Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka l Dia.
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Urednlitvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXI. Št* 31.
Kranj, 22. maja 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.
četrtletno 16 Din.
Dim,
Volilcem v prevdarek
20. junija t. 1. se vrše v razširjenem Kranju občinske volitve — zadnje v dravski banovini, izvzemši avtonomne občine. S komasacijo okoliških občin je izginil starodavni patriarhalni Kranj za vedno, v kolikor mu ni dala že industrializacija od 1. 1923. dalje spremenjenega lica. Po sebi je umevno, da so pri takih ogromnih spremembah morale priti v večji ali manjši obliki do izraza diference, ki temelje tako v političnih kakor gospodarskih nazorih.
Vsekakor pa je v minuli dobi pri marsikomu, ki trezno gleda na gospodarski in politični položaj, moglo dozoreti prepričanje, da je rešitev vseh someščanov odvisna in mogoča samo v konstruktivnem in sporazumnem delu. Da zapuste vsaka nesoglasja in nasprotstva gotove neprijetne utise, je po sebi umevno, ravno tako umevno pa mora biti, da jih je treba koncem koncev spraviti iz sveta.
Cela Slovenija bo gledala tega dne na izid občinskih volitev v Kranju in presojala rezultat mirno in trezno, brez dvoma trezneje kakor mi sami, ki stojimo v sredi tega vrveža. Ako se bodo vršile te volitve v znamenju razpa-1 jenih strasti strankarskega boja, kakor so se vršile zadnje, potem je gotovo, da bo dobila slovenska javnost o nas vseh ne ravno najmilej-šo sodbo. Zato je trela, da gremo na fo delo z odkritosrčno besedo in resno voljo ter uredimo voliven akt s treznim in mirnim dogovorom brez onih izrodkov in posledic, ki jih zapušča sleherni boj bodisi gospodarski bodisi politični.
Kranj stoji pred tako veliko dobo svojega razvoja, kakor ga od začetka industrializacije še ni doživel. Pred nami je dolga vrsta neobhodno potrebnih investicij, od katerih naj ima ha-ska sleherni meščan. Baš zato pa je neobhodno potrebno, da se strnejo vse latentne sile, ki doslej iz enege ali drugega vzroka niso mogle sodelovati. Če nas ia velika doba ne bo našla složnih in pripravljenih k žrtvam ter'samoza-tajevanju, potem nam bodo naši nasledniki lahko očitali, da smo bili majhni ljudje v velikih časih. Če pa hočemo take očitke odvreči, potem je neobhodno potrebno, da računamo samo s trezno razsojo brez vsakih osebnosti, in da puščamo vstran žalitve iz polpretekle dobe, ter si kakor možje pogledamo v oči in z mirno in resno besedo odpravimo nesporazum v bodočnosti.
To ni osebna zahteva nas volilcev, temveč je to Zahteva, ki jo kličejo bodoči rodovi nad nas. Naša dolžnost je, da jim s trezno razsojo pokažemo pot bodočega gospodarskega razvoja kran j. skega mesta, ki naj morda prevzame nekoč v tem pogledu vodilno vlogo med slovenskimi mesti. Menda ga ni mesta v državi, ki bi imelo v vsakem pogledu tako krušne perspektive svojega razvoja in napredka, kakor ga ima baš Kranj na kateremkoli torišču: treba je samo resnih in treznih ljudi, ki mu kažejo pot in ki puščajo vstran kakršnekoli bolite ambicije in osebnosti, može, ki znajo podrejati osebne interese splošnim koristim, širokogrudne v odpuščanju in solidne v izvajanju strogo začrtanih gospodarskih načel, ki morajo temeljiti samo na zdravih, davno preizkušenih metodah.
I/ povedanega jasno sledi, du bi bil za bodoče občinske volitve v Kranju najbolj umesten trezen kompromis, ki izključuje vse osebnosti, vse domnevno neporavnane račune i/, preteklosti in vsaka politična trenja na občinskem torišču v bodočnosti. Zato nuj bi bil bodoči občinski odbor strogo na stališču osebnega in političnega kompromisa, Pred forum obč. odbora spadajo po tej logiki v pivi vrsti zadeve gospodarskega značaja, s katerimi smo prizadeli vsi enako, posredno ali neposredno, Varovati moramo strogo lojalnost in vse posle voditi jasno in odkrito brez kakršnekoli tajinstvenosti.
Tako ravnanje bo brezdvomno v interesu vsega občinstva kakor tudi občine same in bo pomirilo vse duhove, in kar je največje vrednosti, če bo našla ideja dovolj pripadnikov, ne bo nobenega razdora ob volitvah in zlih posledic za onega kot drugega, kateremukoli stanu pripadajočega volilca.
Kranjsko občinstvo naj po svojih zastopnikih dokaže vsej Sloveniji in vsej državi, da je sposobno urejevati in voditi svoje zadeve na kon-ciljanten in toleranten način.
Naravno je, da je občinski zastop navezan na dobrohotja predpostavljenih mu oblasti in gotovo ni reprezentanta teh oblasti, ki bi hotel na tako lojalni podlagi sestavljenemu občinskemu odboru odrekati potrebno podporo. Nesmiselno bi pa bilo, ko bi samo za to, da izkaže svojo moč ena ali druga stranka, hotela stopati v nasprotje z režimom.
Kranj ne stoji prvič v dobi svojega gospodarskega razvoja pred vprašanjem kompromisa. L. 1921., ko so bile razmere vsled vojnih posledic v vsakem oziru zelo žalostne, se je dosegel kompromis med tremi tedaj v Kranju zastopanimi strankami ž lahkoto in uvidevnosti mlajših in starejših je bilo pripisati, da je končala tedanja volilna doba brez vsakega boja. Tudi pozneje v 1. 1322., ko je šlo za postavitev Narodnega doma, se je apeliralo na pripadnike vseh strank za njihove donose in reči moram, da je bil odziv povsod enak in pripravljen ter je kazalo, da bo preje ali sleje zavladalo v Kranju ono medstrankarsko sožitje, ki Je neobhodno potrebno,-; alte ■»ai;jn#£ta£jproc»ta. Ko m potem prišli prvi znaki bližajoče se denarne krize in ko se je na posamezne denarne zavode napravil run, se je ponovno izkazalo sodelovanje vseh strank odnosno mišljenj kot najbolje sredstvo za preprečitev kakršnegakoli nezaupanja. Tako je bilo v 1. 1926., ko so vse tri tedanje na podlagi volilnega zakona na kranjski občini .zastopane stranke šle v odbor mestne hranilnice, ki jo je potem dvignil tako visoko, da je danes v pogledu likvidnosti brezdvomno prva med obč. denarnimi zavodi v dravski banovini, s čemur je na dovolj jasen način podan dokaz, da je v slogi moč. Prav tako smo prepričani, da bo z občinskim gospodarstvom v trenutku, ko se bodo pri njem znašle v složnem sodelovanju vse struje javnega življenja.
Ne samo različnost političnega prepričanja, tudi različni stanovi morajo biti v občinski zbornici zastopani. Iz tega sledi, da je naš someščan vsakdo bodisi enega ali drugega poklica iti da je sleherni pozvan sodelovati zu splošno dobro.
