GLAS NARODA
Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian daily -b m the United State*. If;
hi
Ismed every day except bunds«* and Legal Holidays. 50,000 Readers
TELEFON: 4687 COBTLANDT.
Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3. 187».
TELEFON: 2876 CORTLANDT,
NO. 123. — ŠTEV. 123.
NEW YORK, SATURDAY, MAY 25, 1918. — SOBOTA 25. MAJA, 1918.
VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
SLOVANSKO GIBANJE.
-ooo-
LJUBLJANSKEGA ŠKOFA SO ZAPELI. — PAPEŽ DOLŽI BONAVENTURO JEGLIČA, DA AGITIRA ZA ZDRUŽENJE VSEH JUGOSLOVANOV. — SLO VENCI SO SEDAJ NA JASNEM. — VSA SLOVEN SKA DUHOVŠČINA PROPAGIRA JUGOSLOVAN SKO IDEJO. — NEMIRI NA ČEŠKEM. — PROTI VLADNO ZBOROVANJE.
t
-ooo-
Trne translation fil<-<l uith (lic imi-tcr at NV\v York. \< V HUM. a* miiiiritl liy tli*' Act «f OHoIkt 0. 1»17.
mi May -3.
Washington, l>. C.. '2:\. maju. — Aretacija dr. Anton Honavriituiv Jegliča. ljubljanskega knezoškofa. je po-, vzročila veliko pc»1rtost v dunajskih političnih krofih ter! obenem tudi pravi upor na Slovenskem. — pravi ugotovilo. ki «ra j«* objavil danes srbski tiskovni urad.
— Klnveiiei si* prav posebno jeze na papeža. — tako s*- glasi nadalje v poročilu. — ki je na prošnjo dunajske i vlado poslal svojega nuncija, da preiskuje krivdo ljub-| Ijanskega knezoškofa. katerega dolže, da je v zvezi z jugoslovanskim gibanjem.
Papež ga je spoznal krivini ugajanja aktivne politike za združenje vseh Jugoslovanov s Srbijo na čelu.
Inštaliran v čast knezoškofa pred 25 leti. je bil orga-j nizator klerikalne katoliške stranke ter eden izmed stebrov habsburško-vatikanske politike slovenskih zemelj.
V pričet kil te vojne je blagoslavljal zastave polkov, ki so odhajali v vojno, a'kmalo po tretjem avstrijskem WILS0N JE 0D0BEIL naCkt porazu v brbiji m po uničenju avstrijskih armad od stra- TUJCEV ZA PROSLAVO 4 JU-ni generala Brusilova na vzhodni fronti je poslal klerikal ( ujj^ _ ZASTOPNIKI TUJIH nega poslanca Snšteršiča ter nemškega poslanca Erzber- NARODOV SO SE OBRNILI NA
PREDSEDNIKA.
RUSKE ZMEŠNJAVE
000-e
AMERIŠKI RUSI POSKUŠAJO ZBRATI VOJSKO. — RUSKI VODITELJI SO IMELI KONFERENCO Z RU SKIM POSLANIKOM BEHMETIJEM. — SEMENOV RAZGLASI NEODVISNO DRŽAVO. — BOJI V PE TROGRADU. — MANNERHEIM JE RESIGNIRAL. — KORNILOV ŠE VEDNO ŽIVI.
-ooo-
«»fr*(t«n »roovMTtM «
TROJICA AMERIŠKIH PIONIRJEV V FRANCIJI, i ......................♦ »................
Wilson in tujci.
gerja v Bern, da uvede mirovna pogajanja.
To je odprlo oči slovenskega naroda ter obenem tudi oči slovenskih voditeljev. Postali so prepričani, da s svojim podpiranjem avstrijskega cesarstva dejanski podpirajo le stvar takozvane Srednje Evrope ter dolgo negovano načrte nemške obvlade od Berlina do Bagdada.
Slovenci so užili sovraštvo Nemcev nemških in avstrijskih armad v Ljubljani ter so bili pred- tujiai rojenih osel* v Združenih dr-met zlobe, ko so jih zlorabljali nemški in avstrijski častniki. —
Izza deklaracije na otoku Krtu. ki je zagotovila enake pravice vsem Slovencem, Hrvatom in Srbom, ki bodo združeni v prihodnje v eno državo, se je vsa slovenska duhovščina aktivno vdeležila pripagiranja te ideje.
Ideja jugoslovanskega edinstva se je hitro razširila med mlajšo generacijo slovenskega duhovništva. kojega
načelnik je dr. Korošec, načelnik Jugoslovanskega Kluba Jlosti iu žel™ v tem odgovoru po- postali žrtev eksplozije. V dunajskem parlamentu.	! kazati, kako prisreno eenim ta iz- Parnik "Moldavia"" jc
Dr. Jeglič je trden pristaš te stvari in to dejstvo us- raz lojalnosti in dobre volje. Nit Ivarja podlago za intervencijo papeža ter aretacijo knezoškofa, ki je bil prej predstav it olj avstrijske politike ter J lan gosposke zbornice na Dunaju.
Trne translation filed with the port
marter at New York, X. Y. on May 25, 1918, as re<julre<J by tlie Act of October 6. 1917.
Washigton, I). C., 2š. maja. — Predsednik Wilson je danes iskre-tekom bivanja no odobril načrt niiljon ali več v
zavali, da pokažejo svojo lojal-, nQsrt da dcžrlf / v« likansko proslavo dneva neodvisnosti. V pismu, katerega je predsednik naslovil ,, "Našim podanikom zunanjega i/, vora", pravi:
<4Z veliko naklonjenostjo sem bral meni naslovljeno prošnjo va-'dega. pogrešajo pa zaenkrat i>€ šili zastopnikov glede od vas na-' ameriških vojakov, ki so se nalia meravone proslave dneva neodvis- jali na krovu. Domneva h*, da so
"Moldavia" torpedi»ana. | Pred ofenzive.
True translation filed with tiie i»ost Zapadna fronta v ognju. -- Nem. luasi. r a- New v..rk. N. y on May *js, ško bombardiranje naznanja pri-lyls, us required by the Act of October hod nove ofenzive. — Francoske *»• 1917.	č€t€ so zmagovite.
London, Anglija. 24. maja. — Angleška oborožena trgovska Ia-ilja "Moldavia", z Amerikanei na krovu, je bila torpedirana in se j«* potopila.
Sestinpetdeset Amerikaneev pogrešajo.
Angleška admiraliteta je izdala nocoj of't'ijeluo poročilo.
l»esedil<» admiral i tet nega poro <*ila se jrlasi:
— Včeraj zjutraj je l>ila torpedirana oborožena trgovska križar-ka Moldavia **. Ladja sr je potopila.
Posadki s«* ]ji /<rodilo ničesar lin-
v	tej vojni ni tako razveseljiv«, kot način, s katerim so se naši v tu j tu i rojeni sodržavljani in sinu
vi	ter ličcrc v tujini rojenih zav-
Amsteraam, maja. — Xadaljiia poročila o neredih jzele za to največjo narodno po-
na Češkem so objavljena v berlinskem <%Lokalanzeigeru,\jtrebo.
Vse kaže. da so se završile pred kratkim razširile de-| PokaKah se> 8t»l>itc'lie . . '	. . ..	.. .	| ,	samo s pogostim zagotovilom svo-
monstraeije v Pragi, katerih policija 111 mogla zadušiti. jje loja]m3Sti stvaH> za katero Izvršilo se je trideset aretacij
bil potopljen brez svarila. Pila je jasna mesečna noč tako da "bi se lahko videlo vsak podmorski čoln. Opaziti pa ni bilo niti pod morskega čoln« niti torpeda.
Večina mož je spala, ko *>•* je pripetila eksplozija v boku ladje.
Med mornarji in vojaki ni bilo nobene parnike.
Najbrže so spali oni Amerikah ei. katerep ogrešajo na spodnjem krovu. — Takoj |>o eksploziji
j se borimo, temveč tudi s swum
Prva demonstraeija pri novem izbruhu se ji vršila naglim odzivom klicu za patrio* na Vaelavskem t mi v'Pragi v pondeljek. Demoiistraeija tično delovanje, med katero spa Knmi- - JaK,'J im	j«*
. ,	1 J ,	i i	I	!(la T1111 i naiviiii <ln>h-i L-atpri <t.» pljusKiiiIa Votla 11) .je skora jgotovo
e b a velika ter jo dosegla tak višek, da je morala na ve- tm n^ ^ si katen stt	' j
•i	,	,	| ponudili tudi zivhmje za b<>i oane^ia one. ki >.«» noieii ut^jmi
ver posredovati polirija. < eske ninoziee so prepevale	pravit.(, svobodo i,, de- «a zgornji krov. Najbrže je bil«
• domoljubne pestili z dodatnimi pn»tiueniškimi izrazi injmokruerjo. pre(1 ti.požrtvoval ' azdravljale ])redsetlniku Wilsonu in profesorju Ma?arv-'»ostjo, kakor ^t,- jo vi poka/ali
kil, reškemu odposlaneu, ki s<* mudi sedaj v Združenih državah. Dasiravuo je Vat lavski trg prepovedan za clenton-straeije, so se slednje vendar vršile naprej ob desetih zv<--rer, ter st* j<* šele p«dieiji na konjih posrečilo napra\ili
mir.
iz^ ne vsaka razlika narodnosti: in mi sam: se «' u t i ni *» podanike v re pi.bnk! sv<(5mm|iu'«ra <lnlia.
Zato hočem z velikim veseljem in srčnim priporočilom opozoriti vse svoje sodržavljane na vašo prošnjo in j m priporočati, da se
Xadaljua slika razburjenosti med narodnosti v Av-sti-oogi-ski nam ie razvidna iz položaja v avstrijski &»ezi- združijo z vami in da to leto. v
m	' ■ ~ - ••	katerem sf> vsi prineipi. za katere
stojrmo. na pttskusnji. proslavijo dan neodvisnosti kar nasijajnejše v zgodovini naroda.
Kakor je bil 4. julij 177"(» jutra-naj zora denmkraeije za ta narod tako obhajajmo 4. julija 191S rojstvo novega in večjega duha de-mokraerje. s katere vplivom, to upamo in vrjamemo. bo to. o čemur so Dni, ki so podpisali izjavo neod»isnoti. sanjali za sebe in za svoje sodržavljane, izpolnjeno za vse človeštvo.
Naroč i sem odboru za javne informacije rda z vami sodeluje v soglasju z vsem .kar želite storiti pri tej proslavi.
\|OODROW WILSON."
ji, katera dežela leži med Moravsko in Galicijo.
Soglasno z vestmi, katere so pa zatrle krajevne oblasti, st* je vrišilo pred par dnevi protivladno zborovanje v Tropa vi. Nezadovoljneži, med katerimi je bil tudi grof LariŠ, so bili Nemci, ki so zelo ogorčeni proti avstrijski vladi, ki baje protežira Čehe.
Glavne pritožbe obstajajo v tem. da podpira vlada protinemško stranko na stroške Nemcev, katere namenoma zanemarja in proti temu. da so poljske agitatorje imenovali za važna mesta v vzhodni Sleziji.
Pravijo, da je cilj agitatorjev priklopiti Shzijo in Galicijo Poljski. Nezadovoljneži zahtevajo protiodredbe ter prete, da se bodo poslužili skrajnih meja opozicije. -—ooo-
Zeppelin sc je potopil.
True translation filwl with the j-'sl master at New York. N*. Y. mi May 2.i. 15U8. as requlrt'il by the Aet of October 11117.
London, Anglija. 24. maja. — Ribici, ki so prišli v K>bjerg na dansko obrežje ob Severnem morju, pripovedujejo, da je bil v Se
Kopanje Poljake.
True translation filed with the i*>st master at New York. N. Y. ou May 25. 1D18. as required t»y the Aet of Oetoher «. 1017.
True translation filed with Oie post master at New York, N. Y. on May 25, 1H1S, as required by the Aet or Oetoher <;. i'.)i 7.
London, Anglija. 24. maja. — Intenzivno bomba ril i rati je in številni napadi na več delih fronte v Flamlr ji in Pikardiji potrjujej« na/natiilo Llovd Cleorga. da '\sm» na preti večeru vel ikega nemŠkegs napada.
V	tem okrožju drže Francoz majhno pa nevarno gričevje, kate rega konec se nahaja močno utrjen v nemški bojni črti.
V	Flamlriji s onemški topovi p< v>em gričevju blizu Lvsa zelo ak ti vili. Maršal IIa'<r naznanja da lies, tla je sovražnik v obliki za gvoz.de razširil bombardiranje plini do gozda pri Nieppe. Ze vei ilni so plinovi izstrelki deževali n« angleške postojanke, ki branijt Betbnne. sredi pota med Nieppe gozda in La Bassee.
Sinočni angleški napad južno oc1 Lii Bassee je imol za jiosledico, d^ je bi'o ujetih nekaj Nemcev. Ujetniki so bili tudi ujeti pri nekem drugem angleškem napadu med Ypres-Comines kanalom: ki prere že bojno črto. in vasjo Ypres.
l'od zaščito močnega zastornega ognja so Nemei napadli angleške postojanke v bližini Buequoi. oko i >{M>lpota med Arra> iu Albert. Maršal Ilaig naznanja, da "se po greša nekaj naših mož".
Ravno tako je bil razbit neuišk napatl nad Albertom v Aveluv gozdu. Malo večjo srečo je ime sinoči sovražnik severno od grič št. 70. kjer je naskočil kanadski črto nad Lensom.
Današnje berlinsko oficijelm poročilo omenja splošno aklivnos na eeli bojni črti v Flaudriji iu Pi kardiji in ima značaj predofenz\
ve. Poročilo pravi, da se je vršili živahno streljanje pri Keinmeh in na obeh straneh Lysa v Flan driji. ob Searpi ^fronta pri Arra mii. južno od Somme in med Moren i 1 in Montidier v Pikardiji.
Berlin naznanja, da je bil in fanterijski ogenj omejen na poiz vedovalne operacije. V petih na skokih na Arras-AIbert fronti j bilo zajetih nekaj ujetnikov. Domneva se. da Nemci preskuša
uničenih tudi nekaj lestev
Parnik j'' bil zadet pod kapitan-skim mostičem.
Washington, l): <'.. 24. maja. — Angleška admiraliteta je sporočila mornariškemu departmentu «» nesreči parnika "Moldavia Tako> zatem je bilo izdano sledeče ugotovilo :
— - Iz Londona je dospelo poročilo. da je bila torped'rana iu da se je potopila angleška trgovska
križarka <4Moldavia" ter da pogrešajo 56 Amerikaneev. ki so se nahajali na krovu. — To poročilo je izdala angleška admiraliteta.
Vojni - department ni do pozin noči prejel ttobeuega natančnega pojasnila. Kateri ameriški oddelki so sr nahajali na parniku. dozdaj še ni bilo mogoče dognati.
Domnevajo, da so se vozili i;-Anglije v Franeijo.
4'Moldavia" je bil tretji torpe-diran parnik. ki je imel na sebi j.i« mnogo nove vrste tankov, kate ameriške čete in petnajsti parnik're bodo rabili v novi ofenzivi. Da za prevažanje čet, ki so ga pot o- prihaja preko Pariza poročilo pili Nemci. Prvi parnik. na kate-,s fronte o nemškem tanku ki je o rem so se nahajali Amerikanei; prendjen s kolesi, namesto "brez
vslet večjr
C uri h, Švica. 22. maja. — "Zue-rieher Zeitung" pravi, da so nemške vojaške oblasti zahtevale od
Poljske, da izroči Nemčiji 100 ti-]Oficijelno se poroča, da je nemški vernem morju izstreljen en Zeppe-jsoč glav živine, vključno 30 t sočipodmorski čoln št. 65 pri>plul ob I lin. Posadko nemškega zrakoplova prašičev. Ta zahteva predstavljam, uri danes zjutraj v pristanišče • rešil nek angleški rušilec. Jeno petino poljske živine.	' 8ant«|iderv .
