3Tprayica GLASILO KOMU1VISTICTVE PARTT.TE SLOTENIJE Let^n^^t^^^^^^^^jubljana^redu^^^cptcmbr^946^||^^zhaja^vsakjdlai^razen ob petkih j Politika Sovjetske zveze v nemškem vprašanju obstoja v demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije. Mislim, da pomeni demilitarizacija in demokratizacija Nemčije eno najvažnejših garancij za vzpostavitev trdnega in trajnega miru. J. V. STALIN Mesečna naročnina Din 45.— Cena Din 2.— V novo šotsko leto Govor Višinskega na seji politiČno-teritorialne komisije za Madžarsko Problem narodnostnih manjšin med Češkoslovaško in Madžarsko je treba rešiti sporazumno TREBA JE STROGO RAZLIKOVATI VESTI 0 »ROVI VOJNI« OD RESNIČNE NEVARNOSTI NOVE VOJNE, KI DANES NE OBSTOJI Odgovori generalisima Stalina na vprašanja moskovskega dopisnika »Sunday Timesa« Moskva, 24. septembra. Tass poroča: Generalisim Stalin je dal naslednje odgovore na vprašanja, ki mu jih je 17. sept. pismeno zastavil Aleksander Vert, moskovski dopisnik časopisa »Sunday Times«. Vprašanje: Ali verujete v resnično nevarnost »nove vojne«, o kateri danes toliko in tako neodgovorno govorijo po vsem svetu? Če torej obstoji taka nevarnost, kaj bi bile treba storiti, da bi se preprečila vojna? Odgovor: Ne verujem v resnično nevarnost »nove vojne«. Vesti o »novi vojni« raznašajo v glavnem vojaško politični obveščevalni agenti in njihovi maloštevilni pristaši iz vrst civilnih uslužbencev. Njim je razširjenje teh vesti potrebno zato, da bi a) zastrašili nekatere naivne politike iz vrst svojih kontrahentov, (sopogodbe-nikov) da bi lahko tako pomagali svojim vladam, da dosežejo čim večje popuščanje od kontrahentov; b) da otežijo za določen čas zmanjšanje vojnih proračunov v svojih deželah in c) da zaustavijo demobilizacijo vojske in preprečijo tako porast brezposelnosti v svojih deželah. Treba je strogo razlikovati vesti o »novi vojni«, ki se sedaj razširjajo od resnične nevarnosti »nove vojne«, ki danes ne obstoji. Vprašanje: Ali mislite, da ustvarjata Velika Britanija in ZDA zavedno »kapitalistično obkroževanje« Sovjetske zveze? Odgovor: Mislim, da vladajoči krogi Velike Britanije in ZDA ne bi mogli ustvariti »kapitalističnega obkroževanja« Sovjetske zveze tudi, če bi to želeli, kar pa vendarle ne morem trditi. Vprašanje: Če uporabim besede gospoda Wallacea iz njegovega zadnjega govora — ali so lahko Anglija, Zapadna Evropa in ZDA sigurne, da ne bo postala sovjetska politika v Nemčiji sredstvo za ruske težnje, naperjene proti Zapadni Evropi? Odgovor: Mislim, da je nemogoče, da bi Sovjetska zveza izrabila Nemčijo proti Zapadni Evropi in Združenim državam Amerike. Smatram, da je to nemogoče ne samo zaradi tega, ker je Sovjetska zveza vezana s pogodbama o vzajemni pomoči proti nemškemu napadu z Veliko Britanijo in Francijo, z ZDA pa z odločbami postdamske konference treh velesil, ampak tudi zaradi tega, ker bi pomenila taka politika izrabljanje Nemčije proti Zapadni Evropi in ZDA tudi odstopanje Sovjetske zveze od njenih osnovnih nacionalnih interesov. Na kratko rečeno, politika Sovjetske zveze v nemškem vprašanju obstoja v demilitarizaciji in demokratizaciji Nemčije. Mislim, da pomeni demilitarizacija in demokratizacije Nemčije eno najvažnejših garancij za vzpostavitev trdnega in trajnega miru. Vprašanje: Kakšno je vaše mišljenje z ozirom na obtožbe, da politiko Komunističnih partij Zapadne Evrope diktira Moskva? Odgovor: Smatram, da so te obtožbe absurdne in izposojene iz propadlega Hitlerjevega in Gobbelsovega arsenala. Vprašanje: Ali verujete v možnost prijateljskega in trajnega sodelovanja med Sovjetsko zvezo in zapadnimi demokracijami ne glede na obstoj ideoloških razlik in v »prijateljsko tekmovanje« med obema sistemoma, o katerem je govoril Wallace? Odgovor: Verujem brezpogojno. Vprašanje: Kolikor sem razumel, ste v času bivanja delegacije laburistične stranke pri vas izrazili prepričanje, da so možni prijateljski odnosi med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Kaj bi pripomoglo k vzpostavitvi teh odnosov, ki si jih tako goreče želijo široke množice angleškega naroda? Odgovor: Resnično sem prepričan o možnosti prijateljskih odnosov med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Utrditev političnih, trgovinskih in kulturnih zvez med tema deželama bi znatno pripomogla k vzpostavitvi takih odnosov. Vprašanje: Ali smatrate, da bi bila takojšnja evakuacija ameriških čet iz Kitajske neobhodno potrebna za bodoči mir? Odgovor: Da. Vprašanje: Ali mislite, da predstavlja dejanski monopol ZDA nad atomsko bombo eno glavnih groženj za mir? Odgovor: Ne mislim, da je atomska bomba tako resna sila, za kakršno jo radi smatrajo nekateri politiki. Atomske bombe so namenjene zastraševanju ljudi s slabimi živci, ne morejo pa odločiti usode vojne, ker za ta namen nikakor niso zadostne. Vsekakor predstavlja monopolistična posest tajnosti atomske bombe grožnjo, toda proti temu sta vsaj dve zdravili; a) monopolistična posest atomske bombe ne more trajati dolgo in b) uporaba atomske bombe bo prepovedana. Vprašanje: Ali mislite, da se z nadaljnjim napredkom komunizma v Sovjetski zvezi — v kolikor gre za Sovjetsko zvezo — ne bo zmanjšala možnost mirnega sodelovanja z zunanjim svetom? Ali je komunizem mogoč samo v epi deželi? Odgovor: Ne dvomim, da se možnosti za mirno sodelovanje ne bodo samo zmanjšale, ampak se nasprotno lahko celo še povečalo. Komunizem v eni deželi je popolnoma mogoč, posebno pa v taki, kakršna je Sovjetska zveza. Začetek šolskega leta narekuje osem, ki imajo opravka z vzgojo mladine, obilico vzpodbudnih besed. Ti napotki So marsikdaj izrečeni zato, ker je že tak običaj, čla mladino, vračajočo se s Počitnic o šolske sobe, popeljejo na umirjenejši tir šolskega dela in življe-uja. Mladinski organizaciji takih napotkov nikakor ne narekuje običaj, marveč živa potreba. Prvič zato, ker vsi ‘stremimo za novo obliko in vsebino naše šole, in drugič zato, ker se mladina še nikoli ni ura-eaia_ v šolo s takih počitnic, kot so bile letošnje — s počitnic dela. Poleg zdra-oega oddiha, ki ga je užila mladina o Počitniških mesecih, da lahko osvežena sede zopet h knjigam, se je nabralo v mladih ljudeh dovolj izkušenj in zrelosti, ki naj tvorijo o primeri s prejšnjimi leti zdaleč trdnejšo osnovo za ose oolj napredno vzgojo in boljše učne uspehe. Kakšne so bile prilike v preteklem solskem letu — Demo. Šolske oblasti so borile z vrsto materialnih težav. Na-Se organizacije so pri odstranjevanju toli težkoč nedvomno mnogo prispevale. svoj dnevni načrt so vnesle nalogo ~~ pomagati šoli pri vzgoji tistih bo-uisi učencev ali profesorjev, ki so prišli iz stare Jugoslavije ali iz šolanja °Pupacijske dobe okorele oblike pouče-°a,lja in učenja. V borbi s staro misel->}°stjo so naše srednješolske organizaci-Jo skupaj z naprednimi profesorji vsekakor zmagovale. Uspelo je pobijali sProti reakcionarne vplive, dvigati di-sciplin0 in uveljavljati avtoriteto. Med uujlepše uspehe mladinske organizacije tanko štejemo prizadevanje, da bi mladina z vzajemno pomočjo o učenju in znanju resnično napredovala. Odloč-, ne.lfe feševanje tega problema d srednjih in strokodnih šolah je slabila v prvi Drsti organizacijska neurejenost. Organizacijska neurejenost in nerodnost sta se pojavljali tudi pri ostalih problemih naše šole in vzgoje. Premajhno zanimanje mladinske organizacije za pionirje ni rodilo dobrih uspehov. Jasno je, da ima tolikokrat ponovljeno načelo: glavno opraDilo šolske mladine je učenje — prej ko slej ne-^Poriio veljavo. Enakovredno učenju je feveda idejno-političho zgrajevanje. {reba pa je ločiti idejno-politično vzgojo od osvajanju znanja, ki ga daje šola; ne morda zalo, da bi suhoparno in neživljenjsko delili, kar je neraz-družljivo zvezano v resnični znanosti, marveč zato, ker moramo posvetiti obema platema temeljito pažnjo, vendar moramo sočasno strniti in povezati oboje, kajti idejno-politična vzgoja oplaja in podčrtuje znanje mladinca in narobe, oboje pa drži preko vedno širše poti obče kulture in vzgoje k enemu cilju.