Amerišk/i Domovi ima NO. 230 • / /Pp-> IN 1PIWT - MOO A®« ON» ai e/i-ni' ommm Nstfonal and Jnternational Circnlatkm CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, DECEMBER 1, 1969 mwspjwm ŠTEV. LXVII - VOL. LXVU Vlada Zah. Nemčije podpisala sporazum oomejihri A-orožja ^^etekli petek so poslaniki Zahodne Nemčije v Wa-^hingtonu, Londonu in Moskvi po sklepu honnske vlade podpisali dogovor o omejitvi atomskega orožja na sedanje atomske sile. BONN, z. Nem. — Vlada kanc-erja W. Brandta je soglasno ženila, naj Nemčija podpiše Ogovor o prepovedi širjenja a-^■0rnskega orožja na države, ki še nimajo. Tako so posladki Zahodne Nemčije pretekli Idtek podpisali dogovor v Wa-shingtonu, Londonu in Moskvi, v glavnih mestih treh atomskih s‘l> ki so dogovor sklenile, nakar So ga ZN potrdili. Dogovor bo sk>pil v veljavo, ko ga bo poleg *reh atomskih sil odobrilo še 40 ^rugih držav. Krščansko-demokratska stran-ai ki je v opoziciji, je sklep vla-Ce označila za “prehiter” in “ne-0(lgovoren”. Kancler W. Brandt ie odgovoril na te očitke, da je vlada dogovor proučila skrbno Vseh podrobnostih, kot je posebno za tako važno vprašanje. 2lavil je, da Nemčija ne bo do-S°Vora ratificirala, dokler ne bo °sežen sprejemljiv dogovor o tladziranju njegovega izvajanja ded Euratom, atomsko agencijo kupnega trga, in med Medna-°^no agencijo za atomsko ko-disijo. ^ Bonnu nasprotujejo nepo-Srednemu nadzoru Mednarodne d°rnske komisije, ker je v njej Sovjetska zveza, ki bi po Novi grobovi John Tavčar V petek je umrl v Euclid General bolnici 80 let stari John Tavčar, ki ga je dan preje zadela možganska kap, ko se ie na Zahvalni dan pripravljal k skupnemu družinskemu obedu pri svoji hčeri Mrs. Paulini Debevec, 24151 Yosemite Dr., Euclid. Pokojnik je bil 25 let tajnik Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. Rojen je bil v Zagrebu, pa je živel v Ljubljani, dokler ni leta 1913 odšel v ZDA. Bil je vdovec po 1. 1946 umrli ženi Frances, roj. Malenšek, oče Frances M., Pauline Debevec, Johna R-, Thomasa A., Margaret L., Dorothy J. in Lawrenca R., 9-krat stari oče, brat pok. Josephine Praust in Franka Ravnikar. Bil je član in tajnik Car-mola Tent št. 1288 T.M., član Društva Naprej Št. 5 SNPJ, Društva Slovenec št. 1 ADZ in Yugoslav Camp št. 283 W.O.W. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Slov. nar. doma na St. Clair Avenue, kjer je na mrtvaškem odru, v cerkev Filipa Nerija ob desetih, nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča družina darove za Dom ostarelih na Neff Rd. Pogreb je v oskrbi Zakrajško-vega pogrebnega zavoda. J Poti dobila lahko vpogled v eihške atomske naprave za ^Uodobsko rabo. Pripravljeni ^ sprejeti nadzor Mednarodne 0rnisije iei £e tega izvršuje Eu- fato ^ lTn, v katerem Sovjetske zve-, ui. V Moskvi so menda na ta-0 rešitev pristali. , rancija in Kitajska, drugi V6.atmoski sili, nista pri skle- . dogovora sodelovali in iz- laviii Johanna Karlinger Na svojem domu na 1086 Addison Rd. je umrla 83 let stara Johanna Karlinger, roj. Petelin, vdova po 1. 1951 umrlem možu Charlesu, mati pok. Victor j a H., Dorothy Krygier, Eleanor (taj. v župnišču sv. Vida), Florence Warnke, stara mati s. Mary Jessica S-N.D., Virginie in Richarda Warnke, sestra Jakoba (v Jugoslaviji, kjer je bila pokojna rojena). Pokojna je bila članica Oltarnega društva in Marijine legije pri Sv. Vidu in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Vida ob 10., nato na KaP'arijo. da ga ne bosta sprejeli. . drugih držav ima razne Jisleke in odločitev o podpisu ^gajo, take so na primer Bra- Ja> Indija, Izrael. ^°^predsednik Agnew gre na politično potovanje Washington, d.c. — Bela ■a £Ucjj se(jaj spoštovati avaHrv ___________v-! ■ da predsednik pošilja k , ua picuscuum pusnja predsednika kot oseb nega ^gata na vse važne inavgu-(je Taka inavguracija bo 30. Wmbra v Manili na Filipi-Pr a ^'*er bo Ponovno izvoljeni v,- Se P°t bo pa trajala Ijq ,Vj.boma 3 tedne. Obsegala Bor r^ave Afganistana preko Pot111026 N°ve Zelandije. V t^0Vanie bo seveda vključeno t0 • neBaj politične misije. Tudi v navadi. rSl5!lwiHi>s Vremenski prerok pravi: NamZJ° 2 naletavanjem snega. J lsia temperatura okoli 37. Charles J. Lavrich V soboto je umrl po daljši bolezni v Euclid General bolnici 66 let stari Charles J. Lavrich z 960 E- 232 St., rojen v Clevelandu, mož Mary, roj. Krainz, oče Margaret M. in Dorothy Krause, stari oče Jeffreyja, brat Johna, Franka, pok. Louisa, Frances Zaller, Helen Mihelich, Alice Hussare, Josephine Kremžar in Pauline Yadrich. Zaradi bolezni je stopil v pokoj leta 1958, potem ko je delal blizu 20 let za Stamping Div. Eaton Mfg. Co. Pokojnik je bil član KSKJ št. 169. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri, v torek, ob 8.15, v cerkev sv- Kristine ob 9., nato na Ali Souls pokopališče. ZDA 1. 1906, mož Josephine, roj-Ucjak, oče Amelie Setina, Helen Carson in Josepha, 3-krat stari oče, enkrat praoče, brat Franka (Pontiac, Mich.). Pokojnik je bil član Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 ADZ in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Po poklicu je bil mesar in je i m e 1 pred leti lastno mesnico na 3834 St. Clair Ave. Najprej je delal pri Ogrincu. Pogreb bo v sredo ob 10.