ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA IZ ZGODOVINE POSTOJNSKE JAME ROMAN SAVNIK (Nadaljevanje) II. Ko se je proti koncu štiridesetih let prejš- njega stoletja vnela živahna razprava, kod naj steče železniška proga med Ljubljano in Trstom, se je začelo ne le na Slovenskem, temveč tudi na Dunaju širše zanimanje za naš Kras in posebej za Postojnsko jamo. V tisti dobi, ko je bilo naše kraško podzemlje domala neraziskano, je stavil dr. Kristijan Avgust Voigt, profesor anatomije na Dunaju, ki je deloval malo prej na liceju v Ljubljani, značilen predlog, da naj bi železno cesto po Notranjskem in Tržaškem Krasu speljali na treh odsekih kar skozi vodne jame, ki se ji odpirajo same po sebi kot naravni predori: med Vrhniko in Planinskim poljem ob pod- zemeljski Uniči, med vhodom v Planinsko jamo in vhodom v Postojnsko jamo ob pod- zemeljski Pivki, od Škocjana pri Divači, kjer izginja v podzemlje Notranjska Reka, pa čim dlje ob njej proti Trstu. Svoj predlog je 1. 1849 utemeljeval v daljšem članku, ki mu je dodal posebno situacijsko karto.' Četudi bi se izkazalo, pravi Voigt, da nje- gov načrt ni izvedljiv, bi prinesle za to po- trebne raziskave vodnih jam vendarle velike gospodarske koristi. Saj bi bilo treba po nje- govem mnenju ponekod v podzemlju le raz- širiti ali razstreliti ozke preduhe, ki zavirajo odtekanje voda, pa bi prenehale škodljive obdobne poplave na Planinskem polju, na Ljubljanskem barju in morda tudi na Cerk- niškem polju, ki pripada verjetno istemu vodnemu sistemu. Zato naproša vse, ki kaj več vedo o podzemeljskem toku kraške Ljub- ljanice in Notranjske Reke, da to nemudoma objavijo. Tako bi se pospešila graditev že- leznice skozi jamske prostore, ki jih je v tisočletjih izdelala voda, a vanje doslej še ni stopila človeška noga. Voigtovemu pozivu se je prvi odzval Anton Urbas,^ ki je bil takrat kaplan v Sostrem pri Ljubljani. Urbas se je rodil 1. 1820 v Idriji in je 1. 1899 umrl v Ljubljani. Kot spreten publicist se je oglašal s prispevki cerkveno- zgodovinske in prirodoslovne vsebine; ko je bil 1. 1848 v Planini kaplan, pa si je pridobil ime odličnega jamoslovca. Jeseni tega leta je organiziral z domačini prvo pomembnejšo odpravo v Planinsko jamo, vrh tega pa je prvi raziskoval tudi druge jame na kraju Planinskega polja. Urbasova odprava je dosegla v Planinski jami sotočje Pivke in Raka, nato pa je pro- drla v oba vodna rova več sto metrov daleč. V Pivškem rokavu je trčila na množico člo- veških ribic in je Planinska jama hitro za- slovela kot njihovo najizdatnejše dotlej zna- no bivališče na svetu. Prijatelji prirodoslovnih ved v Ljubljani, ki so se tisti čas večkrat na mesec sestajali na strokovne pomenke, so 5. oktobra 1849 po daljši izmenjavi misli Voigtov predlog, da bi se zgradila železniška proga skozi naše vodne jame, zavrnili kot nerealen. Ugotovili so namreč, da Voigt podzemeljskih vodnih poti ne pozna, saj vre voda na Vrhniki skozi spodnje nevidne odprtine, medtem ko izginja Unica na kraju Planinskega polja Pod ste- nami v nedostopne požiralnike. Tako nedo- stopno podzemlje pa je pri nas tudi marsi- kje drugje, n. pr. V malnih na kraju Planin- skega polja, kjer izvira Malenščica, pri Idri- ji, kjer se napaja z vodo Divje jezero iz ne- dostopnega sifona na njegovem dnu, in na Vipavskem, kjer vre Vipava iz nedostopnih lukenj.' Ni dvoma, da je imel na tem se- stanku prijateljev prirodoslovnih ved prvo besedo muzejski kustos Henrik Freyer, ki je veljal takrat za najboljšega poznavalca našega kraškega podzemlja. Voigt je s svojim člankom opozoril na naš Kras tudi znanstvene kroge na Dunaju, da so se odločili za široko zasnovano razisko- vanje njegovega podzemlja. Naporno in cesto Prvi načrt Planinske jame iz 1. 1850 (po I. Rudolfu) 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO tvegano raziskovanje zlasti v nevarnih in dotlej neznanih vodnih jamah, ki je trajalo s presledki od 1850—1853, je bilo poverjeno geografu Adolfu Schmidlu, ki se je dotlej izven svoje stroke udejstvoval kot napreden časnikar. Bil je po rodu Nemec iz Kinžvarta na Češkem. Na Slovenskem se je prvič uve- ljavil kot jamoslovec. Kasneje je raziskoval tudi kraško podzemlje na Madžarskem. Umrl je 1863 v Budimpešti. Sclimidlovo delo na našem Krasu je denar- no podprl Geološki zavod na Dunaju, del stroškov pa so prevzeli krajevni činitelji: za raziskovanje postojnskega jamskega sistema Jamska komisija v Postojni, za raziskovanje jam na Tržaškem, od česar so si obetali za- dovoljivo rešitev oskrbe Trsta s pitno vodo, pa tržaška občina. Ministrstvo za poljedelstvo na Dunaju je Schmidlu dodelilo kot stalnega sodelavca rudniškega praktikanta v Idriji Ivana Ru- dolfa, kot tehnično pomožno osebje pa več idrijskih rudarjev. Izdatno so mu pomagali tudi domačini na Krasu, zlasti kot vodniki po jamah. Ti so mu posredovali tudi domača imena krajev in jam, ki si jih je Schmidl skrbno zapisoval. Zato se vsa njegova dela, posebno še temeljno delo o jamah na No- tranjskem,* ki ga je izdala Dunajska aka- demija znanosti, znatno ločijo od domala vseh kasnejših spisov tujcev, ki so jih izdali o naših krajih. Schmidl je napisal tudi serijo tehtnih člankov o zanimivih doživljajih in srečanjih pri nas. Članke, ki imajo nepre- cenljivo dokumentarično vrednost, je v celoti ponatisnila Laibacher Zeitung.^ Schmidl je s svojim spisom o našem kra- škem podzemlju ustvaril temelje jamoslovne vede v svetovnem merilu. Ugotovili pa smo, da je njegovo delo plod napornih prizade- vanj, kjer so tehtno sodelovali tudi Slovenci. Predvsem ne smemo prezreti Schmidlovega stalnega spremljevalca Ivana Rudolfa, ki je izdeloval načrte jam in podzemeljskih vod- Poslednji načrt Planinske jame iz 1. 1950 (po I. Michlerju) nih tokov ter se je navadno z našimi rudarji in drugimi delavci prvi podajal v neznano podzemlje. O življenju Rudolfa, ki ga hkrati s Schmid- lom z velikim priznanjem omenja jamoslov- no slovstvo različnih narodov, smo še vedno malo poučeni.* Rodil se je 9. maja 1821 v Lomeh pri Črnem vrhu nad Idrijo. Obisko- val je gimnazijo v Gorici hkrati z nekoliko starejšim rojakom Matejem Cigaletom, s katerim je bil v bližnjem sorodstvu. Nato je študiral montanistiko. L. 1847 je nastopil službo pripravnika — inženirja pri idrij- skem rudniku. L. 1854 je odšel v Rabelj na Koroško, kjer je bil 1. 