vendar se vsi hišni gospodarji in občinski predstojniki resno opominjajo, naj na svojo podložne pazijo, da se ne dajo od šuntarjev zapeljati in da se ogibljejo vsakega prestopka zoper varnost kterekoli osebe ali premoženja, kajti posvetna oblast bode take prestopke ostro kaznovala in nemirneži bi se sami v največo nesrečo zakopali. Da je bil ta opomin potreben in bi se moral morebiti že prej izdati ter v dotičnih krajih oznaniti, pričajo nam poročila, ki od Ogerske in Hrvaške mejo prihajajo, vsled kterih si je res že na obeh krajih občna ne-volja zoper jude v obžalovanja vrednih nemirih Izdajatelj in odgovorni vrcdnik Jožef Jeric. duško naredila. V preteklem tednu so namreč v Spodnjih Halozah ob hrvaški meji pri Sv. Barbari in v Leskovcu ondu naseljeno Judo pregnali in šo lo iz Ptuja poklicani vojaki so spet mir naredili ter nad 30 nesrečnih nemir-nežev vjetih s seboj odpeljali v Ptuj, kjer bodo za svoje nepostavno početje gotovo ostro kaznovani. Od ogerske strani pa so poroča, da so v Veržeju onda naseljenemu judu kuhinjo in klet izpraznili in njegovo stanovanje poškodovali. Da so judje med prostim, nevednim in neizkušenim ljudstvom velika nadloga, to bo težko kdo dvomil, vendar z nepostavnim in tako nepremišljenim početjem zoper jude no bodo ljudje nič dosegli, ampak sebi in drugim lahko veliko škodujejo in se še v večje nadloge zakopajo. Naj toraj vplivni narodnjaki v pravem času nevedno ljudstvo svarijo prod vsakimi nemiri, naj jih opominjajo in pod-učujejo, kako se imajo obnašati in kako se morebiti postavno da odstraniti nesreča, ki preti ljudstvu od judov, ki so že med njimi naseljeni. Za zdaj utegne tako opominjevanje in podučenje ljudstvo velikih nesreč obvarovati, poznej pa bo morala gotovo vlada sama v tej reči kaj storiti. Domače novice. (Deželni zbor kranjski) bo v ponedeljek 17. t. m. začel nadaljevati svoje letošnjo posvetovanje. Na vrsti bodo najprej verifikacije zadnjih volitev in druge važne reči, med temi tudi oddaja službe oskrbnika posilile delavnice. Zborovanje utegne trajati kake tri tedne, ker se ima kmalo potem pričeti zopet državni zbor. (liazglas.) Nj. prevzvišenost c. k. vojaški divizijonar, gosp. fml. Evgen vitez Mttller izjavil je mestnemu županu, mestnemu odboru in vsem prebivalcem za ukvartiranje c. k. vojaštva, ki se je vršilo brez pritožeb, ugodno in točno v slučaju zadnjega časa o bivšem koncentriranji najtoplejšo zahvalo. — Mestni odbor objavlja to po Nj. prevzvišenosti izrečeno priznanje s tem v občno vednost vsemu prebivalstvu. V Ljubljani 12. dan septembra 1883. (Premije za stavljenje koz) na Kranjskem so od ministerstva dobili okrajni zdravniki Julij Mayer v Planini (63 gold.), Kari AVolf v Radolici, ki je pa v tem umrl (52 gold.), in dr. Dušan Perišič v Staremtrgu (42 gld.). Pri-poznanje in pohvalo pri pospeševanji tega dela dobili so dr. Jožef Kenda v Vipavi, Anton Arko v Loki, Fr. Bachmann v Bistrici, Matija Jansekovič na Vrhniki, Karol Peternel na Igu, Janez Tranker v Logacu, Janez Šuštar v Idriji in Alojzij Jentl v Cirknici; dalje čč. gg. dekana Janez Poronta v Cirknici in Silvester Keše v Begunjah, pa čč. gg. župniki: Janez Ažman na Dovjem, Andrej Dremel v Ratečah, Gregor Malovrh v Strajnah, Anton Zoreč v Mokronogu, Janez Suler v Trebelnem, Matija Absec na sv. Gori, Matija Tavčar v Komendi, Valentin Pečnik na Vranji peči, Janez Safar na Selu, Kozina Pavlič v Šiuartnu, Franc Rome v Čem-šoniku, Peter