Slev. 162. riTjn T mm v sredo, doe 21 loma m Posmkzm ifeflto stane i 50 dfo Leto LIR. Naročnina za državo SHS: na mesec......Din 20 za pol leta ..... , 120 za celo leto .... . 240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno * Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... _ SO Cene tnserafom? Bnoctoipna petttna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2"—. večji oglasi nad 45 mm vISIne po Din 2*50, veliki po Din 3 — in 4 -, oglasi v uredniikem deln vrstica po Din Pri večjom naroČilu popust. Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. S tedensko Ilustrirani Slovenec: ** Poštnina Mm v cctovinl Uredništvo je y Kopitarjevi nllcl 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. list m slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubijamt 10.650 in 10.349 (r.n inserate) Sara-jevo 7.563, Zagreb 39.0ti, Praqa in Dunaj 24.7V7. Po kongresu za proučevanje vzhod, bogoslovja. O kongresu samem smo obširno poročali. Kratko lahko pregledamo vse prireditve in sestanke. Poleg znanstvenih zborovanj, ki so bila združena s porazgovori in posvetovanji, so se vršile prireditve za iizobraženstvo sploh in širše kroge našega ljudstva. Nudila se ni samo prilika za teoretično spoznavanje vzhoda, tndi liturgiono naj bi Vzhod ostal dostopen nam. Skoro vsi predavatelji n govorniki so vedno znova poudarjali eno misel, da zapad-njaki premalo poznamo vzhodne cerkve in obrede. Zato so v nedgledni vrsta misli, pregledov, slik ,informacij, znanstvenih analiz iu razpravljanj skušali napraviti dostopen svet, ki naj ga spoznamo, vzljubimo. Prevzamemo naj od Vzhoda pobude lastnemu religioznemu življenju, poglobimo naj svoje molitveno življenje, svoje pojmovanje liturgije sploh, svoje članstv o cerkve. Kongres je od najrazličnejših koncev potrdil in izkazal eno veliko misel in resnico, kn jo zapad sicer tudi pozna, a ki jo }e zanemaril, v zadnjih stoletjih nacionalizma potisnil v ozadje: idejo in resnico o m i s t i č nem telesu Kristusove m. To misel so vzhodni veliki misleci in religiozni geniji vedno iz dna svoje duše in pobožnosti gojili, to misel je pri nas vedno znova, z velikim teo loškim aparatom, izkazoval in povdarjal prof. Grivec. Marsikomu je ob kongresu prišla misel, (lili tako zborovanje brezplodno. Saj je bilo samo teološko razpravljanje o zhdni teologiji sami. Torej dvakrat slabo; vzhodna teologija sama je že »mrtvacin teološko razpravljanje o njej še tem bolj. — S takimi mislimi se treba pečati in jim v oči pogledati. Resnici na ljubo naj presodimo položaj in posledice vsega. Kongres je bil po enem svojih namenov znanstveno zborovanje, namenjeno ožjemu krogu strokovnjakov in interesentov. Znanstvene analize same neposredno nimajo namena služiti življenju; v koliko so porabne v življenju in praksi se šele pozneje vidi. Zato so se nekateri referati kongresa zdeli malo suhi; a tako je potrebno. Pesnica je često dosegljiva le po cdpovedljivem in uesubjek-tivnem prizadevanju. Še tako veliko na\dušenje za vzhod — če gre preko faktov, ne more roditi tudi praktičnih uspehov ne. Zato je bil cisto na mestu način, kako je kongres obravnaval svoje predmete. Sicer pa kongresna zborovanja niso bila suha. Večina predavanj se ni bavila toliko z vzhodnimi teološkimi nauki kot z vzhodnim religioznim življenjem, z vzhodnimi cerkvami in vzhodnimi verskimi napravami, z meništvom in vzhodno liturgijo. Torej je vstal pred našim duhom Vzhod sam, in če smo poleg tega še slišali, kako je ta in oni velik cerkven učenik ali svet mož razmišljal o svetu, cerkvj, sv. evharistiji, je bilo tudi v korist in obogaten jc naše duše. Tako torej vidimo, kako že teorija prehaja v življenje. Razpravljalo se jc o vzhodnem bogoslovju; a to bogoslovje, je predmet, svet, ki je vreden, da se ob njem ustavimo, in ga spoznamo. To ni sama teorija ali neplodno razpravljanje o vseh nemogočih stva reh, to je poleg razmišljanja že tudi obenem življenje v Kristusu Gospodu. Naša doba in naš čas sta postala tako prazna; poklicno delo, skrb za vsakdanji kruh, najžalostnejsi boj za obstanek, javno mnenje, ki vse, kar je lepega in globokega bojkotira, Industrializacija, materializem in sebičnost — »se lo je današnjega človeka ubilo. Svoje religije celo smo se že često naveličali. In v 1ako ozračje prihajajo le redko od daleč sem zvoki lepe melodijo, na. našo dušo pri trka jo sli iz sveta, ki se nam zdi otroški; zdi se nam, kot da bi nas prijela dobra očetovska roka. Taki trenutki pridejo, če je. človek sani v snmoli ali sam v,cerkvi, zamišljen v svet ne.vsal-d?-njosli Taki trenutki mm pridejo, ko čl o« t k živi s cerkvijo in molt t njenimi molitvami. A kot rečeno, redki so danes taki slučaji in ftkoro nepoznani se nam zde. V tem pogledu je bil kongres velikega pomena. Posredoval jc spoznanje sveta, ki je za religiozno življenje zelo važen. Zlasti nam je odprla duri v vzhod 1 i t u r g i j a — maša v nedeljo dopoldne. Mehko in izbrano, čuvetveuo ustaljeno so prihajali glasovi od oltarja in spremljali simboliko in dejanje na oltarju. In kdor je znal, je molil in njegova duša je šla h Gospodu. Taka je ta lihirgija; zato ker nam je bila nova, in ker je globoka, je tudi globoko učinkovala. Povedala je, kako je vsako pravo liturgično življenje globoko; marsikomu, ki je naše obrede doslej površno in od zunaj gledal, je. pokazala, da so tudi v naši liturgiji skriti zakladi, ki jih je treba dvigniti. Iz vsega vidimo, kako je imel kongres važne cilje in namene; vidimo, da je kongres svoje namene tudi dosegel v obilni meri. Naša želja je, da bi se sadovi in rezultati poznali tudi v praksi. Poudarili smo že velik pomen kongresa za religiozno življenje. Dodali bi samo še željo, da bi si vsi naši kulturni delavci,posvetni in duhovski, uredili svoje delo v zmislu in duhu kongresa. Dobili bodo vsi. vsak nekaj za vsako področje: za snov pridig, za pouk v šoli, za razlago sv. pisma, za predavanje v d ruš vili .za zasebne pogovore iu nasvete predvsem pa za svojo lastno religiozno življenje. Kdor je sam bogat, bo tudi drugim kaj dal. Tako smo pregledali položaj, ki ga je ustvaril kongres. Izločili smo nekaj praktičnih točk, ki se nam zde važne, nismo se dotaknili kritično znanstvenih rezultatov. Jasno je, da jc kongres tudi v tem pogledu dosegel svoj cilj in so prireditelji lahko p; nosili na svoje delo. Tudi znanstveno delo je en del dela, ki ga imamo opraviti v vinogradu Gospodovem, zlasti če želimo, da bi nekoč delali vsi v enem vinogradu našega Gospoda Jezusa Kristusa. \m ¥ Psšlč \i Beli Belgrad, 21. jul. (Izv.) Nocoj ob pol U j različno komentiral, predvsem radi lega, ker se je ministrski predsednik Nikola Pašič od- i ie zdravstveno stanje g. Pašiča zelo kritično, peljal z ladjo v Bratislavo, odkoder potuje v i in pa radi tega, ker je za jutri naznanil svoj Karlove vari. Ta nenaden odhod Nikola Pa- j prihod v Belgrad Stjepan Radič, da bi obiskal šiča se je v krogih, ki so za to zvedeli, zelo I Pašiča. fiacia M prvič preči skupščino. DEKLARACIJA NOVE VLADE — VIDOVD4NSK A USTAVA SE IMA V CELOT« IZVESTI — RR VLADA HOČE UZAKONITI VSE REAKCIONARNE ZAKONSKE NAČETE PP VLADE — NAPOVED NOVIH ZAKONOV — UPANJE NA DOLGO DOBO MIRU — PANTHEON. P.ek-rnd. 21. julija. (Tzv.) Za današnjo skupščinsko sejo je vladalo precejšnje zanimanje, ker se je tekom dneva zvedelo, da se bo vlada vendarle kljub prvotni odločitvi predstavila skup-.'iui s posobno deklaracijo. Pred sejo so imeli vsi poslanski klubi svoje se.ie ter se posvetovali o svojem nastopu. V predsedništvu parlamenta so se sestali tudi predsedniki parlamentarnih klubov, da se porazgovore o načinu dela v skupščini. Vlada je hotela, da se ne vrši debata o deklaraciji, na kar pa opozicija ni pristala. Okrog 5 ure so se začeli v skupščinski dvorani zbirati poslanci. Kadikali so zavzeli svoja stara mesta in ravnotako tudi tudi Jugoslovanski klub, Davidovičevi demokrati iu muslimani. Edino samostojni demokrati in radičevci so zamenjali svoja mesta. Radičevci so se pomešali med radikale, tam kjer so bili preje samo stojni demokrati, samostojni demokrati pa so se porazgubili po opozicijskih klopeh. Od voditeljev samostojnih demokratov je tekom skupščinske seje prišel samo F ribičev«?, dočim dr. Žerjava ni bilo na spregled. V skupščini j» vlodida veselo razpoloženje in pred pričeikom seje so poslanci drug drugemu delali razne vaklike. Opaziti je bilo, .da so radikali s precejšnjim preziranjem sprejeli med se svoje nove pomočnike in na njihov račun razbili marsikatero uspelo šalo. Okoli pol6 je predsednik zavel svoje mesto, nakar ,ie prišla iz svoje sobe vlada. Vsi ministri so bili črno oblečeni in so zavzeli svoja, mesia. Od radiče vekih ministrov je manj! al P.avle Radič, dočim so ostali ministri precej nerodno posedali po ministrskih klopeh. Po prečiianju zapisnika prejšnje seje, ki je bil sprejet brez vsake pripombe, je predsednik prečital ukaz o ostavki bivše PP vla de in o imenovanju RK vlsrie. Pri čitanju kraljevega imena so morali radičevci z radikali klicati: »Tirno kralj! Nekaj poslancev Kadi-čeve stranke se je še vedno molilo iu so klicali mesto >2ivio kralj!. — -Žmo Radič!. Nato je dal predsednik besedo zastopniku predsednika vlade pr odreja ustava za našo edinstveno in nedeljeno kraljevino. Gospodje narodni poslanci! Kraljeva vlada stavlja sebi nalogo, d« izvede veliko in razumno štedonje v državi, da dela na izenačenju zakonov, da se pobriga za državljanske in politične pravice vseli državljanov v državi in za človško in pravično postopanje 1 seh predstavnikov obla?ti. Vlada bo ukrenila vse potrebno, da se bo resno nadziralo delo vseh državnih uslužbencev. Od poslov, ki naj bi jili izvršila narodna skupščina, smatra vlada za dolžnost, Ha naglasi in omeni predlog zakona o dvanajstinah, tiskovnega zakona, zakona o dritvnih odvetnikih, o ustrojstvu sodišč, o sodnikih, o invalidih in o osnovnem šolstvu. Za prihodnje zasedanje narodne skupščine bo vlada pripravila in predložila narodni skupščini tudi sledeče zakonike predloge: zakona o občinah, s katerim naj bi se doseglo izenačenje zakonov o občinah v celi kralje vini, zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih nameščencih, kar bi po drugi strani omogočilo povišanje prejemkov onih uslužbencev, ki bi ostali v službi, ali so sedaj izven službe. pa bi se no potrebi poklicali \ službo, zakona o izenačenju davkov, zakona o agrarni | reformi, zakona n izdajanju dovoljenj za iz- j koriščanje vodnih sil, zakona o spremembah ' oi dopolnitvah ter izenačenju ^al-onov o vodnih silah, zakona o vodnih zadrugah, ustanovljenih radi osnše .inja močvirnatih ozemelj in namakanja .suhih, in končno zakona o obilnem kreditu. Poleg lega se. bo vlada pobri Gospod predsednik! Predsednika narod-nc skupščine smatrajo v vseh parlamentarnih državah kot predstavnika ne amo one stranke ali ene večine, marveč uari-unenta vzeleira Stran 2. SLOVENEC, dne 22. Julija 3J92S. Štenr. 