1865 še izpričano za- poslen kot nadzornik v ondotni topilnici. O njegovem kasnejšem življenju ne vemo do- slej ničesar. L. 1849 sta bila Schmidl in Rudolf prvič v Planini in Postojni. Ker pa so bile takrat zaradi daljšega deževja vode zelo visoke, sta se omejila le na ogled kraškega površja. Dne 10. avgusta 1850 sta se za dalj časa nastanila v Planini. Tu sta mu šla na roko predvsem upravnik pošte Aleksander Vilhar, ki je bil takrat planinski župan, in mlinar Josip Obreza, ki jima je dal na voljo svojega hlapca Jurija Jovka. Schmidl-Rudolfova odprava je prodrla v Planinski jami po rokavu podzemeljske Pivke do izvirnega sifona, nato je raziskala tudi najbolj odmaknjeni del jame Paradiž, ki je bogato zasigan. Schmidl je prvi spo- znal, da je nadaljevanje tega rokava zatrpal ogromen podor, ko se je zrušil strop nad obsežno podzemeljsko dvorano. Na tem me- stu je sedaj nad 40 m globoka Planinska koliševka na Mačkovcu tik ceste Planina— —Postojna. Mnogo težavnejše je bilo prodiranje po Rakovem rokavu navzgor. Tu odprava ni dosegla izvirnega sifona, vendar je prodrla precej dlje kot je to možno sedaj. Kasnejša raziskovanja Rakovega rokava so prinesla sicer še mnogo važnih in neslutenih odkritij, vendar je ta del Planinske jame še vedno po- manjkljivo znan.^a Raziskovanje Planinske jame so spremljali domačini z velikim zanimanjem. Na pobudo župana Vilharja so priredili 2. septembra 1850 v jami veliko slovesnost. V ta namen so nadelali zložno pot skoraj do sotočja Pivke in Raka. Ta dan so jamo razsvetlili s sveča- mi in bengaličnim ognjem. Po ogledu vhod- nega dela jame, ki se ga je udeležilo kakih 60 ljudi od blizu in daleč, je bila zunaj pred vhodom ljudska veselica. Med povabljenci je bil prirodoslovec Ferdinand Schmidt iz Ljula- Ijane, po naključju pa se je udeležil priredi- tve zgodovinar Peter Hitzinger, župnik v 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Podlipi, ki ga je takrat zanesla pot tod mi- mo. Slovesnost je obširno popisal v Novicah.^ Iz Novic tudi izvemo/ da so Sclimidla v Pla- nini obiskale razne ugledne osebe iz Ljub- ljane, med njimi muzejski kustos Henrik Freyer, pesnik Miha Kastelic, pa tudi kaplan Anton Urbas iz Sostrega. Žal je misel na turistično ureditev Planinske jame za dobrih 100 let zaspala. Šele nesluten razmah našega kraškega turizma je dal pobudo, da se je 1. 1959 ustanovilo v Planini turistično dru- štvo in da se je Zavod Postojnske jame lotil elektrifikacije Planinske jame, za sedaj vsaj do sotočja. Po Schmidlovem naročilu je postojnski mizar Franc Mikula izdelal dva lesena čolna in drugo opremo za raziskovanje podzemelj- ske Pivke pri Postojni. V njih je dosegla odprava prvo sifonsko zaporo, ki je okoli 700 m daleč od Velike dvorane za vhodom v Postojnsko jamo. Zatem je Schmidl raz- iskal glavnino Črne jame in si še ogledal veličastni navpični vhod v 60 m globoko Piv- ko jamo, kamor ga je vodil 74-letni nestor prvih postojnskih jamskih vodnikov Franc Šibenik. Jamo pa so raziskali šele 3 leta kasneje. Zaslugo za to ima predvsem mizar Mikula, ki se je kljub priletnosti po vrvi spustil na dno Pivke jame, kjer je sestavil čoln. Pri tej odpravi so sodelovali tudi stari Šibenik, njegov sin Franc, ki ga je bil med- tem nasledil v jamski službi, in sin graščaka iz bližnjega Orehka Ludvik Dolenc, s kate- rim se je bil Schmidl spoprijateljil, ko je z njim raziskoval ondotno Žegnano jamo. Upanje, da prodro iz Pivke jame ob pod- zemeljski Pivki v Postojnsko jamo, je bilo seveda jalovo, saj jim je kmalu že prvi sifon zaprl nadaljnjo pot. Ob toku podzemeljske Pivke navzdol je Schmidl dosegel bližnji po- žiralni sifon, ki je še danes nepremagan. Schmidl pa se v Postojnski jami ni za- nimal le za skrivnostno pot podzemeljske Pivke, temveč tudi za druge probleme. V njej je vestno opazoval in beležil vremenske razmere; da prouči akustičnost Plesne dvo- rane in še nekaterih drugih večjih prostorov, je najel postojnske godbenike, da so mu igrali v podzemlju. Godbo je vodil kapelnik France Vencajz, ki je bil takrat učitelj v Postojni. Poleti je Schmidl vodil po Postojnski jami več tujih znanstvenikov prirodoslovcev. Med njimi so bili Alojz Pokorny, Rudolf Schiner in Wilchelm Zippe. Vsi trije so prispevali za njegovo temeljno delo o jamah na Notranj- skem članke o naši podzemeljski favni in flori. Schmidl je naslikal tudi vrsto detaj- Detajl iz Pivke jame po A. Schmidlu 1011 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lov v Postojnski jami, ki jih je hkrati z Rudolfovimi jamskimi načrti objavil v do- datni publikaciji k tej knjigi. Ker je stari Hochenwartov Vodnik po Postojnski jami že domala pošel in je bil razen tega zelo drag, se je sam lotil tudi spisovanja praktič- nega vodnika, v katerem pa je zajel poleg Postojnske jame tudi še druge bližnje, ogleda vredne kraške jame. Da bi bil čim bolj brez napak, je poslal krtačne korekturne odtise Jamski komisiji v Postojno. Vodnik je do- živel dve nemški in eno francosko izdajo. Prvotna namera, da bi izšel tudi v angle- škem in italijanskem prevodu, pa se ni ures- ničila. Schmidl se je zelo navduševal nad takrat- nim obiskom Postojnske jame. Samo v času med 7. majem in 10. septembrom 1853, piše, je imela jama 611 posamičnih ali skupinskih obiskov, to je skupaj najmanj 800 gostov. Med njimi so našteli kar 66 Angležev in 22 Američanov. Kako bo turizem šele narastel, ko bo mimo stekla železna cesta! Bilo bi za- res nepojmljivo, če bo Postojna tudi potem le prehodna postaja številnih potnikov, ki bodo hoteli videti le Postojnsko jamo. Saj tu je vendar še toliko kraških lepot in so te tako blizu skupaj, kot sicer nikjer na svetu! Črna jama, Pivka jama, Predjama z Jam- skim gradom in podzemljem, ki se razporeja v več nadstropjih. Planinska jama, Rakov Škocjan z Velikim in Malim naravnim mo- stom, bližnje Cerkniško jezero, — za ogled vsega tega je vendar potreben poseben in daljši postanek v Postojni. Že sama Zegnana jama pri Orehku, pravi Schmidl, bi bila drugod dragocena turistična privlačnost, tu pa seveda zbledi ob toliko drugih kraških biserih. Izdatki za turizem se torej v Po- stojni bogato izplačajo. Zato se je Scmidl čudil, da v Postojnski jami ni na razpolago jezdnih živali, saj bi se gotovo vsak gost ob vračanju iz nje rad zaupal osliču ali poniju, da pojaše na njem. Slika iz Costovega Vodnika po Postojnski jami iz I. 1863 1 o bi bil obenem nov vir dohodkov. Tako pa gre večina ljudi samo do zavese in se od tod trudna vrača, ne da bi videla najlepše, Kalvarijo. Po posvetovanju z nekaterimi fiziki na Dunaju je Schmidl priporočal Jamski ko- misiji, naj bi Postojnsko jamo kdaj razsvetlili s hidrooksigenijevo plinsko lučjo, ki jo je bil 1. 