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd., v cerkev Sv. Križa ob 11-15, nato na pokopališče. Družina priporoča namesto cvetja darove za Holy Family Home ali pa za American Cancer Society. Frank A. Sintič V petek je umrl v veteranski bolnici 56 let stari Frank A. Sintič s 1310 E. 279 St., stražar za Pinkerton Detective Agency, mož Katherine, roj. Boldin, oče Donalda (U.S. Air Force v Dover) in Timothyja, brat Rose Scheid, Martina, Angele Jasin-ski, pok. Anthonyja, pok. Johna in pok. Edwarda. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd- jutri, v torek, ob 8.45, v cerkev Felicite ob 9.30, nato na Souls pokopališče. sv. Ali FiioS bi! odlikovan za rešitev 16 otrok v Song iy marca I5S& Fred R. Slaper V petek je umrl v St. Vincent Charity bolnici 50 let stari Fred R- Slaper z 19830 Meredith Ave., mož Katherine, roj. Tomc (sestre rev. V. Tomca), oče Richarda, Kathleen, Bonita, Frede-ricka (U.S. Army, Ft. Campbell), Linde, Michaela in Mary Frances, brat Johna, Mrs. Frances Koporc in Sophie Melle. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Sh o r e Blvd. danes ob devetih dopoldne, v cerkev Sv. Križa ob desetih, nato na All Souls pokopališče. NEW YORK, N.Y. — C.W.O. Hugh C. Thompson Jr., 27 let star, iz Decatur, Ga., je bil odlikovan z drugim najvišjim odlikovanjem, ker je 16. marca 1968 tekom znane, sedaj tako zloglasne operacije v Song My rešil ob izpostavljanju osebni nevarnosti 16 vietnamskih otrok. Odlikovanje mu je bilo podeljeno šele 15. oktobra, nekako pol leta potem, ko je armada obnovila preiskavo o pokolu civilistov v My Lai 4, eni od naselij Song My. Hugh C. Thompson je pristal s svojim armadnim helikopterjem v bližini kraja, kjer je ležalo okoli sto trupel civilistov, in rešil 15 otrok, ki so se skrivali v bližini, s tem, da jih je naložil v helikopter in jih odpeljal. Ko je videl v bližini še enega izgubljenega otroka, je znova pristal in se odpravil, da ga vzame s seboj. Neki oficir na mestu mu je dejal, naj otroka pusti in izgine. Thompson je ukazal vojaku v helikopterju poleg strojnice, naj to naperi na oficirja, sam pa je šel mirno po otroka in ga odpeljal. Na protest H. Thompsona naj bi bilo nato izdano povelje za ustavitev streljanja v My Lai. Na ta način naj bi bilo rešenih kakih 150 civilistov. Astronavt M. Collins v državnem tajništvu M. Collins, ki je vodil polet Apolla 11 na Luno v preteklem juliju, bo kot državni podtajnik skušal posebno mladini obrazložiti dejstva o v i et n a mskem vojskovanju. SKUPNI TRG RAZPRAVLJA Danes so se zbrali v Haagu na Holandskem predsedniki vlad in zunanji ministri držav članic Skupnega trga, da se pogovore o razširitvi te ustanove, ki naj postane temelj politične združitve svobodne Evrope. WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je pretekli petek imenoval astronavta polk. Michaela Collinsa za državnega podtajnika za odnose z javnostjo s posebno nalogo obrazložiti a-meriški mladini vietnamsko vprašanje in ameriško nalogo v Južnem Vietnamu. Državno tajništvo je objavilo, da bo M. Collins na čelu “pisarne za javne odnose”, ki bo polagala posebno važnost na izboljšanje stikov z mladino v priznanje neobičajnega zanimanja, ki ga posvečajo mladi ljudje naše dežele vprašanjem zunanje politike. Collins je dejal na tiskovni konferenci: “Ce smo sposobni govoriti zelo jasno iz razdalje četrt milijona milj v vesoljskem programu, bi upal, da bo možno nekaj te skušnje in tehnike u-porabiti tudi pri ustvarjanju zvez, ki se trenutno zde nekam omejene, posebno v pogledu do mladine Amerike.” M. Collins bo stopil iz Letalskih sil, kjer je dosegel čin polkovnika. Po njegovem je dober del tistih, ki napadajo vladno politiko v Vietnam'1', slabo poučen o dejanskem *tanju. Njegova naloga bo, to vrzel izpopolniti in postreči vsem s čim večjim številom dejstev. V Keniji zvršena obsodba nad morilsent Mboye Joseph Setina Zadet od srčne kapi je umrl na poti v Euclid Glenville bolnico preteklo soboto 80 let stari Joseph Setina z 18208 Rosecliff Ave., rojen v Veliki Bučni, fara Trecina, od koder je prišel v Južni Vietnam hoče pravico pristanka v ZDA WASHINGTON, D.C. — Vlada Južnega Vietnama se poteguje za pravico pristajanja letal njene letalske družbe Air Vietnam na letališčih ZDA. V Saigo-nu opozarjajo na dejstvo, da potniška letala Pan American pristajajo na letališču pri Sai-gonu, čeprav za to nimajo nobenega, dokončnega formalnega dovoljenja. Novi razgovori med Saigonom in Washingtonom naj bi pustili ameriški letalski družbi pravico pristajanja v Južnem Vietnamu, pa dali istočasno tudi letalom Air Vietnam pravico pristajanja na tleh ZDA. NAIROBI, Ken. — Pred meseci je bil umorjen predsednik Kenijske ljudske fronte in voditelj plemena Luo Mboya. U-mor je poglobil že stara nasprotja med plemenoma Kikuyu in Luo. Pleme Kikuyu je organizirano v Kenijski narodni stranki, ki jo vodi predsednik Kenyatta. Umor je bil izrazito politične narave in je porušil premirje med strankami in plemeni. Kenyatta je zato pospešil preiskavo, ki je našla morilca in ga postavila pred sodišče. Sodišče ga je obsodilo na smrt, Kenyatta je dal nalog, da je smrtna obsodba izvrši. Po mnenju političnih o-pazovalcev se je Kenyatta odločil za hitri postopek, da se dežela čim preje pomiri. Ali bo to dosegel, je drugo vprašanje. Ko je bil na primer zadnjič na obisku v krajih, kjer živi pleme Luo, so tam izbruhnili taki nemiri, da je Kenyatta dal zapreti voditelja Luo plemena O-dingo in še 8 njegovih sotrud-nikov. So še zmeraj v zaporu. Prvi poskus s pomiritvijo se je torej ponesrečil. Ali se bo drugi, ki temelji na izvršitvi smrtne obsodbe, se bo pokazalo 6. decembra. Takrat bodo namreč formalne predsedniške volitve. Edini uradni kandidat je le