Če so bili tolikrat mogoči sporazumi in če je dokazano, da so vsikdar rodiK dobre sadove, potem moramo biti v dno duše prepričani, da mora tudi sporazum, na katerem insistiramo sedaj z vso odločnostjo, roditi za občino in občane dobre posledice, ker bodo s kompromisom rešeni vsi onih nelepih prerekanj, očitkov in natolcevanj, ki zastrupljajo za dolgo dobo vse društvene in družabne odnošaje. in od kute-rih nima nihče huska, zagrenjenost pa je naravna posledica na vseh straneh.
Naj pomisli uradnik in delavec, obrtnik in kmet. tovarnar in trgovce, koliko neprijetnosti prihrani sebi in vsem svojcem, če z vso odločnostjo v svojem družabnem okviru nustopi zu sporazum k obč. volitvam; prepričan naj bo, du je s tem samo pripomogel pravi misli do zmage, od katere bo imel sam največ huska. Če dosežemo to, potem smo za svoje someščanstvo storili toliko, kakor si danes niti predstavljati ne moremo, če primerjamo posledice strankarske volilne borbe z mirnim sožitjem vsega me-ščuustva. Morda bo eden ali drugi nasprotnega mnenja in stremljenja. Morda komu ne bo šlo v račun mirno sodelovanje vseh z vsemi, toda potem mora pod lastno tirmo poskusiti sestaviti bojno geslo za bodoče volitve in prepriča! se
bo, da bo /. njim podlegel. Kajti kolikor poznamo stremljenje vseh slojev kranjskega mesta, je odločno za miren način rešitve občinskih volitev, in nikomftr ni na tem, da bi se v današnjih razmerah, ki so težke za vsakega, hotel izpostaviti neprijetnostim v obliki volilnega boja. Mi vsi smo orguničnu celota, drug na drugega navezani in deloma odvisni. Zalo je nas vseh stremljenje mirno sožitje in smotrno gospodarsko delo za napredek našega lepega mesta.
Mnogim je znano, da se je za kompromis že precej storilo, da so gotovi faktorji po posrednikih stopili v medsebojen stik in upati je, da se pravočasno najde za to platforma in postavi sporazumna lista. Čas za to je kratek. Radi tega apeliramo na vso javnost vseh političnih nazi-ranj in stanov, da se v najkrajšem času (po dosedanjih in eventuelno novih posredovalcih) zglase in izrazijo svoje želje in zahteve, ki naj bodo seveda umerjeni in naj računajo, da je v okviru 30 obč. odbornikov in ravno toliko namestnikov treba izoblikovati sliko vseh stanov in političnih prepričanj bodočega občinskega odbora. Treba je izbrati mirne ljudi, ki razumevajo današnji položaj kranjskega meščana in ki bodo dovolj širokogrudni, da vedo podrediti lastne ambicije potrebam celokupnosti. Podredili bomo lastna stremljenja splošnim interesom in smo pripravljeni na vse strani z največjim umevanjem razčistiti (zamotano) situacijo; pripravljeni smo do skrajne honetno-s.ti in tolerance, bodisi v osebnem, bodisi v vsa-'kem drugem pogledu. Ena sama misel je, ki nas preveva in ki smo jo izrazili že zgoraj in ta je, da kranjsko meščanstvo hoče konstruktivnega in složnega dela. Prepričani smo, da se bo tudi na drugi strani našlo dovolj uvidevnih mož, ki bodo  znali  ceniti  to gesto,  ki zaupajo tej
jasni besedi in ki bodo od svoje strani doprinesli vse, da se ta misel čimpreje oživotvori v korist vsega meščanstva in njegovega napredka.
Povdarjamo še, da hočemo delati z resnostjo in odkrito besedo, da nimamo pripravljenih v ozadju nobenih volilnih manevrov.
Jasno pa moramo že sedaj povedati, da je kompromisna lista zagotovljena tudi v tem slučaju, če bi kaka skupina ne uvidela važnosti in potrebe splošnega sporazuma. Javnost bo šla preko nebogljenih poskusov takih separatnih list na dnevni red.
Resnost in odkritosrčnost smatramo pri tem za častno nalogo in zavedamo se, da odgovarjamo za uresničenje te misli pred vso javnostjo; zato pa pričakujemo tudi na drugi strani enake resnosti in odkritosti.
Če po skupnem prizadevanju uresničimo to srčno željo ogromne večine kranjskih prebivalcev, je gotovo, da bomo dan 20. VI. 1937. slavili kot najvažnejši dan kranjskega mesta vesekh src in odkrite besede. Ta dogodek bo izpričeval zrelost kranjskega meščana, ki bo lahko vzgled marsikaterim slovenskim korporacijam in kažipot našim bodočim pokol en jem Za nas pa bo spričevalo trezne razsodnosti in ponos nad pogumom, kr smo ga s tem za vedno zapisali v anale kranjskega mesta.
Načrt novega šolskega poslopja v Kranju
Danes prinašamo situacijsko sliko novega šolskega poslopja v Kranju. Iz njega se jasno vidi impozantnost stavbe in velikost prostora, ki ga bo bodoča kranjska šola zavzemala. Samo poslopje bo dolgo 103 m. šola ne samo, da bo v
v vsakem oziru odgovarjala vsem zahtevam, katerim mora ustrezati moderno urejeno šolske poslopje, temveč bo tudi v okras in ponos mesta Kranja.
Zopet nesreča na Storžcu
Za binkoštne praznike bi kmalu Storžee imel novo žrtev. Samo srečno naključje je, da se ni zgodila smrtna nesreča. Za praznike je namreč odšlo veliko število Kranjčanov na Storžee, hoteli so izrabiti lepo vreme za prve izlete v gore. Odšlo je tudi večje število Primorcev, med njimi štembergar Ludvik, ki je bil prej zaposlen v tekstilni tovarni. Ker je bil med stavko odpuščen od dela. sedaj pomaga pri zidarjih tvrdke \unut. Njegova nuvndu, du najraje hodi sam po gorah, bi gu skoraj stida življenje.
Na Poljani pod Storžeero je bil že v nedeljo. V ponedeljek Be je zgodaj zjutraj podal po strmi poti, ki vodi po grebenu, na vrh Storžca, Nad Planino Jasen je plezal čez severno steno Storže«, kjer je dohod s tržiške strani. Okrog 7 ure zjutraj je bil skoraj že pod vrhom. Žleb, ki se nahaja tukaj, ga je zapeljal, da ni šel po markirani poti, temveč da je nadaljeval kar po žlebu. Tako je prišel do mesta, kjer mu je
bila pot naprej nemogoča, a tudi nazaj ni mogel več. Tako je nekaj časa skoraj visel sredi stene. Ker so mu pa popuščale moči, je zdrknil navzdol čez skale ter padel na plaz snega, ki se nahaja nad prepadom, globokim nad 300 metrov. Imel je še toliko prisebnosti, da je pri padcu hitro sedel, ker je priletel na mehki sneg s hrbtom. Z nogami se je uprl v sneg, da ni zdrčal navzdol v prepad. Posebno srečo je imel, da se ni med skalovjeir^ resno poškodoval. V slučaju, da bi se že med skalovjem poškodoval, prav gotovo ne bi imel toliko prisotnosti duha, da bi preprečil drčanje po snegu v prepad.
Njegov padec je videl neki Božič, ki mu je prihitel na pomoč. Tudi drugi so prišli .z vrha in mu heteli nuditi pomoč, vendar iste Stemner-ger ni bil potreben in je sam nadaljeval pot.
