^JOlJeJtooi račun St. 24. — Con so cor rente con la posts) Fos>ame»na sttvt/Jta 20 Itottnk. /zAa/a vsaA- pondeljek I "» &'rtö* 06 5. or/ «"*¦ Predpoldne. — *;*n*zacehletol5L., Id*I*Za inozemstvo ce/o /eso 30 A. /* naroöila brez II BW5/«Äe naročnine se i &yori"' urednih: mm mi a števiika 8i. V Gorici, v četrtek 11. oktobra 1923. letnik vi. fiejrankirana bisma se ne sprejemajo. Ogfasi se računajo po dogovo- ru in sep/ačajo v nap re} List, izdaja konsorcij r,GOrV&f(ESTJlflŽE* Tish. S. Spazzai v Trstu. Uprava in Uredniifvo: u/ica Mameli 5. (prej Scuole). \ k Zapoved Cerkve. ,l °Se je raznesla vest, da hoče rim ska flo» odPraviti i* na*ih ljudskih šol esiski ueni jezik, se je polastilo vse- j| aäefla ljudstva sveto onorčenje. V °r Hie ens^em narodu se je tlvignil ele- 8loh>aren Oc"l)or» plamteč kakor ogenj iz V(.»ll1 niegove duše. «Straža» je dala v I vfaUkih ^™0*1 volii duSka in pou- * is ' da ni le »aša narodna, temveč no &„, e*ska dolžnost, branili pogum- ill cej j, neustrašcno slovenski jezik. ^ a fte bodo mislili, da zlorabljamo ve- Ho Po*itične in narodnc nameue, hoče- v' tve Öa *cm mestu podkrepiti našc trdi- tV Cerif ^asniln in nepogrcäljivim naukom in 4a. Vo< Mudstvo naj ve, da nam jc Bog (ii ,04°žil dolžnost braniti slovensko na- &0&TSt' Ono na* vc> da flreSl proli rf »»H kdor ne stopi v obrambo za slo- Žv iezik- \ ° katoližki nauk o narodnosti, ka- ^ 9a Posnemamo iz «Katoliškega ljud- **\h katekizma>> (Katholischer Volks- Lj ecnismus) znanega profesorja teo- le Franca Spirago. VÖ°9 J« hotel raitltna itarod«. to . dfuQem delu katekizma čitomo v l|ta av*u « o z a p o v e d 1 h » na 26. Banl sledefie: l'*li* ^ hotel» naJ nas*0PU0 v zgodovini d^i narodi, ker je to v dobrobit Ha ejtva. «Različnost narodov naj bi H *e6 pospeševala tekmo in s tem ll{|itoaßk in kulturo med ljud&tvi. Raz- &Q °st Jezika naj pomaga k povelieanju »,5(a' 'avno tako kakor čudežna razno- ^to°St V rastUnstvu in živalstvu in v 5. s*varstvu.» ^eOvenski jezik je torej po nauku Cer- Ij °s*varjen v slavo in cast božjo, za- S\ nedo*akljiv in svet in kdor položi to tOko> se Preami proti božji volji. \a nauk Cerkve in njega se mora- »l0 ^aU z vsemi silaini našega srca in 1 . öloejo naie duše. >Mi«it ime in mora ljubltl svoj ^, n«rod bolj nego tujega !4> **t>„ ^amo v poglavju o krščanskih %y kdo «če: «Kristjan sme svoj na- ^ ^ mbi«»>, je rekcl premalo. Treba je ^\d°tl10 re5i: ( je torej utcmeljena v na- >tiiiiVm zakonu« to se pravi v k j,oStvarnlka. Kakor nam je Stvarnik ^ naravi položil v srce veejo ljube- P \ ° starigev kakor do drugih ljudl, 'I'ldl) *axa je položil v srce tudi večjo S ^11 do ljudstva, iz katcrega smo ft»11 kat0remu pripadamo. Sicer nas I \ u tav« n a g a n J a, da se priključi- I $okS"m> ki govore isti jezik kakor mi. ' "'^n0"0 narave pa krsčanstvo ni od- ^Jrt°" SaJ Pr»vi Kristus izrecno, da ni \H oflPravit postavo (Mat. 5, 17). \t öa ix»ata ljube/en do vero in ^m.en «*o naroda v Bogu svojeRa za- ^«Ok Zat0 vidimo- da Je bil KristlJS' \u nreroki, apostoll, Mati božja in I ^ ^j Sve*niki za svoj narod navduSe- I \ », Sreča«»o gorečo ljubezen do na- / \, .n P'orokih. mislimo le na Jere- Vq*1 J°ka na razvalinah Jeruzale- ^ Ion660 ^ubezen do naroda sreeamo aöovsitih mučenlklh: mahabejski bratje se umirajoč sklicujejo na «posta- ve očetov» (2. Mah. 7). Sv. Pavel je ho- tel biti raje zavržen, da bi bil le njegov narod rešen. (9. pismo Rimljanom 2).» Zakljuiki. Tako čitamo črno na belem v Ljud- skem katckizmu, ki leži pred nami. Za- pomnimo si te velike resnice krsčanske- ga nauka: 1.) Bog je hotel, da živi in se razvija slovenski narod. 2.) Slovcnski jezik je nedotakljiv, ker je iz&el iz Boga in služi v njegovo cast in slavo. 3.) Vsak krščanski Slovencc ima od Boga naloženo dolžnost, da ljubi slo- venski jezik, da ga ljubi bolj nego tuj narod in tuj jezik. i.) Kdor ravna tako, sledi zgledu Kri- stusa, prorokov, apostolov, mučenikov, in svetnikov Katoliške cerkve. 5.) Boj proti slovenski narodnosti in proti slovenskemu jeziku je boj proti krganstvu, proti Katoliški cerkvi, proti božji volji. Če je Bog z nami, se ne smemo bati nikogar, 5e je Bog z nami, kdo more kaj zopcr nas ? Kaj segodi po svetu ? ßliza se clan, ko bo moral Veliki fasistovski svet razpravljati 0 krizi, ki jo izbrulinila v fašistovsk-i stran- ki. Dno VI. oktobra bo mapovcdal Mussolini pml najvi.šjim zbororn stran.kc svoje nmenje o faSizmu in pokazal na pot ozdravljoija. Kakšna bo operacija, šo ne vemo, a faši- stovski voditelji pišojo ob.