Poštnina platana v gotovini Ste*. 59 V Ljubljana, sreda 12. marca 1941 Cena Din !•- Lcto VI. Po podpisu zakona o pomoči demokracifam ie Roosevelt ie odobril prvo pošil^atev orož.a za Anglifo in Grčijo _ Washington, 12. marca, United Preša: Predsednik Roosevelt ie sooči podpisal zakon o pomoči za Anglijo. Zakon o pomoči demokracijam sta podpisala najprej podpredsednic republike Walace, ki je tudi Predsednik senata, in Rayburne, ki je predsednik predstavniškega doma, nakar ga je podpisal tudi Roosevelt. . Pri končnem glasovanju je bil zakon ra pomoč Angliji izglasovan v predstavniškem domu s 317 proti 71 glasovom. Predstavniški dom je včeraj glasoval o dopolnilih, ki jih je sprejel 6enat. Tako je bil zakcm sprejet v obeh zbornicah in je stopil v veljavo, da ga predsednik podpiše. Takoj po podpisu zakona o pomoči demokracijam je dal Roosevelt pooblastilo, da se prvi obrok vojnega materiala, vštevši tu tudi vojne ladje odstopi Angliji in Grčiji. Roosevelt bo zahteval od zbornice kredit 7 milijard dolarjev, da bi mogel izvesti program za pomoč Veliki Britaniji. Roosevelt je končal posvete o finančnih vprašanjih in je takoj sklical drugo konferenco, na kateri bodo govorili o izvedbi zakona za pomoč Veliki Britaniji. Na to konferenco so povabljeni vojni minister Stimson, ter poveljniki vojske in mornarice in letalstva. Predsednik Roosevelt je odklonil objaviti podatke o tem, kakšno vojno gradivo se naj pošlje v Anglijo Roosevelt je samo izjavil, da za sedaj količina ni zelo velika, večino pa je bodo prepeljali v Anglijo, ostanek pa v Grčijo. Ameriške vojne ladje, takoimenovani »komarji« bodo še ta teden poslane Veliki Britaniji. To so izjavili člani kongresa, ki so se danes pogovarjali z Rooseveltom. Nenapadalna pogodba med Sovjeti in Japonsko, vstop Japonske v vojno ali novo mirovno posredovanje? Ugibanja in izjave ob odhodu japonskega zunanjega ministra v Moskvo, Berlin ‘hi Rim Berlin, 12. marca. m. Nemški politični krogi pripisujejo velik pomen potovanju japonskega zunanjega ministra Macuoke v Evropo. Macuoka je včeraj zapustil Tokio ter odpotoval najprej v Mandžurijo, od tod pa bo nadaljeval pot v Moskvo. V sovjetski prestolnici se bo ustavil več dni ter bo s sovjetskimi pristojnimi osebnostmi razčistil vsa še nerešena vprašanja med Japonsko^ in Sovje-tijo. Zatrjujejo, da bosta japonski zunanji minister ter sovjetski zunanji minister Molotov podpisala nenapadalno pogodbo med Sovjetsko zvezo in Ja-ponsko* Iz Moskve bo Macuoka nadaljeval pot v Berlin, kjer bo tudi ostal več dni ter bo sprejet pri Hitlerju in vseh nemških vodilnih osebnostih Iz Berlina bo Macuoka odpotoval v Rim in najbrž še v Vichy. , . .. Obisku japonskega zunanjega ministra v Moskvi, Berlinu, Rimu in Vichyju pripisujejo velik pomen. V Berlinu in Rimu se dolgo časa mudita tako imenovani »tehnični« zastopstvi Japonske. Ob prihodu ministra Macuoke bodo razpravljali o mnogih vojaških vprašanjih, ki naj poglobe vojaško sodelovanje med državami trojne zveze. — Splošni položaj na svetu se čedalje bolj razvija v smeri, ki zahteva čim hitrejše ne le politično sodelovanje vseh treh držav osi, temveč tudi izvedbo vseh potrebnih priprav za primer, če bi se moralo zaradi oboroženega posredovanja kake tretje države začeti tudi vojaško sodelovanje, ki ga določa trojna zveza, in bi Japonska morala poseči ▼ vojno. Tokio, 12. marca. o. United Press poroča: Preden je japonski zunanji minister Macuoka odpotoval v Evropo, so ga japonski in tuji časnikarji vprašali o namenu tega nenadnega obiska. Povedal jim je: »Nimam nobenega skrivnega poslanstva, seveda pa moram izpolniti važno nalogo. Obisk pri Hitlerju in Mussoliniju mi bo dal dolgo pričakovano priliko, da jima razložim svoj načrt o svetovnem mira, katerega imam pripravljenega ie več let Uspehi, izgube, moč in naloge angleškega letalstva London, 12. marca o. Reuter: Letalski minister Sinclaire je včeraj imel govor e sedanjem položaju angleškega letalstva, v katerem je dejal, da je Anglija zdaj dala v službo nove izpopolnjene bombnike za dolge polete vrste Boenig, Stirling in Ha-lifax, izpopolnjena slovita lovska letala Spitfire in Hurricane ter Hawker-Tornado. Vsa ta letala so dvakrat večja od prejšnjih, še enkrat tako hitra in nosijo trikrat več streliva. V angleških domi-nionih se uri 6edaj 130.000 mladih letalcev 16 do 18 let starih. Moč angleškega letalstva je po »trojih in po ljudeh danes dosti večja, kakor je bila pred nekaj meseci. Boj je olajšan. V zadnjih desetih mesecih je bilo uničenih 4250 nemških ter 1000 italijanskih letal, angleški bombniki so 280 krat napadli sovražna letališča, 300 krat ladjedelnice, 470 železniška križišča, 630 industrijske cilje. Na koncu je minister dejal, da bo ameriška pomoč, navzlic trditvam nasprotne propagande, prišla pravočasno, dasi bo še veliko žrtev Nemški zažigalni in rušilni napadi na južno in zahodno Anglijo Angleži vsako noč bombardirajo Koln Berlin, 12. marca. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Po nemških letalskih napadih preteklo noč na luko v Portsmouthu so nastali -hudi požari. Napad je trajal več ur. Bombe 60 razdejale pristaniške naprave in važne 6tavbe. V bližini angleške jugovzhodne obale in pri bristolskem prekopu 6o nemška letala napadla več trgovinskih ladij. Zadela so nekaj ladij, dve trgovinski ladji sta pa nevarno poškodovani. _ Berlin, 12. marca. DNB: Angleške letalske sile so izvedle napad na neko mesto v severni Nemčiji. Močno streljanje nemških protiletalskih topov je preprečilo napadalcem, da bi vrgli bombe na do- ' jf naČria, vržene bombe « angleških letal so padle na dele mesta, kjer je bilo razrušenih in poškodovanih nekaj hiš. Niti ena vojna naprava ni bila zadeta. Ubitih je bilo nekaj oseb, več oseb pa ranjenih. V pretekli noči so nemška bojna letala izvedla napad na Birmingham in na neko pristanišče na južnem obrežju Anglije. London, 12. marca o. Reuter: Nemška letala *o snoči bombardirala mesta v srednji Angliji, severozahodni, južnem Wallesu ter mesta ob reki Temzi in v Škotski. Hud napad je bil na neko mesto v severozahodni Angliji Val za valom sovražnih <®tal je prihajal ter metal zažigalne in eksplozivne bombe Gasilci so imeli do jutra v oblasti vse požare. Smrtnih žrtev ni velko. Napad je trajal do Polnoči, V ponedeljek ponoči sp Angleži sestrelili osem •ovražnih letal. Pilot, ki se je vrnil z nočnega na- 137. dan vojne med Italijo In Grčijo: Nekje v Italiji, 12. marca. Stefani: Italijansko vojno poročilo št. 277 pravi: Na grški fronti: V odsekih devete armade patruljno delovanje. V odsekih 11. armade topniško streljanje in krajevni nastopi pehote. Kaj bi sprožil turški vstop v vojno Carigrad, 12. marca. m. Po Turčiji se zadnje dni spet čuti znatno pomirjenje, ki je nastopilo v vseh krogih. V Ankari so prepričani, da ne bo Prišlo do takšnih dogodkov, pri katerih bi morala lurčija poseči vmes, ker jih ne želi niti Turčija »ama, niti država osi. Turčija zavzema tak položaj,da bi njen vstop v vojno povzročil zapletljaje velikega obsega, n« samo na Balkana, temveč todl »a Bližnjem Vzhodu, ker bi Velika Britanija v tem primeru povečala svoje prizadevanje, da pride do uspešnega vojaškega sodelovanja s Turčijo. pada na Koln, pravi da je na povratku naletel na dva nemška’ bombnika in enega lovca ter da je oba bombnika sestrelil, še preden sta mogla dospeti na angleško ozemlje. Letalsko ministrstvo poroča, da ima Anglija sedaj nove vrete zapornih balonov, s katerimi upa, da bo preprečila letalske vdore na posameena mesta, ker lahko te balone 6puste v mnogo večjo višino kakor pa dosedaj. ♦♦«♦«»««« Atentat na angleškega poslanika iz Sofije Carigrad,. 