M ... .	6 .. in je bil potopljen, je bil "Antil- končne" gosenične verige.
Nemiki podmorsta čoln v Spamjiu'les„	-Tuscania '.	!česar bo ta bojni voz imel
True trauelation filed with the post	, hitrost kot pa prvotno ropotajoče
True translation filed with the postmaster at New- York. X. V «»u May _•.">, lt»IS, as required by the Aet of October G, 1JH7.
Washington, D. C., 24..maja. — Danes je prišla skupina vplivnih Rusov v Washington z namenom, da se prične gibanje, da se strmoglavi boljševiška vlada in tla obnovi Rusija, da bo zupet zavzemala v vojni vredno stališče. Delegaciji, ki je nekaj easa konferirala z ruskim poslanikom Borisom Belimetijevim in katero je pozne jo ataše ruskega poslaništva baron Ginsberg spremil v državni department, je načeloval Apolinaris Dimi t rov i č St-menovskv, ki je bil pod predsednikom Kerenskiin trgovski minister.
Današnja konferenca je imela namen pomagati Rusiji, da se pomore do stališča moči in vpliva, postave in reda. Pričakuje se, da se bo ta načrt, ko bo enkrat defmitiv-no izvršen, predložen vladi Združenih držav v presojo in odobren je.
Po tem načrtu se namerava zbrati v tej deželi armado ruskih prostovoljcev, katere bodo poslali v Sibirijo. D<> zdaj še ni znano, ali bo to gibanje neodvisno, ali pa pri-lopljeno generalu Semenovu.
Peking, 23. maja. — General Semenov je razglasil neodvisno vlado v transbajkalski pokrajini.
London, 23. maja. — Poročevalec stockholniskcga lista "Morning Post'? ]jiše, da so se 21. aprila vršili v IV-i rogradu in Moskvi veliki boji med boljševiki in anar-listi.
Razstreljene so bile velike zaloge munieije in orožja, vi so pripadale anarhističnemu klubu in ubitih je i-ilo mnogo oseb.
London, 24. maja. — Vrhovni poveljnik finske belo ;arde general Mannerheim je resigniral, ker so finski konservativci nameravali vpasti v rusko provineijo Ka-elia.
London, 24. maja. — Kakor pripoveduje nrk finski socjalist, ki je pobegnil na Švedsko, je bilo pod vlado be-e garde in Nemcev na Finskem do 1. maja ubitih 1.752 oseb.
Iz Tanunersforsa je bilo izgnanih 51(> oseb. 1 18 i/ Tourneje, 389 iz Varkoma in 380 iz Vast;. Nemška in finska vlada zelo slabo ravnata z ujetniki, tako da marsika-eri sestradajo do smrti.	....
London, 24. maja. — O generalu Kornilovu se poroda, da se nahaja s svojo armado južno od Moskve in nnr> so nmenja, da bo rešil Rusijo tiranstva. Govoriea. da sta bila Komilov in Lenin umorjena, nima nikake jmh!-age.
Washington, D. C., 24. maja. — Danes se je državnemu departmentu poročalo o prihodu v Petrograd prvega oddelka 1,500 ruskih ujetnikov, ki so bili izmenjani po zadnji neniško-ruski pogodbi. Ti možje, pravi poročilo, so bili a* resnici mrtvi možje, ki so hodili.
Pred kratkim je bilo poročano. tla so Nem« i z.i:itr-vali pogodbo, po kateri se bodo vrnili v Rusijo h oni u-jetniki, ki niso sposobni za delo; v Nemčijo pa bi se vračali samo taki, ki so v dobrem stanu.
Pariz, 24. maja. — Izdana je bila objava, ki daj« odgovor angleškega, francoskega, italjanskega in ameriškega poslanika na pismo riimtuiskega zunanjega ministra Konstantina Ariona. ki jih je obvestil, da je bila sklenjena pogodba med Rumunsko in centralnimi državami.
Ti štirje poslaniki so izjavili, da so. medtem k<» morajo prepustiti svojim vladam, da podajo natančno pojasnilo njihovega stališča, prisiljeni izjaviti, da smatrajo sklenjeno pogodbo za ničevo in prazno, ker je "nasprotna principom, katerih kršenje je prisililo entenio. da j<> zagrabila za orožje in (nasprotna) pravici sil. katere predstavljajo.''
Tokio, 24. maja. — Vojaški sporazum med Japonsko in Kitajsko je povzročil, da se bo polagala večja pa-bija na intervencijo v Sibiriji. Anglija in Francija dejansko podpirata intervencijo; Anglija zato, da se ne bi razširil nemški vpliv, obe Anglija in Francija pa zaradi tega. ker sta prepričani, da bi to pospešilo konee vojne.
Generalni štab je pripravljen za vsako akcijo, ki bi bila ukazana, toda vlada še ni povedala, za kaj se je odločila.
Splošno je razširjeno mnenje, da intervencije ne bo dotedaj. ko jo odobre tudi Združene države.
-ooo-
master at New York, N. Y. 011 Maj* ^5. 11)18, as required by the Act or October 6, 1917.
Madrid, Španija. 24. maja. —
EAT CORN
SAVE VHEAT
strašilo, katero so iztunili Anglež ! Z ameriško armado v Prantij 24. maja. — Nemške čete nasprot 'Amerikancem na toulski fronti st J odpotovali na bojno erto črto t Pikardiji in jih je nadomestila (osma bavarska rezerva.
Zračno premirje.
Trim translation filed with ibe post master at New York. N. Y. on May 25. 1D18, as required by the Act of October 6,1917.
Berlin, Nemčija, 23. maja. — Odgovarjaj« na vprašanje, ako ne bi bilo potom sporazuma mogoče
prenehati z zračnimi napadi na mesta, je danes državni kancler Hertlinp rekel, da ni od sovražnika "prišel še noben definitivni pre. diopr. Ako se pa to zgodi, bodo vojaške oblasti prve, ki bodo pooblaščene s preiskavanjem teh predlogov.	_______.,


\
GLAS
ULOVE NIC PUBLISHING
(Slovenian Daily.) Owned and published bj tha (a corporation.)
FRANK SAKSER, President.	LOUIS BEXED1K, Treaanrcr,
Place of Business of the corpormtion and addresses of above officer«; 82 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
Za celo leto velja list za Ameriko	Za celo leto za mesto New York $5.00
in Canado................... $3.30	Za pol leta za mesto New York.. 3.00
Za pol leta.................... 2.00	Za četrt leta za mesto New York 3-50
Za četrt leta .................. 1.00	Za inozemstvo za celo leto...... 6-00
"GLAS NARODA" izhaja v*ak dan izvzemsl nedelj in praznikov.
GLAS NARODA. 25. MAJA 1918
Za organiziranje narodnega ženstva.
v ■ - ooo *	Chicago, m.
Nad 200,000 podpisov slovenskih žen in deklet za
Dopisi.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") leaned every day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
Advertisement on agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovni pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnjo MvmUiOa
naznani, da bitreje najdemo naslovnika.	_
"G LAS NARODA"
82 Cortlandt SL,
New York City.
Telefon: 2370 Cortlandt.
T
MASARYK.
'	OOO
Danes !><> newvorSko slovanstvo pozdravilo svojega prvoboritelja in najslavnejšega sedaj živečega sina češkega naroda.
Prepričani smo, da bo sprejem prisrčen lev da bo fcla vsaka beseda iz siva v srce.
Dr. Masarvk. bivši profesor filozofije in socijologije na praški univerzi, je znan kot književnik in politični vodja. Toda on ne pozna življenja in političnega gibanja samo s teoretične strani, ampak ga pozna tudi dejanski, ker je bil v svoji mladosti čisto navaden delavec, in se je edi-iiole z vstrajnostjo povsppJ do stališča, katerega danes zavzema.
Dr. Masarvk* je vstvaril takozvano realistično gibanje na Češkem. Vstanovil je tudi progresivno stranko, ki ima napredno politični in ekonomski program.
Veliko njegovih študij in knjig je posvečenih demokraciji in socijalizmu.
Po celem svetu je znan Masarvk kot avtoriteta glede slovanskega vprašanja.
Masarvk je bil leta 1891 vprvič izvoljen v avstrijski parlament. Parlamentarno politiko je pa kmalo opustil ter se začel baviti s politično vzgojo svojega naroda.
Vstanovil je veliko časopisov in revij ter pospešil prevajanje najboljših <lcl vseh modernih jezikov v če-ščino.
Nadalje je igral za časa aneksije Bosne in Hercegovine zelo važno ulogo, ko je brezobzirno razkrinkal stališče avstrijske vlade.
Kmalo po izbruhu sedanje vojne se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. In v inozemstvu je posvetil vse svoje siie narodnemu delu.
On je v t<ini času priznan voditelj Cehov in Slovakov, in on je mož. katerega < VI i i in Slovaki najbolj ljubijo.
Vanj stavijajo vse svoje nade in 011 je edini, ki jih bo mogel uresničiti.
A' naši sredi naj bo prisrčno pozdravljen!
-000
V znamenju Rdečega
Tru«>
—OOO-
JMJSt lll.l
translation filnl with the post master at Nov York. X. Y. on May 1!>1S. n- required l«y Hie A<-t of 0»-tol»er t!. -
Stvar Rdcčrga Križa dobro napreduje. Pomagajo ji tiso<Vri in tisočeri delavri. pomaga ji dobra volja, s katero darujejo.
Z oziroin na to, bo mesto New York lahko spravilo skupaj svoto fc>r>.iKX),000. Toda to nikakor še ni dovolj
Y	največjem mestu na svetu hočemo napraviti veliko večjo stvar.
Mi sr ne smemo zadovoljili s tem, da bi dospeli samo do določene višine. Mi hočemo dospeti do te višine in šele zatem začeti plezati.
Xenn»goče je povedati kaj o zaslugah Rdečega Križa, česar že niso v p«>lni meri povedali drugi.
Vsak med nami prav dobro ve. kaj je Rdeči Križ. kakšen je in kako junaški ter kakšno službo opravlja v prid človeštvu.
fv veste to, vam popolnoma zadostuje. Sezite globoko v svoje žepe,
f*e ste že dali za Rdeči Križ, dajte še več. Nikar ne glejte 11a stroške.
Boljše ne morete naložiti svojega denarja, kot če ga naložite za Rdeči Križ. Niti enega centa dividende ne boste dobili.
V	gotovini ne boste dobili niti enega penija.
Toda še nikdar v življenju vam niso bile izplačane tako visoke in tako imenitne dividende.
To so dividende patriotične službe. Dobili boste divi-dendo v prijetni zavesti, da ste omogfčili nekaterim našim fantom, ki so omagali, življenje, da boste pomagali slepim, ranjenim, pohabljenim.
Pomagali jim boste potom Rdečega Križa, katerega ste vi omogočili s svojimi prispevki.
Daruj, narod, daruj in daruj!	^ _
To je vse. kar ti moremo reči.
To je vse, kar se nam zdi potrebno povedati.
svobodno Jugoslavijo je izročila soproga ljubljanskega župana dr. Tavčarja predsedniku Jug. Kluba dr. Antonu Korošcu v Ljubljani dne 24. marca."
Ponosa se dviga človeku srce, ko čita to vest o narodni zavesti in odločnosti Slovenk v domovini. Tekom štirih mesecev, odkar je izšel prvi in edini poziv za sodelovanje zavednega ženstva v narodni borbi, je nad 200,000 Slovenk ne samo podpisalo izjavo, da žele svobodno narodno državo, temveč tudi izrazilo svojo pripravljenost, podpirati prvoboritelje jugoslovanskega gibanja v težkem boju.
Prisega gospe dr. Tavčarjeve je prisega vseh Slovenk v domovini, prostovoljna i>risega odločnega delovanja in pžrtvovalnosti.
Kako silna je jugoslovanska ideja!
Ne samo slovenski možje in mladeniči, ne samo stranice in organizacije, so se izrazili, da ne bodo prej odnehali, dokler ne bo uresničen ta naš največji cilj, temveč so tu d i Slovenke povzdignile svoj glas za svobodo domovine in naroda. Trpljenje, katero mora prenašati slovenski in jugoslovanski narod, železna pest, ki zatira našo domovino, je morala občutiti tudi slovenska žena, in to je povzročilo, da je tudi v zadnjem srcu zrastlo neodoljivo stremljenje po svobodi in zedinjenju Jugoslovanov.	_
Ta mogočni izraz narodne zavesti slovenskega ženstva, priprostih in mestnih gospa, nam je porok, da stoje vse Slovenke v domovini za onimi, ki se bore za boljšo bodočnost celokupnega naroda. Naši narodni sovražniki ni majo sedaj opraviti več samo z moškimi, temveč podpirajo te v skupnem boju odločno tudi narodne žene in dekleta, ne samo moralno, temveč tudi dejansko.
Tako enotno zedinjenega naroda, katerega edinstven nastop ne pozna ne strank ne spola, pač ne more uničili nobena sila.
Koliko pa smo storile dosedaj ameriške Slovenke, — sploh jugoslovansko ženstvo v Ameriki za pospešitev narodne stvari?
To vprašanje bi si morala staviti z ozirom na manifestacije narodne zavesti slovenskega ženstva doma vsaka zavedna Slovenka in Jugoslovanka in pripomoči da bi dobilo jugoslovansko gibanje tudi med nami tako odločnih zagovornic in podpornic, kakor v stari domo vini.
Naloga in dolžnosti slovenske in jugoslovanske žene v Ameriki so velike, toliko večje, ker jih moremo svo hodno izpolnjevati. Pač imamo tudi v Ameriki zavedne in požrtvovalne žene in dekleta, ki so osnovale lastno or ganizacijo, da morejo toliko vspešnejše podpirati one, ki stoje na čelu celega gibanja, in one, ki se dejansko bore za uresničenje naših stremljenj.
Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet v Cleveland*! je že začela z resnim delom, ne oziraje se na trud in žrtve 111 istotako je tudi iz nekaterih drugih mest slišati o gi banju za organizacijo ženstva. To gibanje pa se mora raz širiti po vseh jugoslovanskih naselbinah — vse jugoslo vanske žene in dekleta morajo stopiti v narodne vrste.
Slovensko dekle, spomni se, kako velike so potrebe našega narod av domovini, slovenska žena, pomisli, kako težka je borba za boljšo bodočnost tvojih otrok!
Vedi, da bode narod tebe vprašal, koliko si doprine sla za svobodo domovineu Imej pred očmi, da zahteva se danji čas tudi od tebe dela in žrtev. Vzgleduj se po zavec nem ženstvu tujih narodov, ki se je organiziralo v podpo ro borcev, sledi zlasti svojim sestram v domovini, ki sto je v prvi vrsti narodne borbe.
Slovenke, pogumno in energično na delo! Vsaki se bo našlo primerno opravilo v Zvezi Jug. Žen in Dekle katero bo lahko izvršila brez velikih žrtev v dobrobit na roda. Oesar ena sama ne zmore, izvršile bomo vse skupa v močni organizaciji.
Zaradi tega poživljam vse zavedne Slovenke in Ju goslovanke v Chicagu 11a shod, ki se bo vršil 11a Deco ration Day dne 30. maja dopoldan v cerkveni dvo rani 11a Lincoln St. in W. 22nd Place v svrho ustanovil: ve podružnice Zveze Jug. Žen in Deklet.