širno o bo- lezmi in o potrebnUi medicinah. Ta- ko pravi zinani lju.bljo.nec Mussoli- nijov, poslaiioc Bottcti, da je fašizem lutljMi na osmib lo?ka)hl svojega 1o- losa. Prva to-f-kia: odkar je postal Mussolini ministrski predsednik manj- ka fn?iz:niu mož, ki bi se st&lno, izklju6no In z avktoriteto bavil z zudovaiiii stranke. Druga točka: sla- bo jo, da. jo bil izvi'Siliai odbor i 111 o- novan od zgoraj in ne izvoljen od pristašev. Tretja točka: imcno- vani voditelji izrabljiajo svojo oblast, ki jim }u u dar ilia v glavo. Čctr- (a tofka: v stranki vlada jirevcč vojaškega duha, ki jc bil dobcr v fcasu bitke, a jc sedaj za ni^, ker nastopajo pokrajinski voditelji po vočini kakor vojaski koma-ndiariti in ne kot politiki. Peta toCka: v dežoli se nabajajo še organizacije, ki so so porodilo iz duha liasilja, sodaj pa jo jjotroben šludij, potrobna razsodnosl iji <^ut odgovornosti. Taki ])otrcbi irnonovane ¦organ izaci jo niso koy. Šesta točka: v fošizmu boCejo vsi ukazovati: stranka, Narodna bram- ba, zadruge itd. Sodma to^ka: v de- želi boCejo imeti fašisti koniando nad državnimi oblastvi, kar ni prav. Osma točka: -strank;) ninuj. doloco'ne- ga pro-grama. Jedro krize. Na te rane je ])okazal ]>oslancc Rottai in ž njini se strinjajo v glavnem vsi ožji prijatclji Musso- lini ja. Bolezen, na katcri tr]>i sai5i- zom, se da izraziti v toh besodab: fašisti, ki so se borili skozi letia proti vladi in tolkli brezobzirno po pro- loktih in vseh drzavnih oblastnikib, so ne more jo sodaj vživel.i v to, da bi ubogali in se mirno pokorih državnim uradnikom kakor vse ostalo probivalstvo. Oni zimagovnlci. iiaj b" ubogali navadmega prefektaV Oni, ki so postali nekaki podkralji na dožoli, naj bodo naenkral le pro- in-osti voditelji stranke, kakor so tudi drugi nefafii stov ski jiolitiki? Prej vsonogocen gospod. katorcmu se je vso klanjalo, sodaj navadon smrfcnik? Ob, ne! To bi bilo i)rdh!ud( in pregrenko. »Glejte« — pravi «11 Popolo Nuovo« don Sturza — kako -rloboko sneinajo klohuk prod terni mladi^i najbolj uglodno in prej naj bolj gJaane osebe kraja, ko jib sročujejo na costi! Glejte klcrikalco, kako hvalijo nopreinišljeno U]>or<'ibo sašistovsko pal ice, glojte bivšo ko- muniste, kako poljubujojo troboj- nico! In čc bi so gospod je proti vili. pričati jim svoje podložništvo, bi treščila nanje z višine batina, ki bi jiin snela z glave klobuk tor raz- svetlila njihovc ideje.« Glavini nainen Mussolinija jc ta, da ukloni v-se 1'ašiste in njibovo vo- diteljo jired /•ukonom, da jim naloži disci]ilino in pokorscino, da jib pri- sili k spoštovanju državnih oblastev. Za1o je potrebna preosnova stranke. Dne 12. oktobra se prične v Iliinu oj»eracija, ki bo gotovo dolga in težavna. Kajti Mussolini ne bo ii:- kljn-Ceval kar po vrsti vpliwiih po- dezelskib voditeljev iz stranke, am- pak se bo zadovoljil s kompromisorn. Ostal bo za sedaj sredi poti. Zato pravi »L'Impero«, da bo kri/Ai »še trajala in se širila.« Radič na Angleškem. Voditelj brvatsko republikanske kmecke stranke je meseca avgusta zapustil Zagreb i:n šel na potovanje v inozemstvo. Javil se je v Londonu, kjer se ge sedaj nabaja in kjer dela propagando za svoje ideje. Kako jo to, da jc šel Radio na Angle.ško? Kdo Ria je spravil v glavmo mesto Velike Britanijo? Stvar je precej enostavna: Amgleži so narod, ki ima uprte oČi v ves svot in se zanima za j)oliti-čno in socialno /Jvljenje najbolj oddaljenilj dežel. Angleži aasledujejo politiko celega svota in \bocejo biti o vsem natančno poučcni. V torn ti^i njili velika sposobnost v politiki. Ja.-nt. je, da se zanimajo tudi za Jugo- slavijo, ker je to ena niajvažnejših držav na Baikanu in se ji obeta ve- lika bodočnost. Zaniniajo se za Jugo- sl-avijo tndi zato, ker je Jugoslavia zaveznica Francije in bi jo Angleži radi potegnili k sebi, pro^i od Fran- eozov. Kako naj to napravijo? Gle cLati monajo, da moCne in vplivin jugoslovanske stranke sinipatizirajo z Anglijo, kajti če pridejo te stra.nke na vlado, bodo brž zahtevale novo jiolitiko. Tako so se začeli Angleži zaniinati za Radi^a, kajti RadiČ jo moCan in hoče spraviti Jugo- slavijo v zvezo z Veliko Britanijo. Po JugosLaviji potuj(;jo že od njenc usia;novitve razlicni anigleški časni- karji, pisaielji in politiki, študirajo tuknj razuiere, iščejo stike z vo- dilnirni osebami, poročajo nia lo v angleške liste im dajejo tudi vladi in- form-aeije o položaja v Jugoslaviji. V Londonu se je ustanovil celo pos«;- ben odbor, tako zvani Balkanski odbor, ki ima izključen namen jji-oučevati ru.anfv v baikanskiJi ür- žavaJi. Predse ''no'etnein (xilasa- nju vzdignil na potovanje, kar bi sanio na sebi ne bjJo še nič liudega. Toda Radisi je hotel vporabiti svoje potovanje za svoje posefone namenc. Njenm ni bilo le zato, da razlaga An- gložem razinere v Jugoslaviji, arn- pak je hotel prepričati Angleže, naj vplivajo in pritiskajo