• izoblikovati nov naraščaj demokratične Jugoslavije, ki bo svojo domovino ljubil in zanjo delal. To bodi Prva naloga naših organizacij in naše sole o tem šolskem letu. Kar zadeva šolsko delo v ožjem smislu — poučevanje in učenje, bo pri vestnih vzgojiteljih in marljivi mladini fe'° nedvomne uspehe. K tem uspehom 0 Prispeval profesor in učitelj s svo-1° delavnostjo pri pouku, d učnih, literarnih, umetniških, šahovskih itd. krožkih, mladina sama s čim večjo zbranostjo, delavnostjo in ljubeznijo do učenja. Brez dvoma bomo ravno pri učenju dosegli letošnje leto s pomočjo °rganizacije ljudske srednješolske mladine dobre rezultate. Porok za to so uarn uspehi, ki jih je dosegla srednješolska mladinska organizacija preko Počitnic o delovnih brigadah, -Iko bo ljudska srednješolska mladina prenesla svoj izredni delovni polet, navdušenje, tekmovalni duh, kar Use predstavlja odlike delovnih akcij na progi, pri gradnji kanalov in cest ■—■ v učilnice, ako bo srednješolska organizacija sposobna spremeniti delovni Polet o učenje, navdušenje do dela o ljubezen do knjig in znanosti, ako bo sposobna vdihnili tekmovalnega duha » učne krožke, potem ne morejo izostati taki rezultati, ki se utegnejo kosati 'e rezultati v velikih delovnih akcijah. V novem šolskem letu naj mladina Prav s pomočjo mladinske organizacije Pridobi kar največ znanja. Učni krožki v preteklem letu v nemali meri uspe-11, vendar so nosili še preveč pečat šolske zatohnelosli. Preveč so se orne je -°ali na zgolj šolsko snov, ko bi lahko Preko utrjevanja v razredih predelane Pčne snovi segli že dalje in bili sredstvo za čim preglednejše širjenje obzorja, zlasti pa, da bi predstavljali takšno pomoč mladim ljudem, da bi se 'e o srednji šoli usmerili za svoj poklic In utrjevali tudi tisto znanje, ki ga bo bodoči poklic predvsem zahteval. Istočasno naj krožki sodelujejo pri odstranjevanju lakih pomanjkljivosti ,°t je nezadostno število knjig, učil, 1nštrumentov po laboratorijih itd. Skrb, u je sleherna šola opremljena z vsemi bgrebnimi učili, je poleg prosvetnih ‘ lasti tudi skrb mladine. Lep je pri- ?r iniciativnosti ljubi j. srednješolske " 'Plinske organizacije, ki je z material-1(1 Pomočjo ministrstva prosvete uredila 'la strehi tehničnega instituta astro-uoniski observatorij. Ta zgled je vsekakor vreden posnemanja. Delovne brigade so se o počitnicah odlikovale po dobri disciplini, ki jo Pariz, 24. septembra. Posebni dopis nik Tassa poroča: Na seji politično teritorialne komi sije za Madžarsko 21. septembra je imel sovjetski delegat Andrej Višinski nasled nji govor: Gospod predsednik, vprašanje, ki ga je stavila češkoslovaška delegacija na tej konferenci, je zelo važno in resno in ima že svojo zgodovino. Brez pretiravanja lahko rečemo, da je s tem v zvezi navedeno že dovolj dejstev in komisiji predloženo dovolj materiala, ocen in pripomb, ki nudijo, čeprav izvirajo iz različnih nasprotij načelnih stališč dovolj podlage, da bi komisija lahko sprejela določen sklep o predlogu češkoslovaške delegacije. JNi treba posegati globoko v bistvo dogodkov, ki so v zvezi s tako imenovanim problemom narodnostne madžarske manjšine na Češkoslovaškem in lahko se omejimo samo na najbližjo preteklost. Dovolj je, če se spomnimo samo na razgovore, ki so bili 1945—1946 med češkoslovaško in madžarsko vlado, pa že lahko rešimo vprašanje preselitve madžarskega prebivalstva iz Češkoslovaške na Madžarsko, a slovaškega iz Madžarske na Češkoslovaško v smislu želj češkoslovaške vlade, ki se naslanja v svoji politiki na demokratična načela. Kot je znano, je skušala Češkoslovaška rešiti ta problem o preselitvi Madžarov iz Češkoslovaške na Madžarsko s pomočjo neposrednih medsebojnih razgovorov med madžarsko in češkoslovaško vlado. Ta korak je bil pravilen in moder ter povsem odgovarja demokratičnim nače-čelom, ki vodijo češkoslovaško vlado. Ta vlada je napravila zlasti v zadnjem času velik korak naprej v razvoju demokracije, oziroma pri utrditvi demokratičnih načel v svoji državi. Povsem naravno je, da odgovarja tisto, kar je predvidevala češkoslovaška vlada 1945. leta, pri čemer je želela iskreno in prijateljsko rešiti to zares važno vprašanje (tega ni mogoče zanikati) z madžarsko vlado, popolnoma načelom tiste politike, ki jo skuša češkoslovaška demokratična vlada uvesti v vse svoje delovanje. zlasti pa še v zunanjo politiko. Sovjetska zunanja politika temelji na načelu spoštovanja samoodločbe in enakopravnosti vseh narodov Sovjetska vlada ima dovolj izkušenj v v zvezi z reševanjem narodnostnih problemov, oziroma vprašanj nacionalnih ali pa narodnih manjšin. Pravilno uravnavanje teh vprašanj je ▼ Sovjetski zvezi zagotovljeno s pravilno narodnostno politiko, ki temelji na visokih načelih nauka Lenina in Stalina. Navdahnjena z visokimi ideali enakosti in bratstva v polnem smislu teh besed, se sovjetska zunanja politika naslanjata na načelo spoštovanja enakopravnosti in načelo nacionalne samoodločbe. Leninsko-stalinska narodnostna politika je zagotovila uspeh v razvoju gospodarskega življenja številnih narodnosti ▼ naši državi in visoki procvit nacionalne kulture v najširšem pomenu te besede. To je tudi vzrok, da so se zatrte ustvarjalne sile 16 sovjetskih socialističnih republik in vseh narodov, ki žive v teh republikah, tako sijajno razvile, da so dostojna nagrada voditeljem sovjetske države za njihovo delo v zvezi s socialistično izgraditvijo. Na temelju spoštovanja načela samoodločbe in spoštovanja enakopravnosti vseh narodov stoji ravno sovjetska zunanja politika, ki nam daje take rezultate, da se lahko smatra Sovjetska zveza za dovolj kompetentno v vprašanjih, s katerimi se trenutno bavi naša spoštovana komisija. To je tudi podlaga mednarodnih pogodb in sporazumov, ki jih je sklenila Sovjetska zveza z drugimi državami, to je temelj gospodarskih in drugih sporazumov, ki se neposredno dotikajo problema, ki zanima našo komisijo. Govorim o sporazu- moramo v celoti prenesli d šolske učilnice, kajti le oblika dela se je spremenila, delo pa je ostalo in zahteva enako, če ne večjo mero discipline, kakor je bila v delovnih brigadah. Naloga naše organizacije je, da iztrebi, da se znebi vsega, kar jo navaja k nediscipliniranosti, kar je velega. Daše zaprtega in od življenja odmaknjenega, da ustvari živo, vsestransko, tesno povezanost med življenjem n šoli, doma in n organizaciji. Se bolj kakor o preteklem jetu naj bo mladinska organizacija letos dober pomočnik učiteljev in ravnateljev^ o oseh ozirih, zlasti o učenju, izven šole pa naj se zaveda, da tvori z delavsko in kmečko mladino živo, nedeljivo celoto. Sistematično in smotrno delo pri knjigi in iz tega izvirajoče naglo nabiranje znanja moramo znati prenesti tudi v iznenšolsko življenje, ker čas zahteva gibčnih, bistrih, preudarnih in vztrajnih delavcev. Janez Vipotnik. mih, ki so v zvezi z vprašanjem preseljevanja, repatriacije, opcije in problemih, ki se tičejo reševanja teh težkih nalog, Kajti vprašanja opcije, državljanstva, repatriacije in preseljevanja niso lahke naloge. Samo kot primer hočem opozoriti komisijo na sovjetsko-poljski sporazum z dne 6. julija 1945 leta. Na osnovi tega dogovora je bilo v enem in pol leta preseljenih iz Sovjetske zveze na Poljsko nad milijon in pol ljudi, kakor tudi 100 tisoč oseb ukrajinske, (beloruske, ruske in drugih narodnosti iz Poljske v ZSSR. Ta sporazum sloni na onih načelih, o katerih sem pravkar govoril. Povsem na-rovno je, da bi sovjetska vlada pozdravila enake napojp vlad drugih držav, ki bi jih storile zaradi izvedbe in ustvaritve onih načel, ki so v zvezi z vzajemnim spoštovanjem in bratskim sodelovanjem. To je namreč tisto, kar predstavlja v zvezi z razgovori, ki so bili med češkoslovaško