162. kot celota. Od trenutka, ko mu je poverjeno, da vodi posle narodnega predstavništva, preneha hiti strankarski eksponent. Dostojanstvo njegovega položaja brezpogojno zahteva, da se drži daleč od strankarskih upllvov in strankarskih kombinacij. Edinole, če obvaruje ta značaj svojih funkcij, bo predsednik narodne skupščine zmožen, da v imenu parlamenta Nj. Vel. kralja točno in odkrito informira o političnem položaju v državi, tako glede na težnje in razpoloženje v narodu, kakor tudi glede iia razporeditev sil in grupacij njegovih predstavnikov v parlamentu. Tega temeljnega parlamentarnega pravila se Vi, g. predsednik, niste držali. Vi ste najprej pristali, da se vam in še dvema članoma radikalne stranke poveri neka vrsta direktorstva za vodstvo strankarskih poslov in s tem ste se že obeležili kot aktivni strankarski človek. Kot tak ste naposled vodili pogajanja s HSS — torej zopet samo z eno od parlamentarnih skupin z namenom, da se sestavi vlada, ki je dobila naziv RR vlade, v kateri sodeluje tudi vaša stranka. S tem ste izgubili glavni pogoj, da bi mogli kot predsednik narodne slaipščine nasvetovati kralju, komu naj poveri sestavo nove vlade, ker ste bali istočasno eksponent iu odposlanec ene od strank, zastopanih v našem parlamentu. Samo tako se lahko tolmači, da niste v kritični parlamentarni dobi o priliki poslednjih konzultacij Nj. Vel. kralja predlagali, da sliši, prej nego poveri sestavo nove vlade Nikoli Pašiču, tudi mišljenje ostalih šefov parlamentarnih skupin o politični situaciji. Brez dvoma je, da je v interesu ureditve razmer v državi in točne ocene vseh okolnosti, da se Nj. Vel. kralj neposredno informira o tem, kako gleda na sporazum, ki ga je radikalna stranka sklenila s HSS, oni del parlamenta, ki ni sodeloval pri njegovem sklepanju in ne bo sodeloval v RR vladi, ker se sporazum ne tiče samo teh dveh strank, marveč vse države in bi ne smel ostati glede na razmere, v katerih je bil sklenjen, samo nekaka medstrankarska pogodba, zaprta v tajnost in ne da bi vedela zanj parlament in javnost. Radi tega imam čast staviti na vas sledeča vprašanja: . 1. Zakaj ste nasproti parlamentarnim načelom in običajem kot predsednik narodne skupščine pristali na to, da postanete član strankinega direktorija, ki je zamenjal šefa radikalne stranke? 2. Zakaj ste se kot aktivni eksponent svoje stranke, zavzemajoč še dalje položaj predsednika narodne skupščine, pogajali v imenu svoje stranke z drugo stranko o sestavi nove vlade RR? 3. Zakaj niste svetovali Nj. Vel. kralju, da V interesu parlamenta zasliši tudi šefe drugih parlamentarnih skupin, kakor je že to v navadi pri nas in v parlamentih drugih držav, posebno v sedanjih razmerah, ko je sporazum med HSS in radikalno stranko proglašen kot nov pravec državne in narodne politike Id naj v temeljih spremeni notranje in zunanje odnosa je naše države, in to tempreje. V tako važnih in resnih trenutkih je bilo potrebno, da Nj. Vel. kralj čuje tudi druge predstavnike svojega naroda, ne pa samo onih, ki se pogajajo in so stvoritelji tega sporazuma. Vaša naloga je bila. da rešitev krize speljete v ta pravec. Obračajoč se na Vas s temi vprašanji, želim naglasiti, da ta vprašanja nimajo zveze s faktičnim staDjem, nastalim s sestavo nove vlade, temveč se nanašajo na vaše postopanje kot predsednika, ki kot preeedens lahko zelo slabo npliva na razvoj našega parlamentarnega življenja. Belgrad, 21. julija 1925. Franc Smodej, nar. poslanec.« Skrajno slab vtis vladne deklaracije. DEKLARACIJA VELESRBSTVA IN REAKCI JE. - RADIČEVCI PRISTALI NA CENTRALIZEM, MILITARIZEM IN NOVA DAVČNA BREMENA. — NADALJEVANJE PERSEKU- CIJE IN KORUPCIJE. — POLITIKA POPOL NE ODVISNOSTI OD VNANJIH VELESIL. — OGOLJUFANO SELJAŠTVO. Belgrad, 21'. jul, (Izv.) Nova vlada se je danes predstavila v skupščini s posebno izjavo, ki se ji že na prvi pogled pozna precejšna površnost. Kljub temu je precej zanimiva, ker jasno odkriva ceno, za katero so bili kupljeni radičevski glasovi. Dasiravno v njej ni izražena vsa ]K»godba med obema strankama, vendar zadostuje že to, kar vsebuje deklaracija, da se vidi ves strahoviti poraz, ki ga je doživela demagoška in vrtoglava politika Stjepana Radiča. Na tako ekskluzivistično, hiper-centralistično stališče se dosedaj še ni postavila nobena vlada. Niti čisto radikalna vlada, niti PP vlada v izvajanju centralističnih tendenc vidovdanske ustave nista šli tako daleč, kakor to napoveduje deklaracija RR vlade. Ako izvzamemo nekaj fraz o lepi bodočnosti našega naroda, o človečanstvu in o mirotvor-nosti, ki so znane iz dosedanjih demagoških govorov Radičevih, je ves ostali del deklaracije čisto velikosrbski program Nikole Pašiča in njegovih dosedanjih vlad, le izvajanje te ustave je posebej naglašeno. Radičevci niso spravili v vladno deklaracijo niti enega svojih pogledov, niti ene svojih zahtev, niti ene točke svojega programa. To deklaracija jasno dokazuje. Sprejeli so vse, prav vse. Sprejeli so centralistično ustavo in sc izjavili kot naj-vernejši pomočniki njenega striktnega izvajanja. Sprejeli so ves zakonski program bivše PP vlade in so morali vrh tega še dovoliti, da se v deklaraciji posebno naglasi, da pridejo kot prvi zakoni na vrsto v narodni skupščini zakon o Stojadinovičevih dvanajstinah, tiskovni zakon Laze Markoviča, Lukiničev sodni zakon in Pribičevičev zakon o osnovnem šolstvu. Radičevci odobravajo ves ogromni bud- žet za vojaške potrebe in celo napovedujejo, da bodo glasovali za nove tozadevne potrebe — najbrže za kako novo posojilo. Njihov šla-ger o seljaštvu in njegovih potrebah ni omenjen z nobeno besedo, pač pa se napovedujejo seljaštvu novi davki, nova bremena pod firmo izenačenja davkov v smislu finančno politike g. Stojadinoviča. Deklaracija napoveduje nova preganjanja uradništva pod firmo zmanjšanja uradniškega kadra. To je stara fraza, ki je služila dosedaj vladam zamo zato, da so odstavljale uradnike, na njihova mesta pa postavljale podvojeno število nekvalifikovanih strankarskih eksponentov. Da se bo to zgodilo tudi sedaj, je povedano v deklaraciji, češ da bodo v službo vzeti tisti, ki so brez službe, če so potrebni. V notranji politiki se torej ne bo prav nič spremenilo na bolje. Z ozirom na vse, kar pravi deklaracija, lahko mirno trdimo, da je pričakovati samo poslabšanja. Zanimiv pa je odstavek, ki govori o zunanji politiki. Tako jasen je in tako odkrit, da njegove tendence z lahkoto otiplješ, ne da bi bil moral biti poseben veščak. Take izjave o zunanji politiki ni dala še nobena vlada. Nova vlada napoveduje absolutno naslonitev na Francosko in s tem to, da bomo na vsej črti v zunanji politiki sledili Franciji, ne kot neodvisna država, marveč kot njen vazal, kot njena kolonija. Čemu je potem še potrebno ministrstvo zunanjih del, čemu potrebujemo ves drag diplomatičen aparat? j Splošen vtis te vladne deklaracije torej j ne more biti zadovoljiv. Od vlade, ki se tako i ponaša z dvetretjinsko večino, je bilo priča-| kovati mnogo več in mnogo boljšega za državo. Debata o deklaraciji in opozicija. Rpvm^tl7pm (tr^anic- ishias). Najuspešnejše licvmcui&dll sredstvo je izvirni pištijanski blatai ovitek. - Informacije daje SCHREIBER, ZAGREB, Akademski trg 1. 4250 Belgrad, 21. jul. (Izv.) Politični krogi pri_ čakujejo s precejšnjim zanimanjem debato o deklaraciji nove vlade. Že danes so se v klubih posvetovali o nastopu pri deklaraciji in je demokratski klub odredil kot glavnega govornika Ljubo Davidoviča. Zvečer po seji skupščine je imel svojo sejo tudi Jugoslovanski klub, na kateri je pretresel deklaracijo in razpravljal o položaju ter sklenil, da bo govoril v imenu kluba, podpredsednik poslanec Anton S u š n i k* . Štirje radičevski poslanci zapustil! HSS. Belgrad, 21. jul. (Izv.) Pred današnjo sejo skupščine se je vršila seja HSS kluba. Na njej je bila predložena deklaracija vlade in se je od poslancev zahtevalo, da glasujejo zanjo. Proti temu so vstali poslanci dr. Buč, Jagatič, U r o i č in G r a j a n o v i č. Izjavili so, da bodo glasovali proti tej deklaraciji, ker pomeni ta deklaracija, da je Radi-čeva stranka zavrgla ves svoj program, vse svoje obljube, dane ljudstvu, in da bi oni, če glasujejo za to deklaracijo, ne imeli več poguma, stopiti pred svoje volivce. Podpredsednik Kovačevič je zahteval nato, da odidejo iz kluba. Na ta način so štirje poslanci zopet zapustili Radičevo politiko ter se pridružili HZ. Pričakuje pa se, da bo njihovemu zgledu sledilo še več radičevcev. STJEPAN RADIČ. Zagreb, 21. julija. (Izv.) Danes opuldue sta se vrnila z Bleda Stjepan in Pavle Radič. Stjepan Radič se je takoj odpeljal na svoje stanovanje. Ob 1 popoldne je šel Stjepan Radič v spremstvu Pavla Radiča v poslopje sodnega stola, kjer je obiskal predsednika sodnega stola dr. Bačeka, preiskovalnega sodnika dr. K6rb-lerja in državnega pravdnika dr. Žilica. Zahvalil se jim je za postopanje za časa zapora in preiskave. Okoli 5 se je vršila na Radičevem stanovanju konferenca vodstva HSS, katere so se udeležili dr. Krnjevič, dr. Maček, Pavle Radič, dr. Vandekac in inž. Košutič. Radič je najprej poročal o avdijenci pri kralju, nato so pa razpravljali o premeščanju uradnikov na Hrvatskem in o imenovanju novih političnih uradnikov namesto tistih, ki so bili upokojeni. Za šefa zagrebške policije je bilo baje £6 kandidatov. Imenovan bo najbrže dosedanji policijski pristav Herkli. Nocoj se Stjepan in Pavle Radič odpeljeta v Belgrad, kjer se bo Stjepan Radič sestal z Nikolo Pašičem. V Belgradu ostane dva dni, nato se bo pa odpeljal za delj časa k svoji rodbini v Baško. G. PUCELJ SILI V VLADO. Bclgrad, 21. jul. (Izv.) Poslanec Pucelj je zadnje dni začel zelo živahno akcijo, da bi prišel v vlado. Dal je sprožiti po listih novico, da bi bil pripravljen pridružiti se celo radikalom, ako ga sprejmejo v vlado. j DOLOČITEV ČLANOV GLAVNE KONTROLE. Nobenega Slovenca! Belgrad, 21. jul. (Izv.) Radikalni klub je na svoji današnji seji določil sledeče kandi-| date za člane glavne kontrole: Milana Ste-fa novica, Šima Miloševiča, dr. j Š t a m b u k a in T r i č k o v i č a. Dr. Šavnik I ni prišel v poštev, ker ga radikali smatrajo za j samostojnega demokrata. Za predsednika bodo radikali volili Srečka Tesiča. Nadalje je radikalni klub sklenil, da sezida v Belgradu Dom narodne radikalne stranke. Predsednik Iz triglavskega kota. Bohinj, Zlatorog, 20. julija. Opoldne se je peljal kralj mimo »Zlato-roga Pozdravili s>mo ga z »Živdo!« V soboto 10 šli turisti po vseh potih iz Dovjega: čez Kot, Prag, Tominškovo pot, Bambergovo'pot, — n trije turisti: Martelamec, Hudnik in lakšič (član Slemena iz Zagreba) čez Severno steno, slovensko pot. Tura je bila jako naporna. Bili so v steni preko 14 ur. Na Kredarici so bili turisti že v skrbeh, kaj je ž njimi, in že so šli stari plezalci severne stene (brata Čopa in dr. Tominšek ml.) njim na pomoč. Med tem pa že srečno priplezajo vrh stene, dva plezalca sta bila ranjena. Vse koče f') bile polne turistov največ na Kredarici, lako da je prostora zmanjkalo. Razvila se je (>o vseh kočah živahna zabava, pozdravni govori itd. Cvetišič Vjekoslav, predsednik >Slje-mena je pozdravil vse planince Slovence, Hrvate in Srbe, ki so došli na Triglav na planinski dan. Posebej se zahvali Slovencem ta gostoljubnost v koali in Snbm, ki so do-fli :.< daljnih krajev, n požrtvovalno pokazali t- ;•> Jjubav do našega očaka Triglava, naj-\> ••• sbvauske gore. Ta dam naj bi bil dan si ge iu manifestacija ideje vseh jngosJovan-skih planincev. Na pozdmvu se je v imenu slovenskih planincev zahvalil gospod dr. To-lain.