na jugoslovan- sko vlado, dia sprerneni ustavo in ustvari federalizein. Hotel je torej, da bi se Belgrad pod pritiskoin an- gleškega javnega innenja vdal nje. vovirn zaitiltevam. Radič je klical na poraoč inozemstvo. Taka poütika jo nepravilna in nevarna, zato se Radi- čevi prijiatelji z njo rüso strinjali. Dr. KoroHT jo iz javil v čaeopisih, da se ne sklada s politiko Radiča j.n mu je žtel posebno v zlo, da ni njega o narneravanem potovanju prej ob- vcstil. Dr. Korošec »toji na pra- vilnern staliseu, da morajo vse stran- ko svoje boje izvojevati v lastni dr- ž.avi in ne v inozemstvu. Kiar iniamo, opravimo domä in ne klifiino na j>o- nio<- tujeev. S takim postopanjem Skodujerno le trsshii strjinki in d»-- žavi. Riadic .-¦' j><», ni jiic n/iiai na svojo zaveznike in je Sei na lastno pe»t v tujino. S tem je izigral skrajno kar- to. Ako se rnu njegcnra akeija posrefi, je prav, ako ne, se vme do- rn ov z dolgim nosom in njegova strankia zgubi silno na ugledu. MoC Radičeva bi se v tem primeru začela resno krhati. Radičev neuspch. Kaj je Radič do^egel? Imel jo različna predavanja seznanil se je g celo vrsto politikov in čaF.nikarjev, 0 njem so pisaH in govorili, poslal je v domovino 13 pisem, a to je vse. Niti v glavo ni padlo angle^kiin politi- kom in londoriski vladi, da bi se vmešala v notranje razrnere Jugo- slavijo in se zavzela za Radiča V do- kaz naj služijo nastopna dejstva: znani angleški pisatelj dr. Seton Watson, ki je napisal več knjig o hrvaškem vprašanju in branil pred vojno, rned vojno in po vojni z vso odloenostjo koristi Jugoslovainov, jo priobčil o Radičevem potovanju te dni sledečo sodbo: «Radič je popolino- ma krivo ocenil politiČni položaj, ko je pri^akoval, dagabo;; vlada im angleško javmo innen . .iralo.» S tem je povedano vse. 6e ijujše f>a je pisanje ugledinega londonskega H- sta «Timesa», ki je tekoin celo vojnp in tudi po vojni stal trclno na strani Jugoslovanov. O Radifiu je napinal «Times» 14. septernbra nastoytno rnmenje: «Gospod Radič ni bil nikdar tvorna sila v jugoslovanski politiki. (A comstruciive force in Jugo-Slav jK)litics). Njevovi prodloi-i. o federali- zaeiji so preveč megleni iri prelirani. Sedaj ko je odisei, morejo najti Hrva- ti bolj državniškega vok\ pa'ed- sodniki vseli združoniii tiržav v Londonu. Posvetujojo se o svetovnem P'Olozaju. in o bodočem razvoju an- gleškega imperija. Radi gospodar- skoga poloma Evrope jo pri.šla 'n\\- gleAka industrija v volike škripce. Brozpostilnost se nočo zmanjšati. Londonski drževniki skušajo najti pot ozdravljonja in se trudijo, da bi svoje izdclko prodajali v razliCne dele svoje svetovne države mo«to v Nein-tijo in Rnsijo. Ako so Baldwinu lo ]>osreči, postano. Aniglcška od Kv- ropc neodvisna in ji labko obrno brbet. Angleži bi prepustili v tern sučaju Evropo svoji usodi. To je ve- liki cilj zborovanja v Londonu. Težko jo sicer ta nacj't izv(>sti, ker iniia vsaka izmed združe;nih držav ž( svojo laslno industrijo in ne inara anigloške konkureoice. Toda Angleži bodo to kljub temu. poskusili in inor- da so jim nainen vsaj dolom'a posroči. Vsekakor obrac'ajo pa Angleži svojo pozornost šo vedno tudi Evropi in z« zaniinajo za najmanjše dežolico in države na naši colini. Tako so brigiajo tudi za .Tviecslavi jo iil Radi- öa. Oči angleških politikov gredo to- roj od Kanade v Soverni Amoiiki do Južino Afriko in preko ocoanov v Avslralijo in Indijo, od Novo Zolan- dije do Japonsko, njilhovc misü objomajo stoniiljonske inarodo in ljiwlsiva najrazli&nojšili jozikov, vor .in kultur, a kljub vsemu toniu imajo šo ^asa dovolj, da }>roučujcjo skrbno in nataneno Jugoslavijo in v Tijoj Ilrvalsko rcpublika.uyko kw^° stranko. V tein so vidi v.'>a voücina in nl0' goönost anglo.ške politike, v ^c]]} brezprimernct, sposobnost državn'- kov, ki stojo na čeh« majvecjc Ul najsilnojšo svotovmo di'/avo zfcr°"°" vino. DNEVNE VEISTI Stariii protestirajo. Vccraj.'-'iiija «Edinost» piio: Naši vrü Trebenci in Trebonke so storili moski in odločon korak proti nanioravanom poitalijancaiju tanu kajšnjo Ijtidsko solo. Tukajšnji pre- fokturi so poslali^, sledoči protest: «Podpisani starisi učonccv, ki obis- kujojo Ijiiidsko solo, i)rotestirajo ]iro- ti toinu, d'a sc jo v prvi razred tu- kajšnjo sole nvedla italijanšSina kct edini učni jczik. Protest podpisanih stariwev izraža sveto pravico, ki jo imajo podpisani do vzgaj'anja svojih otrok. Podpisani zalhltovajo, da osta- ni pouk, kakršen je bil prod loti, kakržen je bil do sedaj, t. j. sloven- ski jozik mora imeti prvonstvo. Ni- nianio nič proti temu, da so pou-Cujo tudi italijanšeina, toda lo kot učni predmct. Dolžnost napram našim otrokom in njihovi vzgoji, ki na'u