Naj se nobena ne izgovarja, da nima časa ali sredstev — dolžnost nas vseh je, da sodelujemo in doprina-šamo tudi žrtve 11a en ali drug način. Slovenke v Ameriki ne smejo zaostati za svojimi sestrami v domovini, one so toliko bolj poklicane, da izpolnijo svojo narodno dolžnost. Sredstev in zmožnosti nam ne manjka, pokazati moramo samo odločno voljo in neupogljivo energijo.
Zavedajmo se, da moramo tudi slovenske žene v tujini storiti vse, kar je v naši moči, za dosego tega, kar je najbolj potrebno za obstoj našega naroda. Ako bomo to izpolnile, potem nam bo tudi toliko slajša svoboda v naši neodvsini in#zedinjeni narodni državi.
Naprej za Zvezo Jug. Žen in Deklet v Ameriki!
Slovenka.
te
Whitney, Pa.
Sicer mi bolj pristaja kraurp in lopata kot pero. ali vseeno hočem po svojih skromnih močeh popisati tukajšnje razmere. Dela se vsak dan. ali zaslužek vsled sedanje draginje bolj pičel.
V tukajšnji bližini so tri liasel-Sine. in sieer Whitney. Baggaley in Hostett^r. Imamo štiri dni-J 3tva. ki pripadajo raznim zvezam' 11 jednotaiu. Do sedaj smo na-| vadno obdrži, v ali društvene seje in večinoma tudi veselice pri rojaku Antonu Hauserju, za kar ■smo mu za njegovo dobroto in požrtvovalnost dolžni zalivalo, ker nam je prepustil svoje prostore. Zdaj pa smo prišli do prepričanja, la nam je treba lastnega narod-j lega doma. zato je bila tudi 5ga maja skli-ana iz v a uredil a seja, da -smo se pogovorili o tej prekorkst-li stvari, lu res, prišlo je precej rojakov in sobratov od vseli slovenskih društev treh nasselbin. Sklenilo se je. da si postavimo svoj narodni Dom. ali dvorano. Zemljišče smo kupili za par ^to dolarjev, torej temelj je postavljeni. Pot imamo začrtano in smo -fkoro vsi za to prekoristno stvar, raizun malih izjem. Toda, dragi rojaki, na te vrste ljudi se ni treba ozirati. Res je, da vsak težko pogreša svoj težko prisluženi de-lar. ali. dragi rojaki, vsak naj ima vedno v mislih, da l»o to nam 'sem v korist ia* morebiti eelo ti-itim, ki so proti svoji volji ter proti volji našega tako kruto zatiranega naroda v strelnih jarkih n ko bo ta avtokracija premagala. bo marsikateri prišel sem k »vojemu bratu, očetu ali sinu. Vsakemu takemu bo Narodni Dom voristil. I11 kadar * ^ kateri rojak sel mimo poslopja, na katerem se!
m
Jugoslovanska
m	=
m
Katol. Jednota
ta
Ustanovljena leta 1898 — Inkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.]
GLAVNI URADNIKI: *redi6dnik: lfTHAKL BOVANŠEK, Bz 251, Conemaugh, Pa Podpredsednik: LOUIS B A Tj A NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain. Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLEB, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO Sallda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N. B. Pittsburgh, ra.
NADZORNIKI:
JOHN GOUtH, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROQA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
FOROTNINI:
6BEGOR J. POBENTA, Box 176, Black Diamond, Waafc. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN BUPNHL, S. B. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mlah. JOHN MOVEBN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Mihdl MATT. POGOBELC, 7 W. Madison St., Boom 605. Chicago. 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR: .
RUDOLF PEBDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK &KBABEC, Stk. Yds, Station BFD. Box 17. Denver, Colo.
Val dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarna poiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vae pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ftlanov se ne hodi oviralo.
Društveno glaailo: "GLAS NARODA",
Albia, Iowa.
Du&iravno sem že dve leti tukaj, vendar nisem videla dopisa iz naše naselbine. Tudi zdaj nimam in podaj 1110 si kaJ vesele-a poročati. Dne :10.
x> blišča! o ime Slovenski Narod-j ni l)om. se bo s ponosom obrnil 1a ta napis.	[
Zato pa. rojaki in rojakinje, požrtvovalno naprej _ .•oke k skupnemu dolu. Ot rešimo marca se je .moj J leta »t ari mii-*e vsega, kar bi moglo nasproto- ponesrečil. Ves dan je bd ve-v-ati tej prekoristni stvari, ilajo sel 111 zvečer je šel s svojim starej->kupnosti. požrtvovalnosti in do- šlm bratom pod lnso po jajca. ■)re volje, pa bomo imeli stavbo. Taau Pa blle spravljene stare 3 kateri bomo s ponosom lahko patrone. katere je siromak dobil
rekli, da je naša.	jv ™ke- Vr«el Jlh Je Pa tla 111 J,k
Pozdrav vsem zavednim roja- teptal s čevlji. Kar naenkrat ena kom in rojakinjam.	J. D. Patrooia eksplodira m odleti na-
ravnost v oči. 1 bogi siromak je Chicago, 111. 'bil takoj ves krvav in iz oči mu je
V	Ohicagu mnogo Slovencev ei- tekla kri, ipo obrazu, i>o rokah in ta Vaš list. Tudi poznam nekaj nogah: bil je ves krvav. Takoj rojakov, ki ne čitajo drugega li-smo poklicali zdravnika; ker je •»ta nego ''Glas NarodaZato pa pa bila noč, mu ni mogel pogle-prosLm cenjeno uredništvo, da pri- v	so Uiu zatekle, da je občito sledeče vrste, ki bodo zaiii 'miel kot dva oreha. Domači zdiav-male vsakega rojaka, naj živi v,nii5 je y dni hodil v liiso in vsak Še tako oddaljenem koncu našega ,jau je bii0 .slabše. Devet dni je velikanskega mesta. i imel v očesu drobec patrone. V
V	mesecu juniju letos bomo kotu je bilo oko prerezano: otrol Slovenci v Chicagu praznovali 20-' je oslepel 11a obe očesi, ki sta bil letnico obstanka fare sv. Štefana, poraščeni z belo mreno, tako da I11 to slovesnosti hočemo prazno-, je zdravnik nad njih obupal. J vezati 11a kolikor tlačim. V ne
imeli eerkveno pobožmost, <pri ka-'se, rada ali nerada, vdati ter sem teri bo glavira oseba Rev. John'ga s^premila v boluisuieo, ako sem Plevnik, ustamovitelj naše fare injh«»tela imeti šo zdravega otroka. *edaj župnik v Jglietu. liazuii te- Hvala lio^u, zdaj je otrok zdrav, ga, kad- bouio v cerkvi videli in dasi je bil prej popolnoma slep slišali, bomo pa 201etnico prazno- Stalo me je res	pa nič za «<».
vali s prireditvijo cerkvenega ba-'samo ila je otrok zop<'t /drav. V zarja v Hoerberjevi dvorani na bolnišnici je bil samo dva tedna vogalu Blue Island Ave. in 21. St.'in ga je zdravil dr. Germ. Lahko Ta bazar se bo vršil osemkrat, injvečom. da je ki zdravnik najboljši sicei »tiri prve sobote v juniju (1., zdravnik za oči.
tako, ne vem. kajti kupila ga nisem, ker ga imam šo vedno dovolj. da bo prišel novi.
Frances Ceirlar.
Videl sem srečo...
Sama je obstala noga. Skozi visoko železuo ograjo, deloma ovito I: zelenjem, na katerem so v lahnem vetru pozvanjali nežni cvetovi. sem se zagledal v vrt in v krasno sliko sredi vrta. vredno čopiča velikega umetnika.
Ob robu dolge, bmetniško urejene grede so stale »ainie lilije, bilka ob bili;i. Vse so bile v najlepšem cvetu. Čistejša od novo padlega snega je bila čudežna belina cvetja. Vzradostiti se mora oko, ko jih ugleda, tako so lepe in nežne, vzradostiti se mora srce!
Ob gredi in ob lilijah je stopala živa lilija, belo oblečena deklica, 'J. štirinajstletna morda, morda petnajstletna. Solace je si pa I o snopts zlatih žarkov na njene kodre. Zu-J zdelo se .ni je. <ki. žari svetniška
ikor mogoče slovesen;kel je, da je najbolje, da ga pre-j 1(>rk>lu ok<>li ;in>blie giavc. cdoljo 2. jumja bomo peljemo v bolnišnico. Morala sem J((>];^...... j(j ^^ M ^^
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NABOD4L". y*ČJI SI,OVF.W^XT T>NTVNTK V	T>T.7 '.VAH.
\Jt **■ ♦ tr

VAJ-
Little
Americans
Doryour bit:
Eat^Corri meal musK-Oatmeal-Corn, flakgs* Hominy *and rice with-milki Eat nojwheatjcereaJs. Leave*nothing onyour^plate^
V N ITS O
STATI* I rooo i *OMIMtlTMTtO»
S.. 13. in 2*J. jiuiija) zvečer; ra-zun tega pa tudi štiri nedelje v juniju (,2.. !)., Iti. in junija), in •sicer ob nedeljah popoldne in zvečer. Bazar in domačo zabavo bomo priredili zato, da bo naša eer-ev ob svoji 201etnici dobila nekakšen dar. to je, da bomo odplačali nekaj dolga na cerkev. Do sedaj smo od radodatimih rojakov dobili že mnogo dobitkov najrazličnejše vrste, katere bouuo izžrebali ali pa na dražbi prodali. Prav vsakdo lahko izprosi od svojega trgovca, s katerim kupčuje* kakšen dar. To so že storili skoraj vsi v okolici cerkve stanujoč i Slovenci in isto prosim tudi oddaljene rojake, naj storijo v prid cerkvi kakšen korak, naj pri trgovcu izpregovorijo kakšno besedo.
igrala bo slovenska godba. Vstopnina za enkrat je 25f, za šttirikrat 50«*. Razume se, da k zabavi in bazarju je povabljen vsak rojak, četudi ne spadaJv naši cerkvi. Vsakdo je dobroAšel, da se le mirno in dostojno vede. Le takih ne maramo, ki bi namenoma prišli delat nemir ali sejat prepir.
Torej na svidenje v mesecu ju ni ju ob naši 201etnici. kličem vsem našim rojakom v Chicagu in rojakom h. sosednjih našab našel bin Joiiet, Wankegan, South Chicago in od drugod!
Očetje in matere, varujt»* svoje otroke pred Kakim razstreljivom. kajti s tem se bodete obvarovali skrbi in stroškov.
Dne 15. maja je šla Frančiška Rožanc. o možen a Turšič. ki je do-hum iz ilrtnjaka pri Cerknici, v {bolnišnico na operacijo. Zdravnik, ki ji je nasvetoval. da naj gre v bolnišnico, ji ni dal posebno veliko upanja, zato pa sva se obe jokali. ko je odhajala. Opertucija je bila zeio nevarna, kajti poleg druge napake je idiiela tudi čreva priraščena k rebrom. Pri odhodu je rekla, da gre v klavnico in du se ne bova več videli. Pa mislim, da se bova kmalu videli.
Danet> je binkoštna nedelja in padala je toča kakor oreh debeJa.
Tukaj suio tri farmerske družine. Vsaka se ukvarja po wvoje; nekateri farmer ima svojo kmetijo. drugi pa je v najemu itd. Eden ima 40 a k rov, drugi 20, jaiz pa imam v najemu 10 a k rov. j>aj se že preživkmo. Zdaj letina lepo kaže. Cc ne bo suše in kake večje toče. bomo mnogo pridelali. ' '»i
do cvetke. In vsako je prijela ni objela z obema malima, belima rokama, ki sta bili sami kakor dehteč, prelep cvet. Videl sem jassio. s kako nežnostjo se jih je dotikala, kako ljubeče jih je objemala z belimi, nežnimi prstki. Sklonila se je k slednjemu cvetu, ne enega, ni prezrla. Vsi* mlado, mehko lice, belo kakor lilije same, ji je >evalo od tihe sreče in lepe srčne radosti.
Na balkon vile je stopila visoka. š«- mlada gospa.
''Pepina. pridi uor!
Deklica je okrenila glavo proti hiši. ne tla bi izpustila cvet. ki ga je ravno držalu.
"Mamica, malo me še pustite, lepo prosim. Kaj ne, mamica, da smem Še malo ostati 1 Tako krasno j»- tuk*j!'"
"Pa kmalu pridi!"
"Pridem, mamica. Le] mi vam hvala!"
111 o<"i so se ji spet zaplule čez lilije, njene sestre. Bolj sem čutil nego videl, kako jih je božala in poljubljala z radostnim pogledom. božala in poljubljala jih s srečnim smehljajem.
Ko sem odhajal dalje svojo pot, mi je bila duša polna ene tople, lep«- misli:
''(Mej. videl sem srečo, ker sem videl — nedolžnost..."
Ksaver MeŠko.
Pri spahoenju in zdrobljcnju
▼drsnit« takoj i Dr. Wchter-fcvem
jati se moramo in truditi za ž'veD A|M«C YDC I I EB| in mrtve. Dobivamo pa slabo ko-i MlIV CAlliKlIitill
ruzno moko, ki je zelo ostra po v^'* ** ustiii, posebno meni ne pnja, k^ Jedl,0 nrl g rant7eII0 namko .idr« nimam 20b. Samo krompir je po-	.^ ¥	m	-d
ceni; kakor sem slikala, stane bu-	p AO ^chtbr * co.
■Rev. Anton Soj«:, župgj^ 6elj krompirja, o0f. Ako je pa resu-90 wi«wi|tM sum*. n*w York. n. v^




GLAS NARODA, 25. MAJA 191«
(ki'" ■<■
Nemške grozovitosti v Srbiji
-000-
Cinično priinanje nekega nemškega pisatelja. --ooo-
(Prevedeno iz "Die Sehaubueline", 4. januarja 1917.)
I
■ooo-
True translation fil«! uiib lb«» pust muster at New York. N. Y. on May "JO.
191«, as r»-quir*tl by tiie A»-t of October 6, 11*17.
"Die Sebaubuelme*', mesečna politična, umetniška i j i ekonomska revija, je priobčila v svoji številki z dne 4. januarja 1917. nad podpisom Oskarja Maurus Fontana. nem. pisatelja ter reserviiega častnika v nemški armadi, ki je spremljal nemške čete v Srbijo, naslednje poročilo one vojaške eks-pedieije. Poročilo ne potrebuje nobenega komentarja.
Na bojnem polju se proglaša vojaške obsodbe na zel«' suntaričeii način. Skoro nobene uvodne preiskave ni tei nista navzoča niti pravilnik, niti branilec. Jetniki stoj< >. d svojimi sodniki sami ter čakajo na sodbo, ki more tr. i le prostost ali smrt.
Nikako zaporu«* kazne ni. nikakega vklepanja v ve-, rig«* in sodbo se j»roglasi na prostem ter od sodnika, ki ponavadi poveljuje polku.
Izstrelek bo morda sodnika v času ene ure izpreme-uil v maso raztrganega mesa in kosti in vsled tega 11 usoda obtlolženega moža sploh nikake važnosti v tem izgubljenem kotu sveta, kjer Ium* navidez spe. obdane ot' preostrili kupov sena, ki so videti kot da so obstajali skozi stolet ja. Nikdo ne izgovori besedice zanj ali proti nje mu. V dveh minutah je obdolženi pozabljen in naj je še vedno živ in smejoč se ali pa iztegnjen na tleh, z udi. — otrplimi v smrti. Hodi se po njem ter ga mečka kot kako nadležno mrčes. Ne traja dolgo in njegova usoda ne zanima nikogar.
Njegova mati. njegovi otroci, njegov oče, njegov bratje, njegova farma — vse to je šlo. še predno ima člo vek čas misliti na to, še predno celo obsojeni mož sam spozna to. —
—	Nekega jutra sem videl mladega kmeta. Neki stotnik ga je pot iskal prijazno pred seboj kot da gre z njiir na rekvizieijo kupa sena. V tem prizoru je bilo nekaj, kai je človeka pretreslo. V očeh tega mladega moža je bil pogled kot ga nisem še nikdar preje videl in vsled katerega sem s<* vpraševal: — Kaj se godi tukaj f. ..
Stotnik in mladi kmet sta izginila. Par sekund pozneje sem slišal strele iz puške. Povpraševal sem in rekle se nu je, "da je bil ravnokar ustreljen neki mlad četaš katerega se je ujelo tukaj tekom presenetili lega napada".
Bil je mladi mož, katerega sem ravni oka r videl in šele potem sem razumel, kaj je pomenil oni nepopisni izra? v njegovih očeh: bila je smrt, ki sem jo čital tam.
Par dni pozneje, tekom nekega marša, smo prišli dc Jiiše, ki je gorela. Bil je signal. — Šrapneli so deževali na nas. Vojaki so pogasili ogenj ter spravili na dan tri ženske ter nekega starega moža, katerega so našli v bližini ognja. Obdolžilo se jih je, da so zanetili v hiši ogenj. Odgovorili so: — Ne!
Reklo s«* jim je, naj priznajo. Rekli so:
—	Mi nismo storili ničesar. Naša hiša je, ki gori. .. Drugi so jo zažgali.
Nato *e jih je vprašalo: j — Koliko srbskih čet je šlo tod mimo!
Odgovorili so: — Mi ne vemo!
't
Major je rekel:
—	Ustrelite jih!
Čete so se vstavile. Zrli smo, kot brez sape, na to ža-loitrro. Mi smo tako mladi za vojevanje. Nikdo ni povedal tem starim ženskam v njih domačem jeziku, kaj se bo zgo-«iilo z njimi. Razumele pa so ter povesile svoje oči nalik >.ivali, ki pričakuje usodnega udarca. Nikdo ni protestiral. Njih telesa pa so se za trenutek stresla.
One niso mogle vrjeti tega. niso razumele tega in njih )»ogledi na levo in desno so iskali ešitve, nekega čudeža. Počasi so odkorakale in noge so se vlekle za njimi. Pred obsodbo so se ozrle presunljivo na nekatere izmed nas. z nemim pogledom brez solza, ki je bil tako presunljiv, da smo bili prisiljeni povesiti oči.
Nato pa smo culi pok pušk...
Pol ure pozneje so se vojaki vrnili z nekega poizvedovanja ter privedli s seboj nekega starega kmeta in njegovega sina, sedemnajstletnega mladeniča. Nekoč in nekje sta streljala na Avstrijce, vsaj dolžilo se jih je, da sta storila tako. Odgovorila sta z ošabnim izrazom: — Ne! — in nato vstrajala pri tem zanikanju. Vprašalo se jih je:
—	Kaj vesta o Srbih f Koliko jih je šlo po tej poti t
Odgovorila sta:
—	Ne veva ničesar! Nikogar nisva videla!
Major je ukazal:
—	Ustrelite ju!
Oče, ki je stal s povešeno glavo, je v trenutku, ko je cul povelje, obrnil svoje oči proti sinu, ki je stal na levi strani. Sin je napravil isto kretnjo proti očetu. Oči obeh so se srečale in poslovila sta se drug od drugega. Solza je za trenutek zablestela na zenicah, ki so se razširile, dokler mso bile videti kot da so napolnile celo oko. Pogled sina je postal nato bolj energičen.
_Xe morem umreti, — je zakričal. — Star sem šele
sedemnajst let. Jaz imam še petdeset let življenja! Bežati hočem! Bežati hočem!
Oče je molil in prosil ter se oziral na svojega sina.
Ustrelite ju!...
Kdo bo poveljeval strelnemu oddelku f Kdo bo oddal strele f — Nastal je dolg molk. Nato se je nekdo spomnil ^a prostovoljca, ki je izjavil, da bi rad ubil prostovoljce
s svojo lastno roko. Jaz ga zelo dobro poznam. Svoje žepe ima polne ljubimskih pisem, katere čita svojim tovarišem in drugi sveženj takih pisem ima v svojem telečujaku. —J Odšel je z dvema vojakoma, da izvrši svojo nalogo.
Sin je korakal^ precej pogumno, dočiin je oče komaj' vlekel svoje noge. Sli so po obronku navzdol ter stopili vi neko koruzno polje. Moj Bog, kako dolgi se zdijo človeku trenutki! — Neki mehkosrčni poročnik, ki je žaloval za' svojo materjo, je nervozno mencal s svojo roko, prijel za' deblo nekega drevesa ter pričel pobirati mehanično osu-šeno listje, ki je ležalo na tleh.
Salva in na to druga.--Še vedno se mi zdi, da vidim čudili pogled starega očeta. Pozneje sem izvedel, da, je mladi človek skušal pobegniti. Spremstvo pa je bilo takoj za njim in 011 se je udal. Stari mož ni mogel stati na svojih nogah. Vojaki so ga morali ustreliti ležečega.
Nekaj mesecev pozneje se je privedlo dva jetnika, o. katerih se je sumilo, da sta komitaša ali četaša. Oba sta, bila stara moža. Eden njih je bil vojak v rezervi. Nosil je, res obleko kmeta, a njegova vojaška čepica, čudne obliki in živahne barve, je kazala, da je — vojak. Mogoče je, daj je tudi 011 pred uro časa streljal 11a nas. On pa je vojak in ( vojni jetnik. Njegovo brezizrazno oko je hitelo od osebe lo osel v. srečno iu zaupno. O11 je rešen...
Drugi pa je najbrž ropar. O11 je prosil, prisegal, a imel ( je prekanjen pogled in prav kot da ni njegova glava na ehtniei je bara nt al zanjo prav kot da je nekaj, kar ima' :ia prodaj.
Rad bi mu zaklieal: — Vaša glava je 11a tehtnici!
Postal je zmešan v sfojili izjavah, vedno bolj in bolj odporen in stem je vznemiril vsakega. Konečno je bil obsojen, da se ga obesi. Obstal je pred nami v svoji divji je-d, brez vrhnje suknje, oprijemajoči se svoje odeje, simbo- j a življenja v teh deželah, kajti v njegovih gorah zmrzne ■aliko človek do smrti v hladnih nočeh. če je brez tt^ odeje. Dbstal je s svojim prekanjenim obrazom kmeta, s staro -lavo, slično glavi ptice-ropariee. Prisluškoval je besedam, katerih ni razumel, a čital njih pomen 11a ustnicah, v >čeli in 11a rokah onih, ki so ga nagovarjali.
Njegovo telo se je streslo in s kretnjo, ki je razode-la vse, je vrgel, ne, spustil svojo odejo, svoje edino premoženje, ki je postalo naenkrat nepotrebna navlaka. Ganljivo je bilo videti to edino kretnjo življenja, ki sprejema — smrt... To je njegova smrtna agonija. Odeja, ležeča na skalah ob njegovih nogah, ga ne bo nikdar več krila.
Kje pa je naredniki Tam prihaja. Narednik je Diuiaj--*an, ženski brivec. Že je preiskusil svojo roko z obešanjem {judL Njemu se bo poverilo nalogo te eksekucije. Srb nam je obrnil svoj hrbet. Odšel je z možem, ki bo končal njego-
v o življenje. Pelje svojo lastim smrtno pesem. Korakal jC|pri Lueueubursfu na Kvffha«.serju vedno bolj m bolj ponosno ter sel vedno bolj pokončno ob!ncke vrste zemljo, ki je posebno vsakem koraku.	I mastmi: to so rm rodili v testo in
Značilno slovo
ce znano je. da so pred. nekaj - !«»t,ji prodajala nek«, vrste belo-, gatUi drnzin kot posebna sladčica, leti uživali delavci v kameuolomih rumena mastna zemlja kot hrana.
Isto jo še dane> v navadi po nekaterih krajih južne Italije.
Stari spisi nam pripovedujejo.
Dvesto korakov je od nas oddaljen, v bližini nekega j dajali na kruh kot ••kamnito ma-lja so kupovale ph-menite dame irevesa, a še vedno poje naprej. Vsakdo je zrl nanj skozi*1<} •	|»«« španskem in portugalskem
poljsko kukalo. Kar se tiče mene, sem obrnil svojo glavo! V ^katerih krajih južne Av- neke posobne vrste ilovico kot de-
kli po val t paiiskem m rajih južne Av-'neke posebne vrst«
vstran. Mislil sem si: — O človek! O človek! — Spomnil *trijc se je pred mnogimi deset-'likutesp. ki	„., „,i/() tm_ jt> ;„,,„,„ SVOJ<>^
sem se, kako nam je narednik pogosto pripovedoval pri
sevi-da pripravljena na m*»eben .....a ilovica jv> imela to laSt-
uiizi o ženskah, kojih lase je uravnaval, o njih negližejih, plavili laseh, črnih laseh in drugih. Videl sem njegove roke v njih melikih, svili sličnih kitah in iste roke so polagale sedaj vrv krog vratu človeka...
Končano je.--Poljska kukala so se povesila. Kolona je nadaljevala z maršem.Vrgel sem pogled na 0110 drevo. — Srb, kot da se naslanja na drvo, je stal pokonci, trd in njegove noge šo se dotikale odeje, ležeče na kamenu. — <e vedno gorke, a izgubljene, brez namena in nepotrebne.
-000-
na<*in.
nosi. da .i« dala telesu lepo okroglo obliko. 1/. česar se da sklepata, da j«' ni-so uživali toliko kot živilo, temveč zato. da so dosegli vec-
telesa.
Vestno zdravilo dela čudeže.
Zemljo jedci
-ooo-
Obče je znano, da so uživali po-jliko bolj razšir jeno po vseli delih >auictzui narodi za časa lakote tra-Jsvetla, kakor si marsikateri pred-
vo ali celo zemljo. Seveda se ni šlo v takih slučajih za. prehranjevanje. temveč /-a prevarjenje želodca, katerega so napolnili »z raiz-limi tvarinami v upanju, da pre-<eiiu vsaj začasno moreči glad.
l'živanje zemlje predstavlja v mnogih slučajih tudi bolezni ali -ilabe razvade. .Mnogokrat se opa-ža posebno pri ženskah in otrocih. da radi uživajo razne pred-
stavlja. Seveda jc v mnogih slučajih prištevati strastem, kakor kajenje ali uživanje alkohola. Čezmerno uživanje zemlje postane sčasoma zelo nevarno življenju. Dot.ična oseba postane strahovito suha ter dobi ludi zatečene obisti in jetra, kar kmalu uniči človeka.
Pred nekaj desetletji je bil perzijski šah primoran izdati posebno odredbo proti uživanju zemlje,
mete in da glodajo z zobmi les ali'ker se je ta navada razširila tako. kamenje, ali da uživajo kake vr- da je ogrožala cele pokrajine z u-
ste prst. Povsod se najdejo osebe, katere s slastjo pojedo vsaki kos krede ali pa glodajo zid. Take osebe so podvržene bolezni na krvi ter je torej uživanje zemlje ali katere druge snovi pripisovati bolnemu organizmu.
Veliko gostejše kakor pri nas
lUcenjem.
Pa ne samo v toplih krajih, temveč tudi visoko na severu najdemo zemljojedce. Kod Kamča-dalov použije mnogo neke vrste zemlje. Tudi prebivalci severnih delov Skandinavije so poprej uživali mnogo zemlje. Toda pri tzad-
pa tie opaža ta navada pri narodih.njih ni bila teniu kriva navada ali
strast, temveč lakota, ker se prebivalstvo v gotovih časih ni zanio-glo drugače preživeti. Od Fincev vemo, da so se v preteklem stoletju prehranjevali s takozvano "gorsko moko", ki ui bila nič drugega, kakor gotove vrste zemlja. katero so mešali 'med moko in kruh.
Zgodovina nam pripoveduje o slučajih, ko so prebivtalci gotovih krajev uživali cele mesece samo zemljo, da so sc preživeli, ko je vsled vojne bila uničena letina ali ker so kobilice opuntosile pridelke. Dovolj znani so slučaji raznih obleganih in est v Nemčiji in Avstriji, kjer je razsajal sovražnik. Prebivalstvo je bilo v mnogih slu-
v južnih krajih, posebno v tropič-iiih deželah. Vročina razkroji kri iu v telesu se zarede črvi, nakar dobi bolnik nepremagljivo nagne-nje do uživanja prsti. Pri raznih primitivnih narodih vročih krajev se je razširila navada uživanja zemlje in se popolnoma udomačila. Največkrat se gre tukaj za uživanje takozvane "iufuzo-rierr."' prati, katero uživajo vsi člani teh naravnih narodov kot hrano, kar sc ne more smatrati za bolosen.
Na otokih J«va, »Sumatra in v nekaterih indijskih pokrajinash uživajo prebivalci neke vrste zemljo, katero agnjetejo pop roje v testo, nakar dobi rumenkasto
barvo in se imenuje " Atfdestuff". čajih priiuorano preživeti sestra-
Na otoku Timor so zvezani z uživanjem zemlje celo verski obredi. Sicer pa je uživanje zemlje ve-
vo in z zemljo. Vpoštev je prišla vselej samo mastna ilovnata zein-lja.
Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. — In to čisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošenjc pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cenc. — Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati cene. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidcl, da mora tud i lekarnar plačati več, če srno mi prisiljeni plačati več in da §6 temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca.
TKINER-JHV
ameriški Elixir grenkega vina
ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elisir očisti želodec in odstrani iz črev vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, tar uničujejo redno delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene kemikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča in rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi, glavobolu, migreni, nervoznosti. splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkovini vrednosti tega zdravila.
V vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodre vedno v pravi aedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč hitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstno sredstvo proti izvinjenju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah.
TRINER-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno in pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-ljanje, izpiranje ust, izpiranje ran, uljcs itd. V vseh lekarnah.
Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916.
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1343 SO. ASHLAND AVE.,
BITTER-W1HE
r* ime novo
horke vino
^JOSEPH TRIHI* Ave. #
GHICACO. Ill,

m
'-■'".i*'-'.
M -
h&UBSB
F	- -
-tj-ijsh-r-.Jt!^-'ya«i —	^pra^' '!?«
-—-^	............	i" ---—T---------
GLAS NARODA, 25. MAJA 19l8
T
Slovenska-Hrvatska Zveza
v Združenih Državah Ameriških in Canadi.
Ustanovljena 1. januarja 1903 v Calumet, Mich if an.
Inkorporirana 11. junija 1906 v državi Mich.
CiLAVNI ODBOK: Predsednik: FKANK GKEUORICfl, Box 29, Dodgevllle, MIcH. Podpredsednik: Gi^ORGE KOTZE, 115 Grant Avenue, Eveletb, Prvi tajulk: ANTON GESIIEL, Borgo Block, Calumet, Mich. Zapisnikar: MATII1A.S OZAN1CH, Seventh Street, Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT AltliANA^. First National Bank, Calumet, Mich,
NADZORNI ODBOR:
I.	nadzornik: ANTON GERZIN. Eveleth, Minn. •
II.	nadzornik: JOHN B. MALNAR, Calumet, Mich.
III. nadzornik: PAUL S11ALTZ, ^OU Seventh'St., Calumet, Mich.
rOROTNI ODBOR:
L porotnik: MATH. ZliOKC, Bol 423 Ely, Minn. II. porotnik: VILJEM MIUEMC, Calumet, Mich. III. porotnik: FRANK I.EVSTIK, Box 103. Aurora, Mlnn.
POMOŽNI ODBOR:
JOHN KAMBICH. 417 Osccola St.. Laurlum Mich. LUK AS STEFAN EC. Calumet, Micb. MARKO JOTICH, Calumet, Mich.
VRHOVNI ZDRA\NIK:
I)R. JOHN S S'l'EFANEZ, l.TiS1^ First Avenue, Milwaukee, Wis.
ODVETNIK:
AXTHONY LUCAS, Calumet, Mich.
L—Vra dopisovanja, kakor tudi spremembe članov In članic naj we pofllljajo na glavneca tajnika: Anton Geshel, Siovenic Croatian Unloo. Borxo Blork, r»th St., Calumet. Mich.
Denarne poiiljatre naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First Nslionsl Bank, Calumet. Mieh.
Proftnje za noro prfrtople f-lane in Danice naj se pošiljajo na vrhovnega sdrarnika : Jf4in S. Stefanez. 2«SVj First Ave., Milwaukee. Wis.
\> prttothe naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: Math Zgouc, Box 423. Ely. Minn.
Uradno glasilo: GLAS NARODA.
Po visokih Alpah in nizki Lombardiji
Spisal Janko Mlakar.
Vodnik je 'začel nato nekaj čvekati od "died lire", a jas se nisem hotel več ž njim pogajati ter sem šel iz sobe. Jezilo me je, da je >tavil tako nesramno zahtevo,
sem pa spoznal, zakaj nisem našel med potjo nobene sledi.
Ko sem -namreč na vrhu ozrem proti Adainellu. zapd'-im v vznožju sten Cigolona le.'.ti človeško
ko je bil vendar že plačan za celo I postavo, v kateri sem s, pemočjo turo. Da bi pa vodnik ne mislil, daljnogleda »poznal vodnika zedi-da hočem za njim stopinje pobi-,njene Italije. Ko bolj natanko o
rati, sem od*el iz Lipskega doma takoj, ko je bila ena proč.
Medtem se je že namreč nekoliko z vedri lo. Dež je ponehal in megle so se toliko razkadile, da
^dedujem okolico, uvidim takoj, da je mož svojega gospoda vodil popolnoma drugod, nego sem hodil jaz. S sedla sta najbrže sla globoko doli v Val Ronehina, <xl-
vidvli razven Adamella vsi tod sta pa prišla lin stezo, ki vodi
vrhovi, ki obdajajo Madronsko ledeno morje. Mahnil sem jo torej kaj urno p<» ozki. komaj vidni slezi. ki Vodi za hišo precej strmo navzgor. Čez dober četrt ure sem stopil že na sneg. Ker sem imel jako natančen zemljevid s seboj, se nisem nič "bal, da bi zašel. Jako čudno se mi je pa zdelo, da ni-jsem našel nobene, niti .najmanjše sledi od hribolazca m vodnika, ki sta zjutraj morala todi hoditi.
Mislil sem že. da sem mulo zašel. ko zagledam pred seboj uiaj-
IZ URADA SLOVENSKO HRVATSKE ZVEZE.
Seja -lavnega izvr^>ujočega odbora, dne 4. aprila 1918.
Prvotni odborniki so sledeči: glavni predsednik, Frank Grego-ricl«, glavni tajnik, Anton (Je>hel. pomožni tajnik, Ma'tli Ozanieli in glavni blagajnik. Vincent Arbanas.
Predsednik '»tvori sejo ob tretji uri popoldne. — rita se zapis-n k prve sej<-, >e odobri in podpiše.
, hen kotel in v njeni par jezerc. Bil sem že '2<>t»l metrov visoko in mič-no jezerce Lago Scuroi z malimi ložami krog sebe mi je pojasnilu, da sam na pravem potu.
Nad kotlom se pečine vedno j bolj kopičijo in se naposled združijo v smelem vrhu. ki se imenuje po jezeru v svojem vznožju Cor-110 del Lago Scuro (:il64 nn. S <'iuio di Presena (..>06!) in) je zvezan s silno razoranim grebenom, ki >e pa tik pod omenjenim vrhom zniža do 3011 ni. To sedlo imenujejo sedaj Passo ci i Presena. kakor ga je krstil .znani planine:
iz planine Iiedole do Lipskega do-liia. Nu tli način sta se ognila sitnega dela. ki som ga opravil jaz v kotlu jezera Lago Scuro.
Ker nisem hotel.'da bi me vodnik prehitel, sem splezal po skalah navzdol. Ker ira je še 'pokrival debel sneg. sem se tuLutam še precej prijetno vozil. Radoveden sem bil, če bom zadel v dnu na stezo laškega planinskega društva. Toda zaman sem napenjal oči. Morali som se torej zopet zaupati zemljevidu. A komaj sem storil nekaj korakov. sem začuden obstal. Pred ni'Mioj si je namreč odprl velik, ne preglobok kotel, ki je. rekel hi. kar posajen z večjimi in nalimi jo/.erei.
ae.erOvd dtiu * i U r / j e j u
j tli .iv j e v ijruiinjh.
W
; Vaše zdravje
zahteva snažnost in natančno ravnanje pri vseh zdravniških predpisih in nasvetih. Da vam bo mogoče odstraniti tnarsikako bolečino, ki preži od vseh strani na vas kot hud sovražnik, bodite vsled tega vedno pripravljeni. Imejte vedno pri rokah
S
evera's
AntisepsoL
To je izvrstno higijenično in antiseptično sredstvo, ki naj bi se rabilo sleherni dan pri izpiranju ust, pri grgljanju. pri izpiranju ušes. nosa, ali pri antiseptičnem izpiranju ran in otiskov. To zdravilo vam hladi in leči bolestne dele in srbeče izpah ke. Navodila so označena na zavitku. Gena 36c.
Na prodaj v vseh lekarnah.
*V. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
Odobrena Katarina 'iiuiii Babieh,
< h
posmrtuin^ku podpora: Babieh. članica dr. št. 1U, zaostala svota s 100:00.
Calumet. Mich., soprogu
»hrena poškodba: Joe Krziiarirh, član dr. št. za operacijo kile, Rupture, .+">0. Odobrena bolniška podpora:
l>r. št. 1.: Math. Milielchicli, John Stare in John lvesuer. I)r. št. ♦>.: George Stimae, Frank Toljan.
Dr. št. 7: Ignac Pucel, Frank Miklauchich, Math Gasparieh in Joseph Le be n.
l)r. št. S: Marko Brnas.
Dr. št. !>. Peter Tt»uia<-,-Stanku Abramovih, Josip Bliski, John Miheleich. George Mihelehieh, Roko Mihelehih, Anton Stimae in John Rapiuac.
Katarina Turk.
Margareta Lokner. Ana Nosan.
Joseph Krzna rich. Mike lloiičevieh, Toni Me>ich. G«*orge Kosanovich, odobrena i »odpora do 1, aprila. Toni Brozovieh, John (»rgurich, Vinko Iioll' se izplača do JO marca, Stive Jakovac. glavni odbor mu odobmje podporo do 15. marca. Ana Mamula, Mar ja Jotich. Ilija Daiieiilovich. John Zuretieh, Joe Kralj. Frank Pajnieh.
Antun Paveehieh, Stanko Dobrieh. Nik Milakovieh, Nik Gcrovats. Mat. Spratzer.
iirga Vukelich, Joe*»ph Bukovich,
Dr. št. 10 Dr. št. 11: Dr. št. 1:5 Dr. št. 14
Paver. ki
je
Slišali smo že. <ia moraš po A-damellovem kraljestvu kar paziti. tla ne telebiš v kako jezerce. Toda tako ljubkih gorskih jezer, kakor so Presenska ^Laghi di Presena i. ki si v njih Preseuski ledni k ogleduje svojo belo obleko, pač tudi tu ne najdeš zlahka.
Še.st jih je vseh skupaj. Tri obdajajo ledenik v polu mesecu ter mu oblivajo vznožje. Ostala tri se oblezcl skozal vse'pa vrste skoraj v ravni črti do
vrhove PresanelLske skupine.
Pot sem imel torej jasno začrtano. Obiti sem moral črne stene grebena in jo mahniti proti škr-
škrbine del Paradlso. Srednje jezero. ki je največje, leži tek poti temnimi stenami razoranega Ca-stellaccijcvega grebena ( J02S me-
biui. ki se mi je morala pokazati trov).
Dr. Dr. I »r. Dr. I |r.
John Ki Dr
Dr. 1 ,OV relle
št. Hi: št. ID; št. JO
št. "JI št. J J
št. ji
John Jurajevieh. i, Alois Vukelich. Joseph Staidoliar. Toni Snorehieh,
Bioiidii-h
Ne otlohreiia bolniška podpora:
Mike (Vneliih. član dr. št. !>. ker ni bolniška nakaznica potrjena pri društvu, »e odbija druge seje.
ii, ni-.',' Kosanovich, član dr št 11. bolniška nakaznica dokazu-
je, da se odobriti.
.1«
lot
-11 i prijavil zdravim 1. aprila: se ne more nadalj*
lta/ni strifšk: odobr llong. < on. Kteet. I Keevvena Printing < •».. Alike Borgo, najemnina.
•n*:
.. < o.. -1 Oil: Midi. f s.T"> A - BB. Kand is. <10.(XJ: i aluiuet New
Stale Tel. Co.. -fJ.00: za Valuation. $51.00: . Co.. tiskovine. $12.25.
vsak hip. Del kotla onstran jezer mi je obetal zložno pot: žalibog. da je ostalo le pri obetih. Kajti jedva sem sto])il na sneg. že sem se vdrl do pasa in stal v vodi. In tako setu se prepričal o resničnosti pregovora, ki pravi, da pogled vara, obenem pa tudi spoznal, odkod se napajajo jezerca.
Kotel je namreč poln studencev, ki izpodjedajo sneg. Tako nastane naiposied le dob!*o ped debela plast, ki komaj čaka, da jo kak hribodazee predere. Ker nisem videl nikjer nobene luknje v snegu, sem po pravici sklepal, da sem prvi hribolazec, ki je prevzel to delo. Zaslužil sem pa dobro dnino, kajti navrtal sem še precej lukenj, predno sem piošel na trdna tla. Zdajci sem tudi že zagledal takoj nad seboj Presensko sedlo, izza kat rega me je pozdravljal kos modrega italjanskega neba. še dobrih deset minut in bil sem na vrhu.
Razgrnil som havelok po snegu, legel nanj ter gledal v ta krasni svet. ki se mi je nenadoma odprl. Pred monoj so se vrstili mogočni gorski grebeni; med njimi sem vi-del tuintam globoke doline, obrobljene od lepil* zelenih planin; te pa ločijo tšiirue, z velikanskimi skalami posejane groblje od strmih ledenikov, ki so ž njimi okovane vse severne stene od Corn a de Lago Scuro noter do Presanel
Razni predlogi:
Brat Arbanas predlaga, da -.e asesinent za me^ec junij pošalje |K> JOc. za stroškovni sklad in -c izpusti iz ptwkotlbe. — Se odobri. l'ošalje se pa 5c zaj unij. kot to pravila zahtevajo.
S tem jt- dnevni red te seje izvršen, in predsednik zaključi sejo ob šesti uri zveč r : se/.iva boiločo za 1. maja 1!>18.
Math. Ozanich, zapisnikar.
Na njegovem bregu sem sedel celo uro. zrl na mimo vodno gladino. na strme stene ter se ptopustil popolnoma občutkom, katere mi je zbujal mir. ki vlada v tej samoti.
Toda treba je bilo misliti na odhod kajti popoldne se je že nagibalo. a bil .sem še vedno 2600 me trov visoko. Predno se odpravim, pogledam še enkrat na ledenik. Tu zagledani nenadoma na belem sedlu temno postavo. Bil je vodnik. Takoj sem glasno zaukal, da bi ga opozoril nase. Toda mož oči vidno ni maral za mojo druščino. Mesto da bi se bil popeljal po snegu do jezer, jo je mahnil pod. teiie Corna del Lago Scuro in je kmalu izginil v skalovju.
No, jaz nisem posebno žaloval za njim. marveč sem se napotil proti Moiiticellijevemu sedlu. Onstran zadnjega jezera dospeni na dosti široko, s prodom posuto škr-biuo, odkoder zagledani pod seboj globok jarek, v daljavi pa košček Tonalske ceste. Stvar mi pa ni bila 'popolnoma jasna. Kajti jarek se mi je zdel zavit proti severovzhodu, dočim sem se jaz moral držati severozahodne smeri, ako nisem hotol delati prevelikega o-vinka. Na zemljevidu sem namreč videl zarisano neko škrbino v Monticellijeveiu grebenu, skozi katero sem upal priti na cesto že blizu Potite di Legno. Poiskati sem si torej moral dotično škr-
navzdol, kar se je dalo Podili so me tudi studenci, ki zajemajo menda svoje moči v jezerih ter se vlivajo v nešieviliiih curkih čez pečine. Nekateri so bili munreč tako predrzni, da so iskali poti pri ločni v rokavih, čevljih, da, celo .<a vratom. Ker nisem prijatelj talce vodne druščine, sem bil prav vesel, ko sem naposled dospel v dno stene, kjer sprejema studence globok .jarek v svojo strugo. Deloma po sneži~-čn. delom.i po skalo, in dospem slednjič na zelena tla. Se dva. trije griči, potem četrt ure poti (><, travnikih in bil scin na gladki T malski ce-sl i. ki veže Val tli Sole s Caiuoni-sko dolino.
Tonalsko sedlo < Passu dt*i To-nale. lf>S4 m > tvori tiržav no mejo med Avstrijo in Italijo, Jaz sem stopil na cesto kake pol ure pod sedlom. Dogana (mitnica) ob cesti me je opomnila, da sean že na laških tleh. Ker nisem kadilce, sem šel kaj mirne cesti mimo
Dva " leblartarja" sta ob cesti baliuala. Bila sta tako zatopljena v svoje delo za varstvo in korist domovine, da me niti zapazila nista. akoprav se v mojih gorskih čevljih ne da hoditi tihotapsko.
"Nt», vama bi človek lahko u-kradel dogano; gotovo bi jo pogrešala šele zvečer, ko bi bilo treba iti vanjo spat"', senu si mislil in prav žal mi je bilo, da nisem imel v nahrbtniku par sto smodk.
Val Camoniea je od sedla noter do Ponta di Legno prav malo obljudena. Le t upa tam stoji kaka borna kocka na zelenih bregovih šumečega Oglija. Ob poletnem času je ta potok precej krotak. Kadar se pa do dobrega napoiji, kakor na primer spomladi, ko izačne sneg kopneti, podivja kakor vsi pijanci, da ji struga ni zadosti široka. Takrat preplavi vso ravan s.svojimi lidečnobelimi valovi. Zato so v novejšem času ogradili cesto visoko gori nad njegovo strugo, da -se ne more niti v največji jezi p ov spet i do nje.
Dolgo, dolgo sem že tolkel po dolini navzdol, a 1'onte tli Legno se mi še vedno ni hotel pokazati. Gladka, a trda cestna tla so mi ipo cuajsturni hoji iz Pinzola že začela presedati in postalo mi je pri duši dolg čas. Zato se začnem malo ogledovali okrog, bi li zagledal kje kakega človeka, kateremu bi ponudil druščino ter se malo uril v lasčini. In res, sreča mi je bila mila.
Kmalu zagledam
WHeat ' You dor,'; k what it 15 i
T. rec
Kopanje v morski vodi v Londonu.
Humoiusti so pred kratkim dodali seznamu vojnih grozot tudi dejstvo, tla st* prebivalci Londona ne morejo še nadalje kopati v morski vodi v svojih lastnih do movih. Dejstva glede tega slučaja poroča v nekem listu naslednje: — Vse kaže. da je neka angleška železnica vzdržala skozi leta takozvano službo "morske vo de". Za majhno svoto dvanajstih centov je dobavila vsakemu odjemalcu veliko posodo resnično sveže morske votle v kopalne svrhe ter je naslednji dan zopet vzela dotično posodo. Sedaj pa se Lon-dončani, ki se postavljajo, da sc najboljše umiti ljudje na svetu ne morejo več kopati doma v morski vodi, kajti železnica je prenehala. radi vojnih razmer z dotično službo. Zadovoljiti se morajo to rej s kopanjem v sladki vodi.