Vartol v Ilinjah in Martin Indof v Smihelu pri Žužemberku; zatem č. g. Janez Saxer, kaplan pri sv. Križii, gosp. Franc Cerar, učitelj v Blagovici in babica Kristina Stergar v Tržiči. (Stare goldinarslce bankovce) denarni zavodi le še do konca t. m. prejemajo. Nadalje sprejemala jih bode le edino centralna denarnica v Beču. — Za naše poljedelce. „Edinost" poroča, da se v Trstu izmed domačih pridelkov najbolj išče in dobro plačuje novi tižol. Najbolj obrajtajo bohinjca in pa rudečega. Prvega plačujejo sedaj že po 17 gold. in čez, druzega pa po 14—15 gl. Gotovo jo ta visoka cena le zaradi prvenstva, ki pa utegne močno pasti, kakor hitro pride kaj več blaga na trg. Ker se pa v obče sliši, da bo letos malo fižola, moramo pričakovati, da cono fižola letos ostanejo še precej visoko. — Maslo se proda v Trtu prve vrste po 96—101 gl., druge vrste pa po 89 do 94 gld. stot. — XIV. letno poročilo deželne nižjo gimnazijo v Ptuju na koncu šolskega leta 1883 ima na čelu nemški sestavek: „Zur elementaren Bestimmung des Krilmmungs-mittelpunktes der Elipse", od prof. dr. A. Un-terhuborja. Potem sledi kronika, imena deveterih učiteljev, pregled učne tvarino in učnih knjig, izkaz novih učnih pomočkov, statistično notice in naposled imenik učencev. Iz statističnega pregleda poizvemo, da je v vseh štirih razredih bilo na 1. koncu 108 učencev, namreč 33 Nemcev, 72 Slovencev in 3 Madjari. Z odliko jih je šolo dovršilo 12, si. redom 68, dvojko jih je dobilo 14, trojko 4, in 9 jih Sine skušnjo ponavljati. Začasni vodja ptujske gimnazije je prof. Fr. Hubad. —Večina štajarskih orožnikov odšla je iz razlogov javne varnosti na Hrvaško. — Vclikansk manever ali vojaške vaje imeli bodo ta mesec blizo Sedelca na Ruskem. Vdeležilo so ga bo 70 batalijonov pehote, 51 škadronov konjiče in 122 topov. Telegrami „Slovencn". <■ Dunaj, 14. sept. Vojaški list ,.Armee-verordnungsblatt" naznanja, da je srbski kralj Milan postal polkovnik in lastnik 97. avstrijskega pešpolka, knez bolgarski pa polkovnik v 6. dragonskem polku. Dunajska borza. 13. septembra. Papirna renta po 100 gld. 78 gl. 15 kr. Srcberna ., „ ., „ 78 ., 45 >1 4 "jo avstr. zlata renta, davka prosta . 99 „ 65 Papirna renta, davka prosta Ogerska zlata renta G % 93 „ 05 « 119 ., 10 m. „ . 88 ., 10 It ., papirna renta 5% 85 „ 80 j) Kreditne akcijo 160 gld.' 292 „ 60 !1 Akcijo anglo-avstr. banke 120 gld. 108 „ 75 „ avstr.-ogerske banke 834 ., — „ Liinderbanke 105 ., 30 „ avst.-oger. Llovda v Trstu 645 ., — j> „ državne železnice . 321 „ 30 •j ., Tram way-društva veli. 170 gl. . 231 „ 60 !» Prior. oblig. Elizabetine zap. železnico 102 „ 90 j v „ ., Ferdinandove scv 104 ., 75 ;j 4 »i državne srečke iz 1. 1854 2.r>0gl. 120 ., 25 4% „ „ ., .. 1860 Državne srečke iz 1. 1804 1 500 „ 133 „ 25 iv 100 „ 167 ., 50 .. „ „ 1804 Kreditne srečke 50 „ 166 ., 75 ^ 100 ., 168 ., 25 n Ljubljansko srečke . 20 „ 23 „ — n Budolfove srečke 10 „ 20 „ — 5% štajerske zemljišč, odvez. obligac. 104 „ — m London .... 120 ., 05 n Srebro .... — Ces. cekini 5 ., 68 fJ Francoski napoleond. 9 „ 50' /2 n Nemške marko . 58 „ 50 m Proiaja tiijioo tal Po dovoljenji mestne okrajne sodnije v Ljubljani bodo zapuščnina (knjige) 2. maja t." 1. umrlega župnika zgornjetuhinjskega, č. g. Janeza Smole-ta, 24. septembra ISS3 od 9. do 12. ure, in čo treba, od 3. do 6. ure popoludne pri c. k. notarji dr. Fr. Voku v Križankih, za vsako ceno po dražbi prodana. (2)