jo mnogo l>ri sreu, nani veleva-, da bra- nimo ivašo sveto jjravice. V Trobcali, due 8. oktol)ra. 1923. (Slodi nad 80 podpisov, torej gotovo vseh starisev učcincev prvoga razred a). Vsa cast gre nas'un zavedn'nn Tre- bcncoiu za ta njihov ocHočdi nastop. Sliširno, da pripravljajo slične pro- toste tudi razine druige vasi in obCino. Julijsko Krajino. In maši žuj)ani? Cvetkc iz «Nove dobe». Ker jo zelo mälo ljudi, ki so tako sreöni, da Citajo «Novo dobo», flina- tramo za svojo dolžnost, javiti, da je tudi «Nova doba» dala na svitlo <:U\- nok o poitalijančenju slovonskih sol. Iz iiiozatega članka prinašamo lo majbolj silno ali takorekoo centralno idejo: «S šolsko resormo ni prizadot sa- nio sloven-ski živolj v italiji, ami'-ak nebroj otrok je ostalo tudi po vsej Italiji broz Sole in pouka.» «Kakor jo cela Italija pokazala sa- niozatajovanje, tako bi ga morali tu- di mi, ako hočomo biti poslusani, ce no zdaj vsuj v poznejfiem času.» (To- rej Slovonci, sprejmito. mirno odpra- vo vseh sioven.skih sol!). «Italijanska sola pa am bode nik- ü*ar taka, da bi izbacnila iz solo slo- vonski jezik.» (Lažnivci! V Istri so coli okraji broz pouka v inato- rinščini!) «Protosti (Slovencov) prepriCujojo vlado, kako pametno je slorila, da jo uvodla laščino kot iičnJ jezik.» «SlovaJiiski genij ne bi uašol nikjor tako rodovitnili tal kakor na 'ta' lijanski zomlji.» «UCcnjo ital|anskega joz-ika bo ^u turno preobrazilo iiiaše lj-iidstvo." (Tei^a mnonja srno tudi mi,. i°"& nasprotini srno sol ski reform i, k' ('°" voljujo študij le bogatiinom in i»('^a" n-om, a ;ne rovežom.) «S kako otroško zaupljivo^M'* s° so vojaki Italjo udoma-čili mod 1JU.(1' stvom, lo doka/.ujo že voliko štev'10 sročnih zakonov i;n tudi, ecravno Il! hvalovredno, dokloj- so po-grešk'1 I"e popravijo. voliko stovilo otrok 'J11' bozni.» (Tako i-orej, inv.i is.(»iiski (Mi'O'f - sad otroško zaupljivosti! O])O7.arJalT)0 ^. d-ušri(! pnstirjo, da i/ido v kra kem nov katokizom .izpod jieresa $0' spodov Bandlja in Potornola). Razmera, v katerlh 2ivim0> Ziidnjič smo poi-oeali, da je «(liorna^ di Udino» divje napudol «Stružo», kor J priobt'ilii štiri resolurije poliiif-negst ^1*11. štvji «lOdinosti». Da I)odo naši ^ra^ ziuili in vedoli, v kakšuili j-azincrah s piše na« list in v kukšniii j-n/.merah w lujojo na.šc organizacijc in njcni vodl telji, priohcujenio izvlecek n;i])adov : «Sklepi dovetorih ali deseteriJi P0^ . . nili liujskučev pri «Kdinosti» v ^lOrl in ncsramna ])isava «(ioriškc Stra* (b'truza ni najiisala niti Jicsode koiOe turja ei]», ur.) za.slu/.ijo, da prideJ0 znanjc Itulijanom, ki ho bili doslej ^r. brižni za pogubno in rcvolucionarno^ zadnjih ostankov obcšulcev in vohuJ1 co.sar.skc Avsirijo. (iotovu, da so n°... poknijinc v Italiji in ne v Jugos'aV.J. Ivnkšno čudo toj-ej, da se mora g°vOl,0 v novih krajih itulijunsko in da sC vr.š) v solah ])ouk v i tali jail SCini ? Kljub vsomu temu se bo polna uVoT^ j lia in kultura slovenHkega Jczika . itnlijfiiiskili oblnstov nolo znjam«1 ^ umiiak oolo jxidprla, kaiti o)»lilS ohranjajo slovenskomn jezik' i lu . kakor v ]>rct(!k')ost.i prvo mesto °* utnimi predmeti v v«eli šoluli novil» J krajin.» I 'J'o ni n^s ! Kajli šolska oltla.st^a j, lo odpravila .slovcnski poduk v v 9 predmetih, urnpak so dolorila n. Pr# ^ J onornzrednieah, da .se )>o italijan^1 ' zik še posebej ])odnčeval sedem l)1 .j toden, .slovenski mulerni jezik pa- 'c s me. Ali stoji slovenörina na prvcin slu ? Italijanščina je torej ])T'VJC j kljnčni ur-ni jtizik in drugič pa Jc j»r\i predmet. ! StatistJka alkoholizma in njega posledice v Sloveniji. Ii referata uiüt. prof., sedanjega kiškega škofa drja Sr«brniča na katoliSkern shod« vLjubljuni. Vsi l)rez izjome strauk so ujemamo v ugotovitvi, da jo slovomsko Jjud- stvo kot celota zolo okužono po al- koholizmu, da je alkoholizom zanj vir premnogih grdih moralnih ma- dežev, ki niu prod svetom joinljejo dobro imo. Alkoholizem ,narod upro- pašča duševno, gospodarsko in n,a- rodnostno in rau jemlje odpornost proti sovražnikom življenja, verc, ria- rodne in socialue svobodo. Alkoholi- zem je za slovensko ljudstvo bolozen, grozn-a, »tra^na, ki ga po-6asi, a go- tovo vodi v nelzbe^no pojrubo, tor jo za razvoj čodnostnega življonja v njcgovi srodi .največja ovira. Podajam nckoliko statistike: Slovenija, kolikor tvori posebnoj upraviio ozemljo v Jugoslaviji s srodišoom v Ljubljana, šteje l,050./i-(H duš. Na tern teritoriju se jo izdalo za alkoholne pijače, ki so prišle pri nas 1. 1922. jM>d finančno kontrolo, pri- )>lizno 3 milijarde kron; drugi štcjo- jo celo 4 milijardo. («Jutro» 1923, 21. avg.). Velikanska svota, ki pa j<; j»o sodbi izvedoncev komaj trotjina vrednosti rosnično zaužitih alkobol- nih pijač. Alkolhiolne pija-Ce namrcč, ki jjribajajo iz Hrvatsko, iz Banata. in Bosme, Dalmacijo i.n od drugod, se pri nas ne obdavoijo več, kor jih jo financna oblast žo na proizvajalnem mostu obdavčila. Prav tako ne pri- dojo za flnanfcne orgaine v postev aVkoholne pijače, ki se producirajo po kmečkih domovih za domačo uporabo. Množina tob pijač, zlasti žganja, pa je ogromna. Ogromno so torej svoto, ki se mod Slovenci za- pijejo, zavržejo tor zapnavijo za iiigo- dje, ki no služi ne zdravju me verske- ii'vi življenju no. izobrazbi no nacio- nalni svobodi. Koncom aprila 1923 jo štola Slove- nija 5839 gostik'ii, vinotočev in žga. njaren. Povprečno jo pri »la ena go- stilna, ozironia zgajnj'arna zo na 180 oseb, -Co upoštevamo pri torn tudi mladino, otroke in dojončkc. Pa jo prišla na dežoli tudi ena gostilna ozir. žganjarna w na 178 oseb, v no- katnriJi okrajih colo na 99 oseb (gla- varstvo Kočovlje), 140 oseb (Ra- dovljica), 157 'osob (Kranj) itd. Že ti podatki mam vzbujajo slutnjo, kam jadra slovensko ljudstvo. Pa idimo dalje! Glavna lizičiia bo- lezen med Slovenci je tuborkuloza. Lani, 1922, je v Sloveniji na nji umrlo 2723 ljudi. V»ak 7. ozir 8. •clovek, ako ab»traliiramo od mrtvo- rojoncev, jo to loto umrl ma tuborku- lozi. Zdraviniki vidijo glavni vzrok te bolezni med Slovonci v alkob^olizmu. Prav tain gledajo isti krogi glavno T>olcg ' ognjiščo snamm kugi, ki se i <ßfll ; jotiko vodno )>olj siii tudi v nil*^. Ijudstvu. Lansko lcto, ko so s .j^ ( stiCno prvikrat tudi to stran bc.J jOi j jo umrlo v Sloveniji za vcnorJ01^ ; zastrupljenjem 10 oseb. Vo-j kot ,0.«ln nie- llfl Pravila kmaln prcgledala. In «(ioriška Straza» naj .si zapomni, M<1 Ji nc bo vetlno zadostovalo, da drži Sv°jo liskamo skrito, kakor ponareje- ^ftl(1i denarja svoje zloeinskc strojc. ^i*cj nli slej bo vendar potrebno, da Il°'iajo njenc laži in njono bujkaško de- lo< bodisi na podlagi zakona bodisi vsled svet.ega, cetudi nasilnega pritiska. jav- n°Sa mncnjn. 'Mrurgična operacija bo silno labka.» Nato trdi (liornale di Udinc, da jc ^d poštenim in inteligentnim slovon- sKirn ljudstvom in njegovimi voditelji Vt'lik «])fojiad». V dokaz navaja list slvli;]> neznane slovenske občinc, ki ob- S()j'* Sčekovo pismo na prefokta Pisenti- ^a' in vdanostjo izjavo neznanega /11- P«na. ^lanek koncuje : «Šček in Besodnjak ter enaki gospodje naJ govore vsaj le v lastnem irnenu in 110 vef- v imcnu slovcnskcga prebival- •stva, Slovensko prebivalslvo, katcro niina s'otrebe njnnih nbrnmb, ju razkrinkava ln ob.soja. sleberni dan.» I'ako zgleda napad vidcmskega lisia. . njega vidirno jasho, v kakänem oznuV •"J živimo. Imonujejo nas i>nn(arjc, av- ^'ijsko volume in obešalce, sovraznike ^Hjanskega. naroda in države, garjeve ^Sft. lažnivc-c, nepostonjake itd. f Nravci .nam bodo priznali, da ni lc- |U) in prijolno delati v lakili razmerab. Odlikovano slovensko zadružnifttvo. "'red oniin letom jc bil razpisal «Od- |>ü1' za obnovo (ioriške» nagrade za ona lrulUstrij.ska in poijodclska podjetja. ki s° w najbolj izkazala pri obnovi našoga vkled vojnc zrusenega gospodarstva. t>s>locona je bila kot ])rvo darilo volika 7i1aovojnib razmerab med pr- ^'^i obnovi la svoj obrat in pripravila SV(ijim dolavcem stanovanjn. S trot jim darilom, to je s srebrno ko- aino jo bila odlikovana. Narodnn tiskar- ^a v Gorici. Darilo jc dobila tudi zn- dri>žnamloknrna v Zaiolmirm. Med kmc- *°valci jc bila odlikovana ccla vrsta slo- v°nskili kinctov, ki jib radi piplosti pro- ^toru ne morcmo tu naštcti. Solska doba se pri nas ne zniža. V nayib krajili jc v vcljavi zakon, da lr|t>ra hoditi otrok v šolo 8 let, to se pra- v> do dovržcnega H. leta. V starem kra- *jestvii je dnigaf-c. Po šolskcm zakonu lz leta 1877. je trajala golska doba la do '*• lota; otroci, ki so se slabo nrili, so pa ^orali lioditi v Solo do 10. leta. I»o znko- 1111 iz leta 1!)04. je zvišala Italija šolsko ^J)voznost na 12. lelo, tako. da so itali- Ja»ski otroci bodili v Solo dve leti manj ^° nasi. To jc ostalo v vcljavi do nasin ^ni in sc ni se spremcnilo. Ker liorc ^^nariii sasistovska vlada. nove kraje z Oy jc bilo pricakovati, da nas izenafi tll(1> filcde sole in se l)odo naši otroci iz- ol^aževali 2 leti manj kakor doslej. To- "u. kakor filaino, se to ne bo zgodilo: ^nislrstvo pravi, da je to. vest «brez l)°U]«ge» in ima očiten namen «vzbnjati v prebivHlstvu nezadovoljnost in ]ioni/c- vati ddo vla.de». Cilj vlade jc vedno «večje širjcnjc knllni'c» in no zmanj&e- vanje ljudske izol)razbe. I/, tcli bosed smemo torcj sklepati, da bo vlada vsaj v tej točki narcdila z na- šimi kraji izjemo. Odpravila je sicer našo obrinsko, dežclno in solsko