VINO IZ REGRATOVIH ROŽ.
svoj avtomobil ter na -^JOO. katere bo dobil nazaj, kadar doprinese dokaz o prodaji avtomobila.
Neki pek je bil ohsujeu na $50 lazili, plačijive Iid»*čeiiiu Križu, ker ni mešal moke kot je piedpi-sano od živilskega . ! n:"i-tra;or-ja. Obenem je i oral položiti varščino. in sicer cek a	kateri denar bo takoj zapatlel. kakorhi-tro bo še enkrat prelomil pretlpis za peke.
Neki drugi pek e nahaja pod $250 enake varščine, da se bo držal predpisov živilskega administratorja.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
Penn Ave., Pitlsbarffb. Pa
KITAJSKI TOBAK V AMERIŠKIH CIGARETAH.
Vedno večje pošiljanje južno- prvV četrtini leta PJls znaša 125 kitajskega tobaka v Združene dr-(tisoe dolarjev, ali trikrat toliko žave. ki ga je bilo opaziti tekom kot v i>ii tlobi preteklega leta. leta 11» 17. se je nadaljevalo v ve-j S prekinjcnjeiu dobave turškega dno rastoči meri tudi v se. lan jem in orijentalskega tobaka za Zdru-letn teti j«' dosti vzroka za domne-'žcne drŽave, se je otvoril trg za vanje, da se bo s trgovino uada-|južno-kitajski produkt, katerega I je val o tudi po končani vojni. — se rabi pri izdelovanju cigaret in Normalno je dobiti kitajski tobak sicer pomešanega z domačini to-za sorazmerno veliko nižjo ceno bakom.
kot pa turški ali orijentalski to j Nadaljevanje te trgovine po bak. na kojega mesto je stopil se- končani vojni je v glavnem stvar daj kitajski. Pošiljat ve tobaka v srebrnega kurza. Vspričo sedanjih Zd nžene države skozi Hongkong j visokih cen srebra stane kitajski v preteklem letu i*' cenilo na tobak ameriške i m porter je nekako $161.471. v primeri s $110.994 le-j dvakrat toKko kot jih je stal v ta 191G ter $35.574 '--ta 1915. i normalnih časih
Preti vojno je bilo pošiljanje kitajskega tobaka v Združene dr-, ^^ ^^^ m M
....................na tobak, katerega	alovemkl dnr^ilk v
so kadili Kitajci, živeči v Združe-1m* iK^ttk iiili dišavah, Xi'V^UiQst efe^po^«! vi
le i J">64 111 . Vse to je obsevalo žarko italjausko solnce, kakor da hiuo bi bili Lahi naročeni na lepo vreme.
Ko sem. sc bil nekoliko razgle-dal, -začneni natančneje motriti lu; )>ilo žal Na levi seiu nam_ svet v bližini. Moral sem se namreč zanimati za (pot. ki vodi s sedla v dolino.
Iver mi ni kazalo delati velikih ovinkov okrog jezer, splezam urno po lahkih skalah na greben, fn
Neposredno s sedla se pride na širni Presenski ledenik, ki je ž njim pokrit ves kotel nad strmimi stenami vrhov Cresta (.'asa Madre 1 J105 111) na zahodu ui Bu-sazza ua vzhodu. Na koncu ledenika sem pa opazil nekaj malih jezerc. Zemljevid me je takoj poučil da so to Laglii di Presena in da moram mimo njih v dolino.
Hotel sem jo že odpiiiati naz-vzdol, ko 1111 obvisi pogled na smelem stožcu Cime di Presena. ki se je dvigala komaj petdeset metrov nad menoj. 1'rno odložim nahrbtnik in jo udarim nanjo. Lotil sem se je pa od severo-zahodne. ledene strani. Ker je na tej plati strmina zelo velika, sem se moral oborožiti celo z derezami, da mi 111
reč zagledal globoko zarezo, pred seboj pa krasno zeleno ravan in sredi nje belo Tonalsko cesto. Urno se ozrem še enkrat 11a jezera in strahovito razpokani jezik, ki ga izteguje Presenski ledenik globoko v dolino, potom se pa začnem spuščati po dosti strmih pečinah v škrbino. Neki gladki steui se umaknem proti «adnjemu je-zaru in kmalu nato stojim pred onim kažipotom, ki sem ga videl na '-potr' od Lipskega douia do Tonalske ceste.
Ta prijatelj vseli hribolazec v, ki potujejo brez vodnika, me pouči. da stojim na Rajski skrbim j (Passo del Petradiso, 257'i 111). I11 zares nos-i to sedlo po pravici svoje lepo ime. Zakaj pogled v Ca-montško dolino (Val Camoniea) in na Ponte di Legno se mi je v resnici zdel .rajsko lep. Začutil
pred seboj drobiti po cesti dvoje dekletec v še napol otročjih krilih. Ko ju do-idem, ju prijazno pozdravim: ''buena sera", nakar dobim iz ust obeh popolnoma nepričakovan odzdrav: "guten Abend". Ker sem po svoji Auihl navajen z na-do nožnega spola v cerkev hoditi, sem se kmalu seznanil z ljubkima laškima stvarcama, ki dajeta tujcu na laški pozdrav nemški odzdrav.
(Konec prihodnjič).
Vzemite 011 kvart regratovih rož in en galon mrzle vode; ko to zavre, naj se kuha do JO minut.
Potem precedite in nato še enkrat skuhajte ter priložite na vsaki galon tri funte sladkorja tc-r po dva '/.rezani limoni. Potem vse skupaj kuhajte do pol ure.
Ko se je toliko časa kuhalo, se mora še enkrat precediti, nakar postavite na hladni prostor, tla se ohladi.
Vzemite potem košček kruha, postavite nanj košček kvasa (angleško se imenuje yeast) ter pustite vse skupaj na vrhu te tekočine toliko časa, da kvas popolnoma izgine. Nato še enkrat precedite. to pa zaradi tega. da v vinu ne ostane drobtin od kruha.
Potem nalijte v galon ali sodček ter pustite toliko časa odprto posodo. da mešanica neha v ret i. nakar potem posodo zamašite. Navadno vre do št 1st ioduov; ko neha vreti, je vino že gotovo za po rabo,
Cim dalje stoji, toliko bolj močno in finejše je vino. N: pa treba tega vina zamenjati z drugim navadnim vinom.
Vino iz regratovegu cvetja je •zdravilno vino. Sme se ga pili v vsakem dnevnem ali nočnem času. toda zelo zmerno, ker*je jako močno. Za dnevno uporabo kot zdravilno vino se ga ne sme več izpiti kot pol navadnega vinskega kozarca. Zmerno uživanje tega vina zelo kot is! i zdra-vju. Nasprotno pa učinkuje, ako se ga pije samo iz navade. Torej pozor in pazljivost! Uspeh vam je gotov.
Dr. Koltr t« nuj-•t>_r?J»l Blorraskl ldm nI k, ip««lH-lin t ntUkirfk«, ki Ibu IS-luta« pr&kao ▼ s&r&Tlf«-
■ju Ti«k MsCklk
koiunl.
■aatrvylfiii* krvi adnTl ■ |l»-■e Ti tira (M, ki J« laum«! «r. prof. 9rU«k. C« Imate laosoUe ali aakar-Uc* »e talMU, t crla, IsprulaaJ« laa, ▼ kosteh, prlfilt« 1* latlrtll Tka koa krt. N« eakatt«. k«r ta it*-toaaa n ultM.
Vm atoik« kolesni «rtrm.vtja »e akrM-lanl metodi- Kakor k liro opašite. 0» vast prenekuje sdravje, ae takalte. testne* vrtal ta ta ja« ■o*et pottbIL
K7«roaela aH roda« kilo eaAraTtm ▼ II mrak la sleer kras opera«l|e.
Boleaal asekurja, ki »oraroClJe ke-Ee«laa ▼ krita ln krktu m Ttealk »ati prt pmBCaala rate, oearartia ■ ■•%•-Teatfe.
Ravmatlxam, t r® en Je, kaMli*. r-takiHw. erbetlea, ikrofle In eruno kaina baleznt. ki naetaaefo vala« aa-«sto km osdraTlm v ^ratkess laaa la nI poferakno leSatt.
Uradne are: Tsakftaa o« I. ar« kf«-^ traj do I. vvatar; ▼ petklk ed ». sja- I traj do I. »opoldne; ak ae4eU*k *4 g. afatraS do 1. »opoMa«.
a potto ae talam. — f*r1«lte , — Ne »omaktte trne la itevllke! i Bdravlm saasa molke oseke.
Novice iz Milwaukee, Wis.
bilo treba sekati preveč stnpinj.lsom kar nekako hrepenenje po Razgleda sicer nisem imel fioseb-Jtem laškem gnezdu, uo večjega kakor s sedla, zatoJ Zato sem hitel po strmih skalah
Previdne gospodinje
doma vedao eno etekleaico Dr. tycMerfevega
PAIN-EXPELLER
ZanesljiTO erudet^o zp Ttr^nje prt revmatlSun bolečinah, prehledn. i*T»t»r!jciiju ud.
Jediuo pravi s varstveno muko aldri
25c. e65r. v lekarnah in narmTnost od F. AD. RICHTER &. CO. 74-80 Waa ki acton Straet. New York. N. V«
FOOD "WHL "WIN
THE
^AR.
P0Z0B ROJAKI I
NajufipeSnpJt mazilo za Sennke lane, kakor tudi t« možke brke oi brado. Od te-ga mazila zrastejo v fltlh tednih krasni tto stt tn dolgi lasj« > kakor tudi moškim krasni brki ln brada m ne bodo odpadali ln osiveli. Itcvmatlzem, kostl-bol ali trganje r rokah, nogah ln v križu, v osmih ineh popolnoma ozdravim, rane opekline, bule, ture, kraste ln grtnte, potne noge, kurja očesa, ozebline v par dnevih poi»o]noma odstranim. Kdor bi moje zdravilo brez uspeha rabil mu jamčim za $5.00. PlSlte takoj po cenik, ki ga takoj [»ogljem zastonj.
Krasni šepni KOI.EIJAB za lete leto 1918, pošljite 4 cente za podtalno.
JAKOB WAHČIC,
1792 Bonne Are, Cleveland. Okle.
Jf

Lotus (Jelkowski je bil obsojen n;i v clrstriktuem sodišču, ker je v nekem saloouu rekel: Fantje, ki gredo v armado Združenih držav, so sami burni. Nimajo niti obleke in so proleui, iBa bi delalij ter so vedno lačni. — Ko ga jej vprašal sodnik, s čim iz&govarja to dejanje, je Gelkovvski odgovo-j ril: I»il sem nekoliko pijan! —j No. zdaj se bo streznil!
.Sodnik La Buv je napravil prvo poskuinjo s pomočjo psihopata pri sodbi prehitrega avtomobilskega vozniku. Roman Ewonski, star ^ti let, je bil obdolžen, da je vozil |>reiiitro. Zdravniški izvedence je pričal, da nima Ewonski (več razuma kot desetleten otrok, t Obsojen je Ul, da mora prodati
Iz^la je knjižica:	1
DVE SALOIGRI,
Knjižica vsebuje dve igri:
"ČABLUEVA ŽENtTEV" In
•TRUE ŽENLNP ter stane samo 25c.
Oni, ki nameravajo prirejati Igre, naj jo hitro naroče, ker i>-ila je v omenjenem številu.
V zalegi imamo zopet vsakovrstno knjige, toda od vsake le po en ali dva iztisa in niso v ceniku označene.

Naročilom priložite denar ln po&jite na:
Stoienic Publishing Compai*
Kt Cortlandt St., New York, N. IT -$

______: .

\
< - ? 2SP—

GLAS NARODA, 25. MAJA 1918
i n
(Nadaljevanje.)
"Kleči!" — zagrmi oče. — 'Ob njenem obličju. ljubi mi, da se ne bo« od danes, od Mati je poznala črva, ki jo glo-te ure več pečala z njim. da z je. in v srce se ji je smililo dete. njim tudi govorila ne bo«!" is to iu ono malo rečjo jo je izku-Hči se hoče okleniti očetov "h ko- šala razveseliti, molila zanjo in se len. ali on odstopi iji reče:	'.jokala, kadar je bila sama. Časih
"Obljubi!	'so ji je mož zdel preoster, a časih
"Obetam", Lzpregovori ona. [bi bila ženica vso bolečino, ki se V id iS, kaj visi tukaj na steni!'*'je iz hčere iztakala v njeno mate-—- reče on, kažoč na puško, ki jerino srce. izlila v jezo do — Šte-biia nad posteljo obešena. — "Kaj fana, ki jc bil po njenih mislih ši ga ustrelim, nego da bi.... že'edin kriv, da ni bilo v njeni hiši — veš, kaj mislim. Zahvali se materi [ne, miru, miru, praznote, tišine je svoji, da te sinoči nisem dobil, si- bilo še preveč — tistega veselo-cer____"
Smrekarica je videla, da je Ste- na, od dne do dne ni hotela izpol-fan težko zatiral solzo v očesu. To j niti, jame ženo skrbeti, da ne bi jo je precej omehčilo in dejala je : deklica zbolela. Vse, prijazno pri-"Saj jaz ti ne rečem nič. Znam govarjanje ni pomagalo. Razodene te, da si priden fant. Bog ve. ka^ tedaj možu svoje skrbi.j ko bi bilo, ako bi šlo pri naši hiši J "Le počakaj, zdravilo se že napo moje. Ali to sam vidiš, da k pravlja. Jaz vidim in vem. kaj nam ne moreš priti, saj znaš naše- manjka dekletu, zato sem že škrga očeta. Jaz le ne vem, kako si bel, da bo naglo konec vsem nje-
pokojnega stanja, ki je kraljevalo doslej vedno na Smrekarjevem domu.
Neko nedeljo popoldne, ko so bili sli vsi v cerkev k nauku in je Smrekarica sama doma pri oknu Popoldne jc Smrckar kakor brc/ j sedela ter bukve vseh svetnikov pamena stal na konei svoje hiše [in svetnic držala v roki, je videla ^ <1 oknom tiste izbire, v kateri j Štefana mimo okna iti. Hitro ga
ltekši ae mož obrne proti durinj in izide.
i
XVII.
ji spa vala njegova hči.
"Pojdi sem, stara", migne svoji ženi, ki jc bas prišla iz kašče.
"Kaj je?" vpraša mati Smrekarica.
" \ idiš pokaže moz s prstom na tla ob zaJu.
"Jaz ničesar ne vidim", odgovori mati.
"Ne? Menda si slopa. Tla so tod razhojena, odpadki od zida so razdrobljeni s stopinj^. Zid na robu okna je tudi zamazan. To je sled. Po noč? se je hodil pogovarjat žnjo. Da hi ga bd jaz enkrat dobil! Od danes ne sme dekle več tukaj spati. Zgoraj ji postiljaj."
Žena pokima in zamišljena od idc v vežo.
Odslej sta pazila oče in mati na hčer. Ves din je morala biti pri domu. Oče je hodil manj po tr-govstvu nego poprej, n kadar je moral kam iti. ni pozabil pred od-hodoiu zabičiti ženi, naj bo pazna in naj ima povsod oči.
Deklic
pokliče v hišo.
Ko jo stal pred njo, ga začne ž na oštevati in zmerjati, da more biti tako hudoben in brez pameti in premisleka zdražbo delati v družini, pa nevednemu dekletu, ki ga ne more nikdar dobiti v zakon, > nepremišljeno ljubeznijo težiti srce. —
Dokler se mati Smrekarica liu-duje, ne odgovarja Štefan nico->>ar. Sedi na klopi in z eno, v ogel mize uprto roko podslanja glavo. Ko >e žena umiri, Lzpregovori on "Res je, mati, nepremišljena je ta ljubezen. Jaz nisem mislil, kaj bo iz tega. niti da bi kaj bilo. niti kaj bi utegnilo biti, nego.... "
"Iz glave si jo moraš izb.ti, pa je. On je rekel, da te ustreli. Če boš hodil še za njo."
"To me ne straši matt; meni bi ne bila velika izguba, če me zdaj ustreli ta ali ta. Tudi mi ne more nihče na svetu ukazati, da bi si jo izbil iz glave. Pozabiti je ne bom
mogel tako neumen biti, da si mu celo sam pripovedoval kaj takega ter ga vprašal, kar bi ti bila jaz
nim težavam" reče Šmrekar. "Kaj misliš?" vpraša žena. "Moža ji dobiti. Vse je navede-
bolj iziepe ga povedala le j. koli- no. V nedeljo pridejo snubit, biki) sitnosti in nesreče bi se bilo od-!tro udarimo v roke in vse bode pri vrnilo! — Iz glave si pa lahko iz- kraju.''
biješ vse, ako hočeš. Na svetu člo-j "Za križ božji! Ne, le zdaj ne!'* vek vse pozabi, samo greha ne se mati preplaši, lahko. Le pameten bodi iu sosedje "Zdaj, baš zdaj!" bomo, prijatelji med seboj z me- j "Bog pomagaj! Ti si časih karom, kakor da zdaj^'	|kor voda! Ne da bi premislil in "Zmerom. Do daaes mi niste re- j počakal, rineš svojeglavno dalje
kli žal besede. Bolelo me je to-ji" »e daš----"
rej. ko ste mi očitali toliko liude- "Nn, kaj bi pa* rada? kaj? ti ga. a zdaj sem vesel, ker vidim !ki si modrejša od mene!" vpraša da ste dobri. — Jaz ne morem in!»mrekar malo razdražen, se ne upam misliti, kako se mi iz-1 "Dekle naj malo pozabi, kar je teče ta reč...."	Potle...."
Ženske v vojni
CESARICA EVGENIJA — IN FKANCOSKO-PRUSKA VOJNA.
"Tako se izteče, kakor se mo-
ra.
"To že pozabi. Jaz sem s Po-
greznikom govoril, obljubil sem
!besede ne snem. če se vsi postavite "Lasih sem želel, da bi tega »a i , ~ . .... 1
na glavo. Tako je!
(Dalje prihodnjič.)
je tiho opravljala vsak- mogel, dokler bom živ. Tega ven-danja dela. Stregla je materi in dar ne rečem, da se ne bi s poti oeetu z večjo skrbljivostjo neg« umaknil, daleč strani; a ne zaradi
poprej, a govorila je malo in vesela ni bila nikdar. Z obraza ji jc «><l dne do dne bolj ginila cvetoča, zdravje in mladost oznanjujo-
ča barva, žalost jc bila razlita pa ga."
očeta in sveta, temveč njej na ljuba v. Vi ne veste in nihče ne ve. kaj s«-m trpel te dni, ko sem slišal, da ji je hudo in da sem jaz kriv te-
šega bogastva ne bilo nič, časih sem dejal, da bi se Franiea le drugam ne možila, naj jo jaz dobim ali ne. časih pa uie popade, da me uim: Ni mogoče in ne sine biti, d: bi jo dobil kateri drug. Tako m" vre po glavi, kaj hočem in r vem."
"To ni prav; vsega tega ni treba misliti! Kako drugo si izberi j saj jih je dosti, ki te vzemo rad« rade in lahko."
"Ljudje govore" — reče Štefan dalje — "da jaz Vaše Fan ice iščem zaradi denarja, ki ga bo imela. Tc je res, denar je lejpa reč na svetu jaz bi se ga ne branil, kakor se ga ne brani noben človek; ali smem j povedati Vam, mati. in vsem I ju-j dem, če tudi noče nihče vrjeti. jaz bi Vašo Franico vzel. ako bi ji tudi moral kup "ti vse, v kar se o-bleče pred poroko."
"Le po umu delaj in ne seza. . tjakaj, od koder ue dosežeš niče-|sar. — Zdaj pojdi, ljudje bodo šli iz cerkve, nočem, da bi kdo vedel da sem govorila s teboj."
XVIII.
Ko se materino upanje, da In .s časom liči zopet vesela in živali-
COM CONSUMERS MUST SUY WINTER SUTPIY NOW
Cons timers must buy thar Vinter supply of Coal during the Spring and. Sumrngr ibr rack? iFTrodaxctian is tolv mainiiincd. at. a
storage
■fl^-fjg "I ana.rnxj.iTwx at. a
uuf • june j maximum and iTv country enabled, to avoid a serious Coal shojrtadG this Whzk^T^-
CJ- ruo. A-DMIN K iT7'_mb>r
STRANKE MORAJO KUPITI ZDAJ SVOJO ZALOGO FKEMOGA!
Stranke morajo svojo zimsko zalogo premoga kupiti spomladi in poleti ako hočemo. da ostane i>r<»-dukcija na svojem višku in da bo dežela v stanu ogniti se velikemu pomanjkanju premoga' prihodnje zimo.
H. A. Garfield,
Administrator Združenili držav za kurjavo.
Nekega dne v poletju 1914 je bil cedi Pariz poln odmevov vojaške godbe in čuti je bilo ritmične udarce koraka jočih nog. Francoske čete so korakale v vojni proti - . oji.aui staremu sovražniku — Nemeu.
Na ne i; e m balkonu, raz katerega je bilo videti korakajoče armade. je stala ovenela. mala stara ženska, zabita v pajčolan. Nikdo je ni opazil. Njene stare oči pa so blestele, ko je opazovala urimo idoče čete. Naenkrat pa so se uve Jiela usta odprla in vsklikiiila je na glas v prekipevajočem veselju:'
— To je moja osveta' To je, na kar sem čakala toliko časa!
Rekel sem. da ni nikdo izmed množice posvečal kaj pozornosti majhni postavi na balkonu. Očetje one množice pa so -nekoč zahtevali njeno življenje. Stari očetje te množice pa so nekoč posta jali hripa\i od nazdravljanja, kadar se je vozila po cestah Pariza.
I Sila je Evgenija, prejšnja cesarica Francozov.
Lvgenija de Monti jo je bila španska lepotica, koje mati jc bila obubožana pustolovka.
Ko je Napoleon III. strmogla vil francosko republiko v sredini devetnajst nega stoletja ter se proglasil "eesarjem vseh Franco zov". se ni hotela nobena evropska princezmja poročiti ž njim. Smatralo se ga je parvenija. (Bi' je namreč šolski učitelj tekom svojiii let izgnanstva ter je opravljal v Londonu službo posebnega policista.)
lET POTATOES FIGHT
\THey Save^Wheat.
? ^hgiiyou ut Potatoes doni
Kmalu pa se ji je vse to pristu-dilo in hrepenela je po novih raz-burjenjih. .Tako se je pričela vmešavati v politiko te>r spravila Francijo v pogibelj.
Napoleon III. je ni le ljubil, temveč je izvajala ona tudi hipnotičen vpliv na njim. V njenih premetenih rokah so biti njegovi sicer prebrisani možgani mehki kot vosek. Kot pa je Ev genija vladala Napoleona III., tako so tudi prebrisani svetovalci Kvgenije obvladali njo. .
Bismarck je vedel to. kot je vedel tudi celi ostali svet. On in o-Stali pruski državniki so lneipeiieli po tem, da ponižajo Francijo ter čakali na priliko, in sicer na isti način, kot so leta 18(H> Francozi ponižali Prusijo.
Bismarck je videl, da sta graft in korupcija zrela ust dvoru Na poleona in da se napačno uporab lja svote. določene za armado. Vsled tega se jc junaška francoska armada nahajala v obžalovanja vrednem stanju. To je bil videti idealen čas za osveto Prusije. V Francijo se je poslalo »nemške špijone in nemške denar za podkupovanja.
Naenkrat pa se je zazdelo Ev-geniji. da bi bila vojna s Prusijo sijaj n stvar. Mogoče ona sama ni vedela, na kak način je prišla do te ideje. Kmalu pa je to idejo vcepila tudi v site svojega so proga.
Na tajnem je Bismarek vodil vajeti dr/a ve. dokler tse v poletju 1870 Francija in Prusija nista naslajali v vojni. Ev genij a je bila
~ •	a
eat
Bread
u.s. FOOD A»M.ifftsT»AT!aH
uničile. Bismarck je izvršil svoje delo izvanrethio dobro, za kar se je imel zahvaliti nezavestni pomoči Evgenije. Francija je bi K t poražena ter izročena Prusiji na milost in nemih st. — izročena milosti onega, ki ne pozna milosti!.
Narod Pariza je naskočil tuile-rijsko palačo, da se osveti nad cesarico, ki je povzročila poraz Francije. Ljudska množica pa ee-sariee ni našla. Dr. K vans. neki ameriški zobozdravnik, jo je bil pregovoril, da j«1 pobegnila \ Anglijo. Evans ji je tudi svetoval, naj nosi na begu črno obleko. V njeni garderobi, v kateri je bilo na stotine dragocenih oblek, pa ni bilo niti ene. ki bi bila črna. < >d onega časa naprej pa ni nosila nobene obleke, ki bi bila druge barve.
Napoleon III. je bil ujet od Nemcev ter ga je njegov lastni narod pahnil s prestola. Ko je prišel iz jetništva. se je pridružil srvoji ženi v Angliji, — zlomljen in uničen mož, na katerega je smrt že položila svojo roko. Kdini sin Evigenije jc bil ubit kmalu ]»<»-pneje ter vsa svoja dolga in samotna leta pozneje je preživela v pustem izgnanstvu. Vsled tega se ni čuditi, da je vspričo koraka jočih čet v poletju P»14 vsklikiiila:
— To je moja os\eta!
Obleka iz papirja.
Obleka, izdelana iz papirja, kar
Ker se mu ni posrečilo poročili vsa vzradoščena. Ona je zahtev; se i', deklico iz kraljevske krvi. je ia zase ves kredit, da je prišlo do j sklenil poročiti se z žensko, kate- sovražnosti. Govorila je ponosno
jro je Isjubil. Ljubil pu je Evgeui- o konfliktu kot o "moji vojni''.^ nem^ka vojna iznajdba, je bila ! jo de Montijo. Poročil se je ž njo Nje-ni svetovalci so ji zagotovili in ' ko lIspefina> ,ia bodo ogrske drier jo kronal za svojo cesarico. j ona je nasprot no zagotovi jala Na-!^.lVne železnice dobavile za svoje To je bila karijera kot v prav-|poleonu III., da bodo Francozi;u^illžbt.1K.e poletno obleko takega
ljici za obubožano špansko dekli-j mojstri liorlina v teku enega me- . , „ ,	. , , . , •
J	........... I	izdelka. Iznašla se je kakovost, ki
co. \ tem sijaju, ki jo je obdajal,jseca.	.	' .
j pa se je tudi primerno vedla. Nje- Skrbno pripravljene pruske ar- '/Av'M	pranje._
■na lepot a jo je napravila idolom'made so pora«'i le razorganizirane! Dni.„T	0_
,	..	. , v , I ..	,	,	.... , i KOJAlVl NAKUtAillB BE NA
celega 1'anza. Ona je dolocalal traucoske armade v številnih kr- «OLAS NARODA", NAJVEČJI SIX), kroj ženskih oblek za celi svet. vavih bitkah ter jih popolnoma- VENSKI DNEVNIK V SDR. DRZ.
f'lHiP
I IB

ROJAKI SLOVENCI!
Darujte AMERIŠKEMU RDEČEMU KRIŽU! Dajte do Okrajnih meja, dajte toliko, kolikor morete dati!
Amerika je poslala svoje fante na Francosko. Ameriški državljani so plačali na miljone dolarjev davkov, in plačali so jih veselega, zadovoljnega srca.
Ljudje, nahajajoči se v Združenih državah, so dali biljone na razpolago vladi Združenih držav in se še vedno pripravljeni dati nadaljne biljone, če jih bo vlada potrebovala.
Ta teden je teden Rdečega Križa, slavimo ga kolikor mogoče častno, proslavimo ga tako, da bo-
mo lahko ponosni na pomoč, ki jo bomo nudili fantom, kate/i prelivajo za nas in našo lastnino svojo kri.
Rdeči Križ potrebuje denarja!
Rdeči Križ potrebuje sto miljonov dolarjev!
Dobro, Rdeči Križ naj jih dobi in jih bo dobil!
Če vas prosi Rdeči Križ denarja, je ravno tako kot da bi vas prosila uomoči vaša mati ali vaš otrok. Ali bi bili v tem slučaju tako trdosrčni, da bi ne pomagali, če morete pomagati?
Darujte dragi rojaki, darujte z obema rokama, velikodušno in dobrosrčno!
k
SLOV. DELAVSKA
Ustanovljen« dn« 16. avgusta "
PODPORNA ZVEZA
Inkorporira&a 22. aprila 1900 v državi Pann
Sedež: Johnstown, Pa*
GLAVNI URADNIMI: frodaednlk: IVAN PROSTOR, 1006 Norwood R*<L. Cleveland, Obla. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R. F. D. 2, Box 113, West Newton, F*. O la ml tajnik: BLAŽ NOVAE, 634 Main St, Johnstown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClC. 6.%4 Main St., Johnstown, Pa. 2. Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemaosh, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Fob. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Box 27. Brldgspod
NADZORNI ODBOR: Predsednik oarisnr odbora: JOSIP PETERNEL, Box OS, Wllluck, Pa. L nadzornik: NIKOLAJ POX dE, 1 Orab St., Nomrej Hill, N. 8. Pitta-borgh. Pa.
L aadaornlk: IVAN GBO&EI~J. 888 R. 137tb St.. Cleveland. Ohio.
POROTNI ODBOR: Predaednlk porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Itft Mineral, Kana
1. ixwtolk: rKANO TEKOPČIČ, R. F. D. 3. Box 146. Tort Smith, ArS. 1. porotnik: JOSIP UOIAJB, 1U16 So. 14th St.. Springfield, IlL
VRHOVNI. ZDRAVNIK:	__
Dr. JOSIP V. (3RAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh. Fa,
Glavni a rad: 634 Main St., Johnstown, Pa.
CJRADNO GLASILO: "O LAB NARODA". 82 Cortland t Street New Tork Olty.
Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljndno proSeni, poAUJatl vse doplae naravnost na giavnego tajnika in nikogar dragega. Denar naj se poDJe edino potom Poštnih, Exp resnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih Čekov. Nakaznice naj M
na«lovtjajo: Bin?. Novak, Title Trust & Quarantee Co. in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnia.
V slučaja, da opazijo drnitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.	,
GLAS XABODA, 25. MAJA 19J8
Izvrstno zdravilo za želodec.
Pri zdravljenju želodca se potrebuje zdravilo, ki ne ukrepi le celega sistema, ampak, ki tudi uravna ves prebavni aparat Stari Ijndjc posebno potrebujejo tako toniko. Ako nimate teka, če ste zaprti, če je jezik grampov, če imate slab okus v ustih ali pa če ne prebavate dobro, potem vam bo /
grencec


SPOMLADNI VALOVI
ROMAN.
I. TURGENJEV. — ZA "GLAS NARODA" J. T.
17
(Nadaljevanje.)
Sanin mu je brez ovinkov povedal, da hoče prodati svoje posestvo — Selc kit jc prinesel natakar zajtrk, je vprašal Pol oso v Sa-nina:
—	Tvoje posestvo jc Tnl-ki guberuiji, kaj ne?