Dogodek nam potrjuje, da se nesreče v gorah dogajajo v večini slučajev vsled neprevidnosti sumili turistov.
STRAN 2
»GORENJEC*
Skrunjenje praznika
Znani veletrgovec iz Stare Loke, prvak JNS za tukajšnjo okolico, si je dovolil za Binkošii dejanje, ki mora globoko zadeti vsakeg« zavednega katoličana naravnost v najobčutljivejše mesto — njegov verski čnt. Od 15 svojih delavcev, ki so poleg drugih zaposleni pri njegovem podjetju, na kolodvoru je zahteval, da morajo vsled »nujnosti" delati celo na binkoštno nedeljo. Vseh 15 delavcev je delalo s težkim srcem, saj so vedeli kaj jih čaka, če se ne bi pokorili. Delavci namreč preveč dobro poznajo metode gospoda „firerja". Zelo dvomimo, da bi bilo podjetje tako blizu propada, da bi se moralo reševati z delom ob takih praznikih. Smatramo tudi, da ni nobena stvar toliko nujna, da bi smel kdorkoli zapovedovati delo ob praznikih. Nikakor ne moremo verjeti, da je gospoda podjetnika vodila do tega dejanja mržnja do vsega kar je katoliškega, do vsega kar je našemu ljudstvu sveto. Delo na binkoštni praznik v vašem podjetju vam gotovo ne bo rodilo sadu, v vseh poštenih ljudeh pa je vzbudilo ogorčenje, ker tako omalovaževanje praznikov, mora vzbuditi nejevoljo in srd nad onim. ki ga je zakrivil.
Naše ljudstvo skrunjenja praznikov in nedelj ne pozablja tako hitro. Ločani vsa taka skrunjenja z gnusom obsojamo.
Na koncu vprašamo še, če prav v tem smislu, kakor je pokazal na Binkošti, vzgaja tudi svojo „zvesto" čredo v društvu, kjer ima on prvo in zadnjo besedo? Če jo, častitamol!
KMEČKO ZBOROVANJE V KRANJU. Radi bližajočih se volitev v Kmetijske zbornice, ki se vrše v nedeljo 2?, junija t L za našo banovino, priredi Okrajna kmečka zvez« Kranj, ZBOROVANJE VSEH KMETOV V PONEDELJEK, DNE 24. MAJA ob 10. uri dopoldne v Ljudskem domu v Kranju. Govore štirje govorniki kmetje in se bodo dotaknili vseh perečih vprašanj, ki so v zvezi z ustanovitvijo Kmetijskih zbornic. O. K. Z Kranj.
Tovarišu Kristanu
v spomin
Prvi petek v maju smo se zadnjič poslavljali od Tebe, ki si nam bil zvest tovariš in prijatelj. Številni stanovski tovariši iz Tržiča in Kranja so prišli, da Te spremijo na zadnji poti ter s tem dokazali, kolika vez je bila med nami in Teboj.
Vedno skromen in tih, poleg tega pa delaven, kot za družino, tako v stanovskih organizacijah si zavzemal prva mesta dolgo vrsto let. Nisi želel vidnih znakov časti in hvale, zato da si tem plodoviteje deloval na polju stanovske skupnosti.
Nekaj, kar se je tako jasno zrcalilo na Tebi, pa je bila Tvoja poštenost. Kadarkoli je bilo
treba pri skupnem delu vzeti v roke odgovornost in važno delo, vselej si bil prvi v katerega sme imeli vsi zaupanje in to si sam neštetokrat dokazal. V tem bo ostala za Teboj vrzel, ki je ne bomo mogli tako hitro nadomestiti.
Vse prezgodaj si odšel od nas, ter nam dal vzgled, kako naj sledimo Tebi v delu in požrtvovalnosti za skupen dobrobit obrtniškega stanu. Zavezal si nas s svojim vzgledom, da Te posnemamo in da ne krenemo s poti pr Stenja in tovarištva. Ostane naj nam trajen spomin na to, da se držimo tistih načel, ki so prava in ki nas dvigajo k uspehom za svoj stan. Temu si sledil verno in dosledno dolgo dobo zato si vžival spoštovanje pri sodelavcih, ki Te bodo težko pogrešali.
Ostane samo še eno in to je, obljubimo Ti, da bo spomin pri teh vedno svež in lep, ter da nam bo kažipot pri našem delu. Ti pa snuj mirno, da se odpočiješ od napora, ki Ti ga je življenje nudilo, ':er si z njim pokazal njega vrednost.
Stanovski tovariš.
novinarstva v Ljubljani, ali pa mu vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike, Za vse posojene predmete prevzame razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lastnik apet nepoškodovane in brez stroškov.
Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnih predsednikov gg. ministra dr. Antona Korošca, ministra dr. Alberta Kramerja in ministra dr. Frana Kulovca, prosimo vse, zlasti    pa našo
duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomugujo s svojo vplivno besedo, a tudi z zbiranjem in organiziranjem zbiralne akcije. Trdno srno prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našegu naroda. v
Pripravljali odbor za razstavo slovensk||a noiinaTStva, Ljubljana, Velesejm.
Proslava 20-letnice majske deklaracije v Kranju
Bojevnikom
SVETOVNE VOJNE IN NJIH SVOJCEM!
Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem ljubljanskem velesejmu potrebuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski bojevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoraj po vseh delih sveta. Predvsem je važen dobrovoljski tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od pravega tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika pa do litografiranih ali kakorkoli razmnoženih, torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo enkrat izšli. Tudi pisma z novicami, ki ste jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih, sploh ni bilo ali pa niso smeli objavljati takih vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dobrovoljske in revolucionarne liste in letake. Prav vse zberite, naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica.
Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas, in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažneje, kar so tujci pisali o slovenskih po-kretih, o dobrovoljcih in o slovenskih vprašanjih sploh. Čim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval zu svojo svobodo in za mir človeštva.
Vse. kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odboru za razstavo slovenskega
Beseda je izšla, izšla med nami res! Slovenska misel vzpluj, vrzi se do nebes! Razpni se! Po razponu tvojih kril bo meril narod čistost svojih sil, in — morda — treh najmlajši brat pojde za vse usod iskat.
(Zupančič.)
Naše mesto bo v nedeljo 30. maja kar najslo-vesnejše proslavilo 20 letnico, ko je v dunajskem parlamentu dr. Anton Korošec v imenu vseh slovenskih, hrvaških in srbskih poslancev prebral zgodovinsko majsko deklaracijo. Naše mesto mora dostojno proslaviti dan, ko so bile prvič v zgodovini javno in v parlamentu izrečene zgodovinske besede: ..... naj se vse zemlje monarhije, v katerih prebivajo Slovenci, Hrvatje in Srbi združijo... v samostojno državno telo, ki bodi prosto vsakega narodnega gospostva tujcev..."
Naša proslava mora biti dokaz, da se zavedamo važnosti tega dogodka v našem narodnem življenju. Biti mora povdarek naše narodne za-
vesti, ki naj priča še poznim rodovom o pomembnosti tega dne.
Pri proslavi naj bi sodelovalo vse naše mesto. Fantje bodo na predvečer zažgali na Šmarjetni gori velik kres. Mesto naj bo okrašeno z zastavami! V nedeljo zvečer bo na Mestnem trgu po šmarnicah proslava pred občinsko hišo.