Ken-yatta sam. Bo torej gotovo izvoljen. Kakšno razpoloženje v javnosti bo potem nastopilo, to je pa še uganka. Istega dne bodo tudi volitve v parlament. Najobilnejša pošta HAAG, Hol. — Danes so se zbrali tu vodniki 6 evropskih držav, članic Evropske gospodarske skupnosti ali kratko Skupnega trga, da se razgovore o sprejemu Velike Britanije v Skupni trg. Do zasedanja je prišlo na pobudo predsednika Francoske republike G. Pompi-douja, ki se zasedanja osebno udeležuje. Francija je sedaj voljna dovoliti vstop Velike Britanije v Skupni trg, kar je De Gaulle v preteklosti ponovno preprečil, toda zahteva preje “dokončno” rešitev “farmarske-ga vprašanja”. Francija je edina država v Skupnem trgu, ki ima poljedelske presežke. S prepovedjo uvoza v države Skupnega trga si je zavarovala za nje ugodne cene, precej višje od teh na svetovnem trgu- Skupno plačajo članice Skupnega trga letno na račun podpiranja kmetijstva okoli 2.6 bilijonov dolarjev. V glavnem so te vsote deležni francoski kmetje. Francija hoče imeti to vprašanje “dokončno” rešeno, torej tudi za bodoče zagotovljeno podporo svojemu Vprašanje je posebno težavno zato, ker Velika Britanije dovoljuje prost uvoz deželnih pridelkov, ker hoče imeti čim cenejšo hrano za svoje prebivalstvo. Kmetijstvo podpira po drugi poti. Velika Britanija je v pogledu prehrane navezana na uvoz in bi bila torej kupec francoskih deželnih pridelkov, ki pa bi jih morala plačevati kot članica Skupnega trga po sorazmerno visokih cenah. Morala bi torej v tem pogledu popolnoma preurediti svojo gospodarsko politiko. Na zasedanje Skupnega trga so prišli v Haag poleg G. Pom-pidouja še francoski ministrski predsednik Jacques Chaban-Delmas, zahodnonemški kancler Willie Brandt, italijanski ministrski predsednik Mariano Rumor, predsednik belgijske vlade Gaston Eyskens in predsednik luksemburške vlade Pierre Werner ter njihovi zunanji ministri. Zborovanje se je danes začelo in se bo jutri nadaljevalo ter zaključilo. Sledilo mu bo zborovanje NATO v sredo v belgijskem glavnem mestu Bruxelle- kmetijstvu. Ostale članice s to su. zahtevo niso zadovoljne in bi rade dosegle vsaj omejitev francoskih deželnih pridelkov in s V Bruxellesu bodo navzoči tudi zastopniki Velike Britanije, Norveške in Danske, ki se vse tem seveda podpiranja franco-j prizadevajo za spletem v Skopskega kmetijstva. ni trg- Iz Clevelanda in okolice Tildi skupščina V Saigoni. Zlorabe v poslovanju bo preiskovala Song Unije premogarjev? SAIGON, J. Viet. — Senat je sklenil, da bo imenoval kar dve komisiji, ki naj preiščeta tragedijo v Song May. Predstavniški dom se je odločil le za eno komisijo. Upravičenosti do preiskave ni mogoče zanikati, saj so žrtve tragedije očitno vietnamskega porekla in spadajo pod saigonsko pravno pristojnost. Pararelne preiskave lahko privedejo do zaključkov, ki se ne bodo krili. To ne bi bilo dobro za odnose med Washingtonom in Saigonom. Saj je že sedaj izjavil predsednik senatne komisije senator Van Don, da je namen komisije, da “razčisti navidezno nasprotje med uradnim stališčem ZDA in Južnega Vietna-ma . Saigonska vlada je izjavila pretekli mesec, da je slučaj Song May “normalni vojni akt”, WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo, da je izročilo podrobno poročili c pregledu poslovanja Unije premogarjev pravosodnemu tajništvu in zvezni davčni upravi zaradi morebitnega kazen skega zasledovanja. Odgovorni vodniki unije naj bi bili v pogledu predpisov o rabi skladov in drugih finančnih sredstev unije zelo površni. V Uniji premogarjev je v teku huda volivna kampanja in vroč boj med sedanjim vodstvom predsednika W. A. Boyle-ja in skupino “upornikov”, ki jo vodi Joseph A. Yablonski. Volitve so določene za 9. december. Objava poročila je tako postala takoj važno orožje v tem boju proti sedanjemu vodstvu Unije. Predsednik W. A. Boyle je od- in da je največji del žrtev pri- ločno zanikal vsako zlorabo padal partizanom in se ne more prišteti med “nedolžne civiliste”. Previden postopek saigon-skih komisij bo torej več kot na mestu, drugače se tragedija u-tegne razviti v politično zagato med Washingtonom in Saigo- nom. NEW YORK, N.Y. — Poštni urad za Manhattan in Bronx, dve v poslovnem pogledu na j živahnejši okrožji New Yorka, je najbolj zaposlen v vsej deželi in prinaša zvezni pošti eno desetino vseh dohodkov. U Tant predložil ZN gradnjo novih poslopij NEW YORK, N.Y. — Glavni tajnik ZN U Tant je predložil glavni skupščini ZN gradnjo novih poslopij za potrebe Združenih narodov. Skupno naj bi nove gradnje stale okoli 73 milijonov dolarjev, od tega pa naj bi članice ZN prispevale v posebnih nakladah skozi 5 do 10 let le 25 milijonov. U Tant ni povedal, kje misli dobiti ostalo vsoto, toda iz drugih virov je znano, da je pred- nijskih finančnih sredstev in o-stro prijel Delavsko tajništvo zaradi objave poročila o pregledu s takimi “neosnovanimi o-čitki”. Seja in božičnica— Podružnica št. 14 SŽZ j m a svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Po seji božičnica. Letna seja— Pod. št. 41 SŽZ ima jutri, v torek, ob dveh popoldne letno sejo v SDD na Waterloo Rd. Po seji bo božičnica. Zadušnica— Jutri ob 6.30 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Manco Preša za 30. dan njene smrti. Namesto venca— Družina g. Matevža Tominca, 701 E. 160 St., je darovala $20 za Slovenik v Rimu namesto vmnea pok- dr. Mihi Kreku. Miklavž pri Sv. Vidu— Slovenska Šola pri Sv. Vidu bo sprejela po svoji stari navadi sv. Miklavža v nedeljo, 7. decembra 1969, ob treh popoldne v šolski dvorani- Starši ga bodo lahko srečali že en dan preje. Vabljeni vsi prijatelji Slovenske šole in lepih slovenskih navad. K molitvi— Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob osmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St- k molitvi za pok. Charlesa Lavrica. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena fare sv. Vida so vabi'eni jutri ob 7.30 zvečer v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Avenue k molitvi za pok. Johanno Karlinger. Jutri razgovori štirih o Srednjem vzhodu ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Jutri se bodo znova zbrali za-topniki štirih velikih sil, ZDA, £SSR, Vel. Britanije in Franci-e, v ZN, da obnove razgovore o romiritvi Srednjega vzhoda, ki >o jih 1. julija prekinili. To so tedaj storili, da bi dali ZDA in 2SSR možnost doseči načelen sporazum in ga nato predložiti ostalima silama v odobritev. ZDA in ZSSR so se razgovar-jale o vprašanju, pa ga jim ni uspelo rešiti. Ko je že zgledalo, :la so blizu uspeha, je prišlo nenadno do zastoja. Malo je upanja, da bi tega sedaj uspelo končati štirim, ko to ni uspelo dvema. V Izraelu gledajo na obnovo azgovorov z nejevoljo, v Kairu pa jo pozdravljajo. Portugalski parlament začel ta teden zborovati LIZBONA, Port. — Novoizvoljeni portugalski parlament, ki šteje 130 članov, bo začel ta teden zborovati. Ker ustava ne dovoljuje več strank, pripadajo vsi poslanci “narodni uniji”. S tem ni rečeno, da jim je prepovedano misliti in govoriti. Predsednik volivne komisije, ki je postavljala kandidate, je precej napredno usmerjen politik in je zato spravil v parlament okoli 70% novih obrazov, med njimi tudi takih, ki so znani po svojih samostojnih mislih. sednik Nixon obljubil zaprositi Zato javnost pričakuje od nove- Cyrus S. Eaton na poti v Hanoi CLEVELAND, O. — Znani industrialist, 85 let stari Cyrus S. Eaton, se je napotil preko Pariza in Moskve v Hanoi. Tam se hoče zadržati nekako en teden in si na lastne oči ogledati deželo in proučiti možnosti za končanje vojne. Upa, da se bo o tem lahko pogovarjal z vodniki Severnega Vietnama. V ZDA se bo vrnil preko Hong Konga in Tokia. Kongres za 20 milijonov, enako vsoto pa naj bi obljubil tudi župan New Yorka J. Lindsay. ga parlamenta nekaj tične živahnosti kot šnjih. vec od poli- prej- Debel sneg v Britaniji LONDON, Vel. Brit. — Pretekli petek je pokril debel sneg severovzhodni del Velike Britanije. Snežni meteži in zameti so ustavili skoraj ves promet v severni in vzhodni škotski. Na o-tokih Orkney in Shetland so q-stali brez pošte, ker letala niso mogla zaradi slabega vremena pristati na otokih. Ob vzhodno obalo Anglije so butali visoki valovi, ki jih je gnal proti bregovom vihar z brzino 60 milj na uro. Ameriška Domovina /W1 I I C- -'\ v 6117 St. Clair Avtnue — 431-0b28 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec 1 NAROČNINA: grf Združene države: I $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca Za Kanado in dežele izven Združenih držav: 7 $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; £5,00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year BESEDA IZ NARODA Boga, je za tem minulo dolgo časa, da so ljudje pozabili Boga, pa so začeli častiti zlato tele ... Menim, da sem v pravem, ko se sklicujem na deset božjih zapovedi: Ne ubijaj! Ne pričuj po krivem! Ne delaj tega in tega in ne onega in onega! Te božje zapovedi se danes več ne upoštevajo, kakor bi se mogle. Odlagajo jih v pozabljivost in menijo, da ni treba biti Pismo Vrhenškega Tineta SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 230 Monday, Dec. 1, 1069 Kako je mogoče? Slovenski pisatelj Jože Javoršek — v življenju Jože Brejc — je doživel v svojem zasebnem življenju največjo tragedijo, ki ga je mogla doleteti; njegov 12-letni sin se je obesil. In to brez vidnega vzroka, ne da bi bila okolica slutila pri njem kako spremembo. Morda ja bil član proslule-ga samomorilskega kluba v Ljubljani. Vse tako kaže. Jože Brejc izhaja iz družine, ki je veljala za zelo katoliško. Oče je bil cerkovnik v Vel. Laščah. Nekoč med vojno je prinesel svoje pesmi Edvardu Kocbeku v presojo. Od takrat je postal Brejc s Kocbekom povezan na življenje in smrt. Kot krščanski socialist je vstopil z njim v Osvobodilno fronto. Kasneje se je zaradi pritiska, strahu in kariere ločil od njega. Nadvse pomembna je sledeča Javorškova ugotovitev: “Tisti, ki so bili politično nadarjeni ali spretni ali so se pravočasno izučili, so Kocbeka hitro zapustili in odšli večji-del v partijo. A drugi? Prava groza! Prišlo je do strašnih izbruhov, saj so prenekaterega krščanskega socialista partizanski komandanti kratkomalo pobili.” (Kako je mogoče, star. 206.