1826 iznašel Drummond. Ker je dajala tako močan sij, da je bila navadna pisava čitljiva še na razdaljo 90 m, so jo uporabljali na svetilnikih za signale, pa tudi za razsvet- ljavo trgov, cest in v gledališčih. Ker bi stala poraba plina, če bi gorel 24 ur, komaj tri do štiri forinte, bi lahko en sam dan kril vse stroške nabave, saj bi časopisni notici, da bo Postojnsko jamo kako nedeljo osvet- ljevala drummondska luč, prisluhnili ljudje daleč naokoli. Jamska komisija je ta pred- log odobrila, zaradi neznanih težav pa ga ni izvršila. Schmidl je torej s svojimi pobudami gledal daleč v prihodnost, saj se šele sedaj resno prizadevamo, da bi ogromno naraščajočo reko turistov v Postojni čim dlje zadržali in jo usmerili razen v Postojnsko jamo prav v vse tiste mikavne postojanke, ki jih je imel ta pomembni raziskovalec in propagator naše- ga Krasa pred očmi že pred dobrim stolet- jem. Burni dogodki, ki so zajeli avstrijske de- žele 1. 1848 in 1. 1849, so začasno zavrli obisk Postojnske jame in hkrati dvignili delež pri- padnikov vojske, ki je bila takrat cesto na poti skozi naše kraje. Še 1. 1850 je bilo med 1695 obiskovalci jame kar 627 vojaških oseb. Razen tega so se v tem času množili težji prekrški jamskih uslužbencev. Blagajnik je neredno oddajal denar od vstopnin; jamski vodniki so na lastno roko lomili kapnike in jih prodajali ter se večkrat okoriščali tudi s prodajo človeških ribic. Zaradi takih pre- stopkov je jamska uprava posegla po strogih ukrepih. Odslovila je več nameščencev in upoštevala pri reševanju prošenj kandidatov za stalno službo v prvi vrsti njihovo moral- no obnašanje. L. 1851 je naročila jamskim vodnikom, da smejo poslej spremljati goste le po poti na Kalvarijo in nazaj, nikakor pa jih voditi v stranske rove že iz varnost- nih razlogov. Zbiranje kapnikov v jami za prodajo je zelo omejila. Da bi učinkovito od- pomogla pritožbam gostov proti jamskim vodnikom, ki so kdaj od njih nesramno iz- siljevali denar, je uvedla 12. septembra 1852 za vso služinčad v jami enotno obleko, opremljeno s številkami. Bila je podobna te- danjemu kroju rudarjev. V petdesetih letih prejšnjega stoletja so bistveno izboljšali turistično pot po Postojn- 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ski jami. L. 1852 je napravil postojnski tesar Andrej Celan nov lesen most čez Pivko v Veliki dvorani. Isti čas so pod vodstvom domačega inženirja Pavla Eunikeja od tod uredili udobnejšo pot navzgor in boljši do- hod v Plesno dvorano, nakar so 1. 1857 z raz- širitvijo naravnega rova in prebojem vmes- nih sten turizmu odprli tako imenovano Malo jamo. Poskrbeli so tudi za večjo udobnost gostov in učinkovitejše nadzorstvo ob bin- koštnih prireditvah v jami. Že 1. 1851 so do- bili ta dan jamski vodniki in svetilničarji 23 pomočnikov in 7 varuhov jame; blagaj- niku so dodelili tri nadzornike; za red in varnost pred jamo in v njej pa je skrbela razen orožnikov še vojaška straža pod po- veljstvom korporala. Da bi krili izdatke, ki so bili potrebni za te novotarije, so 1. 1852 povišali vstopnino od 24 na 30 krajcarjev za osebo. Plačevali so jo vsi civilisti, tudi otroci, ki so imeli do- tlej 50 "/o popust. Le vojaške osebe so tudi poslej plačevale le polovično vstopnino. Prost vstop je imela le služinčad, ki je spremljala goste, prav tako uradništvo postojnskega okrožja. Dejanski izdatki za ogled jame pa so bili seveda mnogo večji, kajti za vodstvo po njej in za porabo olja je prejel od gostov vsak jamski vodnik in prav tako tudi svetil- ničar 30 krajcarjev. Novo pomembno obdobje v zgodovini Po- stojnske jame se je začelo 1. 1857, ko je stekla iz Ljubljane skozi Postojno železnica proti Trstu. Primeren svečan uvod v ta dogodek je bil obisk avstrijskega cesarja Franca Jo- žefa in njegove žene cesarice Elizabete 11. marca v Postojnski jami, ki ga je obširno popisal Etbin Henrik Costa.^" Za to prilož- nost je naročila Jamska komisija pri tapet- niku Vincencu Filigramu v Ljubljani tri nosila za cesarski dvor. Prvo, vse v žametu, je bilo za cesarico, drugi dve pa za njeni dvorni dami. Poslej so bila nosila na voljo petičnim gostom. Plačilo za nosilo in dva spremljajoča svetilničarja je znašalo 6 goldi- narjev in 30 krajcarjev. V njih so prenašali jamski sluge v naslednjih tridesetih letih marsikatero kronano glavo in drugo gospodo modre krvi. V letih 1862—72 se je poslužilo nosil 234 oseb. Nosila niso več ohranjena in žal tudi njihovi fotografski posnetki niso na razpolago. Še nikdar ni bila Postojnska jama tako razkošno razsvetljena kot ob tem obisku cesarske dvojice. V njej so namestili nad 12.000 luči, od teh jih je bilo samo na mostu čez Pivko v Veliki dvorani okoli 1500. Oseb- ne izkaznice za vstop v jamo je prejelo 2.530 povabljenih gostov. Med njimi sta bila Etbin Henrik Costa in Gregor Rihar, pod čigar Zaslužni propagator in zaščitnik Postojnske jame Anton Globočnik (1825—1922) taktirko je pevski zbor ljubljanskih bogo- slovcev zapel cerkveno pozdravno pesem. Bil je pač čas Bachovega absolutizma, ko sta bila po novem konkordatu habsburški dvor in katoliška cerkev najtesneje povezana. V spomin na ta obisk so imenovali Male jame po Francu Jožefu in Elizabeti, na pobudo grofa Andreja Hohenwarta iz Ljubljane pa so postavili na vzvišenem mestu konec Malih jam, kjer se odcepi pot v Tartar, visok obe- lisk s primernim nemškim besedilom. Bil je to že tretji spomenik Habsburžanov v Po- stojnski jami: prvi v Veliki dvorani je spo- minjal na obisk cesarja Franca I. leta 1816, drugi, stoječ nekoliko više za njim, pa na prihod takratnega avstrijskega prestolona- slednika Ferdinanda leta 1818 malo dni po najdbi notranjih prostorov Postojnske jame. Obisk cesarske dvojice je stal jamsko ko- misijo ogromno denarja. Da bi jamski sklad čim hitreje povečali, so že prvega aprila 1857 povišali vstopnino. Znašala je 40 krajcarjev; kdor si je želel ogledati tudi novo urejene Male jame, je doplačal 15 krajcarjev. Ker