Na sporedu je govor z balkona občinske hiše. potem deklamacije in pevske točke. Vabimo vse meščane, da se udeleže te proslave Posebno pa naj hišni posestniki okrasijo svoje hiše z zastavami in naj ob priliki proslr.ve na Mestnem trgu nsvetljijo okna.
SESTANKI IN RAZGOVORI GLEDE ZADRUŽNE INDUSTRIJE se vrše v nedeljo 23. maja po litanijah na Prim-skovem v žnpnišču, v ponedeljek 24. maja ob pol devetih zvečer v Naklem v društvenem doma. Vabljeni vsi, ki se za zadevo zanimajo!
Tedenske novice
IZ UREDNIŠTVA.
Opozarjamo vse gg. dopisnike in sodelavce, da morajo poslati svoje dopise in prispevke za prihodnjo številko tako da jih prejmemo v uredništvu najkasneje v sredo dne 26. maja. To vsled praznika sv. Rešnjega Telesa.
KRANJ
V noči od srede na četrtek 20. t. m. je
neznan tat ukradel moško kolo znamke Torpedo št. 592935 iz avla hotela Stara pošta. Kolo je sive barve z svetlo rdečo olepšavo, ima tudi dve ročni zavori. Tatvina je naznanjena orožni-štvu. Vsak se opozarja pred nakupom, kdor pa prijavi orožništvu tatu odnosno, kje se kolo sedaj nahaja, dobi od lastnika primerne nagrado.
Prosvetno društvo v Kranju priredi v ponedeljek 24, maja ob pol 9. uri zvečer sestanek za vse člane in članice. Radi bližajočega se prosvetnega dne je udeležba za vse strogo obvezna. Odbor.
Kranjčane, ki imajo običaj, da v nedeljah hodijo na Breg k Šmarnicam. opozarjamo, da so
vsled blagoslovitve gasilskega doma na Bregu šmarnice preložene in da se bodo vršile ob 14.30 ur j. >
Kolektivne pogodba. Za stavbno stroko je v petek bila podpisana kolektivna pogodba za vso dravsko banovino. Podpisali so jo zastopniki delodajalskih združenj in pa zastopniki delavskih strokovnih organizacij v Delavski zbornici.
Licitacija. Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Kranju razpisuje v skrajšanem roku javno pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo vzdrževalnih zgradb na drž cesti št. 51 za leto 1937-38 in sicer v skupni vsoti Din 122.289.54 Din.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka dne 14. junija 1937 ob 11. uri dopoldne.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na zneske odobrenih proračunov.
Kavcija znaša 10°/o od proračunjenega zneska za naše in 20°/o za tuje državljane. Kavcijo je vložiti pri davčni upravi v Kranju.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobijo
B. Rangus
zlatar in sodni cenilec v KRANJU tf
Vsakega
zadovoljimo!
Točne ure, poročne prstane, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, krasna zaloga kristal stekla. Vsa popravila urarska, zlatarska, optična, nalivnih peres itd. se strokovno pod jamstvom v naši preurejeni prvi delavnici na Gorenjskem točno in solidno izvrše.
Kupujem vse stare predmete, zlato in srebro po najvišjih cenah. — Po želji brezplačen cenik. — Imamo veliko množino rimskega srebrnega denarja na prodaj.
Skerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
Ti nosijo odgovornost, da so morali nedorasli mladeniči pred najvišje sodišče v državi radi malenkostnih političnih demonstracij in da so morali ti potein tudi v Srem-sko M ilovico.
Enajst dni je I rajal naš proces. Postali smo že vsi — obtoženci, zagovorniki in sodniki — utrujeni. Naši zagovorniki so imeli sililo težavno stališče. Zal, da ne morem iz razumljivi!) razlogov popisovati težav naših advokatov... Pri razpravi je prišlo parkrat do silno razburljivih nastopov. Predsednik senata je neprestano upadal v besede naših zagovornikov, jemal jim je besedo, odklanjal njih predloge. Prišlo je tako daleč, da so zagovorniki na posvetovanju sklenili, da korporn-iivno zapuste sodno dvorano, ker je nemogoče vršiti zagovorniško službo, kukor je bilo potrebno. Pozovejo me v sejno dvorano, kjer so o tem skle-
Drž. prav. dr. Gjadrov Gjerman.
pali. da se izjavim, ali se obtoženci s tem sklepom strinjamo. Popolnoma sem odobraval njih sklep, da zapuste razpravo v znak protesta proti načinu obravnave. Advokati bi bili seveda radi tega občutno kaznovani, toda nastal bi bil škandal, ki bi bil našel odmev po vsej Evropi. Sodišče bi bilo moralo prekiniti obravnavo in nam določiti druge zagovornike ex offo. Proti temu sklepu pa je končno nastopil le eden Srbijanec, zastopnik radikalne stranke in radi njega je zbor zagovornikov končno sklenil, da se pri obravnavi drugi dan prebere skupna izjava vseh zagovornikov v kateri so povdarjali, da jim je zakonita obramba otežkočena vsled postopanja predsednika senata ... To mislim najbolje karakterizira, kako se je vršil naš proces...
V četrtek, dne 2. marcu že pozno zvečer je končal zadnji zagovornik svoj govor. Vsi obdolženci so se po dogovoru odrekli še zadnji besedi, le mene je zadela dolžnost, da se končno zahvalim senatu, posebno pa našim zagovornikom za njih trud. Izpregovoril sem par stavkov, v katerih sem povdaril. da upamo, da se je senat prepričal, da v vsem našem delu ni bilo ničesar protidržavnega oziroma kaznjivegn po zakonu o zaščiti države. Končal sein z besedami: ,1'ial iustitin. naj se /godi pravica — živela Jugoslavija."
Ta vzklik ..živijo Jugoslavija" je dal gotovemu časopisju v Sloveniji povod, da so nas nupa-dali. češ. da doma rtijemo proti državi, v Belgrudu pa. da vpijemo ..živijo Jugoslavija..." Brez de-mincijanlstva izdajalec slovenstva nikdar živeti ni mocel.
Saj je šlo politično sovraštvo takrat celo tako daleč, da se je o obdolžencih pri šenčurskem procesu govorilo kot „o zadnjih ostankih pasjega plemena .. .'*
Po mojih besedah je predsednik senata zaključil razpravo in objavil, da se bo razglasila razsodba v našem procesu dne 6. marca.
Obsodba.
Bil je mrzel, mračen in pust dan 6. marc 1933. Po belgrajskih ulicah je brila vlažno mrzla sapa, ko smo popoldan prihajali obdolženci v šenčurskem procesu v poslopje državnega sodišča za zaščito države. S seboj smo nosili v poslopje sodišča vso svojo prtljago, ker smo vedeli, da v slučaju obsodbe takoj obstopijo žandnrji obsojence in I i ne morejo več ven iz poslopja po kake svoje potrebSčine. Sicer smo se vsi delali ravnodušne, pa se je vendar poznala neka tesna negotovost.
V sodni dvorani smo se zbrali že pred 4. uro popoldan vsi obtoženci in z nami v klopeh večje število občinstva, ki je radovedno pričakovalo izida procesa.
Nekoliko po 4. uri svečano vstopi ves sodni senat v dvorano, kjer nastane grobna tišina.
Sodni senat se postavi na svoje mesto, vsa dvorana vstane in predsednik Bubanj prične citati: ,.V imenu Njegovega Veličanstva kralja... Državno sodišče za zaščito države je dovršilo dne 3. marca 1933 glavno razpravo proti... in izreka danes sledečo razsodbo ..." Nato je sledilo čitanje precej dolge razsodbe, po kateri smo bili obsojeni:
»GORENJEC«
proti povračilu stroškov med uradnimi urumi v pisarni tehničnega razdelka.
Izlet na Koroško priredi Društvo obrtnikov v nedeljo 30. maja in ne 23., ker je avtobus oddan. Odhod je točno ob 4. uri zjutraj izpred hotela „Stara pošta". Gremo čez Jesenice v Beljak, od tu na Vrbsko Jezer" in ob 10 uri k Gospe Sveti, tako da smo lahko pri sv. maši. Od tam gremo v Celovec, Železno Kaplo in čez Jezersko nazaj domov. "Vsa vožnja stane 100 Din, sedežev oz. mest je 28. Interesenti.se opozarjajo, da naj se priglase pri Združenju med uradnimi urami, ker se bo upošteval vrstni red priglasitve. Ako se obenem ne plača gornji znesek se prostor ne bo rezerviral. Prehodnico bomo imeli skupno, zato se naprošajo vsi, ki imajo namen se pridružiti, da se do ponedeljka 24. t. m. priglase radi imen v skupni izkaznici. Gremo ob vsakem vremenu in totno ob določeni uri.
Odbor.
S. P. D. Kranj. V času od 30. junija do 13. julija r.e vrši izlet planincev v Grčijo ter znašajo skupni stroški za voznino. prenočišče in prehrano tekom 14 dni okrog Din 2300.—. Točen program je razviden v izložbi kreditne banke, prijave pa se sprejemajo do 31. maja pri podružnici S. P. D. ali direktno pri osrednjem društvu v Ljubljani. Foto-razstava Zveze planinskih društev se bo vršila od 4. septembra dalje ; Novem Sadu ter je treba dostaviti slike najkasneje do 1. julija.
Sknpina poselske zveze v Kranju sporoča svojim članicam, da bo skupni izlet na Breg v nedeljo dne 23. maja. Zberemo se ob pol treh na Savskem mostu. Če slučajno katera res ne more priti ob pol treh. jo bomo počakale do treh. Pridite vse in če je le mogoče točno.
Tečaj za kuhanje priredi skupina poselske zveze v Kranju meseca junija v Marijanišču. Vršil se bo tečaj ob sredah zvečer. Vse članice, ki so se k tečaju že priglasile, naj pridejo gotovo v nedeljo 23. maja k Hetu, da se o vsem potrebnem dogovorimo in določimo uro, ki bo za vse najbolj prikladna.
Razglas. Vsled naloga sreskega načelstva v Kranju se vsi lastniki bicikljev, bivajoči na področju občine Kranj, pozivajo, da svoja kolesa takoj prijavijo na sresko načelstvo v Kranju, ker bo sicer žandarmerija vsak neregistriran bicikelj takoj zaplenila. Na biciklju mora biti s plombo pritrjena evidenčna tablica, lastnik pa mora nositi s seboj pri vožnji vedno prometno knjižico.
Sreski kmetijski odbor v Kranju ima še 3 mrjaščke po enotretinski ceni na razpolago. Eno tretino plača posestnik, dve tretini pa sreski kmetijski odbor. Posestniki, ki reflektirajo na subvencijske mrjaščke proti obvezi dvoletne reje, naj 6e zglasijo na sreskem načelstvu pri kmetijskem referentu v Kranju.
Prepoved zadajanja v krčme. Vsled razsodbe sreskega sodišča v Kranju je Velikonji Janezu, zidarju, rojenemu 5. novembra 1895 v Zgornjem Bitnju, pristojnemu v občino Smlednik in tam stanujočemu, prepovedano zahajati v krčmo za dobo dveh let, to je od 30 aprila 1937 do 30. aprila 1939.
Vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved, pa bi imenovanemu vendar le postregel z alkoholnimi pijačami, bo kaznovan /. zaporom do 6 mesecev in v denarju do Din 5000.—.
Vsled razpisa komandanta ljubljanskega vojnega okruga v Ljubljani se naznanja, da se bo vršil v tekočem letu letni popis živine in vozil, pregled jahalnih konj in opreme.
Vsi lastniki živine in vozil se poživljajo, da takoj, o najkasneje do konca tega meseca prijavijo pri tukajšnji občini vso doraslo živino, konje v starosti 3 let, vole od 2 let, osle, mule, ter vozove v kolikor še niso bili pregledani od strani vojaške popisne komisije.
Prijaviti se morajo tudi vsi prinovljeni konji, glede katerih kupcem ni znano, ali so bili že pregledani ali ne.
Aktivni in upokojeni državni nameščenci. V ponedeljek 24. maja se vrši v letnem salonu hotela Kranjski dvor ob 20. uri tovariški sestanek »seli aktivnih in upokojenih državnih nameščencev. Na sestanku se bo obravnavalo o dosedanjem delu za prevedbo Kranja v I. draginj-ski razred, čitala se bo pripravljena spomenica ter sklepalo o bodočem delu.
Kdo ne pozna prodajalca ..francoskega"* krompirja? Menda prav vsak. Mož. ki ima tak sloves v Kranju, je imel tudi to čast, da so se z njim seznanili v Ljubljani pred sodnim senatom. Meseca februarju letos je namreč poleg „fran-coskega" krompirja ponujal tudi razne sadove ..ljudske fronte". Pri njem so se namreč ustavili 4 mladi dijaki in čakali na pečen krompir. Pri njem SO opazili reklamni letak ,.Bog v Trbovljah"" pa jim je začel razlagati pomen „boljše-vizma", udrihal je po duhovščini, nič ni ostalo brez njegove kritike. Pred senatom je mož v
sredo bistveno vse priznal, kako je govoril o Španiji, o boljševizmu in duhovščini. Zaradi prestopka po čl. 4 zakonu o zaščiti javnega reda in mira v državi in zaradi prestopka ža-Ijenja uradne osebe je bil kaznovan na 20 dni zapora in 300 Din denarne kazni. Razprava je bila javna.
Razpisana je služba občinskega tajnika v občini Golnik. Lastnoročno napisane prošnje se mora vložiti z vsemi potrebnimi listinami v roku 30 dni na občino Golnik.
Dražba lesa se bo vršila 2. junija na Jezerskem. Občina Jezersko bo namreč prodala na ustni licitaciji v občinski pisarni cca 400 m9 stoječega iglastega lesa iz občinskega gozda pod ..Kočno", parcela št. 569, k. o. Zg. Jezersko.
V sredo so pokopali 78 letnega Jerneja Alič, ki je bil 36 let uslužben pri tovarni Pollak v Kranju kot strojarski pomočnik. Naj v miru počiva!
Skupno združenje obrtnikov v Kranju obvešča kandidate, da se bodo vršile pomočniške skušnje v četrtek dne 3. junija.
BREG PRI KRANJU
Kakor smo že zadnjič poročali, je gasilski dom, katerega slovesna blagoslovitev se bo izvršila v nedeljo 23. maja, popolnoma dokončan. Zadnje dneve so napravili še lep stolp, tako, da daje dom naši vasi lepo sliko.
