Izhaja vsak petek
Naročnina znašat
celoletna.	.	.	K	4-—
poluletna	.	.	K	*•—
Četrtletna	.	.	K	1*—
posamezna štev. 10 Tin.
NefranUrana pisma m m sprejemajo; rokopisi se ne vračajo.
HašaHoč
m m H V mm Glasilo sloveni
Uredništvo in uprav-ništvo v Ljnbljani, Katoliška tiskarna
Oglasi se sprejemajo po dogovoru.
slovenskega delavstva
Štev. 21.
V Ljubljani, 20. aprila 1917.
Leto m
Ljubljana, 17. aprila 1917.
V našem mestu se vse ve. Ljubljana je tako mesto čenč, da mu ga ne bo kmalu enakega. Še Budimpešta ni tako čenčasta, kakor prestolica vojvodine Kranjske. Kaj vse vejo in znajo Ljubljančani In posebno Se njih lepša in seveda tudi boljša polovica! V enem me-secui se bo sklenil mir z Rusi, čez tri mesce, to je kakor pribito, se bo sklenil splošen mir. In ta vesela novica gre po Ljubljani liki skrivnostno, tajinstveno poročilo. Seveda, vse to najbolje vejo tiste Ljubljančanke, o katerih je rajni včeraj pokopani dobro vol j ni gospod gimnazijski ravnatelj Štritof, kadat je sedel dobre volje pri kavi, rekel, da vse vejo, kar je in kar ni. Seveda, beseda tnir, to je tajinstvena beseda; vse si ga Želi. Ampak časnikarju ne sime biti na teto, da bil vedno podpiral mnenje ljudstva in da bi veroval vsem čenčam. O splošnem miru se zdaj pač še ne more govoriti. Stoji pa pač dejstvo, da se ie, četudi počasi, bližamo zaželjenemu miru. Celo to je mogoče, da nas, če se še toliko 'govori in pile o njem in ga napovedujejo tudi resni politiki, mir preseneti čez noč. A ravno tako je tudi lahko mogoče, da se bo vojska kljub vsem nasprotnim trditvam Se zavlekla.
In če se bo sklenil kmalu mir, to lahko rečemo, da 'bo šila velika, če ne vsa zasluga zanj našemu mlademu cesarju Karlu. Mladi in odločni naš vladar povdarja ob vsaki priliki, da mu je resno na tem, da Be kmalu sklene mir. In to pači vsakdo ve, da cesarjeva beseda nekaj pomeni v svetu narodov. Kako si naš mladi vladar želi miru, nam pripoveduje slavni svetovnoznani pisatelj fijom Bjornsoin, ki je te dni pisal v ogrskem listu »Az Estu« o svojem zaslišanju pri cesarju Karlu v Laksen-burgu: »Govoril sem že z drugimi kronanimi knezi, a. nikdar Se ne s cesarjem, ki bi bil tak, kakršen je Vaš. Karel govori z največjo odkritosrčnostjo. Presenetilo me je, kako trdno zasleduje svoj smoter. Ve vse. Jasno sodi. Dela-v.en ,*n ^*Yahen. je; veliko mladeniške sile je v njem. Kar je ikralj povedal, seveda ne smem izblebetati, a to, kar hoče, bom povedal: mir. Zdaj mir, pozneje 8e veliko drugega, samo kar je veliko In dobro. Eno izjavo naj povem: »Sam
sem bil zunaj v strelskem jarku,« je rekel vladar. »Navzoč sem bil, ko je bil neki vojak ranjen v trebujh in se je v svoji krvi zgrudil. Vem, kaj je v vojski. Vem, kako strašno je. Vem, kaj da torej pomeni mir. Mir, to je, kar hočem.«
Avstrija danes, pač po trdni in odločni volji našega mladega cesarja pr-vači med državami, ki hočejo, da se doseže kmalu mir. Če se bo kmalu sklenil, bo to pač v prvi vrsti zasluga našega cesarja Karla.
Kaj se vse kuha v pisarnah državnikov, da bi se dosegel mir, so pač reči, ki jih mi navadni zemljani ne moremo pregledati tn presojati. A nekaj vele-važnih pojavov moremo le beležiti.