^ Jože Brejc je bil “politično nadarjen’. Zavrgel je Kocbeka. Zanj ta “maziljeni pajek”, ta “jeznorita trepetlika”, ki “s srboiito jalovostjo ž|ivi sredi slovenstva”, ni imel dejansko nikdar pomembne vloge v Osvobodilni fronti, kot naj bi bilo kazno iz njegovih dnevnikov. “Prepričan sem, da bi se OF prav tako dobro razvila, ali pa še bolje — brez Kocbeka” (str. 201). Kljub temu se čuti dolžan o njem govoriti, saj “sem se bil s Kocbekom že v rani mladosti povezal in’ se je moje življenje že v začetku usmerilo v iztirjenost” (str. 207). V knjigi “Kako je mogoče?” (izšla je pri založbi “Obzorja” v Mariboru) Javoršek Kocbeka vsaj posredno obdolži, da ;e bil v veliki meri kriv sinove smrti. Ko se oče s sinom samomorilcem pogovarja, mu privrejo na papir besede, ki so ostra obsodba 25-letne materialisične komunistične vzgoje, kateri sta med drugimi naivneži tudi Kocbek in Brejc s svojim udinjanjem Osvobodilni fronti pripravila pot. Takole pravi Javoršek; “Ne misli, da me je sram samo zate in zase, sram me je tudi za druge. In še isto posebej zaradi tega, ker si nihče ne upa povzdigniti glasu in zavpiti resnico, nasprotno, vsi hitijo z obiranjem figovega listja, da bi kar najbolj učinkovito prekrili blazno sramoto našega naroda, naše svetovno prvenstvo v mladinskih samomorih. Slovenci nismo le prvi v mladinskih samomorih na svetu, temveč smo tudi v samomorih sploh na vrhu svetovne lestvice. Še huise: počasi se pri nas razvija kult samomorilstva, ki je v svetovnem merilu edinstven po svoji preteklosti, kulturni perverznosti in satanski aktivnosti. Po deželi se plazijo pravi pravcati in docela mračni agenti samomorilstva: le-ti z otožno roko in vesoljskim nasmehom na ustnicah sejejo klice malodušja. A prav te vsi častijo in jim vsi pojejo hvalnice, zakaj le oni so predstavniki prave, edino zveličavne in vse pozornosti vredne omike. V našem narodu ne gre le za enega največjih odstotkov samomorov na svetu, temveč tudi za izredno majhen življenjski prirastek nasploh. Naše ženske ne marajo biti več matere, naši možje nič več očetje ... Kje so matere z 12, 10 otroki? Kje so malomeščanske družine s petimi, četverimi? Malomeščansko načelo enega ali dveh otrok v družini je zajelo vso deželo. In če lahko poleg kulta samomorilstva govorimo še o kakšnem drugem skrivnem kultu, govorimo lahko o kultu abortusov, antikoncepcije in slabe družbene skrbi za otroke nasploh. Pri tem pa niti za hip ne pomislimo, kakšna sramota je vendar tisti zbor žensk,^ki po naših kHnikah čaka s plodom pod srcem in morilsko željo v glavi. In skoraj večina doseže svoj namen. V časti je samo alkohol. Slovenci smo na glasu po svojem pijanstvu povsod, kjer nas vsaj na videz poznajo. Ni priložnosti, ki bi je ne izbrali za pitje, najsi se ta priložnost imenuje smrt ali rojstvo, poroka ali kupčija, veselje ali nesreča. Zjutraj je treba poplakniti grde sanje s Šilcem žganja ali pa — zaradi pretiranega gledanja v kozarec še v prejšnjem večeru — klin izbiti s klinom: stiske v uradu, zastoj.pri delu, želja po uspehu, veselje ob srečanju s prijateljem in znancem — in že se vrsti korazec za kozarcem. In počasi pride popoldne in še bolj počasi večer, ko sonce zaide, kar v vseh vinskih ljudeh pvzroči neuklonljivo željo po pijači. Gostilne oživijo, da sc človek sprašje, kje slovenska revščina jemlje toliko denarja, saj litri kar romajo na mize...” Res otožno-žalostna slika razmer in duhovne zmede sredi sedanjega “blagostanja” v Sloveniji! K. G. Waukegan, 111. — Kaj naj poročam? Novic in vseh raznih dogodkov je dosti. Teh nikoli ne zmanjka. Če že ni bolj važnih novic, pa kdo že pove, kje je kakemu farmarju znesla kaka kokoš najbolj debelo jajce. Novica je, o njej se govori. Ampak to so nedolžne novice, da imamo ljudje o čem govoriti, da se nam jeziki ne prisuše ustnim nebom. So pa li vse novice in vsi dogodki takole nedolžni, kakor novica, kdaj kaka kura kako “debelo jajce” znese? Ugotovitev o tem bi še jaz rad poznal in pa kdo jo je uveljavil, ker danes nobena dosedanja ugotovitev celo o najbolj resnih zadevah nima več dosti veljave. To je človeška ugotovitev. Naj najprej pripomnim, da zelo nerad pišem o tem. Čutim, da so drugi bolj poklicani razpravljati, ali kakor zadnje čase pravijo voditi dialoge o takih zadevah. A vsi so nekam tihi. Ljudje pa čakajo in čakajo na neke kakršnekoli že take ali take razloge in pojasnila, zakaj se vse vrti tako kakor se in kaj naj pričakujemo od vsega tega. Kam vse to vodi in kako naj se čuvamo, da nas valovi teh čudnih problemov in zmešnjav ne zaneso na strme visoke jezove nevarnih vodnih prepadov. Posamezniki (mnogi vsaj upam, morda ne vsak) imajo trdno zavest glede vsega. Ampak škoda vsakega, ki naj bi ga te zmešnjave zapeljale na pota napačnih mišljenj. Zakaj tako menim? Zato, ker govorim z mnogimi in čujem njih mnenja o tem. Nejasnost je večja in večja. Najbolj verni ljudje se tu in tam vprašujejo, zakaj je kaj naj bi ne bilo zdaj več? U-bilo to in ono dobro nekoč, za-pajmo, da dobijo taki pouk o vsem tem, kjer se tak pouk daje vernikom. A pri nekaterih pa le ostaja dvom in to ni dobro. To se sliši, ko se kdo razgovarja o tem z ljudmi. Radi omenjenega se mi zdi na mestu, da bo priobčitev, kako gleda na taka vprašanja in probleme v svojih spisih in komentarjih priznana pisateljica Bernice Just v našem lokalnem d n e v n iku “Waukegan News-Sun”. Kaj pravi o vsem omenjenem Bernice Just, posebno še o protestnih demonstracijah, ki prirejajo študentje demokratične družbe (SDS). Takole začne: “Brali ste o demonstracijah SDS, katerim so dali prostor stanovanja za prenočevanja v nekaterih cerkvah v Evanstonu (t. j. predmestje Velikega Chicaga — moja omemba). 'Neki duhovnik (metodistov-ski, se mi zdi — moja pripomba) je vzhičeno poudaril, da ta gostoljubnost je dala naj lepše ure cerkvi. Potem nadaljuje: “Nekako jaz nisem nikoli mislila, da naj bi bila cerkev spalno poslopje takih ali tako mislečih razkolnikov, ki so nagnjeni k uničevanju lastnin in življenj. Razumem, da simpatizerji, ki se strinjajo s pristaši SDS, mi bodo ugovarjali, da njihovi cilji nimajo namena za umorit-ve in take slučaje, Ampak, ko pa nastanejo slučaji, ko se v takih demonstracijah ubija in škodo povzroča, tedaj se pa konča govorjenje, ki naj bi oproščalo taka gibanja.” Za tem omenja: “Pi’epričana sem, da sem v pravem, ko poudarim, da je duh Mojzesa ostal predolgo na gori. Se spominjate, da ko je Mojzes dobil deset Po seji nam bodo zopet naše pridne članice postregle z dobrotami tega sveta, zato ne zamudite! Kot v preteklosti bo klub imel svojo letno veselico v nedeljo, 8. februarja, v Društvenem domu na Recher Avenue. Za ples bo igral priljubljeni Grabnarjev orkester. Vstopnice za veselico, ki vključuje tudi večerjo, so po $2 in so že naprodaj. Vstopnice si boste lahko nabavili na letni seji. Ob tej priliki bi radi opozorili in povabili na klubovo veselico tudi člane drugih klubov. Rezer- preveč občutljiv glede tega. Po- virajte se! udarjajo dalje, ne sodi koga, če hodi kdo med tistimi, ki jih imajo za morilce. Nudi jim streho za prenočišče. Kdo pa smo mi, ki naj sodimo ljudi?” Nato pa pravi in vprašuje: “Dobro. Potem je Mojzesova zapoved negativna. Bodimo stvarni. Rodil se je Kristus Mesija. On je nam dal pozitivni nauk in vero. Ljubi svojega bližnjega. Dodal je tudi več idej o ljubezni. Svojim učencem je rekel: “Če vas kje ne bodo sprejeli, otresite prah s čevljev in odidite.” Kristus ni nikdar sugesti-ral svojim učencem, naj bodo kompromisni. Ampak, pojdite v druge kraje, kjer je božja beseda padla na rodovitna srca in tla, tako jim je svetoval. Jezus je tudi zapodil iz templja lakomne, poželjive trgovce in take, ki niso prihajali v tem pelj radi drugega, kakor le radi lakomnosti in prepirov. Dandanašnji oboževalci ma-mona ne hodijo v cerkve in templje, kakor nekoč nekdanji. So pa vsiljivi in militantni in kar zahtevajo, da se jim denar pošilja po pošti, ali potom bank. Pravijo, da to so reparacije. Jaz pa imam to za staro igro, prirejeno za te sedanje čase, ki nič drugega niso kakor igra “zlatega teleta”. Potem pa še dostavi: “Mogoče sem nekam neotesana, ko takole trdo gledam na vse,” pripomni Bernice Just, “ampak bolj jasni, kakor sem jaz, bi mogoče to povedali v bolj diplomatičnem jeziku. Toda, ko včasih berem, kako drugi čutijo c teh problemih in zadevah, čutim in se vprašujem, če taki, ki o tem pišejo in razpravljajo sami, vedo in razumejo, kaj pišejo in razpravljajo? Besede nas razdvajajo, pravijo nekateri. Jaz pa menim, da dokler ne bomo imeli boljšega nadomestila za besede, s katerimi izražamo, kaj mislimo, toliko časa se bom jaz posluževala sedanjega jezika, Poudarjam pa in odgovarjam, ko sem brala in slišala, kako so nudili streho članom SDS v cerkvah, da sem se slabo počutila. V želodcu se mi je obračalo in prestrašena sem bila.” Tako je povedala svoje mnenje Bernice Just. Najbrže ta izjava o vsem tem, ki jo je objavila B. J., ne bo ugajala vsem. Oči vsake glave gledajo po svoje in možgani vsake glave sodijo po svoje. Dejstvo pa je, da na milijone in milijone oči gleda na vse to in milijone in milijone glav sodi o tem, kar se dandanes dogaja po svetu in kar se spreminja od dneva do dneva itd. Nekaj, kar se ne da spreminjati tako, je pa resnica. Ta pa je le ena, pa naj jo kdo obrača tako ali tako. Vse čitatelje lepo pozdravlja Vrhenšk Tine K dodatku temu naj bo še povedano, da se je zadnji mesec pridružil federaciji upokojencev tudi klub iz Barbertona. To nam je poročal zelo prizadeven predsednik federacije Krist Stokel Mi jim pa vsi kličemo: Dobrodošli, Barbertončani! L. P. Vabilo na kulturni večer DRUŠTVENI IMENIK Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $12. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic. Nekaj misli ob Zahvalnem dnevu NEW YORK, N.Y. — Tretji; kulturni večer SKAS in SAVE bo v petek, 5. decembra 1969, ob 8h, kot ponavadi na “Osmi”. Na sporedu je mikavno predavanje srečni, da se je našel dober, ko- RIDGEWOOD, N.Y. — Naša družina se je preselila v to deželo 1. 1955. Živeli smo nekaj let po različnih taboriščih v Italiji in Nemčiji. Vsak, posebno tisti, ki je poskušal taka zasilna prebivališča, bo razumel, kakšen u-žitek je pričeti novo življenje v deželi, ki toliko nudi in obeta. Čeprav so bile v tistih letih po vojni razmere v taboriščih že dobro urejene, smo bili zelo prof. dr. Petra Remca, ki bo spremljano s predavanjem ski-optičnih slik po vzhodni. Aziji, s poti, ki jo je sam .prehodil. Obeta se lep in slikovit kulturni večer. Vsi rojaki dobrodošli — ne zamudite ugodne prilike. Za SKAS a : France Gorše Društvo sv. Marije Magd. št. 162 KSKJ ima letno sejo CLEVELAND, O. — V sredo, 3. decembra, se vrši glavna ali letna seja društva v spodnjih prostorih šole sv. Vida — začenši ob 2. uri popoldne. Najvljudneje se vas vabi k obilni udeležbi. Reševale se bodo važne točke. Treba se bo pogovoriti, kako so bo vodilo društvo v letu 1970 Seveda, volitev odbora, ki bo to vodstvo izvrševal, bo ena izmec glavnih točk na dnevnem redu. Zato le pridite in izvolite po svoji preudarnosti in previdnosti — pravi odbor. Asesment bom pobirala od 1.30 naprej. Tudi v tem oziru bodite točni. Ne čakajte na zadnje dneve, ampak poravnajte kar na dan seje — 3. decembra. Po seji bo družabno miklavže-vanje. Sestra Antonia Turek je obljubila, da bo kazala razne slike iz krajev v stari domovini, iz katere se je vrnila po daljšem obisku šele pred kratkim. Vršila se bo kartna zabava in dokaj dobrega za pod zob bo tudi na razpolago. Pridite! Ne bo vam žal! Članstvo je na zadnji seji sklenilo, da namesto izmenjave daril — kot že nekaj let — se prosi, da bi darovali vsaj $1 v sklad za “John Germ Scholarship Fund”, ki se bo