Blagoslovitev se bo izvršila pod pokroviteljstvom g. bana dr. Marka Natlačena. Kumiijeta ga. Franja Brodarjeva iz Hrastja in pa g. Franc Hvasti iz Orehka. Popoldne ob 14. uri bo sprejem gostov in gasilcev, nato sprejem kumice in klima. Po sprejemu bana, ki ga bodo pričakali konjeniki, bo odhod v cerkev. Po opravilu v cerkvi bo sprevod k gasilskemu domu, kjer bo predsednik čete pozdravil vse navzoče. Nato se bo izvršila blagoslovitev doma. Po mimohocbi bo prosta zabava pri pogrnjenih mizah.
Slovesnosti se bodo udeležili številni gasilci v kroju in z zastavami- Tudi narodne noše ne bodo manjkale. Številne Kranjčane, ki prihajajo k nam ob nedeljah k šmarnicam, opozarjamo, da se bodo šmarnice vršile ob pol 5. uri in ne kot po navadi. Tako bodo tudi oni imeli priliko udeležiti se slovesnosti naših gasilcev.
PREDOSLJE
Samo do konca tega meseca je čas, da se prijavite za izlet na Sv. Goro, Gorico in Trst. Cena 140 Din. plačljivo 40 Din ob prijavi, ostanek 100 Din ob odhodu. Prijave sprejema Stanko Umnik, Predoslje. kjer dobite vse podrobne informacije.
PREDDVOR
Materinski dan. V nedeljo 23. maja proslavi
šolska mladina materinski dan v Ljudskem domu. Na sporedu je petje, deklamacije, in igra „K mamici". Začetek ob pol štirih popoldne. Starši kakor tudi prijatelji mladine vljudno vabljeni!
Binkoštno nedeljo je prejelo 23 otrok prvo sv. obhajilo, na katero jih je č. g. svetnik lepo pripravil. Po obhajilu so bili otroci v župnišču pogoščeni.
VELESOVO
V mesecu majnikn je Bog poklical v večnost dve Marijini družabnici. Na vnebohod je umrla Ivana Bukovnik iz Adergasa v 80 letu starosti, dne 10. maja pa Marija Maček iz Trate v 73. letu starosti. Kot zveste Marijine služabnice sta v življenju poznale le delo in molitev. Prišla je pa na nje bolezen in hudo trpljenje in sta se tako še bolj očiščene mogle preseliti v večnost k Mariji — na kraj miru in večne sreče. Dekleta Marijine družbe so se udeležile obeh pogrebov in jima v slovo zapele primerne ža-lostinke.
Pred kratkim se je oglasil v župni cerkvi tat. Pri velikem oltarju je poskušal odpreti nabiralnik, a se mu ni posrečilo. Pri misijonskem križu je poškodoval pušico s tem, da ji je na-lotnil dno, a jo je najbrže našel prazno. V bodoče bomo poskrbeli, da se tu postavi taka pušica pred katero bodo imeli tatovi strah, če je bodo enkrat poskušali odpreti.
V nedeljo 23. maja bo tu po dolgem času zopet ena igra. Gasilska četa priredi s sodelovanjem fantovskega odseka burko v 3. dej. „Leso-na peč" v prostorih pri Martinovcu v Aderga-su 17. Vubimo tudi okoličane k udeležbi.
RADOVLJICA
Prosvetno društvo v Radovljici priredi v nedeljo 23. maja ob 20. uri zvečer v dvorani Ljudskega domu pevski koncert.
Na sporedu je poleg ženskega, mešanega in moškega zbora tudi Suttnerjeva „Jeftejeva prisega", s solo točkami, zborom in orkestrom.
BREZJE
Proslava majske deklaracije. V nedeljo 30. maja bo krajevna organizacija JRZ proslavila
20 letnico, odkar so naši narodni voditelji v dunajskem parlamentu izjavili, da hočejo v zvezi z južnimi brati ustanoviti lastno državo. Proslava se bo vršila na prostem pred cerkvijo na Brezjah, v slučaju slabega vremena pa v salonu gostilne 1'inžgar. Točen program bomo objavili v prihodnjem „Gorenjcu".
Proč z neslanostmi. V noči med binkoštno nedeljo in binkoštnim ponedeljkom je bilo na Brezjah večje število romarjev, ki so prišli za to, da bi na tem svetem kraju lepo v miru opravili svojo pobožnost. Teh mirnih trenutkov pa jim ni privoščilo neko. že skoro propadlo društvo, katerega imena v zvezi s tem nočemo imenovati, k"i je prav to noč napravilo veselico prav blizu božje potne cerkve, baje nalašč zato, ker je vedelo, da bo na Brezjah to noč dosti romarjev. Medtem, ko so romarji tožili Mariji svoje težave in bridkosti, se je s plesišča culo kričanje in glasovi harmonike. Da je društvo brezversko in da mu svetost kraja ni mar, to vemo; to vedo tudi romarji! Sram nas pa je, da se more na Brezjah v takem času kaj takega zgoditi, kajti samo radi par ljudi je padla tako slaba, senca na vse Brezjane. O društvu, ki je to priredilo in pa o ljudeh, ki se takih veselic udeležujejo, naj pa javnost sama napravi svoje mnenje! Apeliramo na oblast, naj v bodoče takih veselic ne dovoli!
ŠKOFJA LOKA
Kip sv. Janeza Nepomnka na Kapuc, mostu je letos na njegov god, na Binkoštno nedeljo žalostno sameval. Ker je ta svetnik patron mesta Škofje Loke, je bila že od nekdaj navada, da je bil na ta dan kip ves ovenčan in okrašen z zelenjem. Ob straneh kipa pa sta goreli luči. Letos ni...? Kaj smo Ločani res popolnoma pozabili na svojega patrona? Kaj Loška dekleta res nič vee ne nabirajo rož...! Ne verjamemo!
Enkrat je že pisal ..Gorenjec" o tej stvari. Pripomnil je, da bi bilo res lepo, če bi se na drogova, ki danes strašno kazita okolico kipa, popravila električna luč. To bi bilo v okras kipu sv. Janeza in v olepšavo mostu, katerega bi luč razsvetljevala. Saj bi ne bilo tako drago! Zato prosimo merodajne, da to stvar urede. Ne pozabimo meščani na svojega patrona, da tudi on nas ne bo pozabil!
Tatvine. V Škofji Loški okolici se množe tatvine kar na debelo. Posebno so prizadete vasi Vir-maše. Sv. Duh in Sutna. Tako je neki neznanec v noči od srede na četrtek ukradel pri „Punčar-ju" v Virmašah en komat s popolno uprego. Komat je bil skoraj nov. Že dalj časa se po okolici klati neka ženska, ki baje stanuje nekje blizu vasi Sore. Ženska prosjači, obenem pa krade kot sraka. Tako je bila pri mizarju Tavčar Francu v Virmašah v daljših presledkih trikrat. Prvič je za njo zmanjkalo košček mila, drugič dve škatlici vžigalic, tretjič pa je vzela tri kg zabele z loncem vred iz kleti ter nekaj jajc iz omare veži. Znala je tako spretno skriti pod prt, da nihče ni tatvine opazil, ko je prišla v sobo. Seveda jo je mizar hitro odpravil. Ko pa je šel za njo malo pogledat, je kmalu zapazil tatvino. Hitro je stopil za njo. a ženska je zginila kot kafra. Na približno enak način je bilo ukradeno pri „Šoštrerčku" na Šutni 5000 Din in nekaj zlatnine tako, da trpe nad 4000 Din škode. V neki drugi hiši je bilo ukradeno lonec masla in nekaj jajc. Orožniki pridno zasledujejo krivce. Ljudje pa naj samo sodelujejo z oblastjo v svojo korist.