so po otvoritvi železniške proge skozi Postojno pričakovali naglo rastoči obisk jame, je bila ta poslej odprta vsak čas, tudi ponoči. Ta vstopnina pa je obveljala komaj poldrugo leto do konca oktobra 1858, ko je stopil v veljavo nov pravilnik. Goste so poslej vodili na Kalvarijo skozi Male jame, nazaj pa po stari jami. Vstopnina je znašala 70 krajcar- jev, za vojaške osebe polovica te vsote. Ra- zen tega so plačali gostje vsakemu članu spremstva, ki je moralo šteti najmanj tri osebe, 80 krajcarjev. Tako je odštel gost, ki je šel sam v jamo, najmanj 3 goldinarje in 10 krajcarjev. Ce pa je želel, da mu posebej 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razsvetlijo Veliko dvorano, Plesno dvorano, Kalvarijo ali še kako drugo mesto v jami, pa so njegovi izdatki še precej narasli. Dne 29. julija 1857 so odprli železniško progo iz Ljubljane do Trsta. Slovesni dogo- dek je povezala ljubljanska občina z ogle- dom Postojnske jame, ki jo je dala razsvet- liti na svoje stroške. Povabljeni gostje, ki so se ta dan peljali v slavnostnem vlaku v Trst, so si ogledali jamo ob povratku v Ljubljano. Prevoz od železniške postaje v Postojni do vhoda v jamo je oskrbelo 45 dvovprežnih kočij. Ker jih je premogla vsa Postojna ko- maj 12, so prihiteli domačinom na pomoč z vozmi in poštnimi konji kočijaži iz Orehka, Razdrtega, Sežane in Ljubljane. Ker je to leto binkoštna prireditev v jami tako slabo uspela kot menda dotlej še nikoli — zdi se, da so prodali komaj 45 vstopnic — je takratni deželni predsednik na Kranjskem grof Gustav Chorinsky predlagal, da naj bi vsakoletno slavje v jami prenesli na 15. av- gust ali na 8. september, ko utegne biti ugod- nejše vreme za izlete in je pričakovati večje udeležbe. Jamska komisija predloga ni osvo- jila, ker je bil binkoštni ponedeljek kot po- stojnski praznik pri domačinih preveč uko- reninjen. Sicer pa se je tedaj odprla možnost, da se organizirajo v Postojno izletniški vlaki poljubno kadar koli, če je le bilo dovolj pri- javljencev. S tem pa je nastala živa potreba po manjšem posebnem Vodniku po Postojn- ski jami, kar je nehote potisnilo v ozadje zanimanje tujcev tudi za druge bližnje in bolj oddaljene kraške jame, na katere je do- tlej opozarjal Schmidl v svojem širše zaje- tem vodniku. Tak ustrezen vodnik po Po- stojnski jami je oskrbel E. H. C o s t a , tako da je kar ponatisnil svoj opis jame iz spo- minske knjige, ki jo je izdaj 1. 1857. Njegov vodnik je doživel več izdaj, 1. 1863 pa tudi prevod v slovenščino.'^ Bil je to prvi vodnik po Postojnski jami v našem jeziku. V tej knjižici je bil nov načrt jame, delo postojn- skega inženirja Pavla E u n i k e j a. Ta je stari načrt predvsem dopolnil z novo najde- nimi deli Postojnske jame pri Malih jamah in v Tartarju, ki jih je sam raziskal. Eunike je med merjenjem sprožil misel, da bi bilo koristno označiti potek Postojnske jame, pa tudi drugih doslej raziskanih jam še zunaj na površju. Tako bi prišli do zanesljivih po- datkov o debelini jamskih stropov in sten, ki dele posamezne podzemeljske prostore. Ce bi vmesne stene prebili, je menil, bi morda s tem pospešili pretok podzemeljskih voda in bi tako prenehale obdobne poplave na Pla- ninskem polju in na Ljubljanskem barju. Vpliv nove železniške proge na rast po- stojnskega turizma se je prvič vidno poka- zal 1. 1858, ko je bilo v jami 4188 obiskoval- cev, to je 60*/o več kot prejšnje leto, ko je bil dosežen dotedanji višek obiska. Ze 1. 1859 pa je prišlo do nenadnega zastoja. Vzrok je bilo avstrijsko vojskovanje v Italiji, ko so morali zaradi prevozov vojaštva in zasedbe vseh razpoložljivih prenočišč v Postojni bin- koštno prireditev v jami odpovedati. V naslednjih dveh letih sta na binkoštno slavje pripeljala v Postojno dva para izlet- niških vlakov iz Ljubljane in Trsta. Kljub temu je bil celotni obisk jame manj zadovo- ljiv. L. 1860 je bilo v jami 2408 ljudi, I. 1861 celo le 2096. Da bi se postojnski turizem čim- bolj opomogel, je finančno ministrstvo na Dunaju odločilo, da bodo zanaprej plačevali tisti obiskovalci jame, ki se bodo v času po- glavitne turistične sezone od binkošti do konca septembra poslužili izletniških vlakov, samo 20*/o običajne vstopnine: na binkoštni ponedeljek torej namesto enega goldinarja 20 krajcarjev, druge dni pa namesto 70 le 14 krajcarjev. Posledice teh izrednih ugodnosti so se hitro pokazale. L. 1863 je imela Postojnska jama rekorden obisk. Na binkoštnem slavju je bilo 1692 zunanjih gostov, od teh 500 Dunajčanov, ki so prispeli s posebnim vlakom. Naslednji izletniški vlaki, ki so vozili z Dunaja, Brucka ob Muri in Trsta, pa so spravili v Postojno 22. junija 1331, 30. junija 1025, 14. avgusta 836 in 9. septembra 915 ljudi. Ker je bilo izven teh skupinskih izletov druge dni v Postojnski jami še 1174 oseb, je 1. 1863 doseglo njihovo število domala 8000. Možnosti za nadaljnji dvig postojnskega turizma pa so še narasle. Osnovo za to je dala 1. 1862 dograjena železnica Zidani most —Sisak. Že 1.1863 sprašujejo iz Zagreba Jam- sko komisijo, pod kakšnimi pogoji bi raz- razsvetlili jamo za 300 oseb. Poslej se redno vsako leto pojavljajo tudi v zagrebških in budimpeštanskih časnikih reklamna vabila na postojnsko binkoštno prireditev. Naval tujcev v Postojno, ki je obetal še naraščati, je spravljal krajevne činitelje v nemajhno zadrego. Bilo je srečno naključje, da je prišel 1. 1863 v Postojno za okrajnega glavarja Anton Globočnik, ki je s tem postal hkrati predsednik Jamske komisije. Globočnikova doba, ki je trajala do 1885, ko je ta mož odšel v Ljubljano, je bila za Postojno izredno pomembna. Ker je bil že od mladih let navdušen narodnjak — 1. 1848 je bil tajnik dunajske Slovenije in nato eden redkih slovenskih udeležencev prvega vse- slovanskega kongresa v Pragi —, je v po- stojnskem okraju zelo podpiral naše ljudsko šolstvo in tudi sicer mnogo storil za narodno prebujenje. Razen tega se je nenehno priza- 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA deval za mednarodni sloves Postojnske jame in ohranitev njenih lepot, pri čemer je cesto trčil na odpor vplivnih krogov. Za vse te zasluge mu je postojnska občina s posebno diplomo 1. 