in madžarsko vlado leta 1945 in ki so se sporazumno zaključili 27. februarja 1946. leta, pozitivno dejstvo in kar vliva veliko upanje tistim, ki cenijo spoštovanje načel, izraženih v programih. Toda istočasno je treba priznati, da omenjeni sporazum delno ni dal potrebnih rezultatov. Ta problem, ki bi ga morali rešiti omenjeni razgovori, je ostal nerešen. Mislim, da se mora vsakdo izmed nas vprašati, kako naj delamo v prihodnjosti. Ali naj dvignemo roke in se odrečemo novih poskusov v zvezi z rešitvijo tega vprašanja, ki je postalo važno ne samo za Češkoslovaško republiko, ampak ves svet? Jasno nam mora biti namreč, da ima lahko pravilna oziroma nepravilna rešitev tega vprašanja resne posledice, kajti tu gre za mednarodne odnose med dvema državama, ki nista izolirani od ostalega sveta, ampak nasprotno vključeni v sistem mednarodnih odnosov. To vprašanje je ostalo nerešeno. Češkoslovaška vlada ga skuša rešiti. Želi sporazum. Ona hoče doseči sporazum, oziroma bolje — teži za tem. Podpiše sporazum, toda sporazum se ne izvaja. Ustvarja se prečuden položaj. Mi v Sovjetski zvezi n. pr. stremimo za tem, da bi se vrnili domov vsi naši ljudje, ki žive v inozemstvu in katerim, žal često na umeten način, onemogočajo vrnitev v domovino. Te ljudi mi potrebujemo, ker so naši, ker so del našega naroda, del naše krvi. Toda madžarska vlada zavzema povsem drugo stališče. Ko ji predlagamo vrnitev 200.000 ljudi, pravi: »Nočemo jih sprejeti, ker jih ne potrebujemo. Za nas predstavljajo namreč breme.« To je isto, kakor če bi neka mati številne družine prepustila svoje otroke sosedom in govorila, da noče vzgajati svojih otrok, ker predstavljajo zanjo težko breme in je bolje, da ostanejo pri sosedih; mogoče jim bo tam kdo pomagal. Ali ni to zelo čudno stališče? Mislim, da je. Kako odgovarja na vse to češkoslovaška vlada? Po mojem mišljenju povsem pravilno. Sovjetska delegacija misli, da je ena izmed možnih rešitev narodnostnega problema ob spopadu nacionalnih interesov ta, da preselimo osebe druge narodnosti iz neke države v njihovo domačo državo t. j. domovino. Takšno je to vprašanje. Mislim, da ne more pri tem nihče oporekati. Mislim, da je težko oporekati stališču katere koli vlade, ki se trudi, da bi dosegla vrnitev otrok svojega naroda v domovino. Nasprotno pa ne bi bilo pravilno, če neka država svoje ljudi pušča v tujini kot pastorke. Kakšni razlogi vodijo češkoslovaško vlado, da vztraja v pogledu izseljevanja madžarske manjšine iz svoje države. Sovjetska delegacija smatra, da obstojajo razlogi za to. Te razloge smo videli v zgodovini, ki so jo tukaj obrazložili češkoslovaški delegati. Češkoslovaška vlada trdi in navaja stvarna dejstva — ki jih je danes ponovno poudaril g. Klementis, da je madžarska manjšina v preteklosti, in to v letih, ko je preživljala Češkoslovaška munchensko tragedijo, odigrala negativno vlogo, ko se je postavila na stran Henleina in ostalih krvnikov narodov Češkoslovaške, tistih izdajalcev, ki so nastopili proti neodvisnosti češkoslovaške države in njene svobode. Nočem zlorabili časa, ki ga imajo člani komisije, vendar če bi se dotaknili gradiva, ki ga je objavilo ministrstvo za zunanje zadeve Sovjetske zveze, katero vsebuje listine o nemški politiki nasproti Madžarski in listine, ki so jih naše čete našle v Riben-troppovem arhivu, bi postalo jasno, kakšne sile so v resnici gibale višje madžarske kroge in določale smer madžarske politike nasproti Češkoslovaški. Madžarska mora odpraviti revizionistične težnje Pred eno uro je izdala naša komisija sklep, da se vnese v točko 4 mirovne pogodbe z Madžarsko dopolnitev, ki prepoveduje rezivizionistično propagando. Kaj pomeni, da je komisija sprejela tak- šen popravek, s katerim ;e Madžarski prepovedano in zahteva od Maržarske odgovornost za dopuščanje revizionistične propagande, ki je usmerjena na revizijo mej med Češkoslovaško in Madžarsko, če ne prizna, da ima Madžarska načrte za odstopitev dela češkoslovaškega ozemlja? To pomeni, da živijo revizionistične tendence na Madžarskem med madžarskim prebivalstvom na Češkoslovaškem ter da to predstavlja grožnjo za mir. To pa istočasno ne pomeni, da bi ne mogli odpraviti teh revizionističnih tendenc in teženj, ki predstavljajo nevarnost. Nasprotno češkoslovaška vlada s svojim predlogom pravilno gleda v bodočnost. Vprašanje, ki ga razmotrivamo, predstavlja vprašanje miru in varnosti ne samo Češkoslovaške, temveč tudi vse Evrope in vsega sveta, To je tako tudi zaradi samega položaja, ki ga zavzema češkoslovaška, katera se razprostira na križišču velikih potov v Evropi. Obstoj revizionističnih načrtov in načrtov za povračilo, ki se jih vplivni krogi na Madžarskem še vedno niso osvobodili, in to celo po vojni katastrofi v zadnjih letih, potem ko je Madžarska postala demokratična država, predstavlja enega izmed resnih nagibov, ki silijo češkoslovaško vlado, da postavlja vprašanje preseljevanja Madžarov iz Češkoslovaške tako, kakor to slednja dela. Gre za preseljevanje, ki so ga tukaj imenovali »prisilno«. Poskusi, da bi prišli do sporazuma glede dogovorjenega preseljevanja, so ostali brezuspešni. Tukaj je g. Segedi v imenu madžarske delegacije govoril, kako je predstavnik češkoslovaške vlade poskušal prepričati komisijo, da je predložila češkoslovaška vlada predlog, ki je v nasprotju z idejo miru, ker mir ne sme biti maščevalen, temveč pravičen Govoril je, da je predlog češkoslovaške vlade naperjen na to, da bi napravil Madžarsko za žrtev, ki bo trpela zaradi Miinchena. Ali moremo to opombo smatrati za resno? Ne moremo. Takšno opombo lahko diktira samo dejstvo, da ni nobene želje, da bi se Madžari preselili v češkoslovaško. In povsem tem želja, da bi kar ostali na Češkoslovaškem. Pravijo, da so ti Madžari povezani z zemljo, da obdelujejo to_ zemljo, sedaj jo pa morajo zapustiti in se preseliti na drug kraj. To je točno. Ni to lahko, vendar je to nujno. Končno, to je tudi pravično. Druga stvar bi bila. če bi češkoslovaška vlada zahtevala, naj madžarska vlada izseli iz Madžarske 200.000 Madžarov. Stvar pa je v tem, da mora Madžarska sprejeti Madžare k sebi na Madžarsko. Zdi se mi, da imajo razlogi, ki se navajajo proti temu, umeten značaj. Bevin obiskal Molotova . ..*>arjz’ seP*- Reuter poroča, da je britans-ki zunanji minister Ernest Bevin včeraj zjutraj obiskal sovjetskega zunanjega ministra Vjačeslava Molotova v prostorih sovjetskega veleposlaništva v Parizu. Z veliko udeležbo na volitvah je makedonsko ljudstvo manifestiralo svojo visoko politično zavest Skoplje, 24. sept. (Tanjug.) Po doslej dospelih podatkih so delni rezultati volitev za Ustavodajno sobranje LR Makedonije naslednji: ' Prva negotinska volivna enota: vpisanih volivcev 2940, odsotnih 374. glasovalo 2557, glasovalo ni 9 volivcev, udeležba 99%. Bistrenska druga negotinska volivna enota: vpisanih volivcev 1832, odsotnih 173, glasovalo 1622 — 98.4%, ni glasovalo 28. Spodnje disanska tretja negotinska volivna enota: vpisanih volivcev 4824, odsotnih 348, volilo jih je 4462 — 99.5%, ni volilo 14. Bogdanska volivna enota, okraj Djevdjelija: vpfsanih volivcev 3624, odsotnih 406, volilo 3115 — 96.7%, ni volilo 143 volivcev. Negorska volivna enota, okraj Djevdjelija: vpisanih volivcev 3557, odsotnih 344, volilo 3104 — 96.5%, ni volilo 109 volivcev. Mesto Djevdjelija: vpisanih volivcev 5195, odsotnih 622, volilo 4472 — 97.8%, ni volilo 101 volivec. Dolijanska volivna enota: vpisanih volivcev 5015, odsotnih 469, volilo 4379 — 96.2%, ni volilo 167 volivcev. Veles: prva volivna enota: vpisanih volivcev 3465, odsotnih 582, volilo 2758 — 95.6%, ni volilo 125 volivcev, Veles: druga volivna enota: vpisa nih volivcev 3135, odsotnih 480, volilo 2612 — 98.4%, ni volilo 43 volivcev. Veles: tretja volivna enota: vpisa nih volivcev 3629, odsotnih 472, volilo 2959 — 93.8%, ni volilo 198 volivcev. Mesto Kavadar: vpisanih volivcev 3756, odsotnih 511, volilo 3028 — 97.65%, ni volilo 218 volivcev. Crnorečka volivna enota, kavadar-ski okraj: vpisanih volivcev 3015, odsotnih 90, volilo 2632 — 96.06%, ni volilo 93 volivcev. V skopeljskem okrožju v posameznih okrajih in mestih je odstotek volivcev naslednji: Mesto Skoplje prvi rajon 94%, mesto Skoplje, 4. rajon 97.84%, krivo-palanački okraj 89%, mesto Tetovo 85%, okraj Debar 98%. V okrožju Štip, v okraju Kratovo 99.96%, a v okrožju Bitolj — mesto Bi-tolj 90.9%, okraj kruševski 89.4%, okraj kičevski 94% in mesto Ohrid 92.66%. Vojaška komisija je razpravljala o vojaških klavzulah načrta mirovne pogodbe z Bolgarijo Pariz, 24. septembra. Dopisnik Tanjuga poroča: Na seji vojaške komisije 23. septembra so razpravljali o členu 9. mirovne pogodbe za Bolgarijo, ki vsebuje omejitve oboroženih sil Bolgarije in o grškem amendementu k temu členu. Grška delegacija je umaknila prva dva dela svojega amendementa, ki govorita o odstotku oficirjev in podoficirjev v bolgarski armadi in o njihovem vežbanju. Ti predlogi so bili že odklonjeni v načrtu mirovne pogodbe za Italijo. Razpravljali so o tretjem delu amendementa, ki zahteva uničenje obstoječih utrdb na bolgarsko-grški meji in prepoveduje vsako novo gradnjo. V obrazložitev svojega amendementa je grški delegat izjavil, da to uničenje nima velikega vojaškega pomena, vendar pa grška delegacija zahteva sprejem tega amendementa iz moralnih razlogov in pa zato, ker so iste odredbe sprejete tudi v načrt pogodb z Italijo. Ameriški predstavnik se je izjavil skupno z angleškim delegatom v korist amendementa in sicer, da se sprejmejo oni deli, ki govore o uničenju utrdb na grški-bolgar-eki meji. Po izjavi francoskega delegata, ki je soglašal z ameriškim in angleškim predstavnikom, je govoril beloruski delegat. Poudaril je tendenciozni značaj grškega amendementa, ki skuša brez vsakršne potrebe ponižati bolgarsko ljudstvo ter pustiti bolgarske meje odprte za grški napad. Opozoril je na aktivnost grških monarhistov na grško-bolgarski meji in na obstoj napadalnih sil v Grčiji. Istočasno je naglasil, da bi zahtevala grška delegacija, če bi se dejansko bala 3a varnost svojih meja, predvsem omejitev italijanskih oboroženih sil. Toda grška delegacija tega ni storila, ampak še več, pokazala ni niti najmanjšega vznemirjenja, ko je zahteval južnoafriški delegat povečanje italijanskega brodovja. Neosnovano6t grškega amendementa je poudaril tudi jugoslovanski delegat admiral Manola, ki je opozoril na dejstvo, da je grški delegat sam priznal, da njegov amendement nima vojaškega po- mena, odnosno da gre izključno za imoralne razloge«. Admiral Manola je dokazal, da se Italija s 46 milijoni prebivalcev ter razvito industrijo ne more primerjati z Bolgarijo, ki ima vsega skupaj 6 milijonov prebivalcev, je brez industrije in nima nikakršnih napadalnih namenov. Tendencioznost tega predloga je poudaril tudi sovjetski delegat general Slavin. Predvsem je izrazil svoje začudenje, ker so ameriški, angleški in francoski predstavniki nepričakovano spremenili svoje stališče. V Svetu ministrov zunanjih zadev so se vojaški strokovnjaki ZDA, Anglije, Sovjetske zveze in Francije medsebojno sporazumeli in po daljšem ter vzornem proučevanju našli glede vseh majhnih premaganih držav skupno formulo, ki nudi tein državam možnost nujno potrebne obrambe njihovih meja. Sedaj pa predstavniki teh treh držav nastopajo v korist spremembe teh načrtov. General Slavin je poudaril, da take omejitve niso sprejete niti v eno pogodbo z malimi državami in da ni nikakega razloga, da bi vsilili take poniževalne omejitve prav Bolgariji. Sovjetski delegat je odkrito vprašal ameriške, angleške in francoske predstavnike, ali so morda spremenili svoje stališče te*r se odrekli skupni formuli zaradi tega, ker je postala Bolgarija demokratična republika in pošteno izpolnjuje svoje obveznosti pogodbe o premirju, dočim žele, da bi se Grčija razširila. General Slavin je poudaril, da je namen konference izgradnja solidnega miru, zaradi česar je treba ustvariti nujno potrebne pogoje za obrambo malih narodov. Ako bodo ostale bolgarske meje odprte za grške čete, tedaj je jasno, da konferenca podpira ekspanzijo. Isto vprašanje o vzrokih spremembe stališča je naslovil ameriškim, angleškim in francoskim delegatom češkoslovaški predstavnik. Istočasno je pozval grškega delegata, naj umakne svoj amendement, pri čemer je obljubil, da bo češkoslovaška delegacija v tem primeru umaknila podoben amendement, ki ga je predložila k načrtu pogodbe za Madžarsko. Nato je bila seja končana. Razprava o romunskih obveznostih v zvezi z rekompenzacijo vojne škode Pariz, 24. septembra. Posebni dopisnik Tanjuga poroča: Ker je bilo začasno odloženo vprašanje glasovanja o angleškem predlogu za polno odškodovanje imovine zavezniških državnikov v romunski petrolejski industriji, so razpravljali na sejah ekonomske komisije za Balkan in Finsko 22. in 23. septembra o nekaterih drugih važnih vprašanjih. Sprejeta so bile nekatere določbe načrta mirovne pogodbe. Romunski predstavnik je odgovarjal na usitna vprašanja ameriške, angleške in avstralske delegacije v zvezi z rekompenzacijo škode, povzročene imovini zavezniških državljanov v Romuniji. Ko. misija je soglasno sprejela 25. točko načrta pogodbe, ki določa, da ima ZSSR pravico do vse nemške imovine v Romuniji, ki jo je zavezniška kontrolna komisija v Nemčiji prenesla na ZSSR. Poleg tega je komisija soglasno sprejela predlog ameriške delegacije, naj se v mirovni pogodbi označi, da Romunija ni dolžna rekompenzirati zavezniške imo-vine, poškodovane med vojno, v severni Transilvaniji, ker je to področje, ki je sedaj zopet vrnjeno Romuniji, anektirala Madžarska ter je ona odgovorna za vso škodo na tem področju. Ob zaključku je komisija sprejela enega izmed podparagrafov člena 24., ki določa, katere osebe je smatrati za sdržav-ljane Združenih narodov, ki imajo pravico do povračila škode, povzročene imovini v Romuniji. Nato se je pričela znova razprava o vprašanju razmerja, v katerem naj bi se Izvršila rekompenzacija poškodovane za. vezniške imovine. Amer. delegat Thorp je stavil nov predlog, v katerem ni omenjeno razmerje višine odškodnine. Pri lem se je trudil, da bi dokazal, da je znesek rekompenzacije majhen v primeru z drugimi ekonomskimi obveznostmi, ki izvirajo iz mirovne pogodbe in skušal na ta način čim bolj zvišati razmerje izplačil rekompenzacij. Sovjetski delegat Gusev je izjavil, da je vsota, ki jo je navedel Thorp, fantastična ter zahteval pismeno besedilo Thorpove izjave, da bi lahko analiziral omenjene številke in dal odgovor. Na ta način je bilo to vprašanje odloženo na prihodnjo sejo. V ostalem se je angleški delegat izjavil proti novemu ameriškemu predlogu, ki priznava načelo delnega povračila škode, povzročene imovini, vztrajajoč na popolni rekompenzaciji. Francoski delegat, ki se je strinjal z ameriškim predlogom v ekonomski komisiji za Italijo, je dejal, da bi rad še enkrat preštudiral ameriški predlog, da bi ugotovil, ali odgovarja predlogu, s katerim je francoska delegacija soglašala v ekonomski komisiji z Italijo. Drugo važno vprašanje na tej seji je bila razprava o čl. 26 načrta mirovne pogodbe, ki daje zavezniškim državam pravico, da zaseže jo na svojem ozemlju vso imovino, odnosno se okoristijo z interesi romunske države, romunskih pravnih in fizičnih oseb. Ukrajinski delegat je upravičeno in utemeljeno kritiziral ta člen, ki bi ga morali pravilno uporabili zlasti glede velikih asov inskih sil, ki so s svojim kapitalom gospodarsko prodirale v vrsto držav, kar pa pomeni pri majhni državi kot je Romunija novo gospodarsko obre-m en Itev. Ukrajinski delegat je predlagal, da bi ta člen ukinili in ga nadomestili z določbo, da se Romuniji ter nienim pra- ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE OBLASTI HOČEJO PRISILITI