Prah. Dočim po mestu škropimo, da ni takega prahu, je cesta na kolodvor zavita v oblake prahu. Vemo da JNS uprava ni imela smisla za potrebe ljudstva. Priti je moral Ziherl Matevž, da je to stvar lansko "leto uredil. Vemo, da bo tudi letos vse tako urejeno, da bo prav!
Najstarejša Ločanka umrla. Na binkoštno nedeljo zvečer se je poslovila od nas 94 let stara ..Stalanikova mati", ki je bila pač najstarejši prebivalec našega mesta. V zadnjih letih je bila pri svoji hčeri.
JRZ. samo ne obljublja! Katastrofalna povo-denj, ki je. kakor smo zadnjič omenili odnesla železobetonski puštalski most, je v Fužinskem na takozvanem ..Studencu" napravila strašno razdejanje. Odnesla je več tisoč m' zemlje z kovačnico vred, ki je tamkaj stala. Samo pogled na to razdejanje in vsakomur je bilo takoj jasno, da je potiebna temeljita regulacija obeh Sor, ki se tu stekata. Od I. 1926, to je od povodnji pa do lanskega leta. to je celih 10 let, je ležala ta groblja. JNS režim, ki je vihtel svoj vsemogočni bič nad našim ljudstvom, ni imel smisla za prave koristi ljudstva in se zato seveda niti zmislil ni, da bi bilo to vprašanje treba kako načeti in rešiti. Hvala Bogu, tegu režima ni več! Prišla je JRZ in z njo ljudski župan, ki je takoj uvidel nujnost. Pri banski upravi je takoj dosegel potrditev načrtov za regulacijo obeli Sor. Vsa regulacijska dela, ki se bodo vršila v etapah bodo stala okoli 6.000.000
~~ STRAN 3
Din. Še več je JRZ doaegla! Načrt se je začel tudi že lani izpeljevati. In danes? Danes je prva etapa končana. Škarpa na Studencu je gotova in svet zadaj za njo zasut. Tako smo Ločani dobili nov krasen prostor. Kdor je videl ta prostor prej in ga vidi danes, ga skoro ne pozna. Preje vse raavrvano, kupci smeti, smrad itd. Danes za pa se za novo škarpo, razprostira krasno zravnan, kakih 100 m dolg in kakih 40 m širok prostor, bi rekel skoraj trg. Na škarpi se bo napravila še lična ograja. Kot druga etapa regulacije je zu letos določen most, drugo leto pu najbrže škarpa nasproti nove škarpe na Puštalski strani Poljanščice.
Vzporedno z zadnjimi deli pri škarpi pa so začela dela za znižanje klanca „pri lepem znam-nu" v Spodnjem Karlovcu. Tudi tu dela hitro napredujejo, klanec bo veliko manj strm in lepše urejen.
JRZ. ne obljublja samo in ne skrbi za delavstvo samo na jeziku, kakor je delala JNS., ki je imela v načrtu pred vsakimi volitvami dela na kupe, po volitvah pa ni nihče vedel za dane obljube. Vihteti bič nad ljudstvom je laže, kot pa dati mu dela!
TR2IC
Protitnberknlozni teden bomo imeli v Tržiču od 23. do 27 maja. Otvoritev je z matinejo v meščanski šoli, kamor je vabljeno občinstvp, zlasti je želeti, da bi se te matineje udeležilo čimveč članstva posameznih društev. Na sporedu bodo govori, deklamacije, petje, zaključil pa bo orkester, katerega vodi g. ing. Smolik. Zvečer ob pol devetih priredi Rdeči križ v Sq-kolskem domu Jalenovo igro »Grobovi". Čis^i dobiček je namenjen za Protituberkulozno ligp. Med tednom bo imel zdravnik g. dr. Premrop skioptično predavanje v kino dvorani. Za kritje stroškov se bodo pobirali prostovoljni prispevki.
Binkoštne praznike smo Tržičani praznovali bolj veselo, kakor velikonočne. Zlasti, ker je bilo ugodno vreme, je večina Tržičanov šla na izlete po hribih in po raznih božjepotih. V ponedeljek je šla, kakor običajno vsako leto, procesija k Sv. Ani, kar je za nadomestek nekdanjega romanja v Glinje na Koroškem. Na ta romanja Tržičani in okoličani radi obujajo spomine. Precejšen del romarjev je odšlo na vrh Ljubelja obiskat g. Ivana Golmajerja, oskrbnika restavracije, kateri se je mnogo in vztrajno žrtvoval pri iskanjn ponesrečencev pod Storžcem.
Občina je prejela od banske uprave potrjene načrte za adaptacijo občinskega doma. Zaprošeno je bilo sresko načelstvo za čim hitrejšo podelitev gradbenega dovoljenja. Upamo, da bo šlo načelstvo na roko in razpisalo čimprej ko-misionelni ogled.
KRI2E
Sklep Janezov je fuč. V 19. številki našega lista smo poročali, da se je občinski odbor na odlok banske uprave pritožil na ministrstvo, češ, da mora biti občinska pisarna v Dupljah, kakor so sklenili naši JNSarji leta 1933. ne pa v Krizah, kamor pripada. Ze naprej smo jim povedali, da je vsaka njih pritožba bob ob steno. Tako je banska uprava to pritožbo zavrnila in s kaznijo zagrozila županu Kuharju, da mera v roku treh dni preseliti občinsko pisarno iz svoje hiše v prostore gasilskega doma v Krizah. V torek 11. t. m. je župan Kuhar ukaz banske uprave izvršil. Komu gre zahvala, da "je sedaj občinska pisarna v Krizah? G. županu in ostalim odbornikom gotovo ne. Pač pa gre vsa zahvala odbornikom naše organizacije JRZ, kajti le-ti so delali na to, da je sedež občine Križe v Krizah. Ponovno povdarjamo, da je le na pritisk JRZ prišla občinska pisarna iz Dtipelj v Križe. To povdarjamo zato, da se ne bo našel kdo. ki bi dejal, da je to naredil g. Kuhar ali kateri njegovih svojevoljno, da je tako ustregel želji občanov. Veseli nas pa, da so naši nacionalisti in ostali sodrugi spoznali, kako težko je biti pokom svojemu političnemu nasprotniku.
Gospod urednik! Vaš časopis našim občanom vedno bolj ugaja, ker je tako domač, Kolporter-ji so ga včasih morali vsiljevati: dočim sedaj ljudje komaj čakajo nedelje, da izvedo kaj novega in da ni v naši občini vse tako v rožcah, kot so jim naši nasprotniki govorili pri volitvah. Imamo pa tudi precej takih, ki bi radi videli, da bi šel Vaš list rukorn žvižgat. G. urednik, ali se Vam smilijo taki ljudje, ki jih resnica v oči bode?