1886 podelila častno občanstvo. Zato je tem bolj nerazumljivo, da se ni po tem prezaslužnem možu nikdar poimeno- vala kaka ulica v Postojni. L. 1912 je Glo- bočnik umrl na Dunaju; pokopali so ga v rodbinski grobnici v Postojni. Komaj se je Globočnik v Postojni prav za- sidral, je bilo treba rešiti vrsto perečih pro- blemov. Ker so se gostje cesto pritoževali, da v prenatrpanih gostiščih nimajo zadovo- ljive postrežbe, je sklical maja 1864 gostince, da se pogovore, kako bi smotrno porazdelili goste po razpoložljivih gostinskih obratih. V ta namen je dala uprava jame natisniti pri- merne reklamne plakate, da so se gostje lahko orientirali tudi glede vseh takrat ob- stoječih gostišč v Postojni. Bilo jih je sedem: Pri ogrski kroni. Pri levu. Pri črnem orlu, Trst, Ljubljana in Lebanova pivovarna. Ker so se v času množičnih obiskov in še posebej na binkoštni ponedeljek gnetli na Jamski cesti in pred vhodom v Postojnsko jamo nadležni berači in prodajalci kapnikov, je moralo cesto posredovati orožništvo, da jih je prepodilo in zaščitilo ljudi pred tatvina- mi. Jamsko komisijo je hkrati resno skrbelo, da bodo ljudje zaradi velike gneče v jami razmajali leseni most čez Pivko, porušili varnostne ograje ob turistični poti, prevr- nili stebre, kjer so bile nameščene svetilke, in da bo marsikdo odlomil kak kapnik, ko bo videl, da je nadzorstvo pomanjkljivo. Tako bo jama postopoma oropana svojega prirodnega bogastva in bo končno izgubila na privlačnosti, da si jo tujci ogledajo. Ko se je vrh tega še izkazalo, da je prinesla binkoštna prireditev v jami 1. 1863 zaradi 80 "/o popusta običajne vstopnine celo obču- ten primanjkljaj, je Jamska komisija z do- bro utemeljeno vlogo dosegla, da je oblast razveljavila vsak popust vstopnine na bin- koštni ponedeljek. Poslej so torej vsi zuna- nji gostje plačali ta dan običajni goldinar, tisti pa, ki so prišli v Postojno z izletniškimi vlaki kak drug dan v letu, so plačali name- sto običajne vstopnine 70 krajcarjev le 40 krajcarjev. Ta ukrep, ki ga je narekovala skrb za ohranitev vseh lepot Postojnske jame, je obisk precej zavrl. V naslednjih 20 letih je znašal letno 4000 do 6000 ljudi. Izjema je bilo leto 1866, ko je obiskalo jamo komaj 997 oseb. Kot že 1. 1849 in 1859, je namreč tudi sedaj odpadla binkoštna prireditev v jami. Avstrija je pač zopet preživljala hude čase, to pot zaradi vojnega spopada s Prusi in Italijani. Sele 1897 je bil prvič presežen ] prejšnji rekordni obisk jame iz 1. 1863. j Z Globočnikom se začenja dolga vrsta; ukrepov, da se čim bolj izboljšajo turistične naprave v jami in s smotrno reklamo utrdi njen sloves po svetu. L. 1864 so na binkoštni s ponedeljek jamo prvikrat močneje osvetlili,! tako da so ponekod namestili petrolejke inj luči s solarnim oljem. Bile so tako prirejene, j da niso propuščale plina in dima, ki bi sicer ! škodoval blesku kapnikov. Iz istih razlogov: so deset let kasneje strogo prepovedali kaje- j nje v jami. j L. 1865 so nadelali novo, udobnejšo turi- stično pot na Kalvarijo in aprila vzidali v steno Plesne dvorane kamnito ploščo, posve- čeno spominu Josipa Jersinovica-Löwen- greifa in Adolfa Schmidla, ki sta svoj čas toliko storila za sloves Postojnske jame. Plo-; ščo z latinskim besedilom je izdelal kamno- ; sek Peter Toman v Ljubljani. Za razliko od : bahavih spomenikov v čast Habsburžanov, i ki jih je odplavil razpad njihove države, ^ stoji ta plošča še danes. To leto so oskrbeli' reklamne plakate o Postojnski jami in jih i namestili po večjih avstrijskih kolodvorih in v mnogih železniških vozovih. Hkrati se je Jamska uprava dogovorila z Južno želez- nico, da si bosta primerno delili dobiček od vsakega gosta, ki bo prišel v Postojno z izlet- j niškim vlakom. Prvotni turistični vhod v Postojnsko jamo iz 1, 1819 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO L. 1866 so uredili nov udobnejši vhod v Postojnsko jamo in tu namestili močna želez- na vrata. Danes je tu urejen izhod iz jame. Na veliki mednarodni industrijski razstavi v Parizu 1. 1867 je bila v avstrijskem oddelku primerno zastopana tudi Postojnska jama. V ta namen so poslali v Pariz primerke člo- veških ribic in nekaterih drugih jamskih živali ter velik stalagmit, ki so ga vzeli iz Pisanega rova. Pod njim so namestili infor- mativno besedilo o jami, njeni legi, dolžini, turističnem obisku itd. v francoskem, angle- škem in nemškem jeziku. Iz listinskega gra- diva v arhivu Postojnske jame izvemo, da si je ogledal avstrijski oddelek še pred otvo- ritvijo razstave francoski cesar Napoleon III. Ko se je ustavil prav ob tem kapniku, je opazil na zaboju kraj njega popačeni nemški napis Adelsberger Krotten-Austellung. Zato je z ironičnim nasmeškom nemško nagovoril ondotnega avstrijskega varuha: »To naj bi pomenilo Postojnska jamska uprava, ali ni tako?« Varuh je zardel od sramu in molčal. Tako je "tudi ta anekdota na pariški razstavi izpričala nerazpoloženje Napoleona III. do Avstrije, proti kateri je vneto podpiral Ita- lijane, da jo izrinejo iz svojih dežel. Ker se prevozni stroški za kapnik niso izplačali, so Leta 1866 urejeni novi turistični vhod v Postojnsko jamo ga po končani razstavi prodali za 220 fran- coskih frankov muzeju v Mulhouse v Akaciji. L. 1869 je izšel v Trstu prvi vodnik po Po- stojnski jami v angleškem jeziku. Od 500 primerkov, ki jih je prevzela Jamska uprava v prodajo, jih je že prvo leto oddala 78 raz- nim interesentom. Isto leto se pojavijo v Po- stojni v prodaji prvi spominčki, ki jih je oskrbel nek podjeten tujec v Gradcu. Leto kasneje so oskrbeli domačini od železniške postaje do središča Postojne in od tod do jame prevoze s kočijami in lojtrskimi vozmi po točno določenem ceniku. Ker je bila večurna hoja po Postojnski ja- mi kljub zložnim in dobro vzdrževanim po- tem, ki so jih vsako leto posuli s peskom iz kamnoloma v Planini, za starejše ljudi in za ženski svet zelo naporna, je dal Globočnik pobudo za zgraditev jamske železnice. V za- četku 1. 