Vedno bolj se zgostujejo in pridobivajo na verojetnoati poročila, da je bil odstavljeni bivši ruski car že za to, naj bi še bil sklenil mir. Angleški listi, ki uživajo kljub vojski le precej svobode, so se v 'prvih dneh ruske revolucije veselili carjevega padca, češ da je padel za to, ker je hotel z nami skleniti mir. Veselili so se, da se bo zdaj Rusija še bolj odločno vojskovala proti nam in seveda za koristi Angležev, kakor pod carjem. A, kakor zdaj vse kaže, so se zaračunali. Ruski zunanji* minister Miljukov je sicer izjavil, da se bo Rusija vojskovala, dokler se ne bodo dosegli precej obsežni vojni smotri: tudi razbitje Avstrije je zahteval, a naletel je posebno med delavstvom, ki je izvojevalo zmago na petrograjsikih ulicah nad carizmom, na tak odpor, da je rUlaki ministrski predsednik knez podal izjavo ruske začasne vlade, ki popolnoma nasprotuje izjavi, .katero je bil podal ruski zunanji minister Miljukov. Izjave kneza Lvova naši sovražniki, posebno Angleži in Francozi niso bili nič kaj veseli. Tudi italijanski, za vojsko zavzeti časopisi so rohneli nad Rusi, češ, zdaj ko je napovedala Amerika vojsko Nemčiji, se pa Rusija krha. A na izjavo ruske vlade je odgovorila naša vlada dne 14. t. m. potom c. kr. brzojavnega urada takole:
Vlada avstro-ogrske monarhije je izvedela za izjavo začasne ruske vlade, priobčeno dne 11. aprila t. 1. Iz nje je razvidela, da Rusija ne zasleduje namena »gospodovati nad drugimi narodi, njim vzeti njih narodno dedščino in nasilno zasesti tuje ozemlje, marveč da
hoče doseči trajen mir temeljem pravice narodov, da določijo sami svojo usodo«.
Avstro-ogrska vlada je iz tega razvidela, da želi začasna ruska vlada doseči cilj, ki se z njenim krije, ki ga je c. in kr. minister zunanjih det! v svojem dne 31. marca t. 1. priobčenem razgovoru označil kot vojni cilj avstro-ogrske monarhije.
Lehko se torej pribije, tla stremita avstro-ogrska in začasna ruska vlada na enak način za mirom, enako častnim za oba dela, za mirom, ki zagotovi, kakor je rečeno v mirovni ponudbi Av-stro-Ogrske in njenih zaveznic z dne 12. decembra 1916, obstanek, čast in možnost razvoja vojskujočih se držav. Tedaj izrečeno prepričanje zaveznikov, da se dajo brezugovorno združiti njihove pravice in utemeljene zahteve z onima drugih narodov, obstoji danes po izjavi začasne ruske vlade v pomnoženi moči.
Ker je s tern vsemu svetu in zlasti ruskim narodom jasno pred oči postavljeno, da Rusija ni več prisiljena boriti se za svojo obrambo in za svobodo svojih narodov, tte more biti težko, najti spričio te enakosti v smotrih zavezniških vlad in ruske začasne vlade pot sporazumlj en j a, tem manj, ker goji Nj. Veličanstvo cesar avstrijski in apostolski kralj ogrski v soglasju z vladarji, ki so z njim zvezani, Željo, živeti v bodoče v miru in prijateljstvu z zadovoljnim, v svojih notranjih in zunanjih življenjskih pogojih, varnim ruskim narodom.
Kakšne so zdaj zveze med državami, ki se vojskujejo med seboj, seveda ne vemo. A take resne besede se ne naznanjajo svetu, če že ni na kak način besedilo prej ugotovljeno. Med Dunajem in Petrogradom more obstojati pot, da je bila petrograjska vlada že prej o tem iniciativnem koraku naše vlade obveščena. Če bi ne billo vojske, bi bila, ker to bi bila zahtevala navada kakor občujejo države v mirnih časih med seboj. Vojna ipovestnica nas pa uči, da so ostale vlade tudi v časih najhujših vojska v gotovem, rahlem stiku. Ne samo potom nevtralnih vlad, ki so posredovale, marveč tudi po svojih zaupnikih, ki sicer navadno niso bili diplomati po poklicu, a ki so se vseeno znali
neobvezno in neoficielno pogajati in ki so pripravili pol diplomatom po poklicu, da se je hitrejše poslovalo, ko so se ti modri možje usedli za zeleno mizo. Navadno življenje nas uči, naj si bodo sosedje še tako sprti, naj se še tako močno sovražijo, kakor jo to med sosedi in brati navada, njih sosedje in seveda še bolj sosedinje skrbe za to, da ostane ile tudi odprta pot spravi in da se med sprtimi sosedi doseže mir.
A nastopila ni glede na vprašanje miru le Avstrija, tudi Nemčija je povedala, kako da v tej reči sodi. Nemška vlada objavlja svoje nazore o položaju v berlinskem listu »Norddeutsche All-gemeine Zeitung«. Dne 15. t. m. ie pisal navedeni časopis.
Začasna vlada v Petrogradu je dne
10. t. m. razglasila izjavo, ki v bistvenih točkah soglaša z večkrat opetova-nimi izjavami Nemčije in njenih zaveznic. V zmislu teh izjav stremita obe stranki le za tem, da zagotovita svojim narodom obstoj, čast in svoboden razvoj. Osrednje evropske države niti ne žeiijo, da izide ruski narod iz boja ponižan ali v svojih življenskih pogojih ogrožen. One niso nameravale se dotakniti časti ali svobode ruskega naro-na, ne žele drugega, kakor da žive v miru in prijateljstvu s svojim zadovoljnim sosedom. Pri tem Nemčija niti ne misli na to, da bi se vmešavala v novo ureditev ruskih razmer ali pa v uri, ko se poraja ruska svoboda, Rusijo znova ogrožati. Rusko uradno poročilo z dne
11. t. m. se moti, ako sodi, da je bilo vojaško podjetje nemških čet (zavojeva-nje oporišča Toboli ob Stohodu), ki ga je narekovala neobhodna krajna omejena taktična potreba, za večje dejanje splošnega pomena.
Ako ruski narod še nadalje krvavi in trpi, mesto da bi se posvetil mirno in nemoteno notranji organizaciji svoje svobode, ni temu kriva Nemčija. Krivda je tam, kjer so interesirani, da se vojna nadaljuje. Kje odločno oporekajo mirovni volji ruskega naroda, izraženi v izjavi z dne 10. aprila? Pri lastnih njegovih zaveznikih! Anglija, Francija,
Zagonetka.
(Konec.)
Sest tednov je preteklo, odkar je Klun prvič ponoči fotografiral. Prve dni je bil še nekoliko nemiren, a potem se je popolnoma pomiril in na vso reč pozabil'.
A še enkrat je bi na ta večer opozorjen. Nekega večera je zopet sedel v svojem skromnem ateljeju. Prirejal je fotograsijo neke debele kuharice, ki ga je bila pred dnevi počastila. Kar nenadoma odloži čopič in prestrašen vstane. Na stopnicah je namreč čul korak, ki bi ga bil med tisočerimi takoj spoznal.
Ni se zmotil. Vrata se odpro. Vstopili je čokati mlajši Šepetavec.
Klun se je previdna umaknil. Nekoliko je obledel, a opogumil se je, kar mu je prihajajoč podal roko in mu prijazno voščil: »Dober večer!«
»Česa želite?« je vprašal fotograf,
Italija in pridruženi jim zavezniki so, ker so odklonili mirovni predlog osrednje evropskih držav, popolnoma jasno povedali, da bi sklenili mir le pod pogojem, da se Nemčija oropa pokrajin, ki ji po pravu pritičejo, da se Avstrija razbije, Turčija potisne iz Evrope, v Mali Aziji v večjem obsegu razkosa. Ruski narod — nikdo ne bo kaj drugega pričakoval — hoče ostati zvest svojim dolžnostim nasproti zaveznikom. Toda ruski narod naj ve, da morajo njegovi sinovi se nadalje še boriti in umirati, ker hočejo tako njegovi zavezniki, da uresničijo svoje lastne osvajalne in aneksijske načrte. To je vzrok, zakaj da Rusija strada in trpi, mesto da bi se veselila svoje izvojevane nove svobode in se posvetila v mirnem so-žitku s svojimi sosedi delu napredka in vzorom človeštva.
Mir se nam napoveduje in se nam bliža. Veselsimo se novic, ki nam ga napovedujejo. A prezreti le ne smemo, da so struje, ki so za to, naj se vojska nadaljuje, tudi, kakor povsod, močne in mogočne. Kdo so ti ljudje, ki nasprotujejo miroljubnežem, smo že večkrat zapisali. So to tisti ljudje, ki jim vojska polni njih nikdar dovolj napolnjene blagajne...
„!i smo socialni demokraije.“
Niti sanjalo se mi nikdar ni, da bom moral kdaj tole napisati, kar pišem danes. Prišlo mi je namreč na uho, da se hujska proti ustanovitelju katoliške slovenske delavske demokracije, seveda proti poslancu dr. Kreku, češ socialni demokrat je. In dobe se ljudje, pošteni, ki to verujejo. Če bi to verovali le zlobni ljudje, bi ne zapisal pičice. A, ker vem, da ravno pošteni ljudje tako radi verujejo največje budalosti, ne da bi iskali resnice, >za to nekaj besedi, ker reklamiram dr. Kreka najod-ločinejše za nas katoliške Slovence, za
ki je bil očividno vesel, ker je prihajač tako miroljuben.
»Hm,« je rekel pivovarnar v zadregi. »Za sitno reč gre. Povejte mi no, ljubi mož, ali sem bil tisti večer, ko ste me fotografirali, zelo trd?«
»No, je že šlo,« mu je v smehu odgovoril fotograf. »A kako, da to danes vprašate?«
»No, to je nekaj res posebnega,« mu je odgovoril. »Preberite tole pismo!«
Klun je vzel močno zmečkano, precej mastno pismo in je bral:
Lubi Janes!
Srečen sem peršla sem, res sem po-jerbala, dons so mi plačali 2700 tolarjev, tu je nad 10.000 kron. Zdaj žihar prideš lubi Janes k men pernes popirje seboj za poročt. Kmal prit men je dug čas že pu teb. V kvarter sem per moj perjatelc Ančk ,ordan Oxford čest nu-mara 289 pa tebe lpu puzdravem in ku-šnem tvoja lublena	Lenčka.
nas, ki so nam vzori katoliška načela, za nas, ki smo šli na najizpostavljenejši prostor, kjer ne išči priznanja, in ne časti in ne bogastva; marveč pričakuj le, da boš obrekovan in napadan in liru-Ijen ne samo od vseh tistih, proti katerim se boriš, marveč, da te bodo blatili in žrli tudi tisti, ki za združitev slovenskega katoliškega delavstva še niso ničesar storili. Budalost trdi tisti, ki pravi, naj bi bil dr. Krek socialni demokrat. In to budalost najodločnejše odklanjamo. Če bi bil dr. Krek socialni demokrat, bi ne bil ustanovil katoliške slovenske delavske organizacije. Dokler ni dr. Krek na I. slovenskem katoliškem shodu opozoril na potrebo, naj' se misli tudi na to, da nam ne bodo delavci in delavke vtonili v socialno de-mokraškem morju, na nje na Slovenskem živ krst niti mislil ni, dasi ni moglo našim takratnim krogom ostati neznano, da drugod živahno združujejo katoliške delavce in delavke. Razven Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, ki ga je bil osebno ustanovil čestiti Kolping sam, ni bilo za delavstvo med nami čisto nič poskrbljenega. In da je naša organizacija eminentno katoliška organizacija, tega nam pač nihče odrekel in zanikal ne bo. Tega si pač tudi ne bo nihče upal trditi, če mu še tako tičimo v želodcu, da n. pr. midva z Jožetom Gostinčarjem delava za socialno demokracijo ali za svobodomiselstvo. In vendar sva izšla s poslancem Gostinčarjem iz dr. Krekove šole. Če bi bil dr. Krek socialni demokrat, bi vsaj midva to znala. A odkar osebno občujem z dr. Krekom, in vendar sem osebno znan ž njim nad 22 let, kar potrdi lahko dr. Dolšak, ki me je uvedel osebno k njemu, da ne bo kdo mislil, da, poslužujoč se časnikar-
Pelt, ki smga biu poslou je prov lep sam zakaj se pustu fotografirat v ekse-kutorski oblek.
Fotograf je hipno obledel, ko je bral usodni pristavek, a ko je videl, kako dobrodušno da ga pivovarnar gleda, je samo skomignil z ramama in mu je vrnil Lenlčkino pismo.
»Povejte mi, kako 11 sem se zavil v očetovo uniformo,« ga je vprašal. »Pač sem moral biti zelo trd, kali?«
»Je že mogoče,« je odgovoril fotograf. »Zelo sem se moral! truditi, da sem dogotovil sliko.«
»No, še enkrat se vam zahvaljujem,« je’rekel pivovarnar in je fotografu tako stisnil desnico, da je ta misli, zdrobil mu jo bo. Klun je nato spremil mladega Šepetavca do vrat. Prijazno se je ta »Z Bogom!« poslovil.
Fotograf je pa smehljajoč se odprl svoj veliki album na mestu, kjer je bila prej podoba starega Šepetavca, ki ga je bil pred več kakor 20 leti fotografiral.
skega privilega, farbam, nisem dobil nikdar niti vtisa, da bi bil dr. Krek socialni demokrat. Še oddaleč ne. In vendar sva zelo veliko govorila o najrazličnejših rečeh in stvareh. Prav za prav bi moralo to, kar sem zapisal zadostovati. A ker le ne gre, da bi se dr. Kreku naprtilo brez izbire vsekako blato, v največji ponižnosti želim pojasnil: pismenih s podpisom, ali se morebiti dobi kdo, ki misli, da je naša katoliška demokratična slovenska delavska organizacija socialno demokratična? Otvorim v našem listu o tem vprašanju javen razgovor. Kar bo do po slano s podpisom bom objavil in komentiral; a poslano ne bo nič, na to ilahko vzamem cijan-kali, kakor tudi na to, da se bodo take neumnosti trdile še naprej.
XXX
Pred no kaj trdiš, se prepričaj, če je to resnično, kar govoriš. Če blebetaš kar naprej tja v en dan n. pr. neumnost, cla je dr. Krek, in seveda tudi tisti, ki smo izšli iz njegove šole, socialni demokrat, ne vem, kaj naj mislim o tebi. Socialni demokrat naj bi bil tisti, ki je v mrežo katoliških slovenskih delavskih organizacij ujel toliko delavcev in delavk in bi jih bil še več, če bi bili vsi, ki bi bili to prav za prav morali, šli ribarit. A o akciji najrajši ne pišem; naj o tem rajši kaj »Vzajemnost porve, ne bo čisto nič škodovalo, če bi ne bil tako trd, kakor sem, bi mi bilo hudo, da take neumnosti govore ljudje, ki niti ne poznajo dr. Krekovih del.
Dr. Krek: pisatelj »Zgodb« izdanih po Družbi sv. Mohorja socialni demokrat: budalost.
Kdor si Tipa sploh kako besedo o dr. Krekovih načelih izpregovoriti ta
Nato je šel tudi on v krčmo marjašat z očetom »rodbinske skrivnosti«.
Veliko let je od takrat že minulo. Mladi Šepetavec je odpotoval v Filadelfijo, kjer je poročil svojo Lenl&ko z njenim denarjem. Ker je bil priden in ker se je Lenčka v gospodinjstvu bolje iz-Poznala kakor v pravopisju, sta prišla tro naprej. Zdaj sta že bogata. Živita °d obresti svojega premoženja.
Vsako jutro se mladi Šepetavec, zaa.] so mu že lasje osiveli, izprehaja jpo sobi potem, ko je zajtrkoval. Kadar gre niimu mize, nad katero visi mala, zelo stara fotografija, nočno Klunovo moj-gost °	P°stoji	trenutek, izpušča
Kodifn^irnl iz sv°je pipe in zamišljeno 70]	W	le	vedel, kako sem zle-
v .““‘ovo obleko?« v niP(m!«af*’a mu Je ostala zagonetka hta fZf	ž!vl>enju. Po več ur je tu-
že	v	°Z j° ni. Oče in Klun sta
tudi i* ?a' umr^a in mladi Šepetavec U(h ne b0 več dolgo trave tlaJčil.
mora preštudirati temeljito dr. Krekove »Črne bukve kmečkega stanu« in dr. Krekov »Socializem«. Če tega ni storil, naj molči. Obe navedeni deli pa nasprotujeta tako socialno demokratični kakor tudi liberalni teoriji. Obe deli sta eminentno katoliški deli, deili katoliškega učenjaka.
V »Črnih bukvah kmečkega stanu« je objavil »socialni demokrat« dr. Krek socialni načrt slovenskih delavskih stanov. Zdi se mi prav za prav potrebno, da bi bil zopet enkrat celotno objavljen. Koncipiral ga je bil dr. Krek. Obsega: A) Temelj. 1. Vera in Cerkev. 2. Domovina in narodnost. OB) Kapitalizem. C) Kmečki stan. D) Obrtni stan. E) Delavski stan. F) Organizacija.
Vera in Cerkev.
»Socialni demokrat« dr. Krek je pisal o tem:
1. Socialno vprašanje je po svojem bistvu pravno in zato tudi nravno vprašanje. Razmotrivati se mora po ne-zmotno resničnih načelih iz katerih se izvajajo zahteve pravičnosti.
2. Krščansko katoliška vera je pa temelj in edino trdno varstvo resnici in vsled tega tudi pravici. Samo ona opisuje človekovo natoro tako, kakršna je in samo ona nezmotno pojasnuje razmerje človekovo do Boga, do samega sebe in do drugih.
3. Zato pripoznavamo krščansko katoliško vero krit glavno voditeljico k boljšim socialnim razmeram; katoliško Cerkev priznavamo kot naj večjo silo napredka in sreče za človeštvo.
4. Spoštljivo se klanjamo načelom, ki so jih razvili zdaj vladajoči sveti oče Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju dne 17. maja 1891 in se popolnoma strinjamo ž njimi.
5. Katoliška Cerkev mora biti svobodna za svoje socialno delovanje. Zato zahtevamo:
a) da je svobodna pri delitvi sv. zakramentov in izvrševanju božje službe.
b) svobodna v izvrševanju svojih vzgojevalnih pravic nad mladino v šoli; zahtevamo toraj versko šolo.
c) svobodna v vladanju; razmerje med državo in Cerkvijo se mora urediti s svobodno pogodbo med obema.
Seveda, dr. Krek in mi, ki smo zvesti temu programu, smo »indiferentni« socialni demokrati.
O domovini in narodnosti izvaja dr. Krekov program med drugim:
1- Vsaka oblast je od Boga postavljena.
2.	Zato izjavljamo, da je dolžnost vsakega človeka krepiti spoštovanje do zakonite posvetne oblasti in vzbujati ljubezen in zvestobo do vladarja.
3. V habsburški rodbini, ki vlada v Avstriji, imamo posebno varstvo vseh zatirancev in najboljšo brambo pravičnosti.
4. Zato posebej povdarjamo, da hočemo v boju za socialno preosnovo ostati vedno zvesti Avstrijci in udani podložniki habsburške hiše.
Socialni demokrat dr. Krek in mi ž njim, ki smo zvesti temu programu, ki še ni bil revidiran, smo seveda po čenčah socialno demokraški republi-čani. Abotno!
O kapitalizmu
obsega naš program 3 poglavja. Zadnje poglavje obsega 13 razdelkov. Zadnji m) razdelek pravi:
Zadružno življenje naj se razvija in pospešuje, da se doseže končni cilj naše preonove v tem oziru, da bo namreč vse kreditno življenje in delovanje v rokah zakonitih avtonomnih zadrug in države.
Kmečki stan.
O njem izvaja dr. Krekov: t. j. naš program: Kmečki stan je nujno potreben: državi ne samo za proizvajanje živeža in vseh snovi za obrt, marveč tudi za varstvo reda in miru in za ohranje-nje verskega in nravnega življenja. 2. Kapitalizem razjeda kmečki stan v njegovem jedru. Da se reši in zopet more izvrševati svoje važne dolžnosti navaja dr. Krek, o katerem se tudi sdi-ši včasih beseda, da ni za kmeta, ampak samo za delavca, 22 zahtev.
O obrtnem stanu
izvaja dr. Krekov program:
1. Stan malih, samostojnih obrtnikov je po svoji zgodovini zelo zasilu-žen, po svojem, bistvu nujno potreben za urejeno državo.