12. marca. DNB. Snoči po 10. uri je v spodnjih prostorih hotela »Pera-Palace« v Carigradu eksplodiral peklenski stroj, ki je povzročil precej škode, ter zanetli požar, ki pa so Ra kmalu zadušili. Bilo je več mrtvih iu ranjenih. Voz cestne železnice, ki ie ob eksploziji vozil tod mimo, je tudi močno poškodovan. Zadnje čase so v tem hotelu stanovali zlasti Angleži. V tem hotelu so se naselili tudi nekateri angleški diplomati, ki so zadnjo čase prispeli v Carigrad ter več drugih Angležev in Romunov. Carigrad, 12. marca. o. Reuter. V hotelu »Pera-Palace« je snoči eksplodiralo nekaj bomb, ki so jih neznanci skrili v prtljago angleškega poslanika v Sofiji, Rendella. Poslaniku 6e prt atentatu ni zgodilo nič. Na vlak, s katerim se jo angleški poslanik vozil iz Bolgarije, je bil tudi izveden atentat, da bi vlak skočil g tira, kar pa se ni posrečilo. Poraz Franeije na Daljnem vzhodu Tokio, 11. marca. DNB. Včeraj popoldne so v uradnih prostorih predsednika japonske vlade, kneza Konoje, slovesno podpisali mirovno pogodbo med Siamom in Francosko Indokino. Na posredovanju Japonske bo določili nove meje med Siamom in francosko Indokino. Francija odstopi Siamu okrožje Paklaj in pokrajino zahodno in severozahodno ter jugozahodno od Cambodge. Vse te pokrajine bodo demilitizirane. Otoki ob ustju reke Mekong in Kong, ki so bili do sedaj pod Siamom, prehajajo pod skupno upravo francoske Indokine in Taja. Japonska po-roštvuje za nedotakljivost določenih meja, Francija in Siam pa izjavljata, da bosta spoštovali koristi in zavzemali korektno stališče do Japonske. Dopolnilna pojasnila o pošiljanju zavojev interniranim Jugoslovanom v tujini Po razpisu Glavnega odbora društva Rdečega križa v Belgradu z dne 18. februarja 1941 št A. kr. 2489-41, je devizna direkcija pri Narodni banki v Belgradu izdala odobritev, po kateri se more jugoslovanskim državljanom, ki se nahajajo v koncentracijskih taboriščih v Franciji, poslati še sto paketov po 5 kg teže preko pošte v Ljubljani. Te pošiljke bo sprejemal banovinski odbor društva Rdečega križa v Ljubljani. Sleherni pošiljatelj mora izpolniti najprej vse formalnosti glede plačanja carinskih pristojbin in poštnine, ker francoske oblasti vračajo netaksirane pošiljke z opombo, da v Franciji ni ujetnikov; za internirance v koncentracijskih taboriščih se pa uporabljajo posebne pravice po ženevski konvenciji. Pošiljka do 5 kg teže lahko vsebuje: eno obleko, en par čevljev, dva kosa perila, ostanek do 5 kg pa življenjske potrebščine domačega izvora, izvzem-ši fižol, milo, olje in sladkor. O Amerikanci so vedno večji Pri zadnjem naboru v Ameriki je Šlo pred naborno komisijo 400.000 Amerikancev. Pri teh naborih so komisije ugotovile, da amerikanska rasa še prav nič ne misli na propadanje, ampak je vedno močnejša. Vsaj, če sodimo po telesni dolžini in teži. Od leta 1917., ko je tudi Amerika šla v svetovno »plesno dvorano«, pa do danes, se je vsak Amernkanec podaljšal povprečno za pet centimetrov, njegova teža pa se je zvišala povprečno za sedem kilogramov. Velik ameriški tednik »Life« pa pravi, da sicer fizično stanje Amerikancev ni tako zadovoljivo. Okrog 40% Amerikancev ima namreč ali preslabe prsi, slabe zobe, kilo ali pa noge »kakor deske«. Vendar pa, če bi šlo zares, bi ti »pomanjkljiv*« Amerikanci na vse te trenutne težave najbrž pozabili in prav po amerikansko udarili. Krompir na mestni stojnici na Vodnikovem trgu gre prav dobro v denar, saj je jeseni kupljeni krompir že ves razprodan in sedaj mestni preskrbovalni urad na stojnici oddaia samo še krompir, ki ga je pred kratkim dobil. Čeprav je bil ta krompir znatno dražji, ga mestna občina oddaja po ceni 1.75 din za kilogram, ker hoče s poceni krompirjem pamagati prebivalstvu v teh težkih časih pri prehrani, hkrati pa s tako nizko ceno prav uspešno zadržuje draginjo drugega krompirja. Cene krompirja namreč po vsej državi, kjer ga še kaj imajo, naglo naraščajo, ker vsega pokupijo tovarne škroba, saj je po našem škrobu vedno večje povpraševanje v inozemstvu. Mestna občina ima- Se blizu 60.000 kg krompirja ter je s to količino mestna občina prebivalstvu zajamčila poceni kromipir do ^novega krompirja. Ker ima torej mestna občina dosti krompirja, ga odslej lahko na mestni stojnici na Vodnikovem trgu vsak kupec dobi po 10 kg naenkrat, v Mestni hranilnici pa vrečo s 50 kg krompirja. Dogodki na afriških bojišč h Nemci bombardirali Malto, Angleži silovito napadli Tripolis Berlin, 12. marca DNB. Nemško vrhovno poveljstvo poroča snoči: Veliki oddelki nemških letal »o napadli otok Malto. Posebno srditi so bili napadi na pristanišče La Valetto in na letališče. Bombe srednjega in težkega kalibra so zanetile velike požare. V Severni Afriki so nemška letala bombardirala zbirajoče se britanske čete in kolone motoriziranih vozil Napad je bil zeJo uspešen. Uničili smo več oklepnih in drugih borbenih vozil, mnogo smo jih pa poškodovali. Kairo, 12. marca o. Reuter: Angleško letalstvo je že tretjo noč z uspehom bombardiralo Tripoli«. Povzročilo je ogromne požare v mestu in v pristanišču. Prišlo je do stražnih eksplozij. V Tripokta-niji je angleško letalstvo bombardiralo tudi neko letališče, kjer so na tleh uničili več letal, druga pa hudo poškodovali. „ Druge skupine letal pa so »vedle močan napad na italijanske postojanke v Kerenu. Tudi v Abesiniji se letalstvo udeležuje pri bojih. Sovražne kolone, ki se pomikajo proti Addis Abebi, so bile obstreljevane t strojnicami Železnica Addis Abeba—Džibuti je bila spet močno napadena. Z vseh poletov »o »e v#a vojaška angleška letala povrnila. V Abesiniji angleške čete nezadržno prodirajo z juga proti Addis Abebi in se zdi, da se bodo pri napadu na prestolnico združile z abesinsko domačinsko vojsko, ki napreduje od seveda. Nekje v Italiji, 11. marca. Stefani 177. ital. vojno poročilo pravi: Vesti 12. marca Turška generala Sabiš in Erkilet obravnavata v listih »Efkiar« in »Son Posta« politični in vojaški položaj Jugoslavije ter se ujemata v sodbi, da je Jugoslavija znala z modro politiko ohraniti svojo nevtralnost in da je njen položaj danes tak ,kakor je na primer položaj Švedske. Angleška pomorska zapora ne more