-ek ml. — Potem je govoril dr. Capovič i - Zagrel«. Pozd ravil je jugoslovanske plazi i uro, ki so se sestali danes v caratvu Zlato-r t Nalo je klub mandolistov igral naTodme himne in na večer se je zažigal pri vseh triglavskih kočah umetnini ogenj. V pondeljek v jutro so se razšli A a vse strani proti Zlato-rogu, kjer so se opoldne sestali planinci, na čelu jim naš Nestor, duh. svetnik gosp. Aljaž. Turisti so bili po vseh kočah zadovoljni, niso pa mogli prehvaliti ,postrežbe v Aleksandrovi koči. Vsa pota so bila popravljena in v najlepšem redu. Aljaž se je moral podpisati na mnoge razglednice hrvatskih planincev. Ob pol 3 popoldne dohajajo turisti čez Sedmera jezera z muziko. Aljaž vnovič svari, naj turisti ne lazijo čez Severno steno. Vse kar je prav! Hrovatin kot gospodar in funkcionar osrednjega odbora SPI) pozdravi pri sZlato-rogu« navdušeno vse došle planince in Nestorja vseh planincev, Aljaža, ki je obhajal ravno sedaj 80 letnico, in mu želi, da obhaja še ravno tako čil in zdrav 90 letnico. Po udarja, da je Slovensko plan. društvo z največjim trudom in žrtvami, ter z idealizmom ustvarilo vse te krasne postojanke navezano popolnoma, samo nase, brez visake podpore od države. Pri nas je turistika zadobila velikanski razvoj in ravno SPD je s svojim velikim delom omogočilo, da poseča ljudstvo te planine in d« možnost mladini občudovati krasoto in lepoto naše zemlje. Zeli, da bo v prihodnje država bolje upoštevata in podprla to delo, da zašije lepša bodočnost našemu planinstvu. Aljaž se zahvali, pove zgodovino in po-četek slovenskega društva, kako je iztrgalo Triglav iz rok genmanstva, spominja, kako so ga. Hrvatje lani 8. sept. ob kongresu Hrvat, plan. društvo slovesno sprejeli ter napije Hrvat, planinskemu društvu. Zastopnik Hrvatov Cvetišič (Sleme) navdušeno govori in pozdravlja Slov. planinsko društvo* in se zahvali g. Hrovatinu. Potem govori g. Senior iz Maribora v imenu podružnic. Pride telegram od Srbskega plan. društva iz Belgrada. Aljaža vzdignejo kot Nestorja na rame. Dr. Copo-vič iz Zagreba v navdušenem in v temperamentnem govoru opozarja turiste na velik pomen Triglava, ki nam je vstavil italijanski val in je danes mejnik naše jugoslovanske države; prišel pa bo čas, ko bomo Aljažev stolp prenesli d. li na Sočo, kjer so naše pra ve meje. Aljaž se spominja naših največjih turistov, ki so bili pretečeni teden na Mont-blanku (Janko Mlakar, Zor), potem naših zaslužnih mož, načelnika dr. To minska, brata urednika Franca Tominška in sina dr. To-minška ml., ki požrtvovalno daje planinske fotografije za Plan. Vestnik. Zivio Mlakar, Zor, vsi trije Tominški, zadoni po dvorani. Zdajci pride Hrvat planinec Jakšič z obvezano glavo iz Triglava (severne stene). Kamen mu je priletel na glavo. Omenja m še, da je pozdravil navzočo tudi general Nikšič iz F ruške gore in sicer v imenu planinske podružnice > F ruške gore«. Nato je bil planinski dan zaključen v najlepšem ra /pol o žen ju. . -j, '— Bluze najnovejše priporoča tvrrtka Krištofič-Buoar. Ljubljana- Stari trs:. \Afl kluba Ljuba Zivkovič se je v korist tej zgradbi odpovedal svojim dnevnicam. ITALIJANSKO-JUGOSLOVANSKE PO-GODBE PODPISANE. Rim, 21. julija. Včeraj dopoldne so v grai du Sangallo v Nettunu podpisali italijansko, jugoslovanske pogodbe, sklenjene na konferencah v Benetkah, Firenzah in Rimu. Pogodbe se bodo imenovale nettunske pogodbe. Za Italijo je podpisal Mussolini, za Jugoslavijo Antonijevič in dr. Rybar. Navzočih je bilo večje število odličnih osebnosti. Vojna v Maroku. Fez ogrožen. Madrid, 21. julija. (Izv.) Glasom vesti iz Feza se je vojaški položaj v francoski fronti tako poostril, da obstoji nevarnost tudi za Fez. Pričakovati je splošnega napada. Abd el Krim zbira za svojo fronto močne čete, ki jih francoska letala dnevno obstreljavajo, a se vedno zopet dopolnjujejo. Pariz, 21. julija. (Izv.) Po zanesljivih ve-> steh je Poljska obvestila francoskega vojnega ministra, da je pripravljena poslati celo divi-* zijo poljskih čet na pomoč Francozom v Maroku. Ali bo Francija to ponudbo sprejela, ni še znano. Pariz, 21. julija. (Izv.) Do konca preteklega meseca so znašale francoske izgube na maroškem bojišču: mrtvih in pogrešanih 1475, ranjenih pa 2425 mož. New York, 21. julija. (Izv.) Iz New Yorka javlja Newyork Herald, da je Abd-el-Krim na-« ročil pri neki tovarni 100 aeroplanov za svojo armado v Maroku. Rusko-japonska tajna pogodba glede Kitaja? Berlin, 21. julija. (Izv.) Po vesteh ameriških listov obstoji med Rusijo in Japonsko baje tajna pogodba glede na skupno politiko v Kitaju, katere cilj bi bila popolna izločitev vseh drugih tujih držav. V pogodbi se je zavezala Rusija, da odpokliče komunistične agitatorje iz japonskega ozemlja, Japonska pa jej daje zato prosto roko na Kitajskem ter bo Rusiji obenem tudi pošiljala težko topništvo in podmorske čolne. — Japonska se sicer zdaj na zunaj dela, ko da sodeluje v kitajskem vprašanju z velesilami, vendar je dosti povoda za verjetnost take tajne pogodbe. FAŠISTI NA ZATOŽNI KLOPI. Rim, 21. julija. (Izv.) Danes je v Ferrari pričela obravnava proti fašistovskemu tajniku v Argenti in drugim fašistom radi umora župnika v Argenti Minzonija. Obtožba se na« slanja na izpoved nekega bivšega fašista, ki jo je bil podal opozicijskim listom. K obrav« na vi je povabljenih čez 150 prič. KRIZA V PRAGI. Praga, 21. julija. (Izv.) Predsednik repu« blike je sprejel demisijo ministra I5tribrnyja iu poveril vodstvo železniškega ministrstva poštnemu ministru dr. Franketu. (Odstop Stri-brnyjev je v zvezi z dogodki, ki so povzročili, da je papeški nuncij zapustil Prago.) NEMŠKA NOTA* Pariz, 21. julija. (Izv.) Nemški veleposla. nik je izročil včeraj zunanjemu ministru Bri. andu nemško noto kot odgovor na francosko noto o vprašanju garancijskega pakta. Po informacijah, ki so jih dobili časnikarji, je noft naredila zelo dober vtis, zlasti ker ne stavlja predloga za mednarodno konferenco in kei se tudi vprašanja izpraznitve kolinske cone ne dotika. London, 21. julija. (Izv.) Nemška nota ja bila včeraj izročena tudi angleški vladi. IZ POLJSKEGA PARLAMENTA. Varšava, 21. julija. (Izv.) Danes je kon» čala v poslanski zbornici debata o novem za* Iconu za agrarno reformo in je bil vladni na< črt sprejet. Proti so glasovali Nemci in Ukra< jinci. VOJAŠKE VAJE NA POLJSKEM. Varšava, 21. julija. (Izv.) Dne 10. avgusti prično veliki manevri poljske armade, ki s« vrše prvič v novi državi v tako velikem obsegu. Topniške čete bodo manevrirale v Vol. liiniji, pehotne čete po Pomorjanskem. Zastopniki francoskega in poljskega generalnega štaba se odpeljejo 10. avgusta v Brodi. POVODENJ NA MAŽARSKEM. Budimpešta, 21. julija. (Izv.) Vsled veli< kih nalivov zadnjih dni je Tisa jako narastla V okolici Szegedina je poplavila narastla reka nad 1000 oralov polja in njiv. Škoda je milijonska. Beležke. Srbsko-hrvatsko-slovensko vprašanje. Žerjavov popoldnevnik, ki je včeraj še bil mne-nja, da je s koalicijo RR rešeno tudi arbo hrvatsko vprašanje, uvidi danes, da se srbo-lirvatsko vprašanje s sedanjo koalicijo ne-le ne rešuje, marveč v pravem smislu besede šele nastavlja in utemeljuje, in izvaja: >Na poti k močni notranji politični organizaciji Hrvatov je Radič storil s sedanjo koalicijsko vlado s srbskimi radikali nov, strumen korak ma-nrai. Vsakemu nolitiunomu analfalietu ie sc- Šter. TG2. SE0VERBC, dOS 21 fnBJa Č92K. Stran 3» Haj jasno, da Ra^ič svoje nove moči, ki roa jo daje državna oblast, ne bo izrabil v to, da uniči plemensko zasnovano svojo strankarsko organizacijo, marveč da jo le še poglobi in utrdi tako, da bo v bodoče lahko vzdržala tudi najdrznejše programe sainoplemenske veljave. Istotako pa bodo tudi radikal gledali na to, da si ohranijo svoje plemenske postojanke in ne bodo dovoljevali drugim strankam, gotovo tudi Radiču ne, da se meša v srbske zadeve in da organizira svojo stranko med šu-madinskim seljaštvom. Posledica tega sporazuma bo torej ta, da se srbolvrvatsko nasprotje notranje poglobi in pojači. Sedanji sporazum se očitno ni sklenil radi države in v svrho zlitja Srbov in Hrvatov v en narod, marveč v prvi vrsti radi strankarskih intere- i k*v. In ker torej stvari tako stoje, zaključuje »Narodr, je edina rešitev Slovencev (da se ne bo postopalo z nami -»kot z nepotrebnim priveskom v državi«) v močnem jugoslovan-•sem pokretu v državi in da jc samo jugo-dovemstvo tisto, ki lahko rasigura vsem krajem države enake pravice in enake koncesije« življenja in napredka brez nevarnosti plemenskih "koalicij in plemenskih medsebojnih koncesijskih pogodb.« — Mislimo, da je ob teh izvajanjih Zerjavovega popoldanskega lista vsakemu političnemu analfabetu jasno, da je tu ravno w*?protno dokazal, kar jo hotel dokazati. Hotel je dokazati potrebo, da Slovenci postanemo Jugosloveni, v resnici je pa dokazal, da bi bilo to brez vsakega zmisln. Kajti če se bodo — po njegovih predpostavah — Hrvatje kakor Srbi plemensko orientirali, Hrvatje oetali Hrvatje, Srbi pa Srbi, potem »dedi iz tega logično, da je zato najbolje, če *e tudi Sk>*«nci plemensko orientiramo in ostanemo Slovenci. Kaj pa hočemo početi sami z jugofliovenstvom, če nc ho zraven ne Hrvatov in Srbov? Potem je vendar stokrat pametneje, da ne trosimo moči in časa za nekaj, kar nima smisla, ampak da se kakor Srbi in Hrvatje tudi Slovenci koncentriramo va-se in se primerno pobrigamo, da, če smo tt> ma država, v tej državi ne bo gospodaril srbsko-hrvatski dualizem, ampak slovensko-BPbeko-hrvatski trializem. In potem bo ob enem tudi ustvarjeno dejansko jugoslovcnstvo, ki bo zasiguralo vsem delom države enake pravice itd. Visoko priznanje. »Slovenski Narode poroča: »Stjepan Radič je v salonskem vozu sprejel poročevalce listov ter se je zanimal za l jubljanske dnevnike. Govori zelo dobro slovenščino. Z radostjo je vzel v roke oba jutranja lista »Jutro< in »Slovenca«. Ker je Stjepan Radič zelo kratkoviden, mu je sin ministra Pavla Radiča prečital glavne naslove v jutranjih listih o političnih dogodkih. Glede Slovenskega Naroda« je izjavil, da mu je list kot eden izmed najstarejših slovenskih dnevnikov prav dobro znan in dobro ve, da je bil »Slovenski Narod« vedno na braniku nacionalnih interesov ter odločen borec za narodno ujcdi-njenje.« — Kakor vidimo, so se ata »Narode počeli temeljito navduševati za Jindiča- Oba sta drug z drugim zadovoljna. Sicer pa ni nič i^udnega, da je »Slovenski Narod« napravil globok poklon Radiču, zdaj ko je v vladi. Ata so vedno tam, kjer je »regirnnga«. Boj sovjefov proti mM in religiji. n. Ruski sovjeti gredo v boju pbroti cerkvi do skrajnosti, do jedra hočejo v ljudstvu in irobraženstvu iztrebiti Boga in vero vanj. Naj-zahrbtnejša sredstva so jim dobra in jim prav pridejo. Boj proti cerkvi in protiversko propagando poznamo tudi na zapadu. V Franciji, Italiji se je bojevala cerkev za svoj obstoj, Nemčijo je cepil --kulturni boj*, a tako hude in krute oblike ni boj proti cerkvi in religiji nikjer dobil kot v Rusiji. In sovjeti so skušali prvotno (1923) pridobiti celo evropsko mladino v svoje organizacije in tako razširiti svoj krog tudi proti zapadu. Da je protiverska propaganda prav na Ruskem tako velika, je razumljivo iz ruske zgodovine. Ruska cerkev je v resnici bila orodje carstva in gospode, za revnejše sloje Je pomenila malo. Ruska duhovščina jc med delavstvom in majhnimi kmeti imela malo za-slombe, marsikdo jo jc imel za nepotrebno ujedo na človeški družbi. Torej ima sedanji boj proti religiji na Ruskem veliko politično in gospodarsko ozadje, h kateremu pride šc vsa zagrizenost in revolucionarnost komunistične ideje. Posledica je najhujši boj, poskus uničiti vero in religijo z vsakim sredstvom, tudi z znanostjo, bolje rečeno z lažiznanostjo. A kljub vsemu temu se danes v podrobnem ne da še reči, kako so sc ti programi in nameni komunistov uresničili v življenju. Splošno sc da ugotoviti sledeče, da te ideje in nakane niso bogvekako uspele, niti vzhod, niti Rusija sama jih ni hotela sprejeti in poskusiti na svoji lastni koži. Vzrokov za to jc mnogo. Dolga vrsta zunanjih, pa tudi notranjih, ki so tudi za naše razmere važni in se 7 to splača, da si jih ogledamo malo natanč- KlV.ctiško ljudstvo jc vsled težkega go-f. .dirsksga položaja zelo malo dovzetno in t „Lcpno za sprejem komunističnih odredb, l.d jc zelo velik, manjka mu večjih in Stc-\ •:i..h prometnih zvez in sredstev; zato so i'...:,J t:, ccžcli vijlivu racat "dtcjtoicni dosti bolj kot pri nas na zapadu. Zato imajo agitatorji zelo nehvaležno delo in mak) uspeha. Pa tudi mladina« na katero so voditelji proti-verske propagande največ zidali, se ni obnesla. Nasprotno po svoji divjosti in nebrzda-nosti jo je obsodil sam Buharin. Ta podivjana mladina je mislila, da ji članstvo PKCM daje svobodo za vse nravne zločine, vse predpra-vice napram staršem in učiteljem ter napram ljudstvu na deželi. Tako je marsikaj od vzgojnega prizadevanja sovjetov šlo po vodi in rodilo odpor. Začetkom tega leta se je vršil veliki učiteljski kongres z namenom, da bi razburjeno in ogorčeno učiteljstvo pomiril in potolažil. Zaenkrat sc ne da še reči, koliko je duhove pomiril. Nezadovoljstvo po deželi, ki sc vedno bol) širi, izhaja tudi in v veliki meri od protiver-ske propagande. Ljudstvo se upira takemu početju; in spomladi 1925 se je v Moskvi ugibalo, ali naj se protiverska propaganda na deželi omeji, da sc bo ljudstvo pomirilo. Ka-menev je odkrito izpovedal: »Poznamo deželo mnogo premalo.* In Stalin je dejal, da i so ti upori zanj kritika, ki zavrača njegovo | delo, in da je velika nevarnost, da se vse delo podere. Zato se danes zanimajo za kmeta vse stranke in ga snubijo za svojo stvar in stranko. Da bo na ta način ruski kmet prejel dosti sirupa, je očitno; in tudi usoda sovjetov bo od tega odvisna, če bodo znali kmeta pridobiti na svojo stran. A danes se pozna že ' hud odpor proti njim. Se več lahko rečemo, če bedo sovjeti hoteli obdržati svoj položaj, bodo v protiverski propagandi morali kreniti na druga pota. Uredili bodo lahko državo, t uredili bodo lahko gospodarsko življenje, I uresničili bodo lahko kolikertoliko komuni-; stični in marksistični ideal v vsakdanjem živ-j Ijcnju, — a religije in ccrkve ne bodo mogli ' prezreti in izločiti, j ' III. Taka težnja jc vnaprej izključena. Reli-I gija je položena v človeško naravo in izhaja iz najglobljih človeških potreb, človek se ; vzpenja k Bogu, svojemu Gospodu. So ljudje, i ki mislijo, da žive brez Boga in da jim je po-| klicno delo, iskanje resnice, delo za skupen blagor in socialno vprašanje nadomestek za i vero. A to so posamezniki, ki sami sebe ko-i maj poznajo. Sovjeti skušajo religijo nadome-; stiti z vedo. »Pravljice« sv. pisma hočejo nadomestiti z naukom o opičjih pradedih, po-j "tanek vere razlagati iz strahu pred prirod-■ nimi silami, zgodovino krščanskih cerkva in j kulturnih razmer in potreb. S takim početjem ! samo izpričajo, da ne poznajo znanosti in da j tičijo še globoko v naivnem materializmu. Položaj ruske cerkve bo kljub temu zelo ! težak. Potrebno bo, da sc bo v marsičem pre-i drugačila in preorientirala. Pustiti bo morala ' najprej vse politične želje, reakcionarno mi-j sclnost, vse misli na carsko teokracijo in se ' sprijazniti z demokracijo. Poglobiti bo morala j dušno skrbstvo in psstirstvo, delati bo mo-! rala za versko vzgojo, v kolikor ji je to pod ! sovjetskim nasiljem še omogočeno, Zlasti to i področje bo važno. Sovjeti se danes poslužu-j jejo najnovejših pridobitev na vzgojnem polju, j Porabljajo dušeslovje, mlaainoslovje, psiho-! tehniko, najnovejše ureditve šole (delovni j princip, socialno vzgojo itd,). Napram takim I sredstvom bo morala tudi pravoslavna cer-j kev drugače začeti, porabiti vse najnovejše | stvari in pokazati modernemu brezverstvu, da I je naslednik prosvetijenske dobe in zastarelih ! nazorov iz 18. stoletja. Tudi na socialnem polju bo cerkvi treba j novega duha in življenja. Cerkev bo morala | dokazati pravico do obstanka z delom za I ureditev socialnih razmer. Socializem ima za j sabo velike mase, veliko idejo o ureditvi socialnih in gospodarskih razmer, misel o zdru-ženosti in edinosti vseli proletarcev-dclavcev. To je misel, ki vsebuje veliko etično vrednost in ki je, v kolikor jc etična, v zgodovini izkazala svojo moč in upravičenost. V takem in podobnem se bosta pravo-slavje in pravoslavna cerkev morala izkazati in pokazati; potem nc bo samo obstala, potem si bo tudi pridobila pravico do javnega soodločanja, sovjeti jo bodo tudi dejansko | morali vpoštevati pri zakonodaji, v javnem j življenju in javnem mnenju. Rusija sc jc modernizirala, prevzela je mnogo od zapada; a v glavnem jc ustvarila nekaj čisto svojega vzhodnega, ruskega. Pravtako pa je tudi pravoslavna cerkev v mnogočem, in sicer v bistvenem, izraz ruske duše in kulture. Za iz-čiščenjc razmer in ustvarjenje znosnih odno-šajev jc tedaj neobhoden pogoj, da sovjetizem izbrusi iz sebe svoj fanatični antikrščanski in v toliko tudi antiruski značaj, pravoslavje pa da sc odreče marsičemu, ruski duši ne odgovarjajočemu, kar jc tekom stoletij naplavilo rusko vero in ccrkev. Kaj se bo v resnici zgodilo, pa nc moremo vedeti. Na vsak način jc ateizem boljševizma, oziroma komunizma socialno nevaren, destruktiven, anti-kulturen pojav, tako po svojih načelih kakor metodah, in moramo na zapadu vse storiti, da se kaj takega, kar jo v diametralnem nasprotju z našo dušo in kulturo, ne rarpase. Sicer pa tudi v tem oziru velja: Portae inferi non praevalebunt adversus eam. Prava vesoljna Cerkev je nerazrušljiva; zato pa je v boju proti ateizmu boljševizma bodočnost ruske vzhodne cerkve zasigurana samo v zedinjenju, kakor mu je dal izraza nedavni kongres, ki sc je vršil v Ljubljani. V tem, nc v restavracijskih načrtih carističnc reakcije, ie spas krščanstva v Rusiji. Djnfiljanskj škof dr. A'. B. Jeglič se je danes odpeljal v Gornji grad na oddih in radi uprave ondotnih škofijskih posestev. Ostal bo tam več tednov. Za velesejmsko številko »Ilustriranega Slovenca« smo na prošnjo interesentov podaljšali priglašeranje reklamnih slik še do prihodnjega četrtka, 30. t. m. (ne 27., kakor jo bilo v nedeljo pomotoma javljcno); ta dan se pa uredništvo brezpogojno zaključi. Opoiarjamo vse tvrdke, da se do tega roka gotovo priglaso in nc zamude te izredno efektne reklamno prilike. Slovenski turisti na Montblancu. Pretekli teden so dosegli vrh Montblanca (4810 m) znani slovenski turisti: Janko Mlakar, .Vinko Zor in Franc Gabrovšek. Jugoslovanska razstava v Pragi. Od 6. do 13. septembra t. I. se vrši v Pragi »Praški ve-lesemenj«. Na semnju bo zastopana tudi naša država v posebnem oddelku, ki je nameščen na najlepšem mestu, takoj poleg francoskega oddelka. Prostor meri 150. m2. Jugoslovansko razstavo organizira poseben odbor, ki mu je predsednik Svetozar Kašič, naš gen. konzul v Pragi, delovedja pa Jovan Ivkovič, velekomi-sijonar in veletrgovec v Pragi. Jugoslovansko trgovinsko ministrstvo je dovolilo za razstavo 80.000 Din kredita. Jugoslovanski razstavljalci uživajo na velesejmit vse ugodnosti kakor domači češkoslovaški razstavljalci. Praški vele-semenj je v teku let zavzel odlično mesto med ustanovami za pospešenje mednarodnih trgovskih odnošajev. Za jugoslovanske gospodarske j kroge ie še posebno važen, ker jim daje najlepšo priliko, da dosežejo ^ češkoslovaškimi interesenti neposredne zveze za prodajo svojih pridelkov- Vsa podrobna obvestila in podatke daje na željo: Odbor z« Jugoslovansko razstavo v Pragi Praha, Staromčstska radnice. 25 letni mašuiški jubilej slovenskega benediktinca v Ameriki. Dne 12. t. m. je pol v slovenski cerkvi v Jolietu, 111., svojo srebrno sv. mašo prof. Venceslav p. Šolar. P. Šolar ,ie bil rojen v Železnikih na Gorenjskem. Pri-šedši v Ameriko, jo bil sprejel v sloveči zavod sv. Vincenca v Beatty, Pa-, kjer je dovršil študije in bil v mašnika posvečen. Kmalu nato so ga pozvali na kolegij sv. Bede v Peruju, 111. (blizu La Salle), kjer deluje kot profesor. V prostem času hodi na misijone po slovenskih naselbinah ter slovi kot eden najboljših misijonarjev in pridigarjev. Pridružujemo se ameriškim rojakom v želji, da bi Bog odličnemu jubilarju blagoslovil delo tudi v bodoče in mu dal dočakati še zlato sv. mašo! Nesrečna smrt mladega ameriškega Slo-veiica. V Pueblu, Colo., je dne 3. t. m. smrtno ponesrečil 25 letni Frank I. Pugel. Na avtomobilu mu je počila pnevmatika, pri čemur se je prevrnil avtomobil preko nasipa in ga pokopal pod seboj. Pokojni Pugel je bil rojen na farmi v Calahariu pri Pueblu ter je bil tudi sam farmar. Njegov oče ima sedaj svojo farmo v okolici Puebla. Mladi Puge! je bil zelo podjeten in iznajdljiv. Patentiral je posebne vrste dežnik ter se je ustanovila delniška družba, ki naj bi v najkrajšem času zgradila tovarno za izdelovanje teh dežnikov. Vrhu tega je Pugel izumel tudi novo vrsto avtomobilov- Pre-rano smrt nadarjenega mladega Pugla obžalujejo poleg očeta, brata in šestih sestra tudi vsi ostali tamkajšnji Slovenci. »Kolo«. Po daljšem presledku, nastalem vsled financielnih težkoč, je začei v Newyorku : zopet izhajati jugoslovanski mesečnik za umetnost »Kolo«, ki ga urejuje Ivan Mladinev. Izšla je 1. štev- II. letnika, ki prinaša poleg lepega pregleda dogodkov in publikacij na umetnostnem poprišču hrvatska članka o »Muziki v Ameriki« in Hrvatskemu teatru--. Razen tega prinaša list apel Glasbene Matice v Ljubljani na ameriška pevska društva, da prirejajo koncerte v korist slepim v Sloveniji. Ameriški .Jugoslovani za Vilharja. Hrv. pevsko društvo »Zora« v Chicagu je uvedlo akcijo, da bi hrvatska iu slovenska pevska društva v Ameriki osnovala fond, iz katerega bi dobival pokojnino skladatelj F. S. Vilhar. V to svrho so že razna društva priredila koncerte, druga pa jim bodo sledila. Potresi. Iz Sv. Križa pri Kostanjevici nam poročajo: Prejšnji teden smo tu večkrat čutili potres, v četrtek ob 22.30 precej lahek in zopet ob 23.25 močan sunek, v petek nekako ob 10 pa zopet precej močan. Najmočnejši sunek pa je bil v petek ob 15.40. Nekateri govore, da so potres v noči od četrtka na petek čutili celo trikrat. Središče potresa so gotovo Brežice. Smer je šla od vzhoda proti zahodu in so čutili potres tudi v Kostanjevici in št. Jerneju. .So li to predznaki zopet večjega potresa, ki je bil pred nekaj leti v Brežicah in okoliciV Stojimo-li na vulkanični zemlji? Krivo je tega najbrže pogosto deževje. Iz Cerkelj ob Krki pa nam pišejo: 2e zopet smo se tresli. Pa ne samo mi, ampak tudi v Brežicah in v Sv. Križu. Res ni prijetna taka stvar sredi noči. Rilo Je to v četrtek zvečer 16- L m. ob tri četrt, na 10, ko smo čutili lahek potres. Ob pol .12 ponoči pa so naenkrat ljudje poakakali iz postelj (v vasi Skopice je bila v nekaj minufali vsa vas na cesti). Ta sunek je bil pa precej krepak, samo čast Bogu. da ni bil dolg. V petek popoldne ob tričetrt na 4 pa je zopet zaropotalo. S prostim očesom se je moglo videti, kako je zanihal cerkveni stolp. Marsikje je pridrčala opeka s strehe, ali pa je kaj drugega padlo * višave ua tla. — Kax i« tuiiKu. -latnviSčaiifiV novice. tu, so še veliko bolj plašno glecfaE, kot mi domači. Tudi v Brežicah vedo povedati o velir kem strahu, ki je prevzel meščane. Pa se je že vse poleglo. Snoči so že korajžno marširali iz toplic in vzklikali naprednim Brežicam, ki jih potres ne bo uničil. Mi na deželi »e pa potresa le vseeno bojimo in želimo, da bi ga ne bilo nikdar več! Poroka. V nedeljo, 19. t. m. se je poročil v Lescah Janez Bizjak, žel. delavec, z Ano Tomšič, tov. delavko. Častitamo! Smrtna nesreča v Trbovljah. Dno 12. t- m. se je pri podjetju Dukič in drug smrtno ponesrečil delavec All>ert Vales. Pri tem podjetju so nesreče na dnevnem redu. Opozarjamo pristojno oblastvo v Laškem, da se zanima za razmere v tem obratu in dožene, ali se izvršujejo zakoniti predpisi v varstvo delavstva. Tudi delavčevo življenje je dragoceno, če no podjetniku, pa delavčevi družini in splošnosti. Industrijalci, trgovci in obrtniki se naprošajo, da v lastnem kakor tudi v interesu skupnosti nemudoma prijavij" svojo udeležbo kot razstavljalci na letošnjem velesejmu od 29. avgusta do 8. septembra .1925. Jesenska konjunktura obeta biti dobra, naj torej nikdo v lastnem kakor tudi v skupnem interesu ne zamudi pri zainteresiranju kupcev za naš trg. Tudi trgovci iz Ljubljane naj razstavijo, saj jim uspeh no izostane ne na veJesejmu ne pri večjem obratu v lastnih lokalih. Običajni letni sejem za živino, konje iu kramo se vrši v Leskovcu pri Krškem dne 25. julija 1925, to je v soboto pred. sv. Ano. Glede novih sejmov v trgu Sodražica se je v »Slovencu« dne 19. julija t. 1. štev. 16Šma.r je pri Jelša h-r. Dobiti jo bo na postaji in pri cerkvi. Odhod vlaka 5.27. Nikomu ne bo žal, ki se odloči za to lepo božjo pot. Pogrebno društvo poštnih in brzoja-vnili nižjih uslužbencev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani je prenehalo poslovati iu se je s 1. julijem t. 1. združilo z Dobroto« obsmrtnim podpornim društvom postnih nameščencev v Ljubljani, ki ima prav tako kakor --Pogrebno drustvov namen po smrti društvenih članov ^podeljevati njihovim preostalim denarne podpore. Vsi. kateri so bili včlanjeni pri »Pogrebnem društvu«, so s tem .postali člani -Dobrote«, ne da bi se jim bilo treba posebej vpisati in posebej plačati pristopne pristojbine, ko je te plačalo »Pogrebno društvo« samo iz svoje imovino in iz imovin strokovne organizacije poštnih uslužbencev. S pristopom k »Dobroti« se vsi člani prejšnjega -Pogrebnega društva« pridobili iste pravice kakor jih imajo oni, kateri so že najmanj eno leto člani »Dobrote«, to je predvsem pravica, da se izplača, če kak član umrje, njegovim preostalim podpora v znesku 2500 Din, oziroma če umrje otrok, ki je vpisan za člana, izplača svojcem vsota 1250 Din. Koncert. V četrtek, 23. julija zvečer v na novo urejenem vrtu in letnem salonu hotela Miklič koncert. Prijet požigalec. Ljubljanska policija je aretirala, kot smo že poročali, 19 letnega so-dajskega vajenca Josipa Medveda. Fant je ukradel svoji sorodnici, pri kateri je stanoval 250 Din, in je pobegnil. Ko je zapravil ukraden denar, je dobil službo pri Krapežu v kavarni »Zvezda«. Toda tudi tam se ni dolgo držal. Nekega lepega jutra je fanta »manjkalo. Šest njegovih tovarišev pa se je oglasilo pri gospodarju, češ da jim je ukradel pobegli tovariš čevlje, obleko in perilo in tudi nekaj denarja. Fant je šel po tej tatvini proti Tacnu. Tam je zlezel na podstrešje čevljarja Janeza Knapiča, kjer je po lastnem priznanju zanetil ogenj in ga zakril globoko v kup sena in je nato zbežal proti Šent Vidu. Fant pride kot požigalec pred poroto. Dečko je delj časa požig tajil, končno pa je dejanje priznal. Vprašali so ga tudi, zakaj je to napravil. Odgovoril je, da je naredil iz maščevanja. Ta hiša je bila namreč lastnina njegove etare matere in je fant trdno upal, da jo podeduje on. In še ko je zvedel, da ne dobi hiše, je zapretil, da je ne bo imel nikdo, ker [e nima on in da jo bo požgal. Aretacije. Včeraj je aretirala policija reč oseb radi poneverb denarja in blaga, radi goljufije in postopanja, radi pohujšanja mladine in pa radi telesne poškodbe. Aretacija nevarnega žeparja. Ljubljanska policija je dobila brzojavno obvestilo, da glasi pri policiji. IZ MARIBORA. Društvo zdravnikov ima 24 t. m. ob 18. svoj sestanek v kolodvorski restavraciji, IZ CELJA. Maksimalne cene za življenske potrebščine. Po zaslišanju izvedencev je določil mestni magistrat s takojšnjo veljavnostjo sledeče cene: I. Meso; za 1 kg mesa volov in felic, in sicer za sprednje dele do 16 Din, za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih, kot so n. pr. pljučna pečenka in rost-beaf sme mesar pri 1 kg pribiti največ 3.50 Din! za 1 kg kravjega mesa in mesa bikov, in sicer za sprednje dele do 12 Din, za zadnje dele do 14 Din; za 1 kg telečjega mesa za sprednje dele do 16 Din, za zadnje dele do 18 Din. Pri kvalitetnih komadih (kaj pomeni to? op. por.) sme mesar pribiti pri 1 kg največ 3.50 Din. Običajna privaga sme znašati maksimalno 10%. Cena govejih vampov in pljuč ne sme presegat? polovice za meso določene cene. — II. Kruh: za 1 kg kruha bela A« 7 Din. jta i Jot črncu** kruli® k .na male žemlje, ki morajo tehtati do 6 dkg, se določi cena po 50 para, za velike žemlje, ki morajo pa tehtati 11 do 12 dkg, velja cena po 1 Din. — m. Mleka sc določijo naslednje ccne: za mleko na trgu 2.50 Din za liter, za mleko v trgovinah pa po 3 Din za liter. Nesklepčna občinska seja. Danes bi se imela vršiti na našem magistratu seja občinskega sveta, a je bila nesklepčna, ker ni prišlo zadostno število odbornikov na sejo kljub temu, da so bila na dnevnem redu zelo važna vprašanja občinske uprave. Hudomušni ljudje pravijo, da je prišla ta nesklepčnost našim demokratom zelo prav, ker so v odsekih še za časa Pašič - Pribičcvičeve vlade pripravljali take predloge, ki nc odgovarjajo več dejanskemu stanju moči demokratske stranke. Posebno velja to glede Mestne hranilnice in volitev v mestni šolski svet, kjer so hoteli naši demokrati še vedno neomejeno gospodariti brez vsake najmanjše kontrole. Ker stojimo v doti počitnic in oddiha, sc demokrati tolažijo s tem. da bodo še ta kratki čas igrali gospodarje. V privatnem pogovoru se jc med občinskimi svetniki predlagalo, da bi nekatera važna in nujna vprašanja rešili v skupni seji predsedniki posameznih klubov. Tudi je padel predlog, da bi se še ta teden sklicala, če lc mogoče, za petek aH soboto nova seja. Župan g. dr. Hrašovec jc nato odgovoril, da bo natančno preudaril možnosti sklicanja nove seje še ta teden in da bo v pozitivnem slučaju to sejo sklical. Ako bi pa kazalo, da bi tudi ta nova seja ne bila sklepčna, jc raje ne bo sklical in bo vse delo, čeravno je marsikaj skrajno nujno, počivalo do prihodnje zapocitniške občinske seje. Razveseljiv pojav. Zanimanje občinskih svetnikov za občinske seje pada, kar se razvidi iz današnje seje naših občinskih očetov, ki ni bila sklepčna. Obratno se je pri tej zadnji nesklepčni seji pokazalo, da sc je občinstvo začelo v podvojeni meri interesirati za sklepe naših občinskih zastopnikov. Do sedaj je namreč na prostoru v ozadju, namenjenemu za občinstvo, »zastopal" te poslednje samo cn poslušalec, pri današnji seji je pa ta revež dobil še enega kolego, tako da se je obisk iz občinstva poveča! kar za 100 procentov Tudi nekaj! Nevihta ia požar v okolici Celja. V ponedeljek ob 7. uri zvečer se je razvila nad celjsko bližnjo okolico huda nevihta. V kratkih presledkih je pokalo in grmelo, kakor da bi treskala na bližnjih vrhovih najhujša baterija topov. V mestu samem ni povzročala nevihta nikakc škode, pač pa je treščilo v okolici Babna v neki kozolec, ki sc je vžgal in zgorel. Celjska požarna bramba se je s svojo motorno brizgalnico podala takoj na kraj požara in s pomočjo naliva kmalu udu-šila ogenj. Stanovanjsko sodišče prve stopnje v Celja ima v pritličju magistrata še precej obširno oglasno tablo, ki je pa z raznimi novimi, pa tudi starimi oglasi še precej zasedena in obložena. Zato mora to tablico v posebno nujnih slučajih nadomestiti >-Nova doba«, ki prinaša danes od tega so-dišča naslednje sporočilo javnosti: Za stanovanje v vili Livada (Dečko), Gaberje št. 21, se kljub dvakratnemu razpisu ni javil reflektant, Stanovanje obstoja iz 3 sob, kuhinje (kakšne kuhinje! op. por.) in pritiklin, je prazno od 1. julija t. L in spada pod čl. 20. stan. zak. Radi tega je stanovanjsko sodišče dalo lastnici za tokrat na prosto razpolaganje, o čemur se obveščajo interesenti, ki po stanovanjskem zakonu niso zaščiteni. telj. Pod imenom Peter Mrkomjič je načeloval četi 200 mož in prenašal vse pomanjkanje in napore, dasi bi bil lahko živel v Franciji udobno, kneževsko življenje. V Srbiji 90 tedaj vladali Obrenovici, ki jim bližina Kara-djordjevičev ni bila po volji. V Belgradu so se pietle spletke proti njemu. Peter Mrkonji«? je pa sporočil v Belgrad, da ni prišel delal neprilik srbskemu knezu, marveč pomagat srbskemu narodu v Bosni in Hercegovini; a srbski knez in njegova vlada naj se prebudita in prekoračita Drino, da pomagata osvoboditi Bosno. — Kakor znamo, je bil nevesinjski upor zaenkrat dovedel do okupacije Bosne in Hercegovine po Avstro-Ogrski, ki je pa to okupacijo smatrala za trajno in 1. 1908. Bogno in Hercegovino anektirala. S tem je podpisala svojo usodo, ker se je postavila sredi na pot nezadržljivemu naravnemu razvoju: poli-ti Sni združitvi in osvoboditvi Jugoslovanov. — Kakor znano, je v nevesinjskem uporu sodelovalo tudi več Slovencev, med njimi Miroslav Hubmaier, ki je bil kasneje zaupnik avstrijske vlade v Sarajevu, a je ostal tudi kot tak zvest prijatelj Srbov in Karadjordje-vičev. Velika nesreča r Belgradu. Povodom proslave 50 letnice nevesinjskega upora se je med drugim vršila na Savi beneška noč. Po polnoči, ko so odhajali gostje v mesto, se je porušil v pristanišču leseni most, pri čemur je do 50 ljudi padlo v Savo. Takoj so uvediS reševalno delo in mnogo oseb rešili, vendar je več ljudi utonilo. Število žrtev še ni mano. Roparji na Hrvatskem. Minolo soboto so na cesti, ki vodi iz Križevcev, roparji napadli več kmetov, ki so se vračali s sejma in jih oropali. Enega kmeta so smrtno nevarno obstrelili. Žrtev žeparja v vlaku. Med vožnjo iz Zagrete v Belgrad je bila ukradena trgovca Aleksandru Hauserju z Dunaja listnica, v kateri je imel skoro za pol miljona dinarjev angleških funtov. Ko je Hauser opazil tatvino listnice, je pozval sprevodnika, da sta uvedla preiskavo potnikov-. Toda bilo je že prepozno, ker je tat gotovo odskocil iz vlaka takoj po izvršeni tatvini. Iz Primorske. Slovenska umetnost. Prof. F ran jo Kopa3 je razstavil v izložbi »Nar. knjigarne« in Bre> ščkave trgovine v Gorici večje število svojih slik, obsegKjočik večinoma pokrajinske motive. Proti odcbclosti deluje s kolosalnim vspehom samo Vilfanov čaj, Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja Laboratorij Mr. D. Vilfan, Zagreb, Ilica 204 Sz ostale Jugoslavije. Pogreb škofa Papalave. Pok. hvarski škof Papafava je bil na smrtni postelji odredil, da bodi njegov pogreb čisto priprost, brez godbe in govorov. To pokojnikovo željo so izpolnili. Pogreb je -rodil prošt msgr. Siminiat-ti; pogreba so se udeležili zastopniki oblasti, delegacije šibeniškega in splitskega kapdt-Ija ter mnogobrojno občinstvo. Zadnji kvestor hrvatskega sabora umrl. Minolo soboto je umrl v Zagrebu zadnji mno-goletni kvestor in ravnatelj pisarne hrvatskega sabora vpok. banski svetnik dr. Franjo Salavari, star 61 let Ljudsko vseučilišče za Dalmacijo. V Splitu se je osnoval odbor za ustanovitev ljudskega vseučilišča. Ljudsko vseučilišče ima svoj sedež v Splitu, a bo prirejalo javna predavanja in druge kulturne prireditve po vseh večjih mestih Dalmacije. Predsednik vseuči« liškega odbora je dr. M. Abramič. Proslava 50 letnice nevesinjskega upora. Dne 19. t. m. so v Belgradu proslavili 50 letnico nevesinjskega upora, ki je tvoril važen Men v verigi naporov za os v obojen je jugoslovanska. Voditelji upora so tedaj izdali proglas, v katerem so zahtevali, da se v Bosni in Hercegovini izvedejo reforme pod nadzorstvom evropske komisije. Uporniki eo se s vojimi prostovoljskimi četami zbrali v gorah in vodili proti Turkom trdovraten boj. Iz vseh sosednjih slovanskih pokrajin so hiteli navdušeni mladi ljudje upornikom na pomoč. Iz Biserte je prihitel tudi Peter Karadjor-diavhi kasnejši incoslovanski kralj Osvobodi- Fordov »Independent« o Slovanih. V zn» menitem Fordovem tedniku »The Doarborn Independent« je priobčil v zadnjem času Albert Ernest Jenks, profesor antropologije na državni univerzi v Minnesoti vrsto člankov pod naslovom- »Kako so Slovani prišli v E* rcpo<-. Prof. Jenks je velik prijatelj Slovanov in preveva vsa njegova izvajanja topla simpatija do njih. Uvodoma pravi, da je Amerika na Slovanih posebno interesirana, saj tvorijo velik del današnjega ameriškega naroda Slr>-vani. Danes je v Ameriki 10 milijonov Slovanov in vsak deseti Američan je slovanskega pokoljenja. Mati štirih duhovnikov — redovnica. V St. Louisu, Mo., je pel te dni prvo sv. mašo jezuit p. Joseph L. Scott. Navzoči so bili trije njegovi bratje, ki so vsi trije duhovniki. Navzoča pa je bila tudi mati vseh štirih duhovnikov: s. Marija Ignacija, redovnica Gospa je takoj po smrti svojega moža vstopila v samostan. Ženo zadavil, razrezal in vrgol kose v reko Pad. V Adriji pri Padovi se je dogodil nenavaden zločin. 