2. Sedaj ga tare kapitalizem: liberalna načela so ga razdvojila med seboj in kapitalizem tira posamezne kosce v pogin. V rešitev obrtnega stanu je stavljenih 25 zahtev.
Resolucije za delavski stan je bil sestavil sedanji posl. Gostinčar; dr. Krek jih je bil redigiral in se udeležil predposvetov in glavnih in sklepajočih posvetov o njih.
O organizaciji
je pa koncipiral dr. Krek in objavil tale načrt:
Skupno trpljenje delavnih stanov iz istih vzrokov zahteva tudi skulpno in vzajemno delovanje — kmečkega, obrtnega in delavskega stanu.
2.	Zato je treba organizacije, ki bodi prvič splošna:
a)	Po vseh slovenskih deželah naj se razširijo nepolitična, socialna dru-
štva na verskem, temelju. V vsaki večji fari bodi tako društvo. V teh. društvih naj dobivajo udjeipouk po predavanjih, shodih, spisih; dobivajo naj podporo in navodila za potrebno gospodarsko organizacijo. Ta društva naj bodo med seboj v zvezi in naj najmanj vsako leto po enkrat pošiljajo zastopnike k skupnemu posvetovanju. Vendar naj bodo med seboj svobodna. Vodijo in zedinja-jo naj jih načela, ne pa kako samosil-no, gospostva in; dobička željno strankarsko vodstvo. Cim naj preje naj se Snidejo tudi vša avstrijska katoliška ih krščansko socialna društva pri skupnem shodu, da se dogovore o vzajemnem postopanju.
b) Poleg teh nepolitičnih društev naj se v vsaki dekaniji osnuje po eno politično društvo, katerega glavni nameri bodi boj ža krščansko socialno preosnovo.
c) Da se dobode dovolj izobraženih .mož, ki bi sodelovali f>fi teh društvih, naj se po vseučiliščih ih bogostovnicah uvedejo predavanja iz krščanskega modroslovja in. it sociologije. Tudi naj razboriti ttložje po mestih, trgih ali po dekahljah napravljajo med seboj svobodne Zveze, se redno shajajo ih se na temfelju izdelanega potočila kakega uda raž/govarjajo o socialnem vprašanju Sploh ih b potrebah šVbjčga poklica posebej.
♦ * *
In v »Socializmu« je napisal dr. Krek med drugim tole: Pri nas na Slovenskem je večina naroda kmečkega stanu in zato je uffuljivO, da Se mora njegovi organizaciji posvetiti največ moči, pri tem pa seveda ne zanemarjati delavcev in obrtnikov. Organizacija mora podajati ipolltl&no Vzgojo in zmisel za stanovski napredek; obsegati pa mora tudi gospodarsko življenje in zato z vsemi silami Se razraščati v zadružništvu.
Končam z besedami, s katerimi je bil zaključil »socialni demokrat dr. Krek« Svoj »Socializem«i
»Svet rešuje svobodna sv. Cerkev. In čim vzbujajo ljudstvo novo teorije, tem mogočnejše se glad tudi njen fllft* in v strah liberalcem in polovičarskim licemercem se budi verski duh in med vsemi velikimi zmotami stoji tudi v socialnem gibanju in dnevnem redu —
versko vprašanje.
________________—šk—.
Z udarcem ali zbodljejem ali na kak drug na" čin pretrgane mišice in deli kože lahko tudi ie potem bole, ko so se že ozdravile in zarastle, ker so živci na teh mestih posebno občutljivi. Treba je rabiti kako domače sredstvo, ki pomiri živce in odstrani bolečine, kakor hitro se pojavijo! Opozarjamo na staroznani, bolečine lajiajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z zn. »Elsa-fluid«, ki bo v
takih slučajih vedno dobro služil Ker se take bolečine lahko pogosto pojavijo, kakor vsled prevelikega napora, izpremembe vremena, vlažnosti, mraza itd., je priporočljivo vedno imeti nekaj steklenic »Elsa-fluida« pri hiši. Predvojne cene: Naroči se 12 steklenic za samo 6 kron franko pri le-% karnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 264 (Hr-vatskoj. Tudi Fellerjeve tek vzbujajoče, želodec krepčajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsa-Pillen«, 6 škatlic franko za 4 K 40 vin., se lahko obenem naroče. Je to najprijetnejše odvajalno sredstvo, ki gotovo učinkuje. Nič manj priljubljeni in zelo zanesljivi, hitro učinkujoči je Fellerjev turi-stovski obliž z znamko »Elsa« za 1 in 2 kroni, in tekoče sredstvo proti kurjim očesom Fellerjeva tu-ristovska tinktura z znamko »Elsa«, 1 steklenica 2 kroni. Osvobodijo radikalno mučnih bolečin, ki jih povzročajo kurja očesa.	(Vv)
Les — hrana in krmilo.
Zgodovina zahteva, da obhajamo zdaj stoletnico velike lakote, ki je našo domovino obiskala ravno pred sto leti. Seveda bi se naši dedi zelo čudili, če bi mogli primerjati svoje čase Z dobo, v kateri živimo mi. Ko je svet 1816/17 stradal, so pač od želodca še več zahtevali, kakor danes. Kako so ljudje stradali pred sto leti, nam pripoveduje ta-krathi kančler vseučilišča v 1'ubinge-nu l^efd. von Autehrieth. Lakote ljudje niso trpeli samo v Nemčiji, fnarveč tudi pri nas. Mogoče bi kdo, pobral, kar se je pred sto leti pisalo pri nas o njej in objavil. Saj pisalo se je tudi v naših krajih o tej strašni lakoti veliko. Razmere niso bile pri nas pač nič boljše in slabše kot v Nemčiji, von Autenrieth je spisal in izdal temeljita navodila, kako naj se dela in peče kruh iz lesa. Učenjak je čisto resno pisal, naj se mesi kruh ž žaganjem. Ampak njegovi rojaki liiso bili z njegovim nasvetom zadovoljni, dasi je poročal da se ftjerml Zdi okuseh kruh iz žaganja, ki se je vmesil z mlekom, enim jajcem in s soljo in se spekel na surovem maslu.
A kljub temu, da tUbinski kancler S svojih predlogom ni uspel, nekaj je pa le pogodil s Svojo vero V hranilno vrednost lesa. Izkušnje poznejših let pri krmljenju in učena izvajanja tajnega svetnika Haberlandta na seji kraljevske pruske akademije znanosti 11. marca 1915 so pokazale, da obsega les redilne snovi. Posebno pozimi obsegajo naša drevesa znatne množine užitnih snovi: sladkorja, škroba, tolšče, olja. Posebno mehka drevesa: smreke, jele, lipe, breze obsegajo veliko tolščobe; svoj škrob Izpremene pozimi večinoma v maščobo. Drevesa a trdim lesom: hrast in drugi nakopičujejo veliko škroba, ki ga pozimi izpreminjajo deloma v sladkor. Spomladi, ko. prične drevje poganjati, vsebina hranilnih
snovi pada, a v neki 31etni brsti je našel n. pr. Haberlandt še 38% škroba, v nekem plemenitem kostanju pa Zl'5% hidrata. Mrtev, trhel les glede na prehrano ne pride v poštev. Haberlandt trdi, da bi se lahko v »prehranjevalne namene porabillo V« doy4 suhepa lesa.
(Konec prih.)
Izdajatelj in odgovorni urednik Mihael Molkerc.
Tisk Katoliške Tiskarne.
KRIVDO
da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne, Shujšane in bolne otroke okrepi takoj Feller-Jevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporne proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe ma-tere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima pri izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvomi lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani Je ▼
# deželnem gledališča.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer še za mal denar dobi bogato razvedrilo F
Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo specerijsko blago.
Oddaja na debelo!
Ža Ljtlbljdrto in bkollco je otvorilu
mesnico
v semenišču V Šolskem drevoredu kakor tudi
specerijsko trganim
nfl Dunajski cesti štev. 50. Kdor pristopi kot član h »Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero Ima pravico do nakupa v mesnici In trgovini.
mr.77nr7nr7/—
Velika zaloga manufaktumega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti In brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke eenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za žeHske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja Izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej-5ih krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj-finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago I
 7/-------7/----7/----7/	7/----7/------7/~Q