1872 se je Jamska komisija odločila, da spelje železnico od vhoda v jamo do vznožja Kalvarije v dolžini dobrega poldru- gega kilometra. Dela na progi, ki so trajala 3 mesece, je vodil cestni mojster Gregor Ob- lak. Ker pot po jami nima večjih vzponov, so se odločili za nabavo majhnih dvosedežnih voz, ki jih je lahko brez posebnega napora potiskal en sam jamski služitelj. Lične vo- zove je izdelala tvrdka Viktor Köresi v Gradcu, kolesa zanje je napravila železoli- varna v Dvoru ob Krki na Dolenjskem, tir- nice pa je oskrbela železarna v Krieglachu blizu Gradca. Vozove so šaljivo imenovali Phaethon po sinu grškega boga Heliosa, ki se je dirjajoč na sončnem vozu ponesrečil, medtem ko bodo tu gostje na udobnih sedežih brez vsake ne- varnosti lagodno občudovali prelesti pod- zemlja, ki mu gospoduje bog Pluton. Ker so se ob tej obetajoči novosti domači in tuji ča- sopisi večkrat široko razpisali, je bila to leto binkoštna jamska prireditev tako obiskana kot menda dotlej še nikoli. V Postojno je na- valilo nad 4000 ljudi, med tujci največ Nem- cev in Italijanov, pa tudi skupine Francozov in Angležev. Okoličanov je prišlo nad tisoč. Naval na izletniške vlake je bil tolik, da si je morala uprava Južne železnice izposoditi vagone od Ogrske železnice. Ob tej prilož- nosti se je izkazalo, da bo nova jamska že- leznica ob množičnih obiskih komaj majhna igrača. Ta prva podzemeljska železnica na svetu je stekla dober mesec kasneje, 16. junija. Vožnja v jamo in nazaj je stala za osebo 1 goldinar, v eno smer pa 70 krajcarjev. Jamski vodnik, ki je potiskal pred seboj voz, za to ni prejemal posebnega honorarja. S po- sebno uredbo pa je bilo sklenjeno, da se 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA steka 15 ^/o dohodkov od železniškega pro- meta v podporni sklad za jamske uslužbenec. Ker je bil ogled Postojnske jame že tako dovolj drag, se je železnice poslužilo soraz- i merno malo gostov. L. 1872 je potovalo z njo • v obe smeri 176 oseb, v eno smer pa 50. V i naslednjih letih, iz katerih so ohranjeni točni' podatki o uporabi jamske železnice, so bile vožnje naslednje: i Iz navedenih podatkov izhaja, da se je v nakazanem sedemletnem obdobju v dneh rednih obiskov — ne upoštevajoč množične obiske, za kar ni podatkov — poslužilo že- leznice 71 vseh gostov. V istem obdobju je uporabilo nosila 79 oseb. Velika večina ljudi je torej takrat šla peš po jami. L. 1873 je Uprava Postojnske jame sodelo- vala na dunajski mednarodni razstavi, ka- mor je poslala razne jamske živali in več kapnikov. Vse razslavijene predmete je po- klonila Prirodoslovnemu muzeju na Dunaju. L. 1874 so namesto starega dotrajanega le- senega mosta čez Pivko v Veliki dvorani zgradili železen most na kamnitih opornikih in namestili na Kalvariji in ob jamski želez- nici več železnih klopi. Hkrati so prostor pred jamo preuredili v ličen park in razši- rili sedanjo Jamsko cesto, ki veže Postojno z jamo. Ob tej cesti so zasadili okoli 250 ko- stanjevih dreves. V Globočnikovem obdobju prihajajo na upravo Postojnske jame v vedno večjem šte- vilu pisma z različnimi željami od blizu in daleč. Tako žele v Aggteleku, kjer je zna- menita jama Baradla, podatke, kako je osvet- ljena Postojnska jama, in nasvete, kako naj zavarujejo kapnike, ki so domala vsi očrneli, ker še vedno svetijo le z bakljami. Iz mnogih avstrijskih krajev se množe prošnje, da bi jim poklonili kapnike za spopolnitev muzej- skih in šolskih zbirk; iz Švice, Nemčije in Francije pa prosijo predvsem za žive pri- merke človeških ribic v znanstvene namene. Dopisovanje s tujimi znanstveniki, ki ga je navadno opravljal Globočnik, je zaradi člo- veških ribic zelo naraslo zlasti od 1. 1875, ko je jamski vodnik Ivan Prelesnik — v jamski službi je bil od 1861 do smrti 1881 — prvi opazil, da leže močerilova samica jajca. To je bilo za takratni znanstveni svet, ki se je dolgo ukvarjal z uganko, kako se plodi ta zanimiva žival, senzacionalno od- kritje. Mnogo osebnih uslug je takrat storil Globočnik graškemu znanstveniku F. E. Schulze j u,'2 ki je zaslišal Prelesuika in še isto leto priobčil o tem poseben članek. Ko se je začela v 70 letih prejšnjega sto- letja v Avstriji sistematična germanizacija, ki smo jo najbolj občutili Slovenci in Cehi, je dobilo pismo češkega publicista Jana Lega, ki ga je naslovil 1. 1872 na Jamsko komisijo v Postojni, poseben pomen. Lego je takrat služboval pri orožarni v Puli ter je prosil za čim več podatkov o Postojnski jami in njenem obisku, da bi začel zanjo propagando med svojimi rojaki. 2e nasled- nje leto je objavil, kmalu potem ko se je udeležil izredno uspelega jamskega slavja v Postojni, obširen članek, ki ga je dopolnil s podobo vhoda v Postojnsko jamo in šestimi podobami jame same.'' Poslej se v Postojni čedalje bolj oglašajo češki gostje in 1. 1895 pride prav na pobudo tega velikega prija- telja Slovencev do njihovega množičnega obiska v Postojni, ki je imel izrazit manife- stativen značaj. Malo let zatem je opravil s prikupnimi članki o našem Krasu in posebno še o Po- stojnski jami ogromno reklamo dr. Henrik Noe, ki je bival takrat v Beljaku. S svo- jimi široko razpredenimi stiki je dosegel, da so se množile notice o Postojnski jami tudi v angleškem in francoskem tisku, medtem ko je pisal sam v nemščini. Noe je bil po- gosto v Postojni, kjer je vodil po jami mar- sikaterega uglednega tujca. L. 1882 se je obrnil Prirodoslovni muzej na Dunaju na Jamsko upravo v Postojni, da bi šla na roko slikarju Karlu H a s c h u. Ta je dobil naročilo, da izdela veliko oljnato sliko jame, ki je bila nato vključena^ jaed Spominska plošča Josipu Jcršinoviču Löwengreifu in dr. Adolfu Schmidlu v steni Plesne dvorane 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJE\\'0 ZGODOVINO razstavne predmete. Hascli je nato napravil podobo Postojnske jame tudi za Hölzlov kar- tografski zavod na Dunaju, ko se je lotil izdaje zemljepisnih podob za vzgojnoučne namene. Kmalu se je pojavila podoba Po- stojnske jame v raznih zemljepisnih učbeni- kih, kasneje pa je našel izrez tipične kraške pokrajine okrog Postojne primerno mesto v marsikaterem domačem in tujem zemljepis- nem atlantu. Ko se je 1. 