avtono- ruijo, toda 8 letni pouk mladine osianc. fcelimo, da l>i to bilo trajno in ne le za lotos. Uradni preklic. solsko skrbniytvo za Ju'Jijsko Krajino v Trstn javlja : «Vest, da bo 250 slovcn- skili Ijudskošolskib usiiteljev odpušcunib iz službe, je brez podlagc». Iiosnica je, da so jih boteli, a so sc potcin ustrasili grdc slikc, da bi stalo 2.r>0 slovenskib ucitcljev s klobukorri v rcki na ccsti. V korist !ovcev 1 Gospod Walter Wirulspach, tigo- voc s kož>ami li&ic, knn podlasic, zaj- cov, mask i. t. d. je olvoril svojc skla- dišče in i)isarno v ulici Carducci ft. 10 (hiša Ciiuliaini) v Gorici. Vsakdo zamore žo od. dalce ra/Jočili desko z voliko lisico. Windspach plačuje naj- višje cone za. /ivalske kože. Sedaj k\i- puje kožo zajcev, proti kojicu inesoca s>k1ol)ra ]'.'i vso drui^c živalsko kožc. Mestne novice Umrl jc naglc smrti tukajšnji trgovec D. Mi- ccn, star 57 let. Zopet nesreča z granatami. \7 soboto pojioldnc sc jc dogodila v Panovcu tcžka nesr^ča. Dva dolavca, 29 letni Boscarcl.lo in 38 letni Di Fant, oba iz stare kraljevine, zaiioslena j»ri tu- kajšnjem razstreljevalncm oddelku, sta prena.šala pobrane, .se ne razstreljcne l)rojcktile. Ncsreca je botcla, da jima je padol eden na tla in vsled toga eks])lo- diral. Oba dolavca. sta bila tc/ko ranje- n.'i. Hoscarcllo jc knialu ranam podle- gcl, Di Fant jp v bolnišnici in jc upanje da bo okreval. Zasafen tat. Prod par dnevi jc naznanil g. Torclli, slantijoi: v nlici XX. Scttcmbrc, policiji, da .so inn neznani tatovi odncsli iz nje- govega stanovanja perila v vrednosti okrog 2000 lir. Del nkradenega J>laga so uzmoviri skrili v Coroninijcvem ])arku. ki jc lain v l)ližini. To jc izslcdila poli- cija in obrnilo seveda vso pažnjo na skriti zaklad. Posretilo se ji jo, da jc na ta nnčin prosenetila enega izmed i-n':••»¦ nc dru/bc, ko je prišel iskat skrito bla- go. Dali so tr:\ l>oil lvljiii-, Rcdni i^z-oiu ±P tovanse. Popravck. Slovesnost škofovskega posvečcnja se l-rjčne v goriški stolnici prib. nedeljo ob 9 zj. in ne ob 10., kakor je bilo zadnjic ])omotoni,'i objavljcno. Poziv mestnega komisarja v Gorici. Kljub vscmu trudu se vendar ni po- srciilo popolnoma odstraniti vscga voj- ncga matcrijala, ki ni razpočil. Še inno- go inaterijala. je skritega v raznib ja- mab ali ]>a je prišel na vrb vsled izko- pavanja in obdelovanja ]»olja, vsled pa- dan j a vode i. t, d. Da bi se odstranila trajna /ivljcuska nevarnost, ki vedno grozi posebno kmeckemu })rebivalstvn, je goriško /vi- jianstvo jtonovnokrat oj)ozarjalo, dajalo )>otrebna navodila in odrcdbe, da bi se nevarnost odsiranila ali pa vsaj ome- j i In.. Danes pozivlja mestni komisar občin- stvo, da nvažnjc vse dodanašnjc prcdpi- se kakor tudi slcdefa navodila : 1.) naznaniti sc inora ves razpočeni vojni matcrijal, ki se nabaja v biši ali I»a na polju, ves matcrijal, ki je prišel na vrb vsled oranja in obdelovanja po- lja, vsled nastalib podrlin ali i>a vsled posuženja vodc. 2.) Naznaniti je trcba oblastvu vso l)ogrezc, vidore, žakopc, ako sc sumi, da so nabaja v njib ncrazpočen vojni maic- rijal, kakor tudi žc razpočcni materija], retudi sc zdi, da je neäkodljiv; 3.) Vojni matcrijal se ne sme doiikati, načcnjati in prcnašati. Prijava vojnega matcrijala naj se iz- vrši ])ri mestnih in poljskih stražab, ki imajo nalog, da to naznaiii1" >¦•¦;.iMJn«- mu oblastvu. Osebe, ki i»i botcle skriti \ojui iriulc- rijal, sc izrof'ijo sodis«"u. Kaj ie novega na deieli VRTOJBA. Zadnjo soboto popoldne je šla na i>o- )jc 8(> letna ženica Ana Mavrie. Za njo ]iridrvi voja.ški tovorni avtomobil in jo ])odcre na tla. Ko šoscr nato ustavi in izvleccjo izjiod voza nesref-no starko, jc bila v popolni nezavesti. Stirindvajsct iir za lem je revica izdihniJa. Dila je zelo pobožiui in delavna do zadnjega dnc. Zelo ]»ri])OJ'Oc-ljivo bi bilo, da razni avtomobilisti nc divjajo tako naglo sko- zi obljiidei)'1 \^i BILJE. . HožcHvenska )>roresija v nedeljo dnc 7 t. m. je ])ri nas nad vsa j»ri(akovanja lepo izpadla. X slovesnost samo nas jc vpeljal gotovo najboljši goriski pevski zbor, biljenski. Ccrkxcni govor o pome- nu Marijinib dnižb jc v vznesenib bese- dub govoril g. dornbcrški /npnik (lodnit ter s svojo jasno prepricevalnostjo glo- boko scgel v srea vseb poslufialcev, ki so napolnili cerkev do zadnjega kotička. Procesija, ki so je takoj nato v riajlep- šem rcdu razvila, je nndila jasen dokaz o srčriem umcvanju lepote in discipline naSega Ijudstva. Najvcč zaslug za tako sijajno usj)elo slovesnost ima biljenska Marijina druzba, kateri se je v ])ix»cesiji v scstrski ljubezni i)ridnižila mirenska / zastavo. Obfudovali srno tudi stevilni narasf-aj, zbi-an v Marijinili vrtcib iz Bilj in Vrtojbe, ki obljublja prerod nrav- nega življcnja v gorižki okouci. Zlasti jc povzdignila vtis i)rocesije mnogošte- vilna vdelcžba mož in mladenicev iz TJilj in okolicc. Bil je nastop zavednega krsčanskega ljndstva, kakor ga Bilje še niso ^•ide]e. Zopet nopobiten dokaz: iz krsf-anske orgunizacjje izviraia krščari- ska zavest in življenje. VEL. ŽABLJE. Letošnje polctje je tndi nasa mladina zopet oživcla. Irnela je pri tern svojern razmalm velikc težave, zlasti pri svojib domarinib. To nas zelo boli, da nas pri našom dclu sami bmlje ovirajo. Iloteli srno stojiiti v javnost v naži domac-i va- si z veliko ])rireditvijo, a ^,al se pri nas 7J\. kullunio prireditcv nc dobi ]irostor. Sram mis je prod svetom, da moremo nnši vasi kaj takega ocitati. Sram nas je povedati, da se bobi v slovcnski obfini odgovor, ko srno prosili za prosior : «Za tc strele nimam prostora, raje trikrat 7a pics». Res prav lep odgovor. Ne vorno, kje bi se dobila kaka si oven.ska obrina, kjcr bi se nc rnogcl dobiti za ukazcljno mladino varni kotiček in ]irostor za javno prireditev ? Sram nas jc tudi povedati, da siiio morali iti iskat. strelio v bližnji S\. Križ, kjer so nas z odprtimi j-oka- mi sprejcli. Zato izrekamo tern potorn svetokrizkim fan torn in deklctom prisre- no zabvalo. Izrekamo pa prisreno za- bvalo tudi g. Vinkotu Batu, da nas je sprojcl j)od svojo strcbo. MATENJAVAS. Dne 5. t. m. ob 15. uri sem se vračal do- ir.ov po ccsti, vodeči iz gozda in obcin- skega pasnika. Za roborn sto mctrov vi- sokega griča se vsuje krog rncne ploba krogclj. Ko pridem na rob, zapazim sj>o- daj gruro vojakov, ki so sreljali z ostri- mi strcli v razposlavljcne tartfe v smc- ri j>roli ccsli in pa.ynikn. Ko j>risj)cm do njib, me sprejmojo z zuganjem in uav- zlic temu, da sta pred menoj vozila dva voznika skozj ogro/.cno mesto in na rwj je opetovano sporoeilo, da so na ]>, ku Ijndje, ki spravJjajo sicljo, sc strclja- njc ni ustavilo. (Jbračamo sc na vojaške oblastva z nujno prošnjo, iiaj pouec svoje pod re j en c. da razglase ras streljunja in zastra/ijo okolico, kajti lc slučaju se morcmo zabvaliti, da uavedeni dan pri nas ni bilo ncsicce. Ali mcrodajni fak- torji res prav nit ne eeriijo slovenskega življa '/ S tokirn ru\ nanjern se par ne pridobivajo sirri)>uti}e Ijudstva. ŠTEVERJAN. J'rosli loden srno za^elj pri nas a tr- gatvijo. Kj<>r ui toi'a jjreve«'1 jtobila, je Se dovolj dojjra Ictina in bo izborna kaplji- ca. Za cene fce ne vemo, uparno pa, da no bodo j^rcnizke. Brcz sainojjvale nani- roc- mirno trdimo ,da se naše vino Jahko kosa s pridclkom iz drugib vasi. Priča- kujemo zato, da bodo naši dornari kd- stilnitarji brcz posredovanja vm trgovcev — pridno posegali po na i: vinu. Največ skrbi nam povzročajo tro- pine. Kaj naj počnemo z njimi ? AJi naj jib vržemo na gnoj ? Ali naj jih kuha- nu). ko so pa. pristojbine lako gn;znr> visoke ? Vlada nam je zadala z zako- ivrr' r» /ganjekuhi res te^ak udnrcc. PROSVETNA ZVEZA. Sv. Križ. Zadnji dvc jjcdclji 1. j. :i(). m. m. in 7. t. rn. scm imel priliko priso- stvovMii v Sv. Krizu izvajanju veli- kr ljudske drame <'Kiivoj)risc/,nik'>, ka- tero je izvajala mludina iz Vel. 2abelj. Drama je zelo tezka in zaliteva xe do- brib jgralskib moti. Kljub Icrnu pa, da so nastopili, kolikor mi jc znano, ))o vp- r-i 11 i igral( i, ki niso bilj šc na odru, jc drama žeJa ncpri^akovan uspeb. Vse t(j(ke so bile vef; ali manj precizno iz- vajanc. Jgralci so se res prav globoko v/ivcli v svoje vloge. Posebno glavni vlogi Krivoj)riscžnika in Vcronikc sta bili prav dobro izvedeni, le tu pa tarn se jc opazila kaka pomanjkljivost. Tudi druge vcrjc ali manjše vlogc so bil«* prav lepo izpeljane. Videl sem zm<> • pri vas, zatorej Je kor;ijžno nanrci. 1 c; ! Bog vas živi ! lz Kmetsho delai ske zveze. V uradncin listu z dnc 5. ok I. \U:'. 2M jc iz.šcl zakon od 24. t*c;>t. 19;^.. 2(>30, ki na novo urejuje užitninske dav- ke. I*o lem zakonu je odpruvljen tudi 20 lirski vinski državni davek. Na me- sto 20 IJrskcga vinskega davka so ob- rine po novcrn zakonu pooblašcene, vpc- ljati občinsko užitnino. Obtinska užit- nina v našib podeželskib obcinah bo smela znaftati najver- 15 Jir od bl. vina. Natancno borrto porotali o tern zakonn kakor tudi o občinskib davkib in o ob- cinskib financah v pribodnjib stevilkab «(jori.ške Straže». Opozarjamo rja te flanke predvsem zu- jiane in občinske tajnike. Tajnišivf) K. D. Z. v (iorici. ZMHVMLM, Hranilnica in posojilnica v St. Petru na Krasu se zahvaljuje slavni zavarovalni druzbi „JC* Union" in gosp. gen. zastop- niku Avgustu Ravniku v Gorid COVSO VittoMo Ema- nuele 28-M. za točno izplačilo škode, povzročene na naiem poslopju vsled strele brez ognja. /S7. Peter na Krasu 14. septembra 1923. Stran 4. GGRIŠKA STRAŽA GOSPODMRSTVO Opomin izseljencem! Iz Brd smo projeli dopis, ki opozar- ja na nevarnost, ki preti. vslcd silno nu- raščajočega izsejcvanja toj tako blago- slovljeni vinorejski pokrajini v gospo- darskcm oziru. Ker je vprašanjc izscljc- vanja velevažno in pereče tudi za dru- ge dele naše dežele, zato nriobčujemo dopis v celoli. Glasi se: Z žalostjo opazujemo, kako so se za- čeli nasi Brici izseljevati. Rokodelci in delavci nimajo ne dcla in ne jcla, zalo zapnšf-ajo kar trnmoma svojo rodno grudo in grcdo v široki svot s trebuliom za kruhom. ¦ Brezdvomno je iskanje za- služka po tujini zelo neprijetno in pri- ča o slabem nezdravem go.spodarskem položaju domacc zomlje. Naravnost uso- depolno bi pa postalo za naša Brda, ako se začncjo izseljevati tudi koioni. Naša posestva bi ne imela vef: potrebnih de- lavskih mori in bi propadla. Vinoreja bi ne imela vcč svojih. umnib in izkušenih gojiteljcv in bi začela počasi zamirati. V doglednem rasu bi usahnil ta sicer skromni, toda glavni vir dohodkov na- šega Brioa. To se pa ne sme zgoditi ! Zato je nujno potrobno, da se ustvari med kolonom in posestnikom razmerje, ki bo obema nudilo možnost obstanka. Le na ta naein je mogocc oliraniti našc že itak šibko gospodarsko življenjc. Umestno se nam pa zdi, da na naslov v-seh onih, ki se mislijo izsflili, izgovo- rimo dva svareča opomina : 1.) Ne izseljujte se lalikomiseino ! Iz- seljevanje je v prvi vrsti seveda gospo- darska zadcva, toda veasih postaja no.- kaka bolezen. V vasi se zasine priprav- ljati par ljudi na odhod. Vsi vaščani go- vore in razpravljajo o tern. Misel o iz- selitvi se začne polažčati mnogib, ki prej na izsolilcv niti v sun jab niso pii- šli. Če pride pozneje od izscljenih še kak- šno ngodno poročilo, je vsa vas razbur- jena in bitro je zopet zbrana rota, lei so odpravlja v tujino. Z vso silo in na vs" nacino se zbere potrebni denar, poprodii včasih vsa premicna in ncpremična imo- vina ter odjadrajo na slepo srečo v nezna- ni svet. In potcm sc velikokrat zgodi. da sreča clovek.ii ni mila. Izscljcncr ostane v tnjini brez sredstcv in morn garati kot črna živina, da se preživi. Na vrnitcv v domovino pa ne moro misliti, ker ni zadostnega zaslužka in nobenega vira, iz katerega bi zajcl potrebno pot- nino. 2.) Premislite dobro, kani se izsclit.e ! Predno se odločite, da greste v tujino, poizvedile natanf-no, kakšne so razmere v krajvi, kamor bor-cte. Ravno sedaj pri- bajajo n, pr. pisma iz Argentinije, ki so polna najbridkejših pritožb. Ker je bil v zadnjem easvi naval izseljcncev v Av- genlinijo zelo vclik, je nastala tarn vc- lika konkurenca med delavci in so vslcd tega mezde padle za 40%. Poleg tega so mesta prenapolnjena z delavci in ni mo- goce dobiti drngjc dela kot samo nn farmah in v nczdravih krajih. Tarn jo treba stanovati v prenapolnjenib bara- kah in je ob born em zaslu/.kn prav obupno življenje. Zato: preden greste na pot, jucinisli- to in preudarite dobro, kam greste ! Umestno bi bilo, da bi sc osnoval pri pol. dr. «Edinosti» v Gorici izscljniški odsek, ki bi proučaval izseljeniško vpra- šanje in šel izseljenccm tudi z nasvcli na. roko. VALUTA. Dne 10. oktobra si dal ali dobil: za 100 dinarjev — '25'50 — 25'80 L. ta 100 avstr. kmn — 3'0 — 31 itot, za 1 dolar — 2180 — 2190 L. za 1 funt 99-50 — 9980 L PROSVETA HARltONIJ je že dolgo časa vpeljano godalo, a kljub temu §e ni vsem njego- vim lastnikom znana bistvena razlika med amerikanskim in evropskim siste- mom. Pri amerikanskem so pojoči je- zički zunaj glasnice (dolga škatlja, na kateri so pritrjeni jezički) ter vibrirajo potem, ko z mehovoma izredčimo zrak v glasnici. Ta proces nam ne daja pol- ne oblasti nad zračnim pritiskom in zato je izražanje (piano, forte, crescen- do in decrescendo) zelo nepopolno in brez pravega učinka. Ravno nasprotno je pri evropskem sistemu, katerega tudi voščaki kot Forder i dr. toplo priporoča- jo. Jeziki so pri tern v glasnici, v kateri z dvema mehovoma pri zaprtem tretjem menu, reservatorju — poljubno zgošču- jemo zrak, vsled Cesar povoljno in v trenutku lahko in točno izražamo vse dinamične odtenke od najneznejäega pianissima do fortissima in nazaj v pia- nissimo. — Ta sistem pa ima tudi moč- ne jezicke, a daja prav tibe kakor tudi luijmočnejšo glasove ter je za petje in ¦cerkev posebno pripraven. Konštrukcije je tako trpežne, da obkoličTcaj pažnji tr- pi vsaj CO — 100 let ! V mnogih cerkvab imamo vsled vojne žc porušene orglje in danasnja nabava orgelj je precej otežkočena stvar, kajti en pojoči register stane danes najmanj 4000 lir. In ako hoeemo, da so orglje ko- lif-.kaj uporabne, morajo imeti vsaj 10