potem odposlal na pristojno mesto. V upanju, da se za gotovo vidimo v sredo, 3. decembra, na glavni letni seji Društva sv. Marije Magdalene, vas prisrčno pozdravlja Vaša tajnica Maria Hochevar rajžen človek v Ameriki, ki je garantiral za nas, preskrbel sta^ novanje, pomagal s pohištvom in nasveti za nakup vsega, kar družina potrebuje za dostojno življenje. Približno taka je pot vsakega našega priseljenca, ostalo je pa potem od sreče in podjetnosti odvisno. Prihajali smo v Ameriko z željo po miru, svobodi in napredku. Ne vem, če so kje na svetu dani boljši pogoji za vse to kot v tej deželi. Res, da je tre-3a v potu svojega obraza služiti svoj kruh, toda za to ceno uživa vsak naj večjo svobodo, ki kje na svetu vlada. Prilika za napredek je velika Ce človeku zdravje dopušča, lahko dela noč in dan ter kratkem času nabere denarja, ki ga preje nikoli v življenju ni štel. Pri tem nastane vprašanje, kako dolgo bo vzdržal koliko časa mu ostane, da pre- motri svoje uspehe. Pojavi nevarnost pri takih ljudeh, da se zarinejo v svoj svet, svoje delo in načrte ter gluhi in slepi gredo mimo tistega, kar jih privedlo v Ameriko. Po miru in svobodi so hrepeneli, toda ljud je, ki tako živijo in delajo, doumejo, kaj beseda svoboda pravzaprav pomeni. Zares svoboden se čuti samo tisti, ki zna zapovedovati samemu sebi, človek, ki se zaveda svojih pravic in dolžnosti, katere ima do samega sebe in svojih bližnjih. Če drugače ravna, je suženj svojih strasti, ne more imeti občutka svobode in je tudi ni, posebno za tistega ne, ki je v njegovi neposredni bližini. Tak človek pozabi v svoji sebičnosti in zaposlenosti pogledati na levo in desno, kaj se okoli njega godi. Ravno zaradi tega, se mi zdi, ie danes v Ameriki vse navzkriž, zaradi takega ravnanja doživljamo velika presenečenja od mlade generacije. Večina ljudi se danes bori predvsem za napredek, primanjkuje časa za družino, še bolj za širše okolje. Ko smo se novi naseljenci malo razgledali, smo kmalu ugotovili, da so socialne razmere v A- Leina seja euciidskih upokojencev CLEVELAND, O. — Od vseh je najvažnejša letna seja. Euc-ledski upokojenci jo bodo imeli v četrtek, 4. decembra, ob 2. popoldne, v navadnih prostorih na Sprejem pri Verski komisiji Dne 4. nov. 1.1. sta v Ljubljani sprejela v Komisiji za verska vprašanja predstavnika republiške verske komisije Hrvatske in Slovenije Zlatko Friš in Pavle Bojc, vršilca dolžnosti predsednika škofovske konference katoliške Cerkve v Jugoslaviji metropolita dr. J. Pogačnika. V razgovoru so obravnavali neka- Recher Avenue, kjer bo podan klubov pregled letnega poslova- tera aktualna vprašanja s ped- nja, poročano bo o pripravah za veselico, ukrepalo se bo o potrebah te celice in volilo uradnike za leto 1970. Vse članstvo je pobočjih zapovedi od zivano na to sejo. ročja odnosov med državo in katoliško Cerkvijo. ga in lepega, kot svojim pravim otrokom. Tako nas je razvadila, da se obnašamo kot nehvaležen otrok, kateremu še na misel ne pride, da ima kake dolžnosti do tistih, ki so ga hranili in spravili do kruha. Zmeraj bolj se zdi, da je za mnoge Amerika samo začasno pribežališče, ker največ nudi in, ko se bodo razmere uredile, bomo spet odfrčali tja, kjer smo še vedno doma v svojih mislih in željah. Pozabljajo pri tem, da o-troci medtem tukaj doraščajo, t° njihova domovina in bodočnost. Nobeden naj ne bo trdno prepričan, da bi te mladike n-spešno presadil v drugo zernlj0- V našo vas se je po prvi svetovni vojni priselila družina iz Amerike. Samo najmlajša hčerka, ki je imela takrat par let, se je zares ukoreninila in zaživela kot drugi otroci v vasi. Starejša dva sta bila zelo nepokojna. Ni' sta se mogla vživeti v nove razmere. Poznali so slovensko g°' vorico, toda vse ostalo jima r bilo tuje. Neobhodno je zato potrebno, da se zavzamemo za boljšo bodočnost naše mladine tukaj, tej deželi. Lepo in pohvalno je’ da se spoštuje in ohrani mate' rin jezik ter običaji domačih krajev, nič manj ali celo boli važno pa je, da se ohrani bistvo slovenskega porekla in pouc predvsem lepe lastnosti, ki kras slovenskega ljudstva, brosrčnost in gostoljubje. Presentljivo je dejstvo, da se v teh razdvojenih časih tolik0 mladih odloči za vzgojitelj3 1 poklic. Kaj jih vabi in kliče? ^ Ija za ustvarjanje in zboljšanje razmer je to, zaslužek ni to^0 zelo vabljiv, to ve vsak. Čut za sočloveka je to in marsikateri starši bi bili presenečeni nad svojimi otroci, če bi znali to le po lastnost Slovenca voditi 1 podpirati. Težavno je vzgajati otroke in mladino v današnjih dneh, t° vemo mi starejši. Bolj kot oni se zavedamo, da se niso za loh delo odločili. Na nas leži, če bo do uspeli in dosegli tisto, za kar se potegujejo. Uspehi bodo lep1’ če bomo z zanimanjem spier^ Ijali njihovo delo ter z nasve P zlasti pa z dobrimi vzgledi p°f pirali. “Besede mičejo, zgle vlečejo.” Naloga vsakega Postf-nega Slovenca, priseljenca 1 morala biti, da otrokom dokaze mo, da nimamo namena vse bro, kar nam njihova prva 0 movina nudi, po svojih moce^ izkoristiti, pač pa, da smo Prl^ pravljeni zanjo tudi kaj žrvova jdari so do- menki v primeri z evropskimi ti. zelo slabo urejene in je kljub veliki bogatiji mnogo revežev. Videli smo to in po svojih močeh poskrbeli, da nas morebitna nesreča ne doleti nepriprav-jene, ostalo, kar smo videli, da je narobe, smo pa Bogu in drugim prepustili. Dragi Slovenci, ki ste našli v Dokažimo našim otrokom, nismo med tistimi Amerikanci katoličani, kateri mislijo,^ najvažnejše opravljeno, če