—	Da.
(Severa* s Stomach Bitters) izvrstno pomagal. Kmalu boste Čutili bolje, imeli boste boljši tek, zaprtje bi. prešlo, prebava se uredi iu v splošnem bo ukrepčau ves prebavni sistem.
Posebno priporočljiva je za stare, slabotne In izdelane ljudi in milo prebatna tonika. Celo zdravi ljudje bi morali vrasih vzeti to tuniko. Vzeti jo je treba
pred jedjo.
Naprodaj v lekarnah. Cena 7.V. iu $1.50. Ak«> jo nima slučajno vaš lekarnar. i>otem mu naročite. Ua jo za vas uaroči. Ako noče tega storiti, ifotern jo vam |wsljeiuo mi, ako uani j»ošljetp 'potrebuo svoto.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA.
sgsgsfgsesKsssigssssgsffiStsss
jc zelo žareča.
—	In za to potrebuješ denarja!!
—	Seveda ixa potrebujem.
l'ulosov je izprazni! kozarec. si izplaknil usta ter prižgal smodko.
—	Meni je znano edino sredstvo — je začel po krattkem prev-darkn in pihnil par oblačkov dima v zrak--
—	Katero sredstvo?
—	K moj. ženi pojdi. — Ona ti lahko pomaga, samo če hoče.
—	Kako naj se to zgodi - Saj vi ml že prej rekel, da nameravala že pojutrišnjem odpotovati.
Polosov je zamižal ter se naslonil nazaj.
—	Poslušaj — je rekel, vrtil smodko med zobmi ter stokal.
—	Svetuje mi, prijatelj.
—	Veš kaj, pojdi domov, preobleči se in pridi takoj nazaj. — ; V eni uri se jaz odpeljem. — Voz je velik, in lahko tudi li sediš po-
'leg mene. To bo najboljše po mojem mnenju. — Zdaj bi pa rad ma-! lo zaspal. — Veš kaj. prijatelj, oprosti, jaz imam čudne navade. Kadarkoli se najem, rad malo zaspim. — Narava zahteva, žn naravi se ne sme vstavljati. — Torej, prosim te, ne moti me več.
Sanin je nekaj časa premišljeval, zatem je pa naenkrat dvignil glavo. — V njegovi glavi se je porodil trden sklep.
—	Dobro, jaz sem zadovoljen in se ti zahvaljujem za nasvet. — Ob pol eni bom zopet tukaj in zatem se lahko odpeljeva v Wks baden. — Upam, da se tvoja žena ne bo jezila name.
—	Nikar me ne moti — je zašepetal Polosov v polspaiiju in iztegnil noge.
Zaspal je kot novorojeni otrok.
Sanin je pogledal še enkrat to debelo postavo, ta debel rej'-ni obraz in odšel proti Roscllijevi sladčičarni, — Sklenil je bil najprej sporočiti Gemini, za kaj se jc odločil.
Išče se
KURILCE in DELAVCE
pri.
Du Pont Powder Co.
Haskell, N. J.
vprašajte pri
Free Employment Office,
301 Bowery še dane«
Za vožnjo ter vse potrebščine za bivanje preskrbi kompanija.
■ želi se v Hrvat ie<r
SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE,
kateri imajo t rokah naia potrdila ca denarne poiiljatve, a Številkami, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej-komoffoče »v o j natančen naalov radi važne gadeve. Piirca katera ime jim poalali, so ee nam povrnila.
Tvrdka Frank
Dvaindvajseto poglavje.
V trgovini j<* bila ona in njena mati. — Gospa Lenora je z dol-
.	.	. giin kouopcem nekaj merila. — Ko je zagledala Saniua, ga je vesc-
V jcfroniovskem okrožju, kuj neV (Ko je lo vpraševal, si ,)c ]n pOZjravila.
tlačil prt č za ovratnik
Tebi jc torej znano? — Moja vas >e imenuje Aleksejevka. — Ali si že bil tam"
—	Bil.
—	Vidiš, vidiš, to je pa dobro,
Marija Nikolajevim, to se pravi moja zona, — je pripovedo-Poloso\ in s tlačil v usta veliko omleto — ima v bližini pose-- Natakar, odprite še eno steklenico!--Zemlja ni sla-
—	Vi no veste, kako -cm vesela, odkar ste mi povedali, da bo ste vložili nekaj svojega denarja v našo trgovino. — Meni se zdi, da bi bilo najboljše, če bi postavil k tej steni veliko Omaro, veste tako z ogledali. Take mj zdaj moderne. — In potem bi lahko....
—	Dobro, dobro — jo je prekinil Sauiu. — Vse bomo še na tančno prevdarili 11 premislili. — Sedaj pa prosim, pojdimo v sobo. Nekaj zelo važnega vam imam povedati.
Ponudil je damama roko ter ju odvedel v sosednjo sobo.
Gospa Lenora je poslala nekoliko nemirna, pa tudi Gemma ga
Ali se tvoja žena sama peča z upravljanjem svojih uose-
ba, toda kmetje so ti [Hisekali gozd. — Zakaj pa prodajaš?
Denar potrebujem. — In nikar ne misli, drago ne bo. — Ti bi je precej preplašeno gledala, kupil! Zate bi bilo najboljše.	| ličke! jima je. naj sedeta, on je pa obstal pred njima.
Pologov je izpii kozarec v na, si obrwil usta > (»rtičem ter za | Zatem j"' začel pripovedovati, da je dobil dobrega kupca in <hi čel govoriti:	!S(-' moral odpeljati v Wiesbaden.
Hm, da. To la ja/. nimam navade kupov iti posestev, ker j — Pomislite, kako sem srečen je vzkliknil končno. Stvar nimam denarja. Daj mi malo masla, prosim. — Mogoče bi pa ku i'' niahoina tako prcdrugačila. da mi še v Rusijo ne bo treba od pila moja žena. Sumo predrag n.- smeš biti. — Veš kaj, govori j potovati. — Potemtakem bo poroka lahko veliko j>rcj kot sem si /njo! Moj Hog, Nemci so pa res osli! — Se ribe ne znajo skuha- mislil.
ti' In pri tem vedno govore o združitvi svoje domovine. _ Na - —	moraš odpotovati? — je vprašala Gemma.
taka r. vzemite to stvar proč!	I — danes — Tekom ene ure — Moj prijatelj ima voz iu me
bo vzel seboj.
—	Ali boš pisal"
—	Seveda. — Takoj bom pisal. — Kakorhitro se bom domeni! > Polosonovo ženo. vam bom sporočil.
—	Pravite, da jc dama zelo bogata". — je vprašala praktična gospa Lenora.
—	Izvanredno bogata. — Njen oče jc bil miljonar. — Zapustil ji je zelo veliko premoženje.
—	Iu ona je sama potomka ?
—	Da, zdi se mi d2 je edini otrok.
—	Srečni ste zelo ste srečni. — Samo pazite, da ne boste prepo-ceni prodali. — Bodite pametni in :.e ne dajte zapeljati. Jaz vam vrjamem. da bi se radi poročili z Gemiuo. toda previdnost je piva stvar.
(Dalje prihodnjič.)
Baaknik Frank	Orrurii Blal
No. 829639	No. 260578
Bartol J.	Gubert Giuseppe
No. 830739	No. 82308»
Bear Dan.	Kaetell« John
No. 260639	No. 44708
Besen« Mary Mim	Jtovai Frank
No. 830069	No. 260641
Bobi* Vajo	Kučič Matija
No. 260589	No. 45015
Božičkovič Djuro	Mikoliefa J oh*
No. 260581	No. 323253
Brann Mary	Modic Ivan
No. 260649	No. 329720
Dolar Valentibi	Novak Kozi
No. 830089	No. 45313
Blender Vincene	Oswald Jo A
No. 206241	No. 260691
Pintai
No. 880848 Bamide Frank No. 880721 Sinili John
No. 830761 Spaniček Boil No. 828894 Starievii Johan*
No. 88107« Tehler Anna No. 82889« Turk Charlea Ne. 880851 Turk Ivan
No. 260647 Turk Jernej No. 82*741 Žagar Frank No. 44272
>te
Da. sama. — Vidiš, ti kotleti so pa dobri. -laz sem ti že povedal. Dimitrij, da se ne vmešavam v zadeve svoje žene.
Na kakšen način bi se pa pogovoril žnjo. Hipolit Sidorič! To je čisto enostavno. Dimitrij Pavlovi«". Pe.lji se ■/. menoj \ Wiesbaden. Saj ni daleč od tukaj. - Natakar, ali nimate an-
- Ne? — Pro k let i osli' — Toda časa ne smeš izgub-da ti natočim -"*ašo t<"_ra vina. — Vrjemi mi, tla je
je zgodilo samo tedaj.
poročiti se ho-
gleske gorčice* Ijati. — Dovoli, dobro.
Polosovu s«4 j»* pordeči! obraz. T« kadar je ;)il in jedel.
—	Zdaj pa res ne vem. kaj lo Moril - jc zainrmral Sauiu.
■— Ali se ti tako mudi?
—. Seveda se mi mudi.
—	Ali tako nujno potrebuješ denar?
—	Seveda. — Wš. da ti čisto odkrito po v eni čem. —
Polosov je položil čašo, katero je hotel prisloniti k ustnicam, nazaj na mizo.
—	Poročiti se hočeš?
—	Da.
Debeluh je prekrižal roke na trebuhu ui začel buliti vanj.
—	Tako zgodaj?
—	Da, čimprej mogoče.
—	Ali je tvoja nevesta Rusinja ?
—	Ne. ona je iz Fraukfurta.
—	Kdo pa je?
—	Ona je Nemka. — Ne, pravzaprav jc Italjanka. — Toda ona je tukaj.
—	Ali ima kaj denarja?
—	Ne, denai-ja pa nima.
—	Torej ima samo žarko ljubezen.
—	Kako čudno govoriš? — Da, ee že ravno hočeš, ta ljubezen
BETffllBER THE DAVX
SUNMT ttONMT-TUESDSf VEDtfESM
OKE KEAL
-wHBsnrss
ALLHEALS lWATIfiff
, OKE HEAL « «BEiO£S|
AILMEAI5
THURSDAY
mm
OKE MEAL WHEAHZe
ONE MEAL Wffllg
QUE MEAL

644 Penn
avenue
Pittsburgh, Pa.
Dr. L0RENZ
EDINI SLOVENSKO * GOVOEEČI ZDRAVNIK SPECIJALIST tf OČKIH BOLEZNI
Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jas Mm že zdravim nad 23 let ter imam skučnje t vseh boleznih in
ker mam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spoznati vašo bolezen, da vas ozdravim In vrnem moč in zdravje. Skozi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa jc, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje.
Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazuije in lise po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine ▼ kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledlcah, jet rab in želodcu, rmenico, revmatizem, katar, zlato illo, navduho Itd.
v Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 9. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih. Četrtkih in sobotah od 9. ure Zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne. — Po I »osti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime ln naslov:
Dr. L0RENZ, 644 Pent) are., Pittsburgh, Pa.
Nekateri drugI sdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz mam hrvatsko to lx starega kraja, zato vaa lažje zdravim, ker vaa razumem.
Vojni Atlas.
Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno raz vidi ie raznovrstne mape v velikosti 20X27. kakor zapadno fronto. Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami. Zedinjene države z vojaškimi vežbališči in kampatni ter zastave Zaveznih držav.
Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so s pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer se je vršila tako strahovita bitka Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovenske vasi. ležeče zapado od Ljubljane.
Vse jc slikano v barvah. Cena je le 30 centov, dokler zaloga ne poide.
ZENITNA PONUDBA.
Vdovec, star PJ let. /uanili sioMuko ul v * aro f, iHj j0 j- jl! ^ svrho ormt.bf. Jaz imam svojo domačijo in ickaj dtnarja. zato tudi ne gledam, ako je vdova z enim ali dvema oi lokoma Katero v»?seli. naj sr oglasi in če mogoče pošljt-tudi sliko. Tajnost jainčena. Naslovite :
d. Domoljub, c o (.Mas Naroda. 82 Cortland t St.. New York. N. Y.
DELO! DELO!! DELO!!!
Pri Charcoal Iron Company of America v Newberry, Mich., se potrebuje 200 drvarjev za delati drva. Gozd je lep in še ni bil sekan, vse v ravnini. Dobro, zdravo podnebje, stalno delo poleti in pozimi za več let. Plača od klaftre $2.40. Imamo tudi vrhove za delati, vse ležeče, vse posekano, ni nobene izjeme, trd ali mehak les. Plača se po $2.00 od klaftre. Imeli bomo tudi dovolj dela za beliti. Potrebuje se tudi več delavcev za mesečno plačo za razna dela v go zdu. Za pojasnila se obrnite na našega zastopnika:
John Knaus, Murphy Camp, Newberry, Mich
Rad bi izvedel za TONETA KA-STKIjC. kateri je bil pred tremi leti na Kvrby Camp. Cleveland. Texas. Doma jc od Vrbovega pri Ilirski Bistrici. Prosim, da se mi oglasi, ker mu imam nekaj važnega pisati, ali pa ako kdo ve za njega, da mi javi, za kar um bom jako bvaiežeu. — Luka Sabec, Box Kal, La. (24-25—5)
Rad bi izvedel za naslov JERXlv •TA GRILL, podomače Lubaiičc-u o v iz vasi Dobindol št. 20. fara Toplice. Dolenjsko. Prosim c«*-njeiie rojake sirom Združenili držav, če kdo ve za njegov na \ slov. da mi ga sporoči, za kar* mu bom zelo bvaležen. ali naj se pa sam javi. Joseph T'rši<", 2062 K. 21». St., Lorain. Ohio. (2d-25—5)
ROJAKI, .NAROČAJTE U NA "QLAS NARODA' FXCJI SLOVENSKI DNEVNIK ▼ SDR. DRŽAVAH.
NAJ.
RAVNOKAR JE IZŠEL
NOV VOJNI ATLAS v barvah,
ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in zapadno fronto;
""" CENA 30 CENTOV. Velikost 20x27 inčev.
Slovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST.,	NEW YORK.
Dragi znanci in prijatelji! Nahajajoč se ž:j dalj ča>a v iuiljfiu-skem ujetništvu ter prevodcč raznovrstnega žrvljenja. bi želel dopisovati si s katerim iz na-seua okraja. Sem tloina »z Her-pelje-Kozina v Istri. Moj naslov se glasi: Ivan ttenčič, P'*i-gioniero di guerra. Forie Tc-najrlia. Genova, Italia. Pošiljam najlepše pozdrave ameriškim Slovencem in Slovenkam. (23-25—5)
Ja Sinic Cačič tražiin svoj oga brata Ni kolu i Josu Marica i Stojana Marica i Stjepana Hr-slana i -Josu Anica i Matu Vr-kiča iz Benkovaea u Dalmaciji. Nalaziin sc u taljanskom zarob-ljcnistvu. MoJim, da se mi javi-ju. — šiine Cačič. prigioniero di guerra. Sci-\ igliano, Italia.
(2:4-25—5)
Iščem svojega brata FRANKA BOH. podomače Bohov iz Za-potoka pri Zatični na Dolenjskem. Ce kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. ali naj se pa sasm oglasi svojemu bratu: Totiv Boh. P. O, Box 248, C len Carbon, IU.
(22-2-1 -5)
POTREBUJEM
dobre dogarje za stalno delo skozi celo loto. Jaz plačam zelo visoke cene in intaoi zelo ftn les.
Max Fleischer, 258 Lewis StM Memphis, Tenu. (14-5—=-11-6^
s-'	• ■ - .—, t »n ■m.--.,, Mrru,^
Bojald da", največ
v Zdr*.
"J