PREBIVALSTVO JULIJSKE KRAJINE, DA GLASUJE ZA INTERNACIONALIZACIJO Trst, 24. septembra. (Tanjug.). Zavezniške okupacijske oblasti v coni A vodijo kampanjo med maloštevilnimi profaši-stičnimi elementi za internacionalizacijo in priključitev k svobodnemu ozemlju Trsta čim večjega ozemlja Julijske krajine. Na sedežih okrajnih guvernerjev v Soški dolini so zbirali podpise za priključitev Soške doline k tržaškemu svobodnemu ozemlju. Uradniki Zavezniške vojaške uprave so na razne načine skušali privarati ljudi in jih prisiliti, da se podpišejo za internacionalizacijo. V te zadeve se je vmešaval sam guverner. Na Bovškem je dal pobudo za zbiranje podpisov za internacionalizacijo Julijske krajine guverner kapetan Beatt in izjavil svojim uradnikom: »Sedaj je čas, da se izkažemo«. Na podlagi njegove izjave so pričeli v uradih bovškega okrajnega guvernerja zbirati podpise. V vas Žago v bovškem okraju je prišel zbirat podpise tolmač tamkajšnjega guvernerja Buttolo Primo. V vas Log Čezsoški so prišli zbirat podpise za internacionalizacijo dve deklici in en mladenič v spremstvu zavezniškega vojaka. Kampanjo podpisovanja vodijo okupacijske oblasti po vsej coni A Julijske krajine. Velike demonstracije v Brdih proti »francoski črti« Trst, 24. sept. Dopisnik Tanjuga poroča: V goriških Brdih so bile zadnje dni velike demonstracije, nS katerih je ljudstvo protestiralo proti sklepom v politično teritorialni komisiji za Italijo, ki niso upoštevali jugoslovanskih predlogov glede pravične jugoslovansko-italijanske meje. V Števerjanu, Vipolžah, Cerovem in Neblu se je zbralo na t isoče ljudi, ki so prišli iz vseh briških vasi. Ljudstvo je najostreje protestiralo proti takim sklepom in izglasovalo resolucijo, v kateri poudarja, da ne bo nikoli odstopilo od svojih pravic do samoodločbe in svobode, ki si jih je samo priborilo. Briško ljudstvo noče Italije, temveč se hoče p izključiti k Jugoslaviji. Italijanski šovinisti terorizirajo Slovence v Kanalski dolini Trst, 24. sept. Dopisnik Tanjuga poroča: Kakor v Slovenski Benečiji so tudi v Kanalski dolini italijanski policijski organi in razne talijanske šovinistične skupine, ki uživajo vso podporo talijanskih upravnih oblasti, pričeli ^ izvajati nasilno politiko nad tamkajšnjimi Slovenci. 16. t. m. je skupina italijanskih šovinistov vdrla v stanovanje zavednega slovenskega borca tov. Križmana in mu uničila hišne premičnine. Vandali so povzročili nad 150.000 lir škode. — Ameriška policija je bandite takoj po aretaciji spustila na svobodo. Slovenski in italijanski antifašisti so dnevno podv rženi strahovanju in napadom teroristov. Pred dnevi je skupina oboroženih teroristov na cesti med Žabnico in Trbižem napadla trgovca Ojcingerja iz Zabnice, ga ranila s štirimi streli iz pištole in mu odnesla 150.000 lir gotovine. Oboroženi napadi na posamezne ljudi, predvsem na slovenske in italijanske antifašiste so vedno pogostejši v \idemski pokrajini. Za te zločine so odgovorne tamkajšnje italijanske oblasti, ki dajejo nekaterim italijanskim političnim organizacijam proste roke. da javno oborožujejo svoje pristaše in dovažajo najrazličnejše orožje v obmejne kraje goriške pokrajine. DEMOKRATIČNA JAVNOST ZDA ODOBRAVA WALLACE0V0 STALIŠČE Xew York, 24. septembra. Radio Moskva poroča: Po vesteh iz Ne\v Yorka je imel govor Henrya Wallacea velilk odmev, ki dokazuje, da so zaradi zunanje političnega kurza ZDA prav tako zaskrbljeni liberalci kot predstavniki poslovnih krogov. Podpredsednik sindikata delavcev avtomobilske industrije izraža v pismu Wallaceu podporo njegovi borbi za miroljubno zunanjo politiko. Neodvisni odbor znanstvenih delavcev in umetniikov ZDA je objavil izjavo, v kaiteri pravi, da predstavlja odstranitev Wallacea odkrito priznanje, da Truman ne izvaja politike Roosevelta. Predstavnik oddelka za tisk tninistr-stva za trgovino ZDA je objavil, da je dobil Henry Wallace do 20. septembra nad 3000 pisem, ki oddbravajo njegovo stališče. Češkoslovaška vlada je povabila v goste sto jugoslovanskih udarnikov Praga. 24. sept. Kakoi* poroča CTK, je češkoslovaški minister za socialno politiko dr. Zdenjek Nejedly obvestil predsedstvo komite ta za socialno zavarovanje v Beogradu, da je češkoslovaška vlada sklenila pozvati 100 jugoslovanskih de-lavcev-udarnikov na daljši obisk v Češkoslovaško. Računovodstvena služba je zdaj važen problem našega gospodarstva vniim in fizičnim osebam vrnejo vse pravice odnosno imovina v zavezniških državah. Angleški delegat Gregory »e je uprl sprejetju ukrajinskega predloga. Razprava o tem vprašanju je bila pre-ložena do prihodnje seje komisije. Kakor je razvidno iz njenega poročila, je Zvezna kontrolna komisija ugotovila v gospodarskih podjetjih stanje računovodstvene službe. Ta služba pa ni zadovoljiva. Izmed 57? podjetij, kjer je bila izvršena kontrola, jih je imelo 62.5% uvedeno enotno računovodstvo ali pa se je uvajalo. Ostala podjetja so imela zastarelo računovodstvo ali pa sploh nobenega. V mnogih podjetjih je bilo računovodstvo zanemarjeno in zaostalo. Ne smemo dovoliti, da bi ostalo tako stanje še nadalje v podjetjih! Računovodstvena služba je zdaj važen problem našega gospodarstva, Prej, ko je bilo glavno, da je začelo podjetje obratovati in proizvajati, vprašanje računovodstvene službe ni bilo tako aktualno kakor zdaj. Toda zdaj, ko se postavlja vprašanje pravilnega vodstva podjetja, vprašanje racionalizacije in znižanja proizvodnih stroškov, načrtnega dela in kontrole, je postala računovodstvena služba neobhodna. Brez dobre računovodstvene službe podjetja ne morejo ugotoviti proizvodnih stroškov svojih izdelkov, ne morejo izvršiti točne kalkulacije proizvodnih cen ne morejo delati po načrtu, varčevaiti z materialom in delovnim časom, pravilno določiti norm ter imeti splošne evidence in kontrole nad podjetjem. Na drugi strani pa brez računovodstvene službe tudi ni mogoča splošna evidenca in statistika v gospodarstvu. A to pomeni ostati brez osnove za gospodarski načrt in pravilno finančno politiko. To pomeni, da si pravilnega vodstva gospodarskih podjetij brez računovodstvene službe ne moremo misliti, žlasti kadar gre za državni sektor, ki se stalno razvija. Zato ne zadostuje primitivno in različno računovodstvo, kakršnega je imela stara Jugoslavija, temveč je potreben moderen enoten sistem računovodstva, predpisan z odlokom AVNOJ-a 1. februarja 1945. Ta sistem računovodstva je bilo treba uvesti v 'vsa proizvodna, trgovska, bančna in prometna podjetja do 21. decembra lanskega leta. Ta odlok AVNOJ-a ni bil izpolnjen pravočasno in zato je bil rok podaljšan do prve polovice leta 1946. Toda tudi zdaj še ni uvedeno enotno računovodstvo v tako velikih podjetjih, kakor so vse sladkorne tovarne, razen »Čukarice«, v rudnikih »Bogovina«, »Srbski Balkan« in »Vrška Čuka«, na državnih posestvih kakor so »Belje«, »Ečka«, »Crvenka« itd. Da ni v takih pogojih, brez dobro organizirane evidence nad poslovanjem, materialom in inventarjem večjega uničevanja materiala, razsipnosti in tatvin, se moramo zahvaliti samo čuječnosti in zavednosti delovnih množic ter delu naših množičnih organizacij. Kje so vzroki, da se ne izpolnjuje odlok AVNOJ-a o uvedbi enotnega knjigovodstva? Odgovor na to daje material Kontrolne komisije. Vzroki so v samem načinu izpolnjevanja odloka. Potem, ko je bil izdan odlok o enotnem računovodstvu, ni bil ta odlok zadostno obdelam, pojasnjen in populariziran, ni bila pravočasno izdana potirebna strokovna literatura, prepozno so bili izdelani računski načrti za podjetja posameznih gospodarskih panog. Slabo je organizirano šolanje kadrov, a izmed 5000 tečajnikov, ki so dovršili tečaj enotnega računovodstva, se je izkazal en del na terenu kot nesposoben za uvajanje enotnega računovodstva, drugi del pa se je izgubil v drugih poslih. Državni revizijski zavod je bil ustanovljen z nalogo, da izpolni odlok o enotnem