1879 ustanovilo na Dunaju prvo jamsko društvo na svetu, Verein für Höhlen- kunde, in neposredno zatem še poseben kra- ški komite, se je začelo trajno zanimanje nemških jamoslovcev za naš Kras in posebno še za Postojnsko jamo. Vodilno vlogo pri tem je v 80 letih prejšnjega stoletja odigral zna- meniti dunajski jamoslovec Franz Kraus, ki je navezal sprva pismene in nato tudi osebne stike z Globočnikom. Priložnost za to so mu dale velike povodnji nekaterih naših kraških polj v novembru 1882, o čemer so pisali tudi dunajski listi. Kraus je predvsem prosil Jamsko komisijo v Postojni, da bi mu popisala kraška polja na Kranjskem in po- ročala o njihovih dotokih in pritokih, o po- gostnosti in obsegu poplav na njih, o ukre- pih, ki so bili dotlej storjeni, da se poplave omeje ali celo odpravijo itd. Hkrati je želel, da bi mu posredovala spisek zanesljivih oseb na terenu, ki bi mu vedele kaj več povedati o tem in bi mu tudi zanaprej pošiljale po- datke o poplavah. Krausu je odgovoril Globočnik sam. Ra- zen o notranjskih kraških poljih mu je naj- več pisal o Pivški kotlini ter o njenih poni- kalnicah in obdobnih kraških jezerih. S tem Prva železnica v Postojnski jami je dobil Kraus prve temeljne podatke o vod- nih razmerah kraških polj na Notranjskem, kar je bilo dunajskim jamoslovcem izhodi- šče za sistematično proučevanje kraških pro- blemov na Slovenskem. Da se je Kraus kas- neje sam lotil raziskovanja podzemeljske Pivke, bomo govorili pozneje. Kot je bilo zanimanje dunajskih strokov- nih krogov za naš Kras predvsem z znan- stvenega vidika gotovo pozitivno, je bilo v določeni meri v narodnem oziru bolj ali manj škodljivo. Nevarnost za slovenski nepopačeni Kras je posebno narastla po 1. 1885, ko so jamoslovci na Dunaju navezali strokovne stike s tržaškimi Nemci, ki so takrat organi- zirali raziskovanje našega podzemlja v okviru sekcije Küstenland društva Deutscher und Österreichischer Alpenverein. Ta dvojni nemški pritisk s severa in juga na naš Kras je občutila najbolj Postojna, ker so jo pogo- sto preplavili nemški turisti, in je bila vrh tega upravno središče Notranjske. Zato je tu marsikateri uradnik iz bojazni za svojo službo klonil, ali pa je pogumno vzel nase vse posledice. To je izkusil mladi postojnski učitelj Henrik Tuma, poznejši zimmeniti alpinist in politik, ki je zaradi očitne repu- blikanske miselnosti 1. 1876 izgubil službo. Pobudo za to je dal takratni šolski nadzor- nik nemčur Rajmund Pirker, ki je bil po rodu celo iz Postojne. V takem okolju je bil položaj Globočnika kot okrajnega glavarja sila težaven. Na eni strani je priporočal našim ljudem zmernost in previdnost, na drugi strani pa je zvesto branil naše narodne pravice, ki jih je skušal uveljaviti tudi kot predsednik Jamske ko- misije. Tako so leta 1880 dokončno odstranili v Postojnski jami samo nemške napise in jih nadomestili s trojezičnimi: slovenskimi, nem- škimi in italijanskimi. L. 1895 so se jim pri- družili še napisi v češkem jeziku. V tej dobi vedno bolj razgibanega zani- manja avstrijskih Nemcev za naš Kras in tujine za Postojnsko jamo je odigral v Po- stojni pomembno vlogo švicarski državljan Franz P r o g 1 e r , ki je bil doma iz Lau- sanne. Že kot mlad natakar je prišel v Trst, kjer je hitro razvil svoje nenavadne organi- zacijske sposobnosti. Na njegovo pobudo se je ustanovila v Trstu delniška družba, ki je zgradila tu enega največjih hotelov tedanje Avstrije Hotel de la ville po švicarskem vzorcu. Po poroki z bogato Grkinjo je postal tu sam delničar in vodja podjetja. Nato pa je 1. 1874 zgradil skupaj s svojim prijateljem Scliäpflerjem, nemškim Švicarjem, ogromen in razkošen hotel v Postojni. Hotel, ki je stal na prostoru nekaj let prej opuščene Leba- nove pivovarne, je razpolagal s 65 sobami in 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je imel lastno ekonomijo: hleve za hotelske konje in krave mlekarice ter obsežen zele- njadni vrt. Okrog hotela, kjer se je dotlej širila pusta kraška gmajna, je zasadil angle- ški park, ki je bil v ponos in okras Postojni. Po njegovi smrti 1. 1910 je vodila podjetje še nekaj let njegova žena, potem pa je hotel kupil grof Windischgrätz in ga preuredil v upravno poslopje svojih razsežnih posestev. Zdaj je v tej prenovljeni stavbi internat na- ših bodočih gozdarjev, ki se šolajo v novo zgrajenem poslopju tik za njo. Progler je bil po mišljenju republikanec, sicer pa olikan zapadnjak, ki se je znal su- kati v aristokratski družbi. Znal je več jezi- kov, a je najraje govoril francoski. Prvi na- takar v njegovem hotelu Adelsberger Hofu je bil saški Nemec, ki je govoril tudi fran- cosko, angleško in rusko. V poletni sezoni je Progler bival v Postojni, v zimskem času v Trstu, kjer je vodil že omenjeni hotel, več- krat pa je odrinil tudi v Lausanno, kjer je imel manjši hotel. Z domačimi Slovenci se ni kaj družil, a vsekakor je cenil mladega Henrika Tumo, ki mu je nudil službo in streho, brž ko so ga odpustili iz učiteljske službe. Postal je domači učitelj njegovih otrok in preživel v tem družinskem krogu tri leta v obojestransko zadovoljstvo. Zato se ga Tuma v obračunu svojega življenja hva- ležno spominja." Kot praktični Švicar, ki je imel smisel za donosni turizem, je Progler polnil svoj hotel s petičninii gosti, pretežno inozemci iz za- hodnega sveta. Zato je vzdrževal poslovne stike z mnogimi potovalnimi uradi, pri kate- rih se je trudil, da bi usmeril čim več sku- pinskih izletov, ki so prihajali takrat v modo, skozi Postojno s postankom v njej. S tem je seveda mnogo prispeval tudi k utrditvi med- narodnega slovesa Postojnske jame. Ker pa »e cesto dobil brzojavno sporočilo o prihodu gostov šele zadnji trenutek, je skušal doseči od uprave Postojnske jame zanje izjemne usluge. To pa je povzročalo neljuba trenja, ker so se pač koristi hotela, da je gostom čim bolj na uslugo, križale s koristmi turistične jame, kjer je bila glavna skrb varovanje nje- nih prirodnih lepot. Zato se je Jamska komi- sija upirala izjemnemu poseganju obiskoval- cev vanjo izven določenega urnika. Brez dvoma je bilo njeno stališče povsem pra- vilno, dasi je s takim ravnanjem kdaj izzvala negodovanje tujcev, kar je dobilo izraz celo v časopisju. Spor s Proglerjem se je še zaostril po letu 1878, ko si je začela v Postojni utirati pot misel, da bi izročili jamo v najem kakemu privatnemu podjetju. Progler je seveda tako namero vneto podpiral, saj je pravilno ra- čunal, da bo zakupnik v lastnem interesu s čim učinkovitejšo reklamo privabljal mno- žice gostov, ki bodo dajali lepe dohodke tudi njegovemu hotelskemu podjetju. Ko je prva taka namera, da bi prevzela jamo v zakup Južna železnica, propadla, ker se je za ponudbo sama zahvalila, je Jam- ska komisija prejela v začetku decembra 1883 ponudbo od posebnega ad hoc ustanov- ljenega konzorcija, da bi ji dala jamo v za- kup za 20 let proti letni najemnini 2500 gol- dinarjev. Medtem ko se večina članov Jam- ske komisije sprva ni prav zavedala