g do v nedeljo k sv. maši m 0v jo tedensko podporo svoji zu niji. Naši otroci spoznavajo di, pripadnike različnih veh so prepričani, da Boga častijo verjel, j\ i Olg ixaoxx \ i,u lUčUlI, ua , i Ameriki svojo drugo domovino, najbolje z dobrimi deli in ali se vam ne zdi, da se s takim njevanjem prve in najveeje ravnanjem zelo nehvaležno ob- je zapovedi: Ljubi svojega našamo do dežele, ki nas je v njega in mu pomagaj v p° — Brazilija je postala neodvisna leta 1822. potrebi sprejela? V stari domovini so nas učili izgovarjati mati — domovina. Iz različnih vzrokov smo jo zapuščali in našli novo, ki nam nudi vsega dobre- dall. so se istega želo. Na nas leži, če bodo Ljudje, ki „ ______ _________u v W v*” ’ otroci 4Ciu. .na uas ic«, ^ ostali zvesti izročilom naši (Dalje na 3. strani) 'H*H'****+.m 'tojzu REMEC: VELIKI PUNT i a 0 sta se gospa Rozalija in 3 globoko poklonili, polju-^ nezu roko in odšli. ; ^,1Ca je jokala obupno kakor lsl° popoldne je Anica z oče-piskala Ivana opilit0 ihteč Je j^j. 1 le bila v ječi namesto le! Ivan je sedel ob njej tiskal roko na oči, iz kate-LSo kepale vroče solze, oče Pa je hodil nemn sem in '% v ječi. sedela e vroče solze, je hodil nemo sem ____ fj° °zkem prostoru in si tudi CaP h \ in obrisal oči. je povedala, da so že božičem pokopali Ivanu ^tr ’ ta novica §a je tako j esla> da je glasno zaihtel, j. ai se tudi oče Grozd ni |. Več vzdržati solz. I aj trenutkov so vsi mol-’ Prevzeti od žalosti. ^ ar ne žalujta, otroka, bo-Wi •i3 je> da se je vse tako W'” je prvi spregovoril jj|?3 si je obrisal oči, prema-L 0st in solze in dejal: “Da, p. v°lj a je... Čemu žalo-aica, ko traja vse le malo v ' • • Saj mi ostaneš zvesta, 'Ka^di ne b*0 ve^ na svetu?” ko naj se ti izneverim, St 3Iva: ltl, ko si moje vse? Kako g L Pozabim, ko vedno le nate ^ in bi življenje dala, če V-mogU rešiti!” je šepe- \ ca in se ihteč naslonila .[j na ramo. ^ Povrni vso Ljubezen, h Zdaj umrjem z lah-^Srcem, ko vem, da prideš «Qatlo kot moja nevesta ...” j{i ’ kaj naj počnem brez ^la' Drušega si ne k*0111 ve^ ^ kakor da bi kmalu prišla 0 me peljala k tebi!” je CA"*08' ■ bij 1 je gledal v oči, kakor 4jiv ZatPaknjen v nerazrešljive 1 ft0sti, ki so v življenju on-sr°ba, in preroški mu je bi jim razglasili končno sodbo. Vse je bilo tiho v dvorani, da bi muho slišal brenčati; nekaj sončnih žarkov se je prikradlo v mračno tihoto skozi visoka zamrežena okna in osvetljevalo hladne, resne obraze sodnikov in žalostne, potrte upornikov. Vsem je bilo srce od strahu in pričakovanja, vsakdo se je tresel pred kaznijo, ki je še ni poznal. Služabniki so prižgali sveče na mizah sodnikov. Nato so vsi štirje sodniki vstali in grof Portia je začel slovesno brati obsodbo. Najprej je bral dolgo obtožnico, v kateri so bili omenjeni vsi zločini, ki so jih obdolženci priznali. Nato je sledila kazen. Sto petdeset puntarjev je bilo obsojenih na daljši ali krajši zapor na goriški grad- Načelniki puntarjev, Gradnik, Munih, La- NEKAJ MISLI ZAHVALNEM DNEVU (Nadaljevanje s 2. strani) tov in vsemu tistemu, kar krasi naše mladostne spomine. Ne vem, če je bil že kdaj klic po miru in slogi tako velik in obsežen, kot je sedaj, v teh časih. Nekateri molijo, drugi razgrajajo, vsak od teh misli, da vrši svojo dolžnost. Tej bo pa zadoščeno šele takrat, če svojo opravimo in kaj žrtvujemo zanjo. “Žetev je velika, toda delavcev je malo.” šele takrat smemo pričakovati pravi mir, če ga bomo v srcu nosili v zavesti, da smo izvršili dolžnosti, ki nas vežejo do Boga, otrok in domovine, v kateri prebivamo. Če bomo te vršili, bomo svetu pokazali svoje pokolenje, narodno zavest in kulturo ter poudarili naše versko prepričanje, ki je z vsem tem v tesni zvezi. S takimi lastnostmi in vrlinami oboroženi odhajajo naši misijonarji med pogane in si služijo ter zaslužijo svetniško krono. Zdi se, da pripadamo tisti molčeči večini, ki jo je naš sedanji predsednik omenil. Posta- hajnar, Kragulj, Kobal, Lapanja, nimo glasni z dobrimi deli! Po- Podgornik, Sever, Mavrič in dva Kraševca, so bili vsi obsojeni na smrt. Vsi bodo obglavljeni, raz-četrteni in njihovo premoženje bo zaplenjeno v korist cesarski blagajni. Poostrena je bila kazen za Ivana Gradnika, za katerega je bilo določeno, da se mu pred smrtjo z razbeljenimi kleščami bi bil prikrajšan s tem. Vsepo- ko je dejal: “Moli zame, V"’. k° me ne bo več! Umr-^aaCer lahko, ker sem pre-za svet° pravico, a S n Se srce hoji in trepeta w0g°m.” se ne h°j, Ivan! Kakor '• tia ^ umrješ in sveti Peter \ i^^aj odpre vrata v sveti Hj^ezaj ^ So ^Ideš predenj. Za veliko fNlot^ar umrješ — za staro 'o. ' je dejal Grozd sloves- x So Veliko, sveto stvar — za S J^avdo!” je ponovil Ivan ^6 ^mišljeno. “Kakor moj iti attirj je ’tio em zanjo tudi jaz ... ftismo dosegli, to boli ’ h*3 smo padli prezgodaj, °ja žalost... A vendar 2a^r°hjomo krvi zaman, nissan šli ______.•___ šli za naše pravice v 1(Iim čase, ko bo kmet 0r je bil za časa kralja 'Od vlhim prihodnosr, ko graščaki in dacarji 1. 5’kakc it, H ’^ejtj^anov, ko bo kmet z ve- °hdeloval svojo zemljo, Vedel, da fi J.cuei’ da ie njegova, __ ieg°vega potu in dela. H k° za vas srečni časi rad!” ptovii [e> Ivan ... Bog bo bla-^O.ki j° Preliieš in 1 ataft,riSl za naa nhogi, krnele ' je dejal Grozd.------------ ° g°> dolgo so govorili, } ko S0 Se ločili za vedno .. . \ le Anica 5 je’ 3e dejala: za zadnjič “Ne vem S ^ a srce ‘ bu^hialu.. objela kaj mi pravi, da se . kmalu srečna sta sa Anica in Ivan K W J.1X X V Ut J.* L°je J!