računovodstvu. Tovariši, ki so delali tam, so opravili obsežno delo. vendar pa zavod kot ustanova ni bil kos svoji nalogi, ker ni uvedel enotnega računovodstva po operativni poti na terenu. Na drugi strani podjetja niso bila, a nekatera še zdaj niso dovolj organizirana, da bi lahko uvedla brez velikih težav pravilno enotno računovodstvo. Poleg tega je računovodstvena služba zaradi slabe organizacije splošne evidence preobremenjena s pošiljanjem raznim ustanovam številnih istovetnih poročil in podatkov v različnih oblikah. Deloma so nastale motnje tudi zaradi neizvršene valorizacije. Krivo je tudi pomanjkanje računovodstvenih kadrov in konservativnost starih knjigovodij, ki sc upi- rajo uvedbi novega sistema računovodstva. To so bile objektivne težave na poti k uvedbi enotnega računovodstva. Na podlagi tega so prišli nekateri do napačnega zaključka, da je uvedba enotnega računovodstva sploh preuiranjena, da pogoji za to še niso ustvarjeni. Mi pa nismo mogli čakati, da bodo vsi ti pogoji dani. Živimo v takih razmerah, da moramo posamezne nujne sklepe izpoln jevati in ustvarjati še manjkajoče pogoje sproti. Zato ne smemo pretiravati objektivnih težav in ne moremo se strinjati z mnenjem tistih, ki dokazujejo, da so te težave glavni in malone edmi vzrok, da še ni uvedeno enotno računovodstvo. Pozornost je treba j>osvetiti težavam subjektivnega značaja, ki ovirajo izpolnitev odloka o enotnem računovodstvu. To so na eni strani nerazumevanje potreb in pomanjkanje volje za uvedbo enotnega računovodstva, kot posledica tega pa tudi pomanjka^ nje iniciative in odločnosti. Na drugi strani se nekateri ljudje nalašč izogibljejo in sabotirajo uvedbo enotnega računovodstva. Dobro računovodstvo pomeni jasen vpogled v vse poslovanje podjetij in možnost kontrole. Nekateri so še vedno indiferentni do uspeha podjetja, boje se odgovornosti za stanje in delo podjetja, radi bi pri' krili nered in razsipnost. So tudi taki. ki nočejo, da bi prišle na dan njihove profitarske mahinacije in velik zaslužek. Tako je našla kontrola mnogo podjetij, ki imajo vse pogoje in tudi kadre za uvedbo enotnega računovodstva, pa se to delo v njih niti še začelo ni. Uprave teh podjetij kratko in malo ne žele, da bi imela ljudska oblast evidenco in kontrolo nad njihovimi podjetji. Taki elementi so šli tako daleč,___da so organizirali celo kampanjo proti uvedbi enotnega računovodstva in ga organizirano sabotirali, kakor je bilo v Zagrebu. Pojavile so se tudi »strokovne knjige« v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, v katerih so nasjarotniki uvedbe enotnega računovodstva v obliki tolmačenja omenjenega odloka AVNOJ-a razlagali tisto, kar je v bistvu nasprotno odloku in zanašali zmedo v to vprašanje. To kaže, da vprašan je uvedbe enotnega računovodstva ni samo vprašanje izdajanja odlokov, predpisov, načrtov in formularjev, ni samo vprašanje odstranitve objektivnih tehničnih ovir, temveč je tudi politično vprašanje, vprašanje razumevanja potrebe enotnega računovodstva in vprašanje borbe proti tistim, 'ki ovirajo to bodisi ? pasivrfo ali aktivno sabotažo. S/»r' špeiknlantski in profitarski duh in ditelji z nezadostno odgovornostjo i)e trpe evidence in kontrole države in zato jo je treba uvajati z borbo. Zvezna kontrolna komisija je skupaj z zveznim ministrstvom za finance in zastopniki gospodarskih ministrstev predložila nujne ukrepe za pospešitev uvedbe enotnega računovodstva. V ta namen se formirajo prl zveznem in republiških ministrstvih za finance gospodarske komisije. Državni revizijski -zavod, kakor zvezni tako tudi obstoječi deželni so raz.sfor-mirani in zvezno ministrstvo za finance prevzame po posebnem oddelku vodstvo organizacije in nadzorstvo nad računovodstveno službo, v vseh gospodarskih ministrstvih se ustanove odseki centralnega računovodstva, ki bodo preko posameznik centrov, kakor so glavne uprave industrijskih |K>dje-tij in uprave trgovskih skladišč, organizirali računovodstveno službo in formirali centralno računovodstvo. Tako bodo posamezne uprave in ministrstva dobili evidenco nad stanjem in poslovanjem svojih podjetij. Funkcija in delo knjigovodje postane v teh pogojih mnogo važnejše, kakor je bilo v stari Jugoslaviji, kjer je bil knjigovodja, brezpomemben uslužbenec v pPrva naloga je ta, da (organizacije OI*’) nudijo konkretno (ne kontrolno) pomoč ljudskim oblastem . . .< V 40. vrstici istega odstavka: »Zato so da-nrs 'si našj »krajni (ne krajevni) odbori OF obvezani. j\H na svojem teritoriju organizirajo [ volivne pisarne-. . .« Zakaj se Anglo-amerikanci boje skupščine z italijansko večino v Trstu, Jugoslovani pa ne se vprašuje »Daily Worker« London. 24. septembra: Dopisnik Tanjuga poroča: G. Caanipbe-ll komentira razne predloge, ki so biili predloženi na mirovni konferenci glede bodočega statuta Trsta in pravi v >Daily Workerju« med drugim: >Aili ste opazili, da zavzema la britanska in ameriška delegacija zelo čudno stališče glede Trsta? Britanska in ameriška vlada sta vedno trdili, da je prebivalstvo Trsta v ogromni večini italijansko. Ko pa sta sovjetska in jugoslovanska delegacija predložili, da se da oblast na tem ozemlju skupščini, ki bi jo izvotlilo ljudstvo, sta se britanska in ameriška delegacija temu ogorčeno uprli. Ce so Jugoslovani pripravljeni sprejeti riziko, ki ga predstavlja skupščina z italijansko večino, izvoljena od ltjud- I stva, zaka j so se potem Britanci in Arne- I ričani tako prestrašili? Nekateri komentarji poudarjajo, da bi Slovenci vršili postopno infiltracijo Trsta in napravili iz jugoslovanske manjšino jugoslovansko večino. Lahko razumemo,« pravi dalje »Dai-ly Worker«, >da vrši nekdo infiltracijo nekega ozemlja z namenom, da si pridobi oblast v sivoje roke, toda, kako bi mogel nekdo vršiti infiltracijo v volivne spiske? Brez dvoma se bo od oseb, ki bodo v teli spiskih, zahtevalo, da stanujejo v Trstu in edini način, da bi Jugoslovani dobili večino, bi biti ta, da bi v Trstu živeli in delali. Če trde Britanci in. Američani, da se bo sčasoma ustvarila v Trstu jugoslovanska večina, tedaj saimi izrekajo močan argument v prid priključitve tega ozemlja k Jugoslaviji.« HOLANDSKI VOJAKI NOČEJO V INDONEZIJO Haag, 24. sept. Tass poroča: List »Die Wah.rheit« poroča, da bodo te dni odplule iz holandskih pristanišč v Indonezijo tri ladje s četami. Ob tej priliki je prišlo v več krajih do demonstracij proti poši-ljajiju čet. Velikih demonstracij v Amsterdamu so se poleg prebivalstva udeležili tudi mnogi vojaki, ki jih hočejo poslati v Indonezijo. Policija je napadla demonstrante z gumijevkami in strelnim orožjem. Ubit je bil neki vojak. V Holandiji se vedno bolj širi odpor proti pošiljanju čet v Indonezijo Haag, 24. sept. Tass poroča: V Holandiji se vedno bolj širi val nezadovoljstva proti pošiljanju čet in vojnega materiala v Indonezijo. Listi so objavili protest, ki so ga poslali ministru za kolonije tramvajski uslužbenci iz Amsterdama, v katerem predlagaoj, da se prizna Indonezijska republika in se ustavijo vojaške operacije. Listi tudi poročajo, da je Zveza ho- DEMANTI TASSA o pisanju kitajskih listov Moskva, 24. sept. Tass poroča: Kitajski list »Minjembao« in še vrsta drugih kitajskih listov je objavila vest, da je naletela druga edimea kitajskega bro-dovja, ki patruljira med Part Arthurjem in šangtunskim polotokom, na motorne ladje s sovjetsko zastavo, natovorjene z vojaškimi potrebščinami in namenjene v Čilo in Vejta vej, kjer so čete kitajske ljudske revolucionarne armade. Tass je pooblaščen izjaviti, da je ta vest popolnoma izmišljena in izzivalna. Iandske mladine organizirala protestno zborovanje proti pošiljanju čet v Indo* nezijo. Tisk dobiva poročila, v katerih je rečeno, da mnogi holandski vojaki nočejo v Indonezijo. To povzroča skrbi uradnim krogom, ki podvzemajo razne ukrepe, da bi to preprečili. Zadnje dni je bilo mnogo primerov, da