42 letni ravnatelj tamkajšnje slad, korne tovarne Pasquali je svojo 45 letno ženo Ano v spanju zadavil, jo nato zrezal na kose, le-te spravil v kovčege in jih s kolesom, b kateremu je bil pripet vožiček, odpeljal od doma in zmetal v roko Pad. Zločin so odkrili še tisti dan — 19. t. m. — in Pasqualija aretirali. Pasquali je bil v drugo poročen in 2 ženo ni živel srečno. Imel je več drugih razmerij z malovrednimi ženskami. Iz prvega zakona ima 16 letno hčer. Kiti v Sredozemskem morju. V Tiren« skem morju so zasledili, kite. Skoz Gibraltar-sko ožino so prišli v Sredozemsko morje in nato v njegov odcepek. Štiri ladje so jih šle lovit, tri so bile srečne in so ujele dva velika kita. »Šatuljna, piema« Marije Stuart potvorbn. Ta pisma, ki jih je menda pisala M. Stuart grofu Bothvellu in ki so jih baje dobili v ša-tulji (škatli, kaseti) na mizi grofovega sluge, eo porabili kot glavni dokazdlni material za Izdajstvo nesrečne kraljice. Sedaj jih je še enkrat pregledal Ainsworth Mitchell, strokovnjak za listine v angleškem notranjem ministrstvu. Pravi, da so pisma potvorjena. Listine je zbiral in študiral več let, preiskal je z največjo natančnostjo pergament, črnilo, pečat in podrobnosti rokopisa, kakor da bi bil kot strokovnjak poklican pred moderno sodišče on bi moral tam povedati svoje strokovno mnenje. Prišel je do zaključka, da nesrečna kraljica nikakor ni mogla teh pisem piaatL Mitchell je zbral dosti dokumentov, ki bi posadili na zatožno klop Williama Maitlanda, tajnika Marije Stuart in njenega izdajavca. Šatuljna pisma ta MaaJlandov» pisma *e 4o moice uienuup. Stev. 162. SLOVENEC, dne 22. julija 1925. Stran 5. Go§podarsfvo. Gribirajmo seme za setev. Kaka razlika je pri letošnjem pridelku žita, zlasti pri pšenici, v istem kraju v raznih legala z enako zemljo, bi človek ne verjel, če bi to ne videl. Vobče je letos pšenica prav dobro uspela, pričakuje se povprečno 8kratni pridelek posevka, vendar pa se dobijo mnogi kmetovalci, ki bodo imeli tudi lOkratni, da celo 14 kratni pridelek na ha; to znaša v tem slučaju 14.41) oentov odnosno 18—25.20 centov na ha. Tudi kvalitativno je pšenica prav dobra, en hI bo povprečno tehtal 76 kg. Vendar pa se opaža, da bo pridelek jako plevelast, osobito ljulike je mnogo; ponekod skoraj do ene tretjine. Čas mlatve se bliža. Naša skrb naj bo sedaj, da si pripravimo in nabavimo najboljše seme za setev. V kolikor si ga nismo sami že na njivi, oziroma iz snopov odbrali, skrbimo In pazimo vsaj sedaj predvsem na to, da se bo odbralo za seme popolnoma čisto, najbolj debelo, klenasto in kalivo zmje, ter da bo odgovarjalo glede uspevanja popolnoma dotič-nim podnebnim in zemeljskim (talnim) razmeram. Na najtežji in najbolj praktični način se semensko zrnje čisti s trijerji. Naloga vseh činiteljev, kmetijskih strokovnjakov, kmetijskih organizacij, društev in kmetijskih družb ter posameznih naprednih kmetovalcev je, da vsak v svojem okolišu skrbi in poišče semensko žito — najboljše izmed dobrega — ter ga skuša vsaj v dotičnem okraju razpečati. Gledati je na to, da bo imel tak producent čimvečji trgovski efekt in da se mu bo to delo v istini izplačalo. Znano je, da dobro seme ni nikdar predrago. Če se bomo zanašali v tem oziru na tujezemstvo in njegove eemenogojske postaje, bomo doživeli še marsikatero razočaranje, in sicer toliko časa, dokler ne bodo domače na novo osnovane semeno-gojske postaje producirale semena, ki bo v vsakem oziru popolnoma odgovarjalo našim razmeram. Za enkrat bi bilo važno, da se stvar resno vzame v roko in skuša dognati predvsem: 1. ime producentov najboljšega semena, 2. izbira in razstava vzorcev z navedbo cene in količine, 3. ugotovitev kvalitete (evcnt. ime semena) upoštevajoč pri tem podnebne, krajevne in zemeljske (talne) razmere, kjer bi tsto najbolje uspevalo, 4. skrb za čistost semena in čimvečje razpečavanje istega, 5. temeljit poduk o razkuževanju semena in ra-cijonalni uporabi umetnih gnojil — opozori-tev na največje napake pri setvi. Z ozirom na znižanje carinskega agio od 1$00 na 1000%, je začel zopet konvenirati uvoz inozemskega sladkorja, vsled česar so bile tovarne prisiljene, posebno ker vlada že itak več časa mrtva tendenca na sladkornem trgu, znižati ceno za Din 15 pri 100 kg. Po našem mnenju pa je to znižanje še premajhno ter bodo tovarne primorane za slučaj, da hočejo zabraniti uvoz tujega sladkorja, ceno še znižati. Na tržaškem trgu notira danes sladkor kristal Lstg 16.10 ter sladkor v kockah Lstg 17.10 za tono. Odjemalcem premoga. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo nam pošilja v objavo sledeče: Redno nastopi v jesenskem in zimskem četrUetju zelo občutno pomanjkanje vagonov. Glavni vzrok za to so velike potrebe na vagonih za prevoz živil in sladkorne pese. Ker se morajo za prevoz tega blaga dostavljati pagoni v prvi vrsti, se potrebam na vagonih na les in premog ne more v polni meri ugoditi. Zato opozarjamlo zlasti odjemalce premoga, v prvi vrsti industrije, da se naj kolikor je lo mogoče že v poletnih mesecih založijo s premogom- Za lesne izvoznike. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima na razpolago naslove glavnih uvoznikov lesa v Solunu, Pi-reju in Kavali. Novo ime Trgovske zbornice v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima sedaj ime: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo za Slovenijo v Ljubljani. Delniške družbe v Hrvatski in Slavoniji in njih poslovni rezultati za leto 1024. Dosedaj je objavilo v Hrvatski in Slavoniji 454 delniških družb svoje bilance. Teh 454 delniških družb izkazuje 1.549,362.000 dinarjev kapitala, 325,423.000 dinarjev rezerv ter 191,296.000 dinarjev čistega dobička oziroma 57,373.000 dinarjev izgube. Skupni uloženi kapital je torej I.874,785.000 dinarjev, končni rezultat poslovanja je 140,923.000 dinarjev (7-9%). Najboljše rezultate izkazujejo banke in hranilnice (90 zavodov, kapital 653.728.000 dinarjev, rezerve 191,302.000 dinarjev, dobiček 119,034.000 dinarjev, zgube 3,493.000 dinarjev). Slabi so poslovni rezultati industrije (pri starih podjetjih dobri, pri novih slabi). Podatki so za 261 industrijskih podjetij s kapitalom 780,940.000 dinarjev, z rezervami 118,855.000 dinarjev, ki izkazujejo 72,452.000 dinarjev dobička ter 41 milijonov 745.000 dinarjev izgube. Povprečno obrestovanje vloženega kapitala je 3.3 %. — 101 trgovsko podjetje s kapitalom 102,362.000 dinarjev in rezervami 7,928-000 dinarbv izkazuje 4,563.000 dinarjev izgube ter 11,594.000 dinarjev dobička. Železniška proga Bjelina—Ugljenik. Kakor poročajo iz Belgrada, je prometno ministrstvo otvorilo del ozkotirne proge Bjelina—Ug-Ijevik za javni promet. Jadranski plovidbeni tarif. V ravnateljstvu za pomorski promet v Splitu se vrši te dni konferenca za ureditev tarifov v jadranski plovbi. Konferenca bo izgotovila enoten tarif za tovorne in osebne ladje v domačem prometu. Pred znižanjem diskonta v Avstriji. Z Dunaja poročajo, da bo diskont znižan še pred potekom tega meseca. Znižanje diskonta v Češkoslovaški. Iz Prage poročajo, da je pričakovati v začetku prihodnjega meseca znižanje diskonta obrestne mere. Gospodarske vesti iz Bolgarije. Iz Sofije poročajo: V maju mesecu 1925 je znašal izvoz iz Bolgarije 21.140 ton v vrednosti 476 milijonov levov; od tega odpade na tobak 3.354 ton v skupni vrednosti. 295 milijonov levov. Ceno v veletrgovini padajo. Indeks, ki je bil za mesec junij 1925 3.140 (1914: 100), je padel v juliju na 3080 točk. V zlato preračunan je bil indeks za julij 124 (1914: 100). — Po izkazu bolgarske Narodne banke je bil obtok dne 22. junija 1925 4.067 milijonov levov. BORZA. Dne 21. julija 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.111-2.141 (2.085—2.115), London 276.08—279.08 (276—279), Newyork 56.59— 57.37 (56.15—57.25), Pariz 2.06—2.71 (2.635-2.685), Praga 1.6815-1.7055 (1.6:8—1.702), Dunaj 7.98— 8.10 (7.96-8.08), Curih 11.055-11.155 (11.03— II.13), Amsterdam 22.75—23.01. Trst, ob 10.30. London 131-131.50, Pariz 127.25—127.50, Ne\vyork 2695—2710, Curih 522.50 —527.50. Zagreb 4720—4770, Dunaj 377.50—382.50, Praga 79.75-80.25. — Ob 15: London 130.7—130.8, Pariz 127-127.25, Nevvvork 2680—2690, Curih 522 —524, Zagreb 47—47.30, Prasra 79.70 -80. Curih. Belgrad 9.05 (9.05). PeSta 72.50 (72.50), Berlin 1.226 (1.226), Italija 19.125 (19), London 25.035 (25.03), Ne\vyork 515 (515), Pariz 24.35 (24.25), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.50 (72.55), Bukarešt 2.80 (2.80), Sofija 3.75 (3.755). Dunaj Devize: Belgrad 12.43, Kodanj 154.90, London 34.4975, Milan 26.28, Newyork 709.35, Pariz 33.55, Varšava 135.25. — Valute: dolarji 705.20, angleški funt 34.40, francoski frank 33.55, lira 26.33, dinar 12.40, češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira 12.4875, Pariz 15.9625, London 164.10, Newyork 33.75, Belgrad 59. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odst. inv. posojilo 67.50 (den.), Celjska posojilnica 201, Lj. kreditna 225 —250, Mer-kantilna 100—104, Praštediona 805 -810, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarne 105—130, Trbovlje 342—350, Vevče 100-109, Stavbna družba 165— 180, 4 in pol odstotni zastavni listi 20 (den ), 4 in pol odst. kom. zadolžnice 20 (den.). Zagreb. Hrv. eskomptna 108—110, Kreditna, Zagreb 104—108, Hipobanka 57, Jugobanka 97—98, Praštediona 807.50—810, Slavenska 67—68, Lj. kreditna 235, Eksploatacija 4(J—45, Šečerana 505 —515, Gutmann 415—430, Trbovlje 350—355, Slavonija 48—50, Vevče 100—105. Dunaj. Efekti: Alpine 299, Greinitz 138, Trbovlje 460, Hrv. eskomptna 130, Leykam 149, Avstr. tvornice za dušik 171, Gutmann 620, Mundus 890, Slavex 185, Slavonija 523. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami monte, 3-3—5-6, fco meja 330 (den.); hrastove vozovne deščice 43 mm 2.65, 53 mm 2.85, fco meja 1250 (den.); bukova drva, 1 m dolž., lanska sečnja, fco nakladalna postaja 3 vag. zaklj. 19. — Z i t o in poljski pridel-k i: Pšenica Hardvvinter II., fco Postojna trans. 2 vag. zaklj. 400; pšenica bačka, nova, par. Ljubljana 365 (bi.); koruza, fco Postojna trans. 240 (den.); rž, lombardska, fco Ljubljana 360 (bi.); otrobi pšenični, fco Ljubljana 170 (den.); fižol rib-ničan, orig., fco Ljubljana 300 (den.); gobe suhe Ia, fco Ljubljana 50 (den.); laneno seme Ia, fco Ljubljana 560 (den.); ječmen, domači, fco Ljubljana 200 (den.). Novi Sad. Pšenica bačka 3 vag. 310; bačka dob. avgust, sept. duplikat c. 8 vag. 300—306; bačka sept. okt. 5 vag. 310; koruza bačka 5 vag. 190; I koruza banatska 5 vag. 180—183. Tendenca slaba. Trbovlje. Laško okrajno glavarstvo, oziroma trboveljski občinski urad je bil razglasil, da se bo vršila dne 12. julija na občini razpredelitev vseh vojnih obvezancev. Vsi vojni obvezanci smo bili pozvani za ta dan na občinski urad. Ko smo se pa pozivu odzvali in prišli na določeno mesto, so nam rekli, da je veljal poziv samo za občinske či-nitelje, drugi pa da lahko odidemo. Vprašamo, kdo je zakrivil to pomoto, okrajno glavarstvo ali občinsko gerenlstvo? To je pač od sile, da se tako uraduje in delavne ljudi brez potrebe trapi. A ne samo to, ampak so mnogi delavci zato, da se odzovejo pozivu, morali pustiti delo v rudniku in so tako izgubili enodnevno plačo. Kdo jim to povrne? Pozivamo pristojne oblasti, da v bodoče vsak razglas dobro premislijo in besedilo šesta .njo tako jasno in točno, da bo vsak prizadeti vedel, kaj mu je storiti in kaj ne. To je pač najmanj, kar more in mora vsak državljan od oblasti zahtevati. Brežice ob Savi. (Bolnišnica.) Na tukajšnji bolnici sta zopet nastavljena 2 asistenta. Dobrodošla! Da bi le veliko storila za ljudsko zdravje! — (Gledišče.) CIani ljubljanskega dramskega gledališča so se na svoji turneji po Sio-veniji oglasili tudi tu pri nas. Podali so, kot menda tudi drugod, dramo »Smrtni ples- in burko Scam-polo«. Proti prvi moramo pa v imenu dostojnosti in vsaj povprečne morale že pošteno ugovarjati! Ce ljubljansko dramsko gledišče nima pokazati kaj boljšega, bi mu že svetovali, naj ostane doma pri svojem, morda sicer zelo civiliziranem, pa malo kulturnem občinstvu, pa naj ne hodi po deželi krpšnjarit s svojo dekadenčno »dramatiko«! — (Policijski red.) Na policijsko uro bo treba malo opozoriti tiste, ki so za to kompetentni. Policijska ura se lomi in krši neredko kar na debelo žakarji pač niso vedeli, komu dajejo svoj glas, zaupnico svojo. Ker sigurno niso tako hudobni, da bi se vnem aH zavestno za protislovensko in proti-ljudsko stranko, je njih glasovanje pripisati čudoviti naivnosti in nepoučenosti. Kaj le kaj misiijo sedaj, če vedo, kako padajo moralni udarec za udarcem na pleča tega voditelja samostojnih demokratov? Pa saj ne vedo! »Jutro« jim ne pove čiste resnice. Kdaj le pride tisto veliko streznenje! — Kaj pa z novo železnico Sotla — Novo mesto? Ali je ta proga umestim, koristna, potrebna ali ne? Ali je imelo tisto merjenje kaj smisla ali ne? Ce je slvar prazna, nereelna, naj se to jasno pove. Ce pa je proga iz strategičnega, gospodarskega, prometnega, kulturnega, trgovskega in nar>d-nega stališča važna, naj se ne molči, anipa? stvar zasleduje naprej. Naj se javno diskutlrnl — (Meščanska šola.) »Abiturienti«, učenci in učenke z »zrelostnim« izpitom 4. nzreda meščanske sole hite ven v svet, polni lepih nad in sijajnih upov, kam vse bi planili, da bi napravili lepo ka-rijero: pa glej ga spaka, ponekod jim še manjka kar po dve leti študija, ali pa 4 leta preveč, leta 1 skoro brezplodno izrabljena! Morda bi se tvariua na meščanskih šolah dala preurediti tako, da morejo absolventi po izvršenem izpitu stopiti »akoj na prag svojega določenega poklica, ali pa df> so jim odprta vrata za nadaljevanje izobrazbe n« višji srednji šoli. Zdaj vlada mnogokje — raj/ očaranjel — (Pokopališče.) Na pokopališču, in sicer na oddelku za pokopavanje mriičev iz bolnice, opažamo zopet in zopet sveže grobove — brez križev. Ti mrtvoci so bili res bržčas reveži in siromaki, a bili so le kristjani. Zato sodimo, da so jim spodobi na gomilo znamenje krščanstva, pripro-sti leseni križ. Ne vemo, koga zadene tu krivda ali bolniško ali pokopališko upravo. Dejstvo je, da sa tu sveži grobovi krščanskih mriičev brez križa. Kdor oskrbi krsto, naj oskrbi tudi križec. Tako so« dim, če stopim na mirodvor, pa vidim gomilo krist-r janov ne le brez rož, celo brez — križa. Naj se tu nekaj ukrene! — (Vre m en i k.) Na igrišču, na eraričnem prostoru pred gasilnim stolpom, pred šolo ali kjerkoli na prometnem prostoru ne bi li kazalo postaviti paviljonček ali steber s toplomer rom, aneroidom, barometrom za »maximum — tnn nimum«, podatki o nadmorski višini itd., kakor jiH imajo ponekod že boljši trgi? Kdo se bo lotil tega? — (Par k.) Tisti griček, tisti gaj, poraščen s senčnatim drevjem, bi pa res menda graščina smela prepustiti občinstvu za sprehajališče. Olepševalno društvo bi napravilo steze in klopice. Za mali park! Bušefa vas, p. Cerklje ol) Krki. Znana je n»» ša vas Dolenjcem in sosednjim posavskim štajer-" ceni po svojih sejmih, ki se vrše pri nas že ori nekdaj štirikrat na leto. Več kot 60 let je že, ko sd se zavezali štirje posestniki, da dajo prostor za sejme, od katerih naj ima dohodke naša cerkev. Kolikor se torej dobi štantnine, to torej pripada cerkvi, a prostor kot tak je ostal njihova ]f\st. Pa pravim: Več kot 60 let ni prišlo nikomur na mil sel, da bi si začel prisvajati pravico pobiranja štantnine, ker to je pravica in last cerkve. Letos pa se je eden polakomnil teh krajcarjev, ki srt zlasti v sedanjih časih, ko ie vzdrževanje sejmišča in plačevanje živinozdravnika draga stvar, zelo pič< li. In res! Vso zadevo je vzel v roke gospod dr. Kneftra. Pa se je hvalil — slišali smo ga — ta gospod: >Jaz sem že veliko skusil in bom tudi tu užugal farje.'- Vso zadevo je dobila v roke ob< last, a dr. Kneftra nam zaenkrat no ve nič toč« nega povedati, čeprav je že davno, kar se je gibanje začelo. — Kadar bo znano, da dohodkov od sejma ne dobi cerkev, ampak kdo drugi, bomo spo* ročili. Do tedaj pa ostane, kakor je bilo. BinpMc naicenege = pri ===== JOSIP ROiiRa — l VV^vV«. OerkvenS vestnih. Dekanija semiška ima sestanek sodalitatis ss. Cordis Jesu v Adlešičih v torek 28. julija. Začetek ob pol 11 dopoldne. Porr.ijunkula. Letos vlada precejšnja nejasnost, da celo zmešnjava glede porcijunkulskih odpustkov. Porcijunkulski odpustki se dobe samo v Porcijunkuli sami (na Laškem). V drugih cerkvah frančiškanov in kapucinov se letos dobe samo odpustki za mrtve, ker za žive ni mogoče letos zaradi svetega leta. Pač j>a bi bilo vernikom svetom vati, da naj navadno pobožnost o porcijunkuli tudi letos opravijo, pa ne samo zase, ker no bi odpusti kov dobili, ampak naj jo združijo z drugimi predi pisanimi pripravami za sveto leto in na ta načitf dobe odpustek svetega leta in sicer enega zase, enega pa za rajne; več jih letos ni mogoče. To pa velja seveda le za one, katerim dekret svetega leta dovoli, da jih izven Rima — doma dobiti za morejo, to je starčki in oni, ki so na dom navezani, — Boštanjski. Dijaški vestnlk. Kamniško dijaško društvo Bistrica, ppej Kamniška podružnica SI)Z, priredi tečaj v misijonišču v Grobljah pri Domžalah v dneh od 27. julija zvečer do 29. julija zvečer. Predavali bodo gg. starešino in dijaki. Gg. starešine, ki so bili včlanjeni v prejš, nji Kamniški podružnici SDZ, in predsedniki dru-gih počitniških društev prijazno vabljeni! Tečaj ja za vse članstvo obvezen. Vsakdo naj bo do 8 zvečer 27. julija v misijonišču. Pridite prav vsi, da so enkrat skupaj pogovorimo in razveselimo! Na veselo svidenje! — Odbor. Turistika in šport. JUNIORSKE POKALNE TEKME. V nedeljo se je odigralo prvo kolo nogomelniH pokalnih tekem, ki jih je razpisal športni klub »Ilirija« za juniorska moštva. Tekmovanja se jo udeležilo 10 klubov, deloma rednih članov nogometne podzveze, deloma tako zvanih divjih klubov. Z izjemo »Slovenije«, ki se je pokazala kot nedisciplinirano moštvo, so vsa moštva razvila hvale- Otroka kapitana (šranta. 28 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. B. — Nevarnosti! je nadaljeval Paganel, kaj pa je to? Zakaj pa gre pravzaprav? Za popotovanje po poti, ki je doiga komaj tristopetdeset milj, ker ne bomo delali ovinkov. Pot nas popelje po krajih, ki imajo tako zemljepisno širino kakor Španija, Sicilija ali Grška na severni poluti in zato tudi skoro podobno podnebje. Kaj bo pot, ki ne traja več kot mesec dni! To je sprehod! — Gospod Paganel, je vprašala lady Helena, če so ponesrečenci padli v roke Indijancem, ali mislite, da so jim ti prizanesli? — Kaj pravite, gospa! Ali mislite, da so Indijanci ljudožrci? Kaj še! Moj rojak gospod Guinnard, ki ga poznam od Zemljepisnega društva, je bil cela tri leta vjetnik prerijskih Indijancev. Prestati je moral mnogo, tudi ravnali niso ž njim posebno lepo, nazadnje je pa le srečno prestal preskuenjo in se povrnil. Evropejec je za le kraje zolo važno bitje. Indijanci nas znajo ceniti in ravnajo z nami kakor s prekoristno domačo živaljo. — Kaj še naj še obotavljamo, jc odločil Glenar-van, oditi je trebn in kar najhitreje. Po kateri poti pojdemo? — Pot ne bo težavna, pa prijetna, je odgovoril Paganel. Na začetku nekaj gora, potem zložna reber na vzhodni strani And, potem pa brezmejna ravnina, sedaj travnik, sedaj pesek, pravi pravcati vrt. — Poglejmo na zemljevid, je svetoval major. — Nate ga, dragi Mac Nabbs! Začnemo s sedemintridesetim vzporednikom na čilskem obrežju med rtičem Rumena in Carnerskim zalivom. Pot nas pelja skozi glavno mesto Aravkanije, pri ognjeniku Antuco preplezamo Kordiljere, tako da pustimo žrelo na jugu; nato se spuščamo po andskih obronkih, prebre-demo Nequem in reko Colorado in dospemo v ravnino, ki ima ime Pampas, kar pomeni v španščini zelene poljane. Nato prebredemo še reko Gya-mini in pridemo do tapalquenskih gričev, pa smo na meji pokrajine Buenos Ayres. Naše iskanje raztegnemo nato še na planino Tandil in na ozemlje tja rlo rtiča Medano, na bregovih Atlantiškega oceana. Ko je tako govoril in razkladal načrt za popotovanje, se mu ni zdelo vredno pogledati na zemljevid, razgrnjen pred njim na mizi. Cemu neki? Njegov sijajni spomin ni pozabil del, ki so jih bili napisali Frezier, Molina, Humboldt, Miers in Orbigny. Nič ga ni moglo zmotiti, spraviti v zadrego. Ko je končal z naštevanjem krajev in rek, je pristavil : »Prijatelji moji, pot gre naravnost. V tridesetih dneh jo bomo imeli za sabo, prej bomo na vzhodni obali kakor Duncan, če mu sapice le malo ponagajajo. — Duncan bo torej moral križariti med rtičema Corrientes in Sani Antonio, je vprašal kapitan John Mangles. — Tako je. — In kako bi izbrali osobje za takole ekspodi-eijo? je spraševal Glenarvan. — S kar najmanjšimi sitnostmi. Gre nam za enkrat le za to, da doženemo, kje in v kakšnem položaju je kapitan Grant, ne da bi se spoprijeli z Indijanci. Mislim torej takole: lord Glenarvan, kot glava, major, ki gotovo ne bo maral odstopiti, vaš najvdanejši sluga Jakob Paganel... — In jaz! mu je vpal v besedo mladi Grant. — Robert, Robert! ga je svarila miss Mary. — Zakaj pa ne? se je zastavil za dečka Paganel. Potovanje mladega človeka izobrazi in takšno tudi utrdi njegovo voljo. Mi štirje torej in trije mornarji z Duncan a... — Kaj, Blagorodje, se je obrnil John Mangles na Glenarvana, ali me res ne marate s seboj? — Ne, John, mu je odgovoril Glenarvan, na krovu pustimo naše potnice, to se pravi to, kar nam je na svetu najdražje. Kdo bi jih varoval, če bi ne bilo na Duncanu zvestega kapitana Manglesa? — Ali res ne smeva z vami? se je žalostila lady Helena, in oči so se ji orosile. — Draga Helena, jo je tolažil Glenarvan, treba je, da prepotujemo vso pot kar najhitreje. Sicer pa, saj ne bomo dolgo ločeni in ... — Prav imate, čisto prav, je odvrnila lady Helena. Idite torej in Bog z vami! — Sicer pa to ni popotovanje, je pripomnil Paganel. Kaj torej? — Hoja in nič drugega. Hodili bomo, to je vse, hodili bomo kot hodi dober človek na zemlji in delali kar največ dobrega. Transire benefaciendo, to je naše geslo.« Tako se je torej končalo to razpravljanje, če moremo imenovati razpravljanje razgovor, pri katerem so vsi edini, še tistega dne so začeli s pripravami. Sklenili so, da naj ostane vse tajno, da ne bi opozorili nase Indijancev. IDalj« $le&| S« O JO •C u 9fD*K, C >N »fpm 'c •s S <0 >- . ca M , Stn -J, O c 3 >V — _Q o £ 3 oT s. 23 « U O o 525 ® 2 o 13 af > > S O) "n 'J? 4) 'SoO o '5"i U -5 § JS ea.S« 1 s š. rj •> ca i! ® čn Stran fi. SLOVENEC, dn» 22. julija 1925. 6tev. 162. VTedno ambicijoznost in požrtvovalnost, povečini pa tudi razumevanje za kombinacijsko igro in za tehnično stran nogometnega športa. V prihodnje kolo napreduje pet zmagovalcev iz nedeljskih tekem in eicer so to Olimp, Ilirija, Reka, Maribor in Hermes uli Mars. Med zadnjima dvema, ki sta igrala neodločeno, odloči žreb. Iz nadaljnega tekmovanja izpadejo kot premagani Slovenija, Jadran, Panonija, Krakovo ter Hermes ali Mars. — Igre prvega kola bo vodili pripravniki za prihodnji zvezni sodniški izpit. Zadovoljiti ni mogel za enkrat niti eden, nekateri so bili celo izrazito slabi. Posamezni rezultati so: Olimp : Slovenija 5 : 0. Olimp je dosegel rezultat že ob polčasu, nakar Slovenija ni hotela vec nastopiti. Olimp je bil tehnično in v skupni iciri znatno boljši ter je neprestano napadal. Vsled rose spolzko igrišče je povzročalo obema moštvoma velike preglavice. Ilirija : Jadran '10 : 0. Juniorji Ilirije so v tej tekmi dokazali, da uživajo po pravici svoj izvrstni sloves. Izpeljali so množico lepih napadov, celo moštvo je bilo točno vigrano. Jadran je bil popolnoma v defenzivi. Reka : Panonija 9 : 0. Telesno mnogo krep-fcejša Reka je po nekako polurnem resnem boju docela nadvladala Panonijo ter ji v enakomernih presledkih zabila 9 golov. Reka je prekašala svojega protivnika tudi v tehniki in kombinaciji. Maribor : Krakovo 2 : 0. Juniorji SSK Maribora so edino izvenljubljansko moštvo v pokalnem tekmovanju in so zato vzbujali večje zanimanje. Njihovo fizično dobro razvito moštvo razpolaga z lepo skupno igro. Najboljši del moštva so halfi, obramba je sigurna, napadalci pa so pred nasprotnim golom parkrat odpovedali. Krakovo je lemu nasproti premalo enotno, nevigrano ter prepogosto uporablja fizično moč. Igra je bila v splošnem otvorjena, v prvem polčasu je nadvladoval Maribor, v drugem Krakovo, ki pa je imel smolo, da je skazilo dve »enajstkic. Hermes : Mars 4 : 4. Telesno šibkejši Hermes je igral tehnično boljši in lepši nogomet ter bi bil pravzaprav zaslužil zmago. Mars je dosegel namreč vse