daljno- sežnih posledic, ki bi nastale, če bi prepustili jamo, ki je bila dotlej v javnih rokah in pod splošnim nadzorstvom, privatni družbi za to ceno, ki ni dosegla niti polovice dotedanjih letnih dohodkov in vrh tega še brez vsakega jamstva za poškodbe v njej, je Globočnik takoj spoznal vso težo odgovornosti pred zgodovino. Zato je začel dolg in trd boj, da je zmagal, kar je bilo tem teže, ker so zakup- ništvo zagovarjale razne ugledne osebnosti, med njimi posebno postojnski župan Matej Burger in ljubljanski župan Peter Grasselli. Naj zato povzamemo iz njegove korespon- dence poglavitne misli. Globočnik meni, da je Jamska komisija v prid postojnskega tu- rizma podvzela vse ukrepe, ki so bili v njeni moči. Dosegla je, da so prodrli opisi Postojn- ske jame v vse vodiče Evrope in Amerike, da so njeni reklamni plakati preplavili vsa ko- pališča Avstrije, Nemčije in Italije in deloma tudi Francije in Anglije in da se poudarja v vseh geografskih učbenikih Postojnska ja- ma kot edinstveno prirodno čudo. Ce naj bi sedaj, kot to nekateri hočejo, z izrednimi po- pusti, z orgai.izacijo čim več jamskih veselic in z razsvetljavo jame ne oziraje se na šte- vilo gostov pritegnili v Postojno množice tujcev, bi od tega imeli korist le hoteli, jama pa dvojno izgubo: finančno, ker ne bi mogla kriti vseh stroškov ob stalni razsvetljavi, in nepopravljivo stvarno, ker bi bilo več mož- Nckdanji Proglerjev hotel v Postojni 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO nosti za pustošenje kapnikov zaradi zlomov, svečave in kajenja, tako da bi kapniki kmalu izgubili ves svoj sijaj. Vsekakor se moramo zavedati, pravi Glo- bočnik, da polagamo z upravljanjem Postojn- ske jame račune vsemu svetu in ne le tre- nutnim koristim Postojne. Ce bo jama stalno odprta, bo kmalu pokvarjena; a kam vodi zakupništvo, kaže primer Vilenice pri Lok- vah, ki je bila svoj čas slavna turistična ja- ma in je imela velik tujski promet. Ko pa je dala ondotna občina letne dohodke v pri- vatni zakup, so jo kmalu tako oplenili nje- nega prirodnega bogastva, da ni dajala ni- kakih dohodkov več in je zato tudi zakup davno prenehal. Danes je to le še velika luk- nja brez okrasja, ki je nihče več ne obišče. Taka usoda bi neizbežno doletela tudi Po- stojnsko jamo, če bi jo komu izročili v za- kup. Le kaj bi rekel svet, če bi nenadoma izginila slavna zavesa v Jami? Vsak zakup- nik bi težil naravno le za čim večjim dobič- kom. V najboljšem primeru bi za vzdrževa- nje turističnih naprav ne investiral nič, kaj šele da bi skrbel za kake izboljšave, čemur se z vso ljubeznijo posveča Jamska komisija, da ne govorimo o medtem poškodovanih in uničenih kapnikih, ki se ne dajo inventari- zirati, da bi jih mogli po preteku dobe za- kupništva ob predaji točno ugotoviti. Ko je kranjski deželni glavar baron Andrej Winkler pozval Jamsko komisijo, da končno zavzame svoje stališče do predloga o zakup- ništvu, se je ta odločno izrekla proti temu z izjemo enega samega člana župana Burgerja. Zato so se poslej pritožbe Proglerja na njen račun še stopnjevale. V svojih ostrih do- pisih je navajal, da jamske svetilke smrde in se zato ljudje v jami ones vešča jo, da go- nijo vodniki goste po jami prehitro in da manjka klopi, da bi se spotoma zlasti dame lahko za hip odpočile. Jamski komisiji je celo zagrozil, da bo naročil svojim dopisni- kom v Parizu, Londonu in New Yorku, naj v bodoče opuste vsakršno reklamo za Po- stojnsko jamo, ker so vsi njegovi nasveti brez haska. In vendar ni bilo tako, kajti dejansko je Progler mnogo pripomogel, da so se do- mačini v Postojni bolj in hitreje zgenili. Dne 18. februarja 1884 piše iz Lausanne Globoč- niku med drugim: »Ugotavljam, da je Po- stojnska jama izven Avstrije še neznana, ker je Vaša propaganda zanjo skrajno neprak- tična. Javnosti ne zanimajo n. pr. pravila Jamske uprave, ki so na Vaših reklamnih plakatih, mnogo važneje je, da imajo ti eleganten okvir pod steklom ter kratko in privlačno besedilo. Predvsem naj Postojn- ska jama čimprej izstopi iz teme in naj se elektrificira. Zdaj ves svet tekmuje, da privablja goste. Mar naj Postojna s svojo čudovito jamo, z zdravim svežim zrakom, lepo pokrajino in lego ob glavni železniški progi z drugimi turističnimi kraji sveta za- ostaja? To ne sme in ne more biti! Zato Vas vabim, pridite v Francijo in Švico, da boste na lastne oči videli, kako se tam dela za tu- rizem, a jaz Vam bom za spremljevalca. Po- tem boste sami presodili moje besede«. Vsekakor sta takrat dva dogodka odprla novo plodno razdobje v zgodovini postojn- skega turizma: 1. 1883 se je tu ustanovilo Tu- ristično olepševalno društvo, 1. 1884 pa se je razodela Postojnska jama prvič v soju elek- tričnih žarnic. OPOMBE * /. Voigt, C. A., Vorschlag zu einer Eisenbahn, welche Triest und Fiume direkt unter einander und beide wieder mit Laibach auf dem möglichst kurzen Wege verbindet, Illvr. Blatt 1849, No 28—30. — 2, Urbas A., Die Grotten und Abgründe bei Planina. Illvr. Blatt 1849, No 32, 34, 37. — 5. lUyr. Blatt 1849, No 85. — 4. Schmidl, A., Die Höhlen und Grotten von Adelsberg, Lneg, Planina und Laas, Wien 1854. — 5. Schmidl, A., Aus den Höhlen des Karst, Laib. Ztg. 1852, No 232, 236, 238, 244, 230; 1853, No 241, 246 , 252, 257, 264, 270, 280, 287. — 6. Savnik, R., Razvoj domače speleologije in nekatere njene aktualne naloge. Inštitut za raziskovanja krasa SAZU, Poročila I, 1955, 12—13. — 6a. Mi- chler 1., Rakov rokav Plan. jame; Acta cars. Lj. 1955, 80. — Podlipski, Slovesnost v jami pod Mal. gradom pri Planini, Novice 185fl, No 37 in 38. — 8. Nooice 1850, No 34 in 36. — 9. Schmidl, A., Wegweiser in die Adelberger Grotte und die benachbarten Höhlen des Karstes nach den neuen Unter- suchungen in den Jahren 1850—52, Wien 1853 in 1859; istl, Guide du Voyageur dans le grotte de Adelsberg. Wien 1854. — )0. Costa, E. H., Denkbuck der Anwesenheit AUer- höchstihrer Majestäten Franz Josef und Elisabeth im Herzog- thume Krain, Laibach 1837. — il. Costa, E. H., Die Adels- berger Grotte 1858, 1863; isti. Postojnska jama 1863. — 12. Schulze, F. E., Zur Fortpflanzungsgeschichte des Proteus anguineus, Z. Wiss. Zool. XXVI, 350—360, München 1875. — 13. Lego, J., Postojenskä pecera, Svčtozor VII, priloga k št. 15, Praha 1873. — 14. Tuma H., Iz mojega življenja. Ljubljana 1937, str. 86—98. 110