vojaki nočejo v Indonezijo, tako da je načelnik generalštaba holandske vojske poslal preko radia uraden opomin vojnim beguncem. FFZKULTURA FiZKULTURNIKI KNOJA TEKMUJEJO ZA ZREN V okviru tekmovanja za ZREN so preteklo nedeljo v enotah KNOJ-a izvedli mafš na 20 km za vse značke. V Ljubljani je potekala proga izpred igrišča PD Udarnika v šiško, Koseze, Glinščico, na Večno pot, skozi Rožno dolino in Tivoli nazaj na igrišče KDUdarniika. Krog je meril 10 km, zato so ga morali tekmovalci prekorakati dvakrat. Ob sedmih zjutraj se je zbralo na startu okrog 250 borcev in oficirjev. Prvi so odšli tekmovalci za zlato in srebrno značko, za njimi pa večja skupina tekmovalcev za bronasto značko. Tekmovalci so dobro vedeli, da lažje hodiš v koloni in da petje prežene misli na utrujenost. Vso pot so prehodili v strnjeni koloni in ves čas prepevali partizanske in narodne pesmi. Ko so se približno ob 10 pričeli zbirati tekmovalci na cilju, je komisija ugotovila, da nima nihče ožuljenih nog, kajti sicer ne bi dosegli postavljenih norm- Tretji dan tekem za Vseslovansko boksarsko prvenstvo v Pragi Tretji dan takem za vseslovansko prvenstvo v boksu je bil bolj borben kot prva dva dni. Naša reprezentanca je dosegla 7 točk, tako da ima sedaj 13 točk in je še vedno na četrtem mestu. Barba-dori, Jugoslavija, ki ga sedaj v Pragi imenujejo bomba Radoro, je v prvi run-Ji premagal Čehoslovaka Dipra (peresno lahka kategorija). Denina pa je po točkah premagal Glenika (Poljska). V lahki kategoriji je Sovljanski premagal z odlično tehnično premočjo v boksu fte-hoslovaka Kraljička. V bantam-kategoriji se je borit Pavlovič (Jugoslavija) s Kivoeem (Poljska) neodločeno. Naša reprezentanca je izgubila 2 točki brez borbe. Ker je D utaj bolan, ni mogel nastopiti. V pol težki kategoriji je premagal Šimu ra po točkah Krleža (Jugoslavija), čeprav bi neodločen izid bil primernejši. Češkoslovaška je včeraj dosegla skupaj 1 točko. Zahara je v mušji kategoriji boksal neodločeno s Segalovičem (ZSSR). V lahki kategoriji je premagal Grei-ner: (ZSSR) s knockautoni v prvi rundi Poljaka Kozaleka. V srednji kategoriji j£ Ogurenkov (ZSSR) premagal po točkah Časrdo (ČSR). V težki kategoriji je bil diskvalificiran zaradi nedovoljenega udarca odlični boksat' Koroljev (ZSSR) v borbi z Navadilom (Poljska). V peresno lahki kategoriji je premagal Knjazel (ZSSR) Poljaka Leskovskega po točkah. Stanje točk pb tretjem dnevu tekmovanj je naslednje:. ZSSR je na prvem mestu z 20 točkami, na drugem je Poljska z 18, na tretjem ČSR s 15, a na četrtem Jugoslavija s 13 točkami. Včeraj se je tekmovanje končalo. . V lahkoatletski tekmi je reprezentanca Zagreba premagala ekipo »Partizana« s 110 : 108 točkam Drugi dan tekmovanja med -Zagrebom in Partizanom je prinesel več drobnih uspehov. V teku na 200 m je bil diskvilificiran favorit te panoge Račič, ker je trikrat nepravilno starta! in je to vplivalo na končni izhod dvoboja. Zmagal ie Slanac < zelo dobrim časom 22.8 sok- V metu kopja je zmagal Vujačič (Partizan), ki je vrgel kopje 6t.4t m. Na 5000 ni je tekel Mihalič (Zagreb) 15.23, kar je sa-*o 2 sek. slabše od državnega rekorda. Nov državni rekord pa je postavila štafeta Partizana 4 krat 400 m s časom 3:25,8, in sicer v naslednji postavi: Le-ner, Radulovič, Račič, Sabiolovič. Nogometno prvenstvo za pokal RSFSR Letos se bo vršilo prvič po vojni jesensko nogometno prvenstva za pokal RSFSR. Prva etapa kolesarske dirke okoli Romunije 1. Emil Rol (Francija) 4,51.28; 2. Av. gust Prosinek (Jugoslavija) 4,55.31; 3. Branko Bat (Jugoslavija) 4,55.31; 4. Jo-5ef Pij (Francija) 4,57.1-0. Sekretar londonskega komiteta Komunistične partije o zunanji politiki Velike Britanije London, 24. septembra. Reuter poroča, da je sekretar londonskega krajevnega komiteta Komunistične partije Velike Britanije Taed Bair-mley govoril na nekem mitingu in je poudaril, da program laburistične vlade, kakršen je bil prikazan v voldivni kampanji, ne bo mogel biti izveden, če laburistična vlada ne bo odločno obračunala s torijevskim duhom in z interesi kapitala. B»rmley je dalje izjaivil, da teže ZDA po svetovnem gospodstvu. Dotaknil se je spora Wailace—Truman—Byrnes in dejal: »Slišali smo obtožbe Henrvja Wa'llaceja proti vladi ZDA. On je od- stranjen s položaja, toda njegov korak bo odprl oči milijonom ljudi po vsem svetu in jim dal priliko, da spoznajo grobo stvarnost ameriške politike.« Barmiley je govoril tudi o britanskem zunanje političnem stališču: »Zunanja politika Velike Britanije je odgovorna za sovražno zadržanje proti Sovjetski zvezi, za vzpostavitev grške monarhije, za priznavanje Francove Španije in za tragično nadaljevanje imperialistične politike v Palestini. Britansko ljudstvo je odločeno, da se ne smemo vračati k preteklosti. Vlada pa je dolžna iti naprej, za ljudstvom in ne proti ljudstvu. Dolores Ibarruri poziva demokratične sile Anglije naj podpro borbo španskega ljudstva London, 24. sept. Tass poroča: Londonska sindikalna zveza je sprejela brzojavko podpredsednice španske republikanske stranke Dolores Ibarruri, y kateri je rečeno: Poročila iz Španije govore o naraščanju Francovega terorja nad ljudstvom. Enote falange, ki vrše represalije, povzročajo nesrečo kmečkim domovom. Pretekli teden je bilo na stotine kmetov iz raznih vasi pokrajine Toledo odpeljanih s svojih domov in poslanih v zapore, kjer so jih brutalno mučili. V drugih .vaseh pokrajine Toledo, Lubo in Pon-tevedro so kmete morili na cestah. Fašistična policija še vedno barbarsko muči v zaporih v Madridu in Barceloni. Rodoljube likvidirajo na zahrbten način z zadušitvijo. V imenu trpečega španskega ljudstva vas prosim, da obvestite demokratične množice Velike Britanije o teh novih zločinih in da jih mobilizirate proti barbarskemu Francovemu režimu. V Karlovyh Varyh so odkrili spominsko ploščo Karlu Marcu Praga, 24. sept. Dopisnik Tanjuga poroča: Včeraj so v Karlovih Varih odkrili spominsko ploščo Karlu Marsu na hiši, v kateri je živel od leta 1874 do leta 1876. Rezultati tekem v košarki in odbojki z balkanskih iger v Bukarešti Košarka: Jugoslavija : Romunija 23:6 (ženska ekipa), Jugoslavija : Albanija 71:11 (moška ekipa), Bolgarija : Jugoslavija 27:22. Odbojka: .Jugoslavija : Bolgarija 2:0 (ženska ekipa). Jugoslavija : Albanija 3:0 (ženska ekipa). Zaključek motociklističnih tekem za prvenstvo Sovjetske zveze Motociklistične, tekme za prvenstvo Sovjetske zveze so zaključene. Naslov prvaka v solo-razredu za moštva si je priborilo najboljše moskovsko moštvo. V tekmovanju motorjev s prikolicami je zasedla prvo mesto ekipa tankovskih in motoriziranih enot transkavkaškega vojaškega področja. Naslov prvaka v tekmah za žene si je ponovno priborila moskovska ekipa. Vrhovni sodnik v teh tekmovanjih je biil maršal tankovskih sil Riibalko, ki je dopisniku »Izivestij« v zvezi s tekmovanji izjavil naslednje: »V motociklističnih tekmah leta 1946 je sodelovalo 278 motociklistov, med katerimi so se nahajali tudi športniki iz tankovskih enot ter moštev iz Moskve, Leningrada in številnih sovjetskih republik. Motociklistični šport se v Sovjetski zvezi množično razvija. Letos so bili postavljeni novi rekord i v vseh motociklističnih razredih. V celoti je bilo postavljenih 45 novih rekordov Sovjetske zveze. Tako je n. pr. .znani leningrajski motociklist Similkin. ki je vozil motor lastne konstrukcije s 500 ccm, dosegel na progi 1 km brzino 174 km, s čimer je postavil absoluten motociklističen rekord v treh razredih. Moskovčan ka Mešalova je dosegla na motorju s 350 ccm brzino 157 km na uro. S tem je potolkla rekord za moške v tern razredu. Motorji domače proizvodnje »ZIS-350« iz iževske tovarne, »M-75« iz Irbita, kakor tudi motorji iz tovarne >Gorkk in moskovskih tovarn so pokazali v teh tekmovanjih zelo dobre rezultate Ti rezultati naše motociklistične industrije ter uspehi, ki so bili doseženi v tekmovanjih, vzpodbujajo delavce naše motociklistične industrije, da še bolj povečajo svoje napore z namenom, da še bolj izboljšajo kakovost naših strojev.« V OKVIRU KULTURjNO-PROSVETNEGA FESTIVALA V CELJU bo v sredo, 25. sept., ob 8 zvečer v dvorani »Doma ljudske prosvete« LITERARNI VEČER CELJSKIH LITERATOV s sodelovanjem celjskega okteta. Glavni urednik Ivan Bratko, Ljubljana. Kopitarjeva 6. Naslon uredništva, uprave in tiskarne »Ljudske pravice«: Ljubljana. Kopitarjeva 6. — Telefon 23-61—23.65 St ček. računa 16.690 Tel. št. ogasnega oddelka 36-85. Tel. itev. za naročnino »Ljudske pravice« 80*30, Miklošičeva cesta 5. Avstrijska sodišča postopajo z vojnimi zločinci zelo milo Dunaj, 24. sept. Tass poroča: Avstrijsko ljudstvo je nezadovoljno z delom avstrijskih sodišč. Razprava proti petim mladeničem, ki so bili člani organizacije Webrwolf, je izzvala veliko nezadovoljstvo. List »Neues Osterreich« piše, da so zahtevali predstavniki vseh strank strogo uporabo zakona proti vsakemu, ki skuša v novi obliki nadaljevati tisto, kar naj bo za vedno pokopano s Hitlerjem. List izraža svojo nejevoljo, ker javni tožilec, ki je dvignil obtožnico proti petim članom organizacije \Vehrwolf, ni dopustil predstavnikom javnega mnenja, da bi prisostvovali razpravi. Po pisanju »Osterreichisches Volk« je obsodilo ljudsko sodišče v Grazu policijskega poročnika Beberja, šefa straže koncentracijskega taborišča v Pegau, samo na 20 let zapora, čeprav je odgovoren za umore več kot 100 zapornikov. Ta proces je dosegel vrhunec, ko sta se pojavila kot priči na razpravi proti šefu straže koncentracijskega taborišča dva stražni-ka-oficirja, ki sta prav tako odgovorna kot njun predpostavljeni, za vse nacistične umore. PRESKRBA POJASNILO K POPISU PAKETOV SUHE HRANE Z ozirom na tozadevno objav6 v obeh glavnih dnevnikih dne 21. t. m. pojasnjujemo, da se po naknadnem pojasnilu zveznega ministrstva za trgovino in preskrbo ukinitev prodaje paketov suhe vojaške hrane zaradi evidence nanaša samo na prodajo na debelo (Navodova centrala in njegove podružnice ter NA-MA-grosistični oddelek). Vsi imenovni grosisti morajo sestaviti popise, kot je bilo že objavljeno, do 25. t. m. Navodove podružnice pošljejo popise centrali Navoda r Ljubljani, grosistični oddelek NA-ME pa pošlje seznam naravnost tukajšnjemu ministrstvu za trgovino in preskrbo. Detaj-listi pa popišejo zaloge suhe vojaške hrane do dne >0. t. 111., ko bo izvršen tudi popis vsega ostalega blaga UNRRA-incga izvora, kot že objavljeno. Iz pisarne ministrstva za trgovino in preskrbo. RADIO 5SJ ni/449 ni/4t m DNEVNI SPORED ZA SREDO, 25. SEPTEMBRA: 6 češke polke in valčki — 6.15 Napoved časa, vesti in pregled sporeda — 6.30 Jugoslovanske narodne in partizanske pesmi — ?.15 Napoved časa, vesii, objave in radio koledar — 7.30 Operna baletna glasba — 13 Rossini: »Viljem Telle, uvertura — 13.15 Napoved časa, vesti in objave — 13.30 Igra koncertni saksofonist Srečko Dražil, pri klavirju Mito že-bre — 13.45 Slovanska simfonična glasba —■ 14.15 Napoved časa in poročila — 19 Poučna oddaja za mladino: Odlomki iz Iljinove knjige »Kako je človek postal Velikan« — 19.15 Narodne pesmi poje komorni zbor Radio Ljubljane pod vodstvom Cirila Cvetka' — 19.30 Zdravstvena ura: dr. Vaksel Seraf ki: O raku in njegovem zdravljenju — 19.45 eNkaj Chopinovih skladb za klavir 20 Napoved časa in poročila — 20.10 Simfonični koncert orkestra RL., dirigent Samo Hubad: 1. Gluck: Ifigenija na Aulidi, 2. Mozart: Simfonija v Es-duru (Hafnerjeva), 3. Bravničar: Slovenska plesna burleska — 21 Iz pripovednih del: Stendhalova novela: Vittoria Accerambim, bere Vladimir Skrbinšek — 21.20 44) minut lahke glasbe izvajajo Dušan Veble ‘(saksofon), Konrad šartah (harmonika), Bogdana Stritarjeva (mezzosopran), spremlja io solo igra na klavirju Bojan Adamič — 22 Napoved časa, vesti, objave in pregled sporeda — 22.15 Cesar Franck: Eros io Psiha iz simi. poema »Psiha«, Bizet: Carillen in Farandola iz suito »Arle-žanka« 22.30 Fantje ha yasi pojo. VREMENSKA NAPOVED za sredo 25. septembra: Jasno, zjutraj megla. DNEVNH VESTI Jutranji vlak proti Zidanem mostu z odhodom iz Ljubljane ob 5.15 bo odhajal od četrtka, 26. septembra, dalje že ob 5.00, iia kar opozarjamo potujoče občinstvo. Gradbeniki iu arhitekti! Nocoj ob 20 bo bo na tehniki 1. skupni množični sestanek. Obvezno! — Sekretariat. ŠOLSTVO Državna zobotehnična srednja šola v Ljubljani. — Kandidati, ki rellektirajo na Dijaški dom, morajo prinesti s seboj vso potrebno P°’ steljno opremo. — Uprava. Gospodinjsko učiteljišče se zaradi B<>ve ureditve gospodinjskega šolstva ne bo obnovilo. Potrdila za naknadni vpis v drag® šole dobe prijavljenke na ministrstvu prosveto. KONCERTI Revija pevskih zborov okrožnega mesi*1 Ljubljana bo v ••nedeljo, 29. t. m., ob 20 v filharmonični dvorani. Vstopnice od 10 din navzdol! t Matični knjigarni. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI OPERA 27. oktobra, petek, ob 20: Gotovac: »Ero z onega svetac. Gostovanje Jožeta Gostiča. Red A. Sindikalne podružnice naj dvignejo v upravi Narodnega gledališča, Gradišče 4-1., abonentske izkaznice za svoje člane in naj jih pravočasno razdelijo, ker bo v petek, 27. m., prva predstava za red A. Za pevsko tekmo, ki bo v Operi v nedeljo, 29. t. m., ob 15, se še sprejemajo prijave. Interna preizkušnja prijavljenih tekmovalcev bo isti dan, v nedeljo, ob 9 na odru Opere. Prijave, osebne ali pismene, 6prejema tajni-štvo Opere. DRAMA Statisti, ki sodelujejo v Drami pri »Veli- ki puntarijic, naj se zanesljivo in polnoštevilni udeleže vaj v četrtek, 26. t. m., ob 15, v Pe" tek, 27. t. m., ob 17 in v soboto, 28. t. 17 v dramskem gledališču. KINEMATOGRAFI LJUBLJANA, DNI ON: Sovjetski barvni film »Kameniti cvete, tednik. Predstavo ob 16.15., 18.15. in 20.15. MATICA: Švicarski film »Marija Luiza«, tednik’ Predstave ob 16.15, 18.15. in 20.15. SLOGA: Zaprto. KODELJEVO: Zaprto- LETNI KINO TIVOLI: AmeriSki file1 »Mali oglas«, tednik. Predstave ob 19.30-in 21. uri. MAKIBOE, ESPLANADE: Sovjetski film »ZdTavstvuj Moskva«, tednik. GRAJSKI: CeSki film »Korak v temo«, tednik-LETNI KINO: Zaprto. CELJE, METROPOL: Francoski film »Wer-tlw«, tednik. DOM: Ameriški film »Kopači zlata«, tednik. PTUJ: Ameriški film »Heidi«, tednik. MALI OGLASI IZGUBIL sem 23. 9. 1946 ob pol 2 popold/»c T bolniški blagajni v I. nadstropju listnico 1 2000 din in dokumenti. Kdor jo je našel, naj jo izroči proti nagradi upravi »Ljudske pravice«. 3363 DVE SPALNICI iz mehkega lesa, vezani, PT0' dam. Naslov t podružnici »Ljudske pravi' ce«, Kranj, pod št. 92. PREKLICUJEM izkaznico na ime Beta Didič, roj. 16. 4. 1914 v št. Lenartu, stanujoča J' Kranju, Reginčeva 3, kot neveljavno. 95 IZGUBLJEN je bil od Pernič do Kranja zavoj pletenin. Pošten najditelj naj ga odda na postaji NM v Medvodah ali Kranju. 93 PRODAM zapravljivček na vzmeteh in furmanski voz, oba nova. Jože Kogoj, kovač, Slap. Tržič. 94 ŽELEZEN ŠTEDILNIK, 2 železni peči za sobo, vse kompletno s cevmi, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Ljudske pravice« pod št. 34. IZGUBIL sem izkaznico od biciklja št 100-17 na ime Likardo ]ože, Maribor, Koroška 69, in jo proglašam za neveljavno. P7 IZGUBIL sem izkaznico za kolo št. 73110 na ime Kolesa Ludvik iz Dučje gomile iu j° proglašam za neveljavno. 29 . SPREJMEMO V SLUŽBO 9 takojšnjim nastopom 1 trgovskega pomočnika želez-uinsko stroke, 1 trgovskega pomočnika ali pomočnico manufakturne stroke, 1 vajenca za železninsko stroko. Ponudbe na: LJUDSKI MAGAZIN, Vrhnika. Knjiga o kateri se toliko govori in piše v Sovjetski zvezi in po vsem svetu, eno najboljših literarnih del sovjetskega slovstva v poslednjem času 1—1 roman nagrajen z Leninovo nagrado V. Kaverin: DVA KAPITANA Pravkar izšel v založbi MLADINSKE KNJIGE. Cena za oba dela (550 strani): kartonirana 100’— din, vezana 140’— din. Dobi se v vseh knjigarnah!