štiri gole iz »enajstmetrovk«, kareje ■povzročilo med publiko veliko nevoljo. Ob normal- nem trajanju igre ie glasil izid 2 : 2, vsled Česar se je igra podaljšala /a dvakrat 15 minut. Tekom podaljška sia obe moštvi dosegli še po d\a gola Po tekmovalnem redu se bo sedaj določilo zmagovalca z žrebom. Prihodnjo nedeljo igrajo Reka in Hermes ali Mars ter Ilirija in Olimp. — Maribor ostane v drugem kolu brez protivnika. II. skupina naraščaja Ilirije ie igralo v nedeljo v Mladinskem domu na Kodeljevem z »Mladiko«, kjer je dosegla izid 4 : 0. Pomanjkljivo igrišče Mladinskega doma žal ne dopušča pravilne in redne igre. V Olju je igral SK Olje s Čakoveckim ŠK, prvakom province zagrebške podzveze. Rezultat 4 : 3 za Celje, ki je podalo dobro igro ter bilo večjidel igre v premoči. Vodilo je še v drugem polčasu s 4 : 0. Proti koncu so se Čakovfani znašli, ostro napadali ter izboljšali izid na 4 : 3. Zadnii gol so dosegli iz nekoliko dvomljive enajstmetrovke. Sodnik Ratajc je bil v prvem polčasu na mestu, v drugem pa je delni velike pogreške ter izgubil oblast nad igro. Igra je bila dobro obiskana, žal je bilo med gledalci — kakor običajno — polovica zastojnkariev. ki sicer radi gledajo tekme, toda ne plačajo, da niso prikrajšani pri '»firkelčku«. V Vari boru ie zmagal mladi trgovski SK Merkur nepričakovano nad SSK Mariborom s 4:3. Dunajski Amnteur Sportvcrein, lanski avstrijski prvak, je igral v soboto in v nedelio v Belgradu. Zmagal je prvi dan nad BSK s 5 : 1, ter drugi dan nad našim državnim prvakom Jugoslavijo s 1 : 0. Prihodnjo soboto in nedeljo iiira v Zagrebu s Concordijo ter s HAšKom ali z Grad-janskim. Naša Ilirija je za danes ponudeno gostovanje Amaterjev odbila, ker so bili stavljeni pretežki pogoji (20.000 Din odškodnine). Kazenska skupina Ilirije je igrala v nedeljo v Trstu proti ŠK Adria. Ljubljančanke so zmagale po efektni igri s 14 : 5. Kakor kaže rezultat so bile Ilirjanke znatno boljše in sicer v prvi vrsti v taktičnem oziru, v načinu igre. Razume se, da so bile Ljubljančanke sprejete z največjo gostoljubnostjo. Pretekli teden je po naključju izostalo na- I daljevanje poročila o ženskem lahkoatletičnem tek-| snovanju med reprezentancama Jugoslavije in Češkoslovaške ter o bazenski teknit Ljubljana : Pra-: ga. Podrobnosti so medtem izgubile na aktualuo-| sti, zato naj navedemo danes te rezultate. Lahko-i atletsko tekmovanje, ki se je koncem .prvega dne, i to je 11. julija prekinilo ob stanju 25 : 20 točk v j korist Jugoslavije, se je v nedeljo 12. julija zaključilo s stafetnim tekom na 4 krat 75 m. V tej ! točki so Čehinje zmagale v času 40.2 sekund, kar I znači nov svetovni rekord. Naše so zaostale za 3 metre. Končni rezultat je vkljub temu izpadel z 31 : 30 točkam v korist Jugoslavije. — Hazenska tekma Ljubljana : Pragu je končala zato /. zmago Prage v razmerju 12 : 3. Ljubljančanke so vkljub negativnemu izidu igrale dobro, da doslej najboljšo svojo igro. Pred nastopom v Ljubljani je igrala češka hazenska družina že v Belgradu in v Zagrebu ter dosegla nastopne, vedno zmagovite rezultate: Češkoslovaška : Jugoslavija 6 : 5, Praga : Belgrad 9 : 6, Praga : Zagreb 6 : 4 in 8 : "5. i;.iet k sv. Primožu napravi prihodnjo nedeljo 26. julija Krekova prosveta, zveza delavk. Odhod ob 5 zjutraj, ob 9 sv. maša v cerkvi pri sv. Primožu; potem gredo nekatere članice še na Veliko planino. Vse članice uljudno vabimo! Prijatelji društva, dobrodošli! — Odbor. Nevarna družba ljubljanskih vlomilcev. Pri zadnji ljubljanski poroti je bila določena tudi obravnava proti lesnemu prekupčevalcu Ivanu Kljunu iz Trsta, ki pa se je takrat preložila radi zaslišanja novih prič. Mož je bil takrat obtožen, da je vnovčil ponarejene menice za 17.000 lir in da je sodeloval pri vlomu v Kajfežovi gostilni v Flor-janaki ulici, kjer je bilo ukradeno voditeljici gostilne Frančiški Legatovi iz zaklenjenega kovčka okrog 20.000 kron denarja in pa razna zlatnina. Preiskava se je vršila delj časa brez uspeha. Končno pa so ' ugotovili, da je dal Kljun ukradene dragocenosti enemu tovarišu zloglasno vlomilske družbe, ki je že po večini pod ključem, da jih razpeča. Kljun je , \ začetku tajil vsako soudeležbo, končno pa je mož vse priznal in je tudi popolnoma natančno opisal, kako so izvršili vse vlome in tatvine. Čez 3 mesece, ko bi se morala vršiti že obravnava, pa je Kljun vsa svoja priznanja preklical, češ da je priznal to prisiljen in pa vsled obljube, da Ra bodo izpustili iz preiskovalnega zapora. Trdil je, da jo izvršil vlom neki Rihard Kavčič, ki mu je nato izročil ukradene dragocenosti, da jih razproda. Obenem pa je hotel razbremeniti tudi tovariša Sitarja in Črva rja, češ, da sta po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Seveda mu tega ni nihče verjel, ker js ta cela družba znana kot nevarna, predrzna in silno pretkana. Proti obtožencu so nastopili tudi razni njegovi tovariši izvzemši brata Sitarja, ki sta ga hoiela razbremeniti, kar pa se. jima ni posrečilo. Kljun, ki je bil že šestkrat radi latvine in štirikrat radi vlačiiganja predkaznovan in je sploh na zelo slabem glasu, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe in je izgnan iz naše države za vedno. Ker so mu všteli v kazen preiskovalni zapor, so ga takoj spremili do meje in ga izročili italijanskim oblastem, s katerimi ima bržkone tudi" še kak star obračunček. S3 £ Poziv! Dotičnik, ki se je vozil dne 17. julija z večernim gorenjskim vlakom št. 918 v vozu št. 22.384 in je iz istega voza pomotoma vzel mal ročni kovček črne barve nekemu duhovniku, se vljudno prosi, da pošlje istega, ali vsaj vsebino, ki zanj itak nima nikake vrednosti, na ime, ki ga najde v dokumentih, na pošto Jesenice, Gorenjsko. Zgubile so se škarje od sv. Petra parka do tunela na Martinovi cesti. Pošten najditelj naj jih izroči na Pogačarjevem trgu 3-II. Zatekel se je lovski pes. Poizve se: Franc Hvastja, Savlje 55 pri Jezici. Zgubil se je, pes, doberman, rjave barve, sJiši na ime >Boyc Ima znamko 779. Kdor bi vedel kaj o njem, naj blagovoli to sporočiti na naslov: Ivan Pestotnik, Resljeva cesta 3. Vsoto drobna -vrsflc« RIrt i*SO ali vsaka beseda 50 par, Naj. manjši 5 E5in. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znemkol fci je dovršila 2 meščanski 6oli, išče mesta kot učenka r trgovini cvent. s hrano ali tudi brez nje. Naslov pove uprava lista. krščanskih staršev, doma stanujoča, se sprejme v modno trgovino v sredini mesta. — Pismene ponudbe pod »Prid-ea« št. 4750 na upravo Slov. DP JOSIP STOJC NE ORDINIRA DO PREKLICA Vratarja išče. večja tvornica v pro-vinciji za čimprejšnji nastop. Oženjeni brez otrok, samo •absolutno trezne in poverlji-ve osebe z dolgoletnimi spričevali naj pošljejo svoje ponudbe z naznačbo plače, s priloženimi prepisi spričeval. Stanovanje, luč in kurjava brezplačna. Prednost imajo oni z znanjem nemškega je-rika. — Ponudbe pod šifro »Vratar II—435« na Inter-reklam d. d„ Zagreb, Stross-iuayerova 6. 4760 Kroj. ranča če mogoče takega, ki že nekoliko zna delati, sprejme takoj FRANJO PETERNEL, krojač, Laško 115, p. Celju. NAJBOLJŠE se dobijo v restavraciji GROSUPLJE. Cenj. občinstvu se najtoplejše pripor, brivski salon L3UBL3BMB, Kopitarja I. nasproti Jugoslov. tiskarna j Naprodaj p. p. 150 hI sortiranega vina leta 1922, 1923 in 1924. — Franjo Kukec, Dobrava, p. Zavrče, kraj Ptaj. 4630 Najnovejša \mm\ Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek fiNTON 8GC, UaBUftflA ieienburgova «1.6/1, Giince-Uit 4ti STANOVANJE malo, čisto, s kuhinjo in vodovodom, pod enim ključem, v vili ali novi hiši za 2 inteligentni osebi sc fiče s 1. avgustom ali kasneie. Najemnina mesečna. Ponudbe na upravo Usta pod »Mimo in čisto«. 4752 Lepo izrezljano POHIŠTVO (jedilnica) iz hrastovega lesa, cenjeno na 40.000 Din, se pod lo ceno proda takoj zaradi selitve. Na ogled od 2.—3. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4753. Kdor bi rad hitro kako zemljišče kupil alf prerfa! vzel v zakup ali najem, ali dobil hipotečno posojilo, naj se posluži tozadevne objestno konces. posredovalnice ANTON SIKOŠEK v Gornji Radgoni. Spodnji C-ris št. 14. PrisJn naravni MALI NOVE C z najboljšim sladkorjem vlcu-han v steklenicah in sodčkih na drobno in velllco - nndi lekarna dr. G. P1CCOL1 Ljubljana I r NA OBROKE c dobite proti jamstvu pri tvrdki M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 2IASNIC modroce, posteljne mreže, železne postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke, dobite najcenejše pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku — Krekov trg šiev. 7 (poleg Mestnega doma). 4525 ? iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno se porabi samo za 1 Din kurjave! — Za 1 Din gori 6—8 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesentom na vpogled. 2960 volčje pasme, pod imenom »Drina«, se je izgubila. - Oddati jo je proti nagradi ANT. SILA, Sv. Petra c, 49. Za malo priprosto gostilno na deželi se išče kmečko dekia Naslov pove upravništvo tega lista pod štev. 4724. Večje količine (• trgov, predizohrazbo sprejme denarni zavod. - Ponudbe s prepisi spričeval in priporočil pod »Praktikant« St. 4764 na upravo »Slovenca«. NAMEŠČENCI vseli strok morejo dobiti v najkrajšem času nameščenje v Sloveniji, Hrvatski in drugod, ako se takoj pismeno obrnejo na Oglasno-name-Bše^alni odsek :>DELTA— STA.N«, Zagreb, Ilica št. 7. .VEZ dr. z o. z., mehanična p!e-tilcica trakov v Kamniku, naznanja cenj. svojim odjemalcem, da izdeluje slejko-prej vse vrste v njeno stroko spadajočih predmetov. — Točna in solidna postrežba. (Krncherl) z zajamčeno prist. sladkorjem, katere izdeluje Emi! More 5odavič?j, Kette-Murnova c. štev. 11 (Martinova cesta). Proda se gnoj pri konjskem raesariu na Rimski cesti št. 19 v Ljubljani. enonadsiropne hiše St. 40 s trgovskim lokalom, njivo in priiiklinemi se vrši pri sod-niii v Višnji gori 25. julija. Najnižji ponudek 41.166 Din. vsakovrstne moderne spalnice in jedilnice po zelo znižanih cenah. Matija Andlovic. zaloga pohištva, Komenskega ulica štev. 28. 4756 Eno ali dve lepi starih lo !S4> t> Sii iz lastnih vinogradov proda: Ravnateljstvo natipiskupskia doh-ara, Zagreb, Vaška ul. 75 tiri siva od premera 18 cm naprej in 2 m dolžine naprej, množino cirka 50 m3 ali sveže kupimo takoj. - Ponudbe z navedbo cene in množine poslati na: »S!ogracl« d. 1 pftrna žaga Ljubljana - Šiška. ter industrijskim podjetjem dobavljamo poslovne knjige itd. po posebnem naročilu v priznano fini izdelavi v najkrajšem času. Knjigoveznica SC„ T. D, v LJUBLJANI Kopitarjeva) aJica 6/11. agmBBmMMHiBMBamBBHBmB Sarajevskemu oficirskemu domu je potreben RESTAV-RATER od 1. oktobra t. 1. Reflektanti naj zahtevajo do 15. avgusta t. 1. pogoje. — Kavcija 25.000 D v gotovem novcu ali v drž. papirjih. ur« pritlična, s frčalo, 5 sob, 2 kuhinji, pripravna za gostilno in trgovino, z majhnim vrtom, na najlepšem kraju v Šnsartnem pri Litiji, ugodno naprodaj. - Več se izve pri N. L., Šmartno p. Lit. hiš. štev. 20, I, cadstr. 4652 fnserati v »Slovencu« imajo po- v njem! 6) S O U 6> a cd >N , — fl N m ro odrezki od parket in žage se prodajajo tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. — Drva 1 m dolga 15 Din za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilnik) 20 Din za 100 kg franko skladišče. — Na željo dostava na dom po lastni ceni. IVAN ŠIŠKA, tovarna paritet in parna žaga LJUBLJANA, Metelkova ulica 4. 25 % znižane cene! a 6) U U a I za vstop s 1. atv^MsfoiTt zanesEjiv in priden Velika enonadstropna, skoro 5? VelJV s trgov, in gostilno, v večjem trgu Hrvatske, blizu štajerske meje, se pod ugodn. pogoji PRODA. - Sebe vse parketirane, vse v najboljšem stanju, lep velik vrt in gosp. poslopje. Cena 325.000 Din, potreb, takoj 25.000 Din, drugo na obroke na 6 let (posredovalci izključeni). — Naslov: »Poštno ležeče Vi- kateri pa mora biti izučen 5c5jiačSlo.vencac, Odgovorni urednik: Viktor Ceiičit, Jugoslovanska tiskarna v Litibliani.