Iz pisarne Kmečke zveze
Redne občne zbore so imele že skoro vse Krajevne kmečke zveze, nismo pa še dobili od vseh poročilu o novoizvoljenem odboru in tudi ne seznam članov, o katerih smo omenili zadnji okrožnici. V svrho točnega poslovanja
Hočemo Vas 1 mamo bogato |k| ogavice za Vas MJT lobuki, kape f \ 9,eJte si naše zadovoljiti        I izbiro blaga      Mm dobite pri nas   im kravate \f izložbe in cene
Vabimo Vas - kupujte pri nas I   Mi Vas bomo resnično dobro postregli I
STRAN 4
»GORENJEC«
Naš ponos
Zavrgli smo stare stroje, a s pomočjo novih, najmodernejših izdelujemo tako obutev, da moremo, bodisi v kvaliteti ali izdelavi tekmovati
z amerikanskimi proizvodi. Naše trgovine so založene z novo vrsto moških polčevljev h katerimi je priloženo kopito, nova LORD krema, flanelasta krpa za čiščenje in vezalke. To vse dobite za ceno
DIN 199-.
Obiščite našo prodajalno in pomerite si naše zadnje modele. Neutrudljivo delamo na tem, da izpopolnjujemo našo proizvodnjo in tako moremo zadovoljiti najboljšega gospoda z najfinejšim okusom.
in pregleda prošnjo, da nam zamudniki oboje pošljejo čim preje. Hkratn tudi opominjamo one edinice, ki občnega zbora še niso imele, da ga izvedejo v teku meseca maja z izjemo one, ki so bile ustanovljene šele v začetku letošnjega leta. To je važno radi te^a, da se bodo mogli vršiti sestanki okrajnih odborov na katerih se bo izvolil novi odbor. Mnogo pripravljalnih odborov za ustanovitev okrajnega odbora čaka prav na izvršitev občnih zborov njim pripadajočih Krajevnih kmečkih zvez. Na tem mestu pripominjamo še enkrat, da morajo vse edinice prijaviti svoj občni zbor tudi gl. odboru. I
Obenem prosimo vse pripravljalne odbore, ki imajo pravila že zdavnaj potrjena, pa še niso sklicale ustanovnega občnega zbora, da pohitijo z ustanovitvijo. Nikakor ni prav, da se ostane na sredi pota. začeto delo je treba izvesti do konca. Kdor si ne zna pomagati ali potrebuje kakšnih nasvetov, se naj takoj obrne na glavni odbor in dobil bo navodilo. Dasi je že mnogo dela na polju, ostane vendar kakšna ura v nedeljo, katero posvetite svoji organizaciji. Zavedajte se. da je poleg prej omenjenega dela prav tako važno delo tudi v orgunizaciji.
Mnogo naših zastopnikov ima še stara pravila, ker se je z ustanovitvijo nekoliko zakasnil. Ta uli oni jih je že tudi nameraval zadnji čas poslati v potrditev. Opominjamo, da so ta pravila bila spremenjena na občnem zboru delegatov, dne 7 marca in da se na podlagi njih ne more več ustanoviti krajevna kmečka zveza. Obrnite se takoj na glavni odbor, da vam pošlje nova pravila in DOVO navodila, Vse one pa. katerim smo poslali pred kratkim Že nova pravila pa prosimo, da jih pošljejo takoj v potrditev. Pazite pa: brez Izjave soglasnosti glavnega odbora ne gre.
CELODNEVNI TEČAJ KRAJEVNE KMEČKE ZVEZE V KOMENDI.
V nedeljo, dne 23. maja se vrši pod okriljem
Krajevne kmečke zveze celodnevni tečaj v Ko-mendi, na katerem se bodo obravnavala stanovska in itrokovna vprašanja. Ta tečaj i«' nami'
njen za člani' Kmečke zveze sosednjih edinic in
zn prijatelje naše organizacije. Predavali bodo najboljši strokovnjaki in boni /a kmečke pravice. Snov. ki je na programu je pestra in ak tualna, vsled česar bodo Imeli udeleženci od tečaja \eliko koristi.
SESTANEK   ZASTOPNIKOV  NABAVNIH IN PRODAJNIH ZADRUG.
V nedeljo 23. maja se vrši sestanek ZastoptU-kov   nabavnih   in   prodajnih   zadrug, katerega
je sklical glavni odbor Kmečke zveze v Ljubljani. Vrši se v Rokodelskem domu v Ljubljani ob 10. uri dop. Prosimo vse zadruge, ki so prejele naše vabilo, da sigurno pošljejo na ta sestanek svojega zastopnika.
Peter Rešetar rešetarl \
Pucelj za Ljudsko fronto. Njegovo glasilo si je nadelo sedaj geslo francoske revolucije. To bo kri tekla — pa ne bojte se, samo v Pucljevi klavnici in mesariji, ker slovenski narod mu ne bo sledil v njegovo poslednjo puceljovščino.
Mladina se daje! V Ljubljani se je zdramila mladina. Tako so se spoprijeli, da še celo samo ..Jutro* ne more preko tega. Če je enkrat mladini dovolj, potep bo kmalu konec ..Jutroveea" upanja na boljše čase! Starcev nima, mladine nima. moških nima, ženskih nima, ostane še samo srednji spol!
Vse narobe! Pod režimom JNS je bilo vse narobe, to pride šele sedaj počasi na dan. Tako so se zastonj vozili tisti, ki imajo veliko denarja, tisti, ki ga je Imel malo. je moral plačati celo karto. Zdravi so dobivali rento namesto invalidov, živ pokojnino na račun tistih, ki so bili že mrtvi. In tako dalje in tako dalje. Izvoljeni so bili tisti, ki jih narod ni volil, narod so zastopali tisti, ki ga niso smeli zastopati, k svobodi --o ga pripeljali tisti, ki so bili v zaporu.
(Slov. gospodar.}
ki Jurij Pollak, strojno mizarstvo Kranj. Fa-rovška Loka.
Iščem enosobno stanovanje v Kranju, za 1. junij. Naslov v upravi lista.
. Razprodajam radi selitve različno pohištvo, no-^.-.,vo:in rabljeno. Imam v zalogi čebelne iHtaje Znidarščice nove in stare. Udir, Preddvor.
Potnike za prodajo šivalnih strojev sprejmem takoj. Šimunac Kranj.
m H LI OGLHSl
Za vsako besedo v malih oglasih se plača050 D. Najmanjši zrie.-ek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to
-stroko spadajoča tlela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Touejc tapetnik, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Pozor košnja naprodaj! Prodam v Kranju nepo-koši no travo od dveh velikih travnikov. Pre-
šem Kranj.
Novost! Za javne urade ali pisarne služi na dva načinu pisalna miza, ki se trenutno spremeni za pisalni stroj, Prednost tega je, da se pisalni stroj pogrezne \ mizo samo, se m- praši in miza se rabi kot normalna pisalna miza. Izdela se v poljubnem lesu. Vpogled pri t v «t -
Prodajalko veščo vezanja sprejmem takoj za trgovino šivalnih strojev in koles. Šimunac — Kranj.
Gostije, društva in družine pride najceneje fotografirat na dom
fotograf JUG Kranj
(Sedaj nasproti trgovine I. Savnik.)
VINO
pristno, po konkurenčni ceni, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani Fraa-kopanska nI. 11.
Predno si nameravate kupiti dežnik, oglejte si mojo zalogo vseh vrst in velikosti dežnikov lastnega izdelka. Na zalogi jih imam tudi za narodne noše. - Izdelujem tudi vrtne senčnike. Sprejemam tudi vsakovrstna popravila in preobleke. PRODAJA NA MALO IN VELIKO! Se priporoča
Jenko Alojzij
dežnikar — Kranj
Pozor!
Kdor zida hišo ali preureja stanovanje!
Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite bili res dobro postreženi v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka
Oselji Vinko
pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšck .Milan, v Kranju.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.