pospešiti konca vojne, ker je nemško prebivalstvo preskrbljene z živežem za nedogledne čase. Toda zaradi nadaljevanja brezobzirne zapore bodo od lakote umikali ljudje, ki jih je Anglija imela nekoč za prijatelje. To so zlasti Francozi in Belgijci, dasi je Nemčija privolila v ameriški predlog za pomoč tem deželam ih dala poroštva, da pri razdeljevanju ne bo nobene politike, pravi glasilo nemškega zunanjega ministrstva »Diplomatisch-Politische Korrespon-denz«. Jugoslavija je glede nevtralnosti popolna država. Ce bi kdaj urejali visoko šolo za nevtralnost, bi to šolo brezpogojno bilo treba sezidati v Jugoslaviji, sodi ugledni švicarski dnevnik »Basler Nachrichten«. Nemčija ima idaj vzdolž turške meje kakih 125 tisoč mož, tretjino vojske, ki je zasedla Bolgarijo, poroča United Press iz Carigrada. Z obiskom japonskega innanjega ministra v Berlinu in Rimu bo zagotovljena bodočnost sveta pod vodstvom Nemčije, Italije in Japonske. Politično sodelovanje držav trojne zveze se začenja ob odločilnem koraku Amerike za preprečitev miru in za poskus, da bi se po stranskih potih rešile kake postojanke demokratičnega nazadnjaštva, trdi nemški list »Berliner Nachtausgabe«. Nemški vojak je deležen vse skrbi in pokornosti države, ne le ko je v službi, temveč tudi na dopustu. Ta skrb se izraža v dejstvu, da dobivajo vojaki za dopust več nakaznic za živež, kakor civilisti. Za 14 dni dopusta ima nemški vojak pravico do 5 kg kruha in potic, 1 kg mesa, pol kg masla, pol kg testenin, K marmalade, K kg stročnic, 400 gr. sladkorja, 200 gr. kavnega nadomestka, 60 gr. kave, 25 gr. čaja, 125 gr. čokolade, 2 jajci ter štiri porcije sira in nekaj mila za britje in umivanje. Te zanimive podatke navaja znani nemški ilustrirani list »Signal«. Bolgarija je včeraj nvedla državni monopol za koruzo. Zaradi potreb, ki so jih prinesli zadnji dogodki, je odslej prepovedan sleherni izvoz koruze v tujino, poroča agencija Avala. Ameriška pomoč more angleški pora* samo odložiti, ker sta Nemčija in Italija vedeli za kaj gre in sta se pripravili. To, kar se je zgodilo te dni v Združenih državah, je bilo mogoče pričakovati samo v tej čudni demokraciji, eodi »Popolo di Roma«. V Kolnn je umrl, zadet od kapi, kardinal in nadškoif Schulte. Doživel je 69 let. Pokojnik je bil ena najvidnejših osebnosti v nemški katoliški Cerkvi. Uvedba pravičnega reda v lastnih življenskih prostorih, izključitv vmešavanja v tuje življenjske prostore ter odločno stališče proti vsakemu razširjenju sedanje vojne, to so edini pravi nameni trojne zveze, kakor kaže žo dosedanji razvoj, zlasti pristop Bolgarije, pravi poluradno poročilo, ki ga je dal DNB. Irski obramhni minister je odpotoval v Združene države, da bi nakupil tamkaj orožja, strojev in industrijskih surovin. Zdi se pa, da bo Amerika voljna dajati Irski orožje le pod pogojem, če Irci odstopijo Angležem nekaj pristanišč za obrambo proti nemškim letalskim in podmomiškim napadom, sodi »Ne\vyork Times«. Na današnji seji turške narodne skupščine bo zunanji minister Saiadzoglu podal važno poročilo o turški zunanji politiki, je povedal snoči ankarski radio. Vrhovni pooblaščene« maršala Petaina za francosko Afriko, general VVeigand, je včeraj odpotoval iz Vichyja v Alžir. Po prihodu tja je izjavil, da je francoska vlada odločena za vsako ceno braniti francosko kolonialno posest ter edinstvo med evropsko in izvenevropsko Francijo, poroča DNB. V Italiji ladovoljivo ravnajo z angleškimi jetniki, je izjavil angleški vojni minister Margeson, na neke pritožbe v poslanski zbornici, poroča Reuter. Hude angleške pomorske izgube pretekli teden . l<®ndon, 12. marca. o. Reuter. Mornariško ministrstvo poroča, da so angleške izgube na morju gretekli teden bile najvišje v vseh tednih od zaseka vojne. Potopljenih je bilo 29 ladij s 148.000 tonami. Od tega 20 angleških, 8 zavezniških in 1 nevtralna. Od začetka vojne je Anglija izgubila štiri milijone ton trgovskega brodovja, nasprotnik pa 3 milijone ton. Angleške izgube so že skoraj v celoti nadomeščene. V Severni Afriki: Odbili smo nov sovražnikov napad oa Džarabub. Lovska letala so zbila neko’ letalo mamke Blenheim. — V Vzhodni Afriki: Na severni fronti živahno delovanje patrol. Naša letala so v zelo nizkem poletu napadla velik oddelek britanskih mehaniziranih vozil in jih okoli 30 zadela in zažgala. Sovražnikova letak, ki so se skušala približati nekemu našemu letalskemu oporiSču, smo napadli c lovci in jih pognali v beg. En bombnik tip« Blenheim smo sestrelili. London, 12. marca Reuter: Neka angleška podmornica je potopila italijanski 10.000 tonski parnik. Ponoči so sovražna letala napadla Malto in jo bombardirala. Ubita je bila ena oseba. Sestreljeno je bilo eno sovražno letalo. Razburljiv lov sredi Drave Orožniki so s čolni lovili osumljenko, ki je skočila v vodo Maribor, 11. marca. Tekstilna družba v Košakih je prijavila orož-" nifcom, da so bile odkrita večje tatvine v skladišču tovarne in v tkalnici. Iz skladišča sta zmanjkali dve bali hlačevine v vrednosti 8500 din, iz tkalnice pa so tatovi odnesli iz tkalskega stroja 30 metrov natkanega blaga za srajce, ki je vredno 500 dinarjev. Tatovi so vlomih v tovarniške in skladiščne prostore skozi okno. V zvezi « to prijavo 60 orožniki v Košakih začeli preiskavo ter so osumili dejanja pet oseb, ki stanujejo na Pobrežju Vseh pet so prijeli ter so jih pripeljali včeraj v Košake, kjer so imeli z njimi ogled na kraju samem v tovarni. Ker pa so bile tudi na Pobrežju v tekstilni tovarni Hugo Stem izvršene podobne vlomne tatvine in ukradenega več blaga, je nastal sum, da je omenjenih pet aretiranih oseb zapletenih tudi v tatvine pri Sternu. Zaradi tega so peljali vseh pet osumljencev — tri moške in dve ženski, danes dopoldne na Pobrežje, Orožniška patrulja jih je spremljala ter so jih peljali čez Dravo z brodom. Sredi Drave pa je prišlo do razburljivih dogodkov, ki eo se nato nadaljevali še na bregu. Med osumljenimi je tudi 25-letna Ivanka Štampar iz Pobrežja. Ko se je vsa družba podala na brod, je bila Ivanka najbolj nemima, ozirala 6e je je okrog in ugibala, kako bi jo pobrisala, ker jo je bilo preveč sram, da bi jo orožniki gonili po Pobrežju, kjer jo vsakdo pozna. Naenkrat se je dvignila s sedeža ter se z vso naglico pognala proti ograji broda, se zavihtela čez njo in planila v reko. Na brodu ;e vse otrpnilo od strahu, ljudje so bili prepričani, da si hoče nesrečnica poiskati v Dravi smrt. Toda kmalu se je pojavila spet na površju ter s krepkimi zamahi rezala valove proti kraju. Pa tudi orožniki niso izgubili psi6ebno6ti. En orožnik in brodar sta skočila v čoln, ki je vedno privezan za brod ter sta zaveslala za begunko. Ivanki je v Dravi že slaba predla. Četudi zna dobro plavati, je vendar voda sedaj ledenorarzla ter so ji že začele pojemati moči in najbrže ne bi bila 6ama dosegla rešilnega brega, da je nista orožnik in brodar kakih 300 m nižje dohitela ter jo potegnila v čoln. Izmučena od napora in mraza je obležala negibno v čolnu. Brodar je naglo zaveslal k bregu, kjer sta deklico z orožnikom dvignila iz čolna ter jo spravila na suha Tam pa se je začela daviti ter 6e je videlo, da se je v Dravi dodobra napila vode. Dobrosrčni brodar ji je hotel pomagati, da bi se olajšala ter ji je vtikal prst v usta, da bi vodo izbruhala. Pa je 6labo naletel. Naenkrat je odskočil, kakor da ga ie pičila kača ter zakričal od bolečine. Ko je vtaknil dekletu prst v usta, ga je z vso močjo s 6'vojimi ostrimi zobmi ugriznila. Zagorje se preoblikuje in širi Zagorje, 11. marca. fo veliki svetovni vojni je nastopila nova razvojna doba v naši industriji, ki je na novo zaživela in se zavidljivo razmahnila. Med kraje, kjer je industrija v večji meri angažirana, spada brez dvoma Zagorje, ki je v poslednjih letih dobilo povsem novo lice. Kdor je videl Zagorje pred svetovno vojno, bi ga danes komaj spoznal. Poleg velikih modernih industrijskih naprav je videti po dolini polno novih in lepih hiš, katerih število je v zadnjih letih naraslo skoraj za 200. Napredek v industriji pa ni viden samo v Zagorju samem, ampak je opaziti njegove sledove v vsej okolici. | Nastale so velike terenske spremembe. V Potoški vasi se je umaknila cela vrsta hiš, ki je bila ovira v razvoju našega premogovnika, med njimi tudi »Franckova« gostilna, katero so lastniki nato zgradili na drugem mestu. Preložena je bila cesta in potok Kotredežica, ki je izpeljana v posebno leseno polkrožno korito, edinstveno tehnično delo v prelaganju tekočih voda. S tem je omogočeno izkoriščanje bogatih ležišč najboljšega premoga, ki se nahajajo pod staro strugo potoka. Tudi na Lokah se je morala stara cesta umakniti industrijskim potrebam, potok Medijo pa so prav tako morali preložiti, da delo pri odkopu premoga pod njim ne bi bilo ovirano. Premogokopna družba je odkupila več kmetij tam okrog, oziroma postavila lastnikom lepe nove domove. Staro Zagorje se preoblikuje in se na novo razživlja. Nastajajo spremembe na terenu, staro se ruši in gradi novo in lepše. Da vse to ne bi ostalo prikrito poznejšemu rodu, si je zgodovinski krožek Tujskopro-metnega društva v aZgorju nadel težavno nalogo, da čimveč takih zanimivosti in za kraj važnih sprememb kolikor mogoče verno ohrani potomcem. Nad novim loškim rovom, o katerem se je že mnogo pisalo, leži lepa Dolinikova domačija, ena najstarejših kmetij v zagorski dolini, z domačim imenom »pri Podreberšku«. Tudi tej domačiji, ki se prikupno smehlja izza sadnega drevja v dolino, bodo kmalu zrahljani zidovi in umakniti se bo morala potrebam industrije. Kdo bi pred 100 in več leti slutil, da se nahajajo globoko doli pod poslopji veliki premogovni zakladi? Od 1. 1715., katero obletnico beremo na hiši, je gospodaril tu Podreberškov rod Novi čas ne pozna idile m zahteva svojo žrtev. Odbor zgodovinskega krožka je zvedel, da se pripravlja odkup tega posestva, kar se je do danes že zgodilo v obojestransko zadovoljstvo, in se napotil tja gori, da vzame na fotografsko ploščo tudi ta stari dom s posestvom, preden se porušijo zidovi in se premaknejo prisojna pobočja Vinskega vrha. Medtem pa se že čuje ropot vrtalnega kladiva spodaj v rovu. Podreberškova mama, prijazna in čila ženica 70 let, nas je sprejela z vso gostoljubnostjo in povabila v h Uto, ki je pred stoletji sprejemala pod svoj krov gamberško gospodo. Za hrastovo mizo je zgovorno pripovedovala nam neznane dogodke iz preteklosti, kar je v mladih letih slišala pripovedovati od svojih dedov. Ustna izročila, ki segajo nazaj za stoletje. Vse, kar Vam pripovedujem, je dejala, mi je dobro v spominu, ker sem se včasih zelo zanimala za vse, kar se je kdaj godilo okrog naše hiie. Gotovo, da nam je mama med drugim potožila tudi vse svoje težave in žalost, ker mora zapustiti dom, v katerem je gospodaril njen rod več kakor dve stoletji. Pogovor je nanesel tudi na grad Gamberk In tedaj nam je mama pričela živahno pripovedovati, da j« bila prav v tej hiši gamberika sodnija, kjer so bila zasliševanja in so reševali manjše spore. Prijetno smo bili presenečeni, ko nam je mama prinesla nazadnje cel kup starih listin, kjer smo se uverili, da je vse njeno pripovedovanje resnično. Dobro ohranjene s podpisi in pečati gamberških lastnikov opremljene listine segajo nazaj do leta 1615. Med listinami je nekaj cerkvenih, kakor tudi obtožba proti Luku Čebulu, katerega dolži lastnik gamberškega gradu, da hujska kmete, zaradi nekih starih pravic, na upor proti gamberškemu gospodu. V Mariboru je 1430 ljudi, ki so stari nad 70 let Maribor, 10, marca. Novi predpisi glede prehrane, krušnih kart ter mešanja pšenične moke s koruzno 60 prinesli celo vrsto novih problemov, katere morajo pristojne oblasti reševati. Med te spada tudi kruh za bolnike in stare ljudi, za katere so predvidene posebne nakaznice, na podlagi katerih dobe namesto krušne belo moko. Te nakaznice pa izdaja mestni fizikat. Da bi se pa preprečile zlorabe ter bi se nekateri napravili zaradi belega kruha starejše, kakor v resnici so, je moral prehranjevalni urad tudi za to poskrbeti. Na mestnem popisovalnem uradu, kjer imajo zabeležene vse Mariborčane, ko 6e narodijo pa do poznih let starosti, so napravili sedaj 6eznam vssh prebivalcev mesta, ki eo izpolnili 70. leto. Takih oseb je v Mariboru nič manj kot 1430 — lep dokaz, da je naše mesto zdravo in da dočakajo mariborski meščani visoko starost. Imamo pa v Mariboru od tega števila 1121 oseb, ki 60 stare od 70 do 80 let, 288 oseb ima 80 do 93 let, 20 nad 90, eden — zdravnik dr, Urbaczek pa ima že nad 100 let. Drobne Zagreb, 12. marca. j. Istočasno s trgovinskim ministrom dr. Andresom se je v Nemčiji nahajal tudi predstojnik trgovinskega oddelka banske oblasti iz Zagreba dr. Lammer. Bil je navzočen pri odprtju lipskega velesejma, potem pa je obiskal razne gospodarske ustanove v Berlinu in na Dunaju. Govoril je tudi z večjim številom nemških gospodarstvenikov. Po povratku v Zagreb je dr. Lammer izjavil, da je pri razgovorih z nemškimi merodajnimi činilci spoznal, da v Nemčiji razumejo gospodarske težave, s katerimi se bori banovina Hrvatska. Na izvoz pšenice iz hrvaških krajev Nemci ne računajo, ker vedo, kako slaba je bila lanska žetev. Pač pa računajo na povečan izvoz živine, sadja in povrtnine v Nemčijo. Zanimajo se tudi za morsko ribo, ki naj bi v večjih množinah šla v Avstrijo in Protektorat. Banjaluka, 12. marca. j. Vrbaska banovina ima načrt, po kalerem bo skušala dvigniti prosvetno stanje v svoji banovini. Na zasedanju banskega sveta je vršilec dolžnosti bana Gojko Ružič povedal, da bodo po načrtu zgradili 400 novih ljudskih šol, seveda pa bo moralai v ta namen banovina najeti večje posojilo, katero bi odplačevala v daljši dobi. Sarajevo, 12. marca. i. Na svoje stroške bo zgradil bolnišnico v Obrenovcu član banskega sveta drinske banovine Aleksander Simonovič iz Obrenovca. Mož je bil poslal banu Mihaldžiču pismo, v katerem sporoča, da bo v svojem rodnem kraju zgradil novo bolnišnico, v kateri bo 40 bolniških postelj z vsemi potrebnimi medicinskimi pripravami in opremo. Pripravljen je dati v ta namen 1 milijon do 1,200.000 dinarjev. Metla je spravila enega v zapor, drugo v smrt Maribor, 11. marca. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru je bila razprava zaradi smrtne prometne nesreče. Zagovarjal 6e je 27-letni šofer Ivan Čurič iz Žižkov, ki je dne 2. septembra lanskega leta do 6mrti povozil mlado Veroniko Kos. Prav za prav pa je bila glavna povzročiteljica tega žalostnega dogodka — metla. Omenjenega dne je kolesarila Veronika Kos iz Moškanjcev po cesti skozi Vičance proti domu. Na 'kolesu je držala pred seboj metlo, ki jo je nosila iz trgovine. Ko se je tako brezskrbno peljala, je na mostu v Vičaneih zadela metla v mostno ograjo, kar je povzročilo, da je Veronika Kos izgubila ravnotežje ter se je lovila s kolesom sem in tja po cesti, da bi ne bila padla. Pri tem pa je popolnoma prezrla, da ji drvi nasproti težak, s hlodi natovorjen tovorni avto, katerega je šofiral današnji obtoženec Čurič, ki je vozil hlode iz Rucmancev na postajo v Moškanjce. Tudi Čurič ni pazil dovolj, pa je udaril ravno na mostu z avtom v kolesarko ‘er jo podrl na tla tako nesrečno, da so ji kole6a šla čez trebuh ter je obležala pri priči mrtva. Čurič je bil zaradi neprevidne vožnje obsojen danes na 5 mesecev nepogojnega zapora. Naša beseda Tujskoprometna zveza, Ljubljana, je te dni razposlala vabila za letošnji redni letni občni zbor, ki bo v petek 4. aprila t. 1. ob 10 v veliki dvorani Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani, z običajnim dnevnim redom. Ljubljana od včeraj do danes Lep, prav spomladanski je bil včerajšnji dan, vsak ga je bil vesel. Še veter se nam ni zdel mrzel, le svež je bil in prijeten. Zvečer pa se je nebo začelo vnovič mreniti, sive meglice so se potegnile čezenj in davi smo že vstali v temno, pusto predpomladansko jutro. Nameščenci in upokojenci o svojih potrebah Akcijski odbor, v katerem je 29 stanovskih organizacij nameščencev in upokojencev, ki imajo svoje sedeže v Ljubljani, je poslal kraljevskemu namestništvu dopis, v katerem opozarja na svoj izredno težki gmotni položaj. Državni in samoupravni uslužbenci žive danes v bedi, njihove plače so globoko pod eksistenčnim minimom ter so slabše od dohodkov katerega koli drugega delavnega stanu v državi. Stanje je nevzdržno, to je potrjeno tudi z uradne strani. V istem smislu je govoril na zasedanju letošnjega banskega sveta ban dr. Marko Natlačen. Podobno spomenico so iste organizacije poslale tudi predsedniku in podpredsedniku kraljevske vlade, ministroma dr. Kulovcu in dr. Kreku ter finančnemu ministru. Poseben dopis je odbor poslal banu, prav tako pa je poslal tudi finančnemu ministru in ministru za prehrano. Ni dvoma, da bodo upravičene zahteve nameščencev in upokojencev naletele na razumevanje pri merodajnih činiteljih. V teh časih, ko dra prizadeti tako hudo, da je njihovo življenje popolnoma nevzdržno. Zgodba o »žirovskih« čevljih Včeraj se je pri nas oglasil neki 2irovec. Veste, da so v Žireh doma izvrstni čevljarji in da so zlasti njihovi kvedrovci »gojzerji« na velikem glasu. Pa je mož včeraj ves hud pripotoval iz rojstnega kraja. Nekdo je za poskušnjo kupil v Ljubljani za Miklavža fantu čevlje, gojzerje, v neki trgovini, kjer naj bi se po vseh zunanjih znakih prodajali žirovski kvedrovci. Škrpet, pravo pravcato razvalino, je prinesel v aktovki s seboj v Ljubljano in nam jo pokazal. Novi čevlji, čisto »fuč« v dobrih treh mesecihl Seveda pa je bil kakor na dlani razgrnjen tudi razlog, zakaj so bili čevlji tako hitro v kraju. Pokazala se je goljufija: podplat je bil samo ob robu, v sredi pa je bil nekakšen jermen in višje gori kar osem različnih tenkih »blekcev« drug na drugeml Taki čevlji pa seveda ne morejo trajati dolgo časa, čisto razumljivo, kajne? Razumljivo pa je tudi, da se žirovski čevljarski zadrugarji jeze na taka pogoljufičena skrpucala, ki naj bi bila »žirovska«, pa Žirov še oddaleč niti povohala niso. Pravi žirovski čevlji so vzor trdosti in solidnosti in kdor bi jih rad dobil, naj jih kar naroči iz zadruge v Žireh, da bo na gotovem in da ne bo nosil takih »žirovskih« čevljev, ki še tri mesece ne morejo pretrajati, ne da bi ginja vse sloje čedalje huje tare, so državni in postali razvaline. Oblasti pa naj bi se pozanimale samoupravni nameščenci i upokojennci resično I za »sestavine« laži-žirovskih čevljev! V zadnjih dveh številkah katoliške znanstvene revije »Casc je izšel izredno pomemben načelni sestavek profesorja bogoslovja dr. Janžekoviča. Zaradi temnih in danes nadvse aktualnih misli tei poguma, ki ga izraža, bomo članek v nekaj nadaljevanjih celotno priobčili. ZA UVOD. Slara pravda je izvojevana, Matija Gubec je maščevan. Božja previdnost je hotela, da se nam je uresničilo to, za kar so v obupnih puntih krvaveti naši očetje: postali smo na svoji zemlji svoji gospodje. Utrjene graščine, ki jih je z žulji «««» dedov zidal med nami tujec, razpadajo ali služijo našemu človeku, biriča in valpeta ni več, oholi pn-tepenec ne laja več nad nami. Svobodni smo. Kraljuje nam kralj slovanskega jezika in krvi, nase je vojaštvo od najvišjega do najniijega, n asi so uradniki, naši učitelji, naša duhovščina. Tisočletni sen slovenskega naroda je postal sladka resnica. Toda svetovne vojne, ki nam je prinesla svobodo, ni konec. Po dvajsetletnem premirju, ki smo ga mi v svoji preproščini smatrali za trajen mir, je vzplamtela znova in vse kaže, da ji ne bo pre) konca, dokler ena stran druge tako ne porazi, da bo lahko po svoje uredila svet in si za dolgo dobo zavarovala mir. Zato bo sedanja odločitev mnogo važnejša, kakor je bila ona pred dvajsetimi leti-Živimo res ob odločilni uri. Taki trenutki se v življenju narodov ne ponavljajo. Ljudstvo, ki jih zamudi, je zapravilo svojo bodočnost za stoletja, morda za vedno. Za šleve je res hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam pobegnili, kako govorili, kam se usmerili, da bi bilo za vse primere prav. Vse jim pride na misel, vse nevarnosti naštevajo, vsa skrivališča poznajo, vse možnosti za beg so preudarili, na vsako hlapčevstvo so se pripravili. Vse jim pride na misel, samo eno ne: kako bi se branili. Zajcil Za moške značaje, ki ljubijo odgovornost in se ne dado nesti, naj gre kamor hoče, ampak jim je užitek, da lahko v velikem času vtisnejo življenju pečat svoje osebnosti, za take pa je današnja doba kakor nalašč. Danes se živi polno življenje! Danes se dela zgodovina in kuje bodočnost! le rasle mladi rod, ki bo naš sodnik in ki bo prav tako hvalil alt grajal način, kako smo enali prebresti usodne dni, kakor mi sedaj hvalimo in grajamo rod, ki nam je ob prevratu priboril svobodo, in vse druge rodove, ki so imeli čast voditi usodo naroda v zgodovinskih dneh. Nikdo se ne more skrili. To dejanje na svetovni pozornici bodo razsvetljevali najmočnejši žarometi zgodovine, vse, tudi skromne postranske vloge bodo vidne, vsako tiho junaštvo, pa tudi sleherna strahopetnost. čim manj nas je, tem odločilnejši je vsak posameznik. Zato pa mora bili danes ena skrb nad vsemi drugimi skrbmi, ena sloga nad vsem, kar nas razdvaja: da rddu, ki prihaja, ne zapravimo svobode, ki so nam jo predniki priborili s svojo krvjo, ampak da jo utrdimo in razširimo na vse brate. Temu cilju hočejo služili tudi naslednje vrstice. Pišemo kot kristjani za kristjane, vendar se nam zdi, da so naši zaključki takšni, da se bo vsak človek, ki ljubi domovino, lahko z njimi strinjal. Težko je o svobodi in o domovini pisali tako, kakor la predmet zasluži. Če bi koga naše misli ne zqdowlV\c' naj jih blagovoli nadomestiti z boljšimi in učinkovitejšimi, pa bo nai n amen dosežen, btui .* Vinski sejem v Ljutomeru Dne 4 marca t. 1. je Vinarska podružnica v Ljutomeru priredila svoj trinajsti vinski sejem v lepo ozaljšani dvorani g. Zavrtnika. K otvoritvi se je zbralo mnogo vinogradnikov, gostov in raznih odličnikov. Predsednik organizacije g. Zemljič je pozdravil vse navzoče, posebej še vse odlične goste. Po tem je orisal težki položaj vinarstva. Načelnik kmet. oddelka banske uprave g. inž. Podgornik je pohvalno orisal ljubezen tukajšnjih vinogradnikov do goric. Pozival je navzoče, da vstrajajo in se nc ustrašijo trenutnih težav. Po lepih vzpodbudnih besedah je pozdravil v imenu g. bana in otvoril vinski sejem in razslavo s željo, da bo mnogo uspeha. Na izbiro je bilo 150 vzorcev vse skozi i/.borni h vin. Kupcev je bilo tudi iz vseh krajev Slovenije. Vino so pokušali, si zaznamovali, vprašali po ceni, kupili pa so tokrat malo. Upanje pa je, da bodo kupci šc rabili in iskali naše naše vino, da se bo cena vina ustalila in bodo še kupci in raizstavljalci prišli na svoj račun. Bclgrad, 12. marca. m. Slovensko planinsko društvo iz Ljubljane prireja v soboto v dvorani Kolarčeve ljudske univerze slovenski planinski večer pod imenom »Slovenija v barvi in pesmi«. Na večeru bo imel krajši govor predsednik Slovenskega planinskega društva dr. Pretnar, nato pa bo pojasnil 200 posnetkov najlepših krajev v Sloveniji dr. inž. Avčin. Poleg tega je na sp> redu tudi zbirka najlepših slovenskih narodnih pesmi, ki jih bo zapel slovenski vokalni kvintet iz Ljubljane. SELO OH TRAČEt NOCI Roman » slikami »Nazadnje sva m dogovorila, da bo iel Daxburry ponoči v hišo in nama pripravil pot. Zlasti je moral paziti, da je vzel ključ od biblioteke, to je sobe, kjer j« telefon. V trenutku ko bo Prince zatopljen v čitanje pepiijev, ki jih bo vzel « blagajne Daxburry, bi ga morala poklicati po telefonu. Ker je Hatheringtoo gluh kot noč, je bilo zelo verjetno, da bo šel k telefonu sam g. Prince. To se pravi, iel bi iz delavne sobe v biblioteko. A vsa moja naloga je bila v tem. da bi bil ob ugodnem trenutku tam in zaklenil vrata biblioteke. Tako bi napravil prosto pot, da b» si lahko vzel potrebne dokumente!« »To je bilo res zelo spretno zamišljeno! Toda program se ni izvršil po vaši zamislil?« , „ ,, »Res«, je zamolklo rekel polkovnik. »Prišel sem v hišo Brandon točno ob dogovorjenem času--------------in nalel sem ubitega Princea pod odprto blagajno.« Hadon ga je opazoval t motnim pogle- Cl°n)'Vi ste odšli v hišo Brandon. Policija pa ni videla nikogar, ki bi šel tja.« »Ne morem odgovarjati za malomarnost ^ »Ali vseeno je zelo čudno, da bi bilo to slučajno... Kako *i vi razlagat«, da vas ni opazil stražnik?« je blago rekel Hadon. »Razlega nima nobene zveze z umorom g. Princea.« »Kaj mislite, ali bi vam vse to policija VW»Policija ... « je ponovil polkovnik in dal roko za ovratnik. »Te poedinosti go-tovo ne zanimajo preveč policije.« Hadon je nadaljeval: »Ona bi prav tako prišla do sklepa kot jaz — da imate vi oeko posebno pot do hiše Brandon.« Polkovnik Datmar je kolebal. »Ne fegleda, da vas to preveč preseda, gospod Hadon?« »Ničesar več me ne preseneča, kar se dogaja v tem mestu. Prej bi bila presenečena policija, če bi našla ta skrivnostni vhod,. « Polkovnik je zopet okleval, nato pa pokimal. »Da, to bi napravilo neprijetnosti. Na* vsezadnje mi ni niti treba če6a skrivati pred policijo. Pa tudi ničesar ne bi pri' dobila ... ker . « »Ker niste vi izvršili nobenega od ten umorov I« »Tako je. 2e sama misel na to se mi zdi smešna.« Hadon je prikimal, izraz njegovega obraza pa je bil malce ironičen. »Kako ste našli ta skrivni vhod?« »Pokazal mi ga je sam Ricardo. Bilo je to še takrat, ko sva bila prijatelja. Skupaj smo večerjali, on pa je malo preveč pil. Takrat je pričel pripovedovati o mladi ženski, ki jo je nastanil v hiši. Rekel je, da je preslepil vse sosede. Menili so, da je bila ta mlada, lepa dama, zelo pristojna in poštena ženska, ker ga niso nikdar videli, ko je šel k njej. Pokazal mi je takrat neki premakljivi podstavek v dvorani s kipi. Po tej poti je lahko neopažen od svojih slug prišel v lastno klet, a iz nje v klet te moje hiše. Delo tega skrivnostnega prehoda je bilo opravljeno kar se da skrivaj, preden je prišel Hathe-rington v službo Vidite, da je bilo to že davno. Seveda, kljub vsej previdnosti, so zvedeli ljudje za to zvezo.« »A posledice se še danes občutijo,« je rekel Hadon. »Kaj ste napravili, ko ste opazili, da je ubit Prince ?«_ »V prvem hipu sem mislil kričati na pomoč, ali takrat sem videl v blagajni Sise, ki sva jih podpisala Daxburry in jaz. tro sem jih vzel in se vrnil domov. Nato sem dokumente, ki so se tikali mene, uničil zaradi Marie.« »Zaradi Marie!« je ironično rekel dr Hadon. »Zdi se mi, da ste zagrešili najobičajnejšo tatvino!« »Res, gospod Hadon, vi imate radi čudne izraze!« »Ta dokument je predstavila! zelo veliko vsoto v korist pokojnega Ricarda!« »S tem ste vzeli Ricardu Darei padla vsa okrvavljena, Markovič pa je nato prerezal grlo misleč, da je tudi žena jnrtva. Toda njena rana k sreči ni bila smr(na. Ko so jo zaslišali, ni vedela povedaiti pravega vzroka za žaloigro. Nevesto je ženinu sredi ulice odpeljal brivec Milan Milošev iz Pančeva. Več let je hodil z Gjurgjevko Kovačevič in tud; njena mati je bila sprva zanj. Toda kasneje se je premislila in začela svoji hčerki pridobivati drugega ženina, nekega ključavničarja. Dekle se je materinemu pritisku vdalo in se domenilo za poroko. Ko pa sta bila z ženinom na poti v župnišče, ju je srečal brivec s svojimi prijatelji. Preslepili so ključavničarja in mu odvedli nevesto. Ključavničar in dekletova mati sta več dni iskala Gjurgjevko in jo nazadnje našla. Brivec je moral zaradi svojega dejanja v zapor, med tem pa je materin načrt uspel. Hčerka se je poročila s ključavničarjem. Veliko nesrečo je ▼ dela Tetova ▼ Južni Sr* b*j'i povzročilo polzenje zemlje. Pred nekaj dnevi so ljudje začeli opažati, da se je pod njimi začelo nekaj premikati in stene hiš ahati. Kmalu so sa pojavile razpoke v 6tenah, ljudje pa »o morali izpod rušečih se hiš pobegniti na prosto. Gornja plast zemlje na celecn obronku, na katerem stoji del mesta, je začela polzeti v dolino. Posebna komisija si je prišla ogledat škodo in je ukazala izprazniti vse hiše, ki stoje na ogroženem terenu. Če se bo zemlja pomikala še naprej, bo škoda velikanska, posebno še zato, ker so ljudje tam revni in si tudi ne znajo pomagati iz 6tiske. Epidemija^ trebušnega legarja se je v velikem obsegu pojavila t vojvodinskem mestu Srbobrenu. V nekaj dneh »o ugotovili 226 obolenj, od katerih se je pet končalo » smrtnim izidom. Banska uprava je takoj odposlala zdravnike, da so bolne ločili od zdravih in jih odposlali v bolnišnice. Ker pa se je epidemija pojavila v tako velikem obsegu, so naredili tudi zasilno bolnišnico za 100 bolnikov. Komisije so začele pregledovati vse vodnjake, ker mislijo, da so razne podtalne vode povzročile okuže-nje vodnjakov. Vse večje gostilne in gostinske lokale so desinficirali enako pa tudi stanovanja vseh bolnikov. Računajo pa, da se bo število obolelih povečalo in da bo potrebna večja zdravniška Strel na kolodvoru - pred velikim senatom Vrcmc",lko p°ročll° se pomoč. Za aedaj sta prišla na pomoč poleg domačih zdravnikov tudi dva špecialista iz Belgrada. Zadnje deževje je povzročilo poplave blizu Bosanske Gradiške. Sava se je razlila in preplavila vse ozemlje cd Bosanske Gradiške do Okučanov v dolžini 14 km. Na nekaterih me6tih je voda globoko čez meter. Pa tudi druge manjše reke v bosanski Posavini so se razlile in preplavile večje dele plodnih zemljišč. Dalje so prestopile bregove reke Una, Bosna in Ukrina. Zaradi svoje 14-letne žene je ubil tekmeca, Ali Zumber iz Peči v Srbiji. Čeprav precej prileten, se ie nedavno oženil s 14-letno Sabo. Mlada žena jm so je hitro naveličala starca in se je rada shajala z mladim Muhamedom Ismailom. Končno je k njemu tudi pobegnila. Ali si je hotel priboriti ženo nazaj, toda preden se je pravda na sodniji končala, )e sklenil tekmeca odstraniti. Sredi mesta ga je dopoldne dohitel in ga s sekiro pobil do smrti. Takoj nato se je šel javit orožnikom. Odvetniški pripravniki se že dalj časa bore za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Posebno se •>cre proti določbi, da morajo imeti za seboj po najmanj pet let pripravljalne dobe, preden smejo odpreti svojo odvetniško pisarno. Zahtevajo, da se ta čakalna doba skrajša na tri leta. Posebno pa se zavzemajo za zvišanje avojlb plač. Zanimivo je namreč, da je mnogo odvetniških pripravnikov, ki ne dpbe za svoje delo vek čakor 1000 dinarjev mesečno. To Je torej plača, ki Je nižja kalcor sle-Sifenca^ najnižjega zasebnega na in c- Ljubljana, 12. marca. Zaradi strelov na stražnika pred velikim senatom, kako to mogoče? Točno! Znameniti člen 1 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi vsebuje zločinstva, ki jih mora soditi edino le kazenski senat petih sodnikov. V točki 7 vsebuje ta člen tudi zločine proti varnostnim in oblastvenim organom. Za usmrtitev stražnika ali orožnika je določena smrtna kazen ali dosmrtna ro-bija. Za zločin samega poskusa usmrtitve teh oseb je določena najvišja kazen 20 let robije. Po tem členu je obtožen rokovnjač Hace, ker je ustrelil orožnika Medena in ker je 5 krat streljal na orožnike. Zakonodajalec je imel namen varovati varnostne organe pred atentati in streli. Veliki senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj in so bili v njem kot soeodnikl gg. Ivan Brelih, Rajko Lederhas, dr. Julij Fellaher in Josip Zorko, je včeraj obravnaval o treh strelih, ki so bili svoj čas oddani na glavnem kolodvoru v vratarjevi sobi v navzočnosti stražnika Josipa Zorca. Streli so takrat vzbudili mnogo senzacije. Aretiran je bil nato mladenič, kd so ga potem spoznali za drznega vlomilca. Zločina poskušene usmrtitve stražnika je bil obtožen še dokaj čedno oblečen Anton Rodič, fant srednje, šibke postave, po poklicu knjigoveški pomočnik, doma iz Velikega Gabra na Dolenjskem, star 24 let V kazenskih knjigah je zapisan kot potepuh, delomržnež in drzen vlomilec. Bil je že večkrat zaradi tatvine kaznovan, pred leti je dobil 1 leto in 10 dni strogega zapora. Tam v Novem mestu je bil lani 9. avgusta obsojen zaradi raznih vlomnih tatvin na 9 mesecev strogega zapora. Kmalu po sodbi je bil oddan v novomeško bolnišnico, ker je simuliral hujšo bolezen. Že 12. avgusta nato je pobegnil iz bolnišnice in se 5 mesecev klatil okrog po raznih krajih Slovenije. »črni« potnik v vlaku Bilo je 16. januarja letos. Ob 23.25 je privozil na glavni kolodvor mariborsko-zagrebški potniški vlak. Pri vratarju Bizjaku je oddal vozni listek srednjevelik mladenič, oblečen v sivo suknjo. Vratar je bliskovito pregledal listek in ugotovil, da je listek določen le do postaje Litija, torej se je potnik — lastnik listka »črno« vozil od tam do Ljubljane. Mladenič je bil že od njega več korakov oddaljen. Vratar ga je hitro poklical in stražnik Zorec mu je pomagal, da sta mladeniča pridržala. Fant bi moral doplačati za vožnjo 33.50 din. Imel je samo 30 din. Izprosil si je, da je odšel na stranišče. Kmalu nato je Rodič popolnoma mirno odšel v vratarjevo sobo, da bi ga tam stražnik perlustriral in legitimiral. V sobi pa je naenkrat od Rodiča padel na tla lep brow-ning. Fant še je hitro sklonil, pograbil za revolver, tudi stražnik se je sklonil. Bil je stražnik toliko uren, ko je padel prvi strel v tla, da je Rodiča prijel za zapestje. Vratar pa ga je od zadaj zagrabil čez hrbet. Padla sta še dva strela, ki sta odletela v zid. Nato je bil Rodič odveden na stražnico. In po zaslišanju je bil izročen sodišču, kjer se je nadaljevala preiskava. Zaradi javnega nasilja -obsojen na I leto Zločina poskušenega umora stražnika obtoženi Rodič je priznal v bistvu dejanje, da je streljal, toda izgovarjal se je in sodnikom velikega senata zatrjeval, da ni imel namena streljati na stražnika. Browning se je slučajno sprožil. Omenil je: »Imel sem 2 browninga, ki sem ju kupil na meji.« Predsednik: »Zakaj kar dva?« Obtoženec: Med ameriškimi Slovenci V Clevelandu je zadela srčna kap rojaka Franka Kalina v starosti 52 let. Doma je bil iz vasi Plače, občina Sv. Križ na Vipavskem. Zapušča soprogo Angela iz Dobravelj na Primorskem, sina ir dve hčeri. Tam je umrla tudi Marija Godec, rojena Sadar, v starosti 57 let. Doma je bila iz vasi Krka pri Stični na Dolenjskem^ in je prišla v Ameriko pred 34 leti. Zapušča moža in sina. — Nadalje so umrli v Clevelandu: rojak Gregor Marolt v starosti 63 let. Pokojnik je živel v Ameriki 38 let. Doma je bil iz vasi Ravne pri Blokah. — Anton Pezdirc, star 53 let. V Ameriko je prišel pred tri-destimi leti. Doma je bil iz Metlike na Dolenjskem. Zapušča soprogo Aliče, rojeno Štamfel. — 20 letni Rudolf Sturm iz East 159th Street Zapušča očeta Andreja, ki je doma iz Gradišča na Primorskem. — Henrik Kodelja, 55 let star. Doma je bil iz Dupelj, župnija Vrhpolje na Notranjskem. V Ameriko je prišel pred 33 leti. Zapušča soprogo Terezijo. — Mary Mrhar, 41 let stara Pokojna je bila doma iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriko je prišla pred 20 letu Njen 6oprog je umrl pred 13 leti. Zapušča dva sinova. — Frank Smrekar, star 65 let. Pokojni je bil doma iz Dolenje vasi, fara Polica pri Višnji gori na Dolenjskem. V Ameriko je prišel že leta 1898. Zapušča poleg žene tri sinove in tri hčere. V Pueblu, Colo, je umrl rojak Mr. Udir, ki je živel na farmi. Dosegel je visoko starost 84 let. V Springfieldu 111. je umrla Ana Bezgovšek, stara 18 let Rojena je bila v Springfieldu. V Ely, M;n, je umrl Matija Kapš, doma od Semiča v Beli Krajini. W Pueblu, Colo, je umrla Ana Hren, stara komaj 15 let Oče je doma iz Kompolj, Dobrepolje, mati iz Dolenjske. V Librarj, Pa, je umrl po kratki bolezni rojak Mr. Frank Bolte. V East Helena, Mont, je umrl rojak Anton Sašek v starosti 57 let Doma je bil iz Smihela-Stopiče pri Novem mestu na Dolenjskem. V Stump Creeku, Pa, je umrla Angela Poje, rojena Zakrajšek. Bila je vdova, stara 42 let Zapušča dva sina in dve hčeri. Doma je bila iz vasi Uradisče pri Kočevju na Dolenjskem , • • Vall0y- Calif-- J0 umrl Mihael Grivec, ki je bil star tukajšnji naseljenec. Doma je bil iz brednjega Lipovca pri Žužemberku na Dolenjskem. V Star Cicyiu W. Va.. so našli pod mostom mrtvega^ rojaka Jakoba Tekavca, katerega so pogrešali ze dolgo. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča ali je postal rojak žrtev zločina. Tekavc je bil star 68 let in je živel v Ameriki 35 let. Doma je bil v Storovem pri Sv. Trojici na Blokah. Zapušča tri sinove in tri hčere. Se 1* zagorsko pošte. Minule dni je bila nanovo vpeljana dostava pošte za kraje Podkraj-Repnik ter Potoško vas in Šjanovno. Š tem se je izpolnila dolgoletna želja prizadetega občinstva. Kot novi pismonoša za omenjeni vasi je bil postavljen g. Lorber Jože. Š strani poštne uprave v Zagorju prihajajo pritožbe, da razni upokojenci, ki prejemajo svoje pokojnine nakazane po pošti, ne javljajo nakazo-valcem točnega naslova. Ta površnost povzroča poštnim dostavljalcem obilo nepotrebnega dela in iskanja, upokojenci pa prav tako včasih le zato ne prejmejo pravočasno svojih pokojnin. Kdor bi bil po prednjem prizadet, naj čimprej ta pogrešek popravi. »Tam na meji sem ju kupil po ceni in sem ju nameraval v Ljubljani dražje prodati.« »Zakaj ste pobegnili iz novomeških zajiorov?« Obtoženec kratko: »Zato, ker sem bil po nedolžnem zaprt.« Priči stražnik Josip Zorec in vratar Josip Bizjak sta v vseh podrobnostih opisala, kako se je dogodek s streli razvijal na kolodvoru. Senat je na podlagi teh opisov prišel do mnenja, da Ro-dičevega dejanja ni mogoče kvalificirati kot kak poskus usmrtitve stražnika, torej kot zločin po členu 1, točka 7 zakona o zaščiti države, marveč le kot prestoj>ek jioskušenega javnega nasilja po § 27 k. z., da je poskušal stražnika ovirati pri njegovem službenem poslu. Anton Rodič je bil zato po zadnjem paragrafu obsojen na 1 leto robije. Po sodbi Rodič: »Gospod predsednik, prosim za odlog kazni!« Predsednik: »Ni mogoče! Potem bi vas povsod iskali, ostanite tu.« PROFESORJI ZA NEOVIRANO NAPREDOVANJE V SLUŽRI Belgrad, 11. marca. m. Osmega in devetega t m. je imela glavna uprava Jugoslovanskega profesorskega druStva sejo, na kateri so bili tudi med drugim sprejeti naslednji sklepi: 1. Z obžalovanjem poudarjamo težko gmotno stanje, v katerem poleg drugih uradnikov žive tudi profesorji srednjih in strokovnih Jol v sedanjih gospodarskih razmerah. 2. Plenarna seja z zadovoljstvom ugotavlja, da napredovanje v resoru prosvetnega ministrstva poteka pravilno in brez zastoja. Nadejamo se, da se bo hitro in v celoti izvedlo tudi v ministrstvu za trgovino in industrijo. Izražamo upanje, da bosta prosvetni minister in minister za trgovino in industrijo storila vee, da se še prej, predno bo izdan novi uradniški zakon, z uredbo z zakonsko močjo odstranijo omejitve, ki danes dejansko onemogočajo profesorjem napredovanje v 3-II. 3. Vsi člani se strinjajo v tem, da pravičnost zahteva, da se čimprej uredi tudi položaj bivših začasnih predmetnih učiteljev, katerim jo treba priznati za njihovo skupino tudi leta, ki so jih prebili v tem svojstvu ter jim naknadno urediti položaj v službenih letih. 4. Glavni upravi stavlja v nalogo, da tudi v bodoče stori vse, da se popravijo vse krivice, ki so bile prizadejane našim članom in dozdaj še niso bile popravljene (odpusti, upokojitve, preme-stilve in podobno). 5. Plenarna seja soglasno izreka priznanje prizadevanjem Osrednjega odbora organizacije državnih uslužbencev in predsedniku Todorju Di-mitrijeviču, da se zboljša položaj vsem državnim uslužbencem in upokojencem. Delo v *ej smeri je treba nadaljevati še z večjo vnemo m težnjo, da se okoli osrednjega odbora zbero tudi tiste organizacije, ki dozdaj z njim Še niso sodelovale. 6. Plenarna seja daje poblastilo glavni upravi, da dogovorno z jugoslovanskim učiteljskim združenjem sestavi in objavi izjavo, ki naj poda njihove poglede na današnji narodni položaj in na dolžnosti, ki jih la položaj zahteva od voditeljev in rodoljubov. ŠPORTNE VESTI Plavalni tečaji SK Ilirije Še ni povsem skopnel sneg niti v naših dolinah/ toda SK Ilirija že spet začenja i svojimi rednimi plavalnimi tečaji v svojem zimskem kopališču. Redni treningi se prično že prihodnji teden, to je v četrtek, 20, marca. Plavalni tečaji SK Ilirije bodo dvakrat tedensko in sicer v ponedeljkih in četrtkih. Prijavnina znaša kljub zelo povišanim režijskim stročkom samo 120 din. Tečaji bodo trajali od 20. t. m. pa do 10. maja. Vsi oni, ki so obiskovali te tečaje, vedo, kako koristne in ugodne so ure, ki so jih prebili v kopališču. Strokovno vodstvo tečajev in prijetno tem-perirana voda" in prostor sta jamstvo, da boste od tečaja imeli mnogo užitka in koristi. Ker je prostor v kopališču omejen, bodo prišli v prvi vrsti oni v poštev, ki se bodo prijavili prej. Prijave se sprejemajo pri blagajni kavarne Evrope. Srednješolsko smučarsko prvenstvo Srednješolsko prvenstvo v slalomu, teku in skokih za leto 1941. bo v Planici v okviru »Mladinskih dnevov« SK Ilirije 15. in 16. marca t. 1. Odhod v Planico v soboto z jutranjim vlakom v spremstvu g. Merčuna, profesorja I. drž. moške realne gimnazije. — V soboto teki, v nedeljo slalom in skoki na 25 m skakalnici. Skupno prenočišče brezplačno. Prijave naj odda vsaka Sola skupno Dravski oblasti FS v Ljubljani, Vegova ul. 4. — Tekmovalci bodo dobivali po tekmah okrepčila, vendar naj prinesejo hrano s seboj. Prvo darilo je trajno prehoden pokal, dar SK Ilirije. Osvoji ga gimnazija, katere moštvo zmaga v slalomu. Brani ga Srednja tehnična šola. Prijavljajte se pri svojih podružnicah FS. — Tekme naj bodo praznik smučarjev-srednježolcevl V soboto, 15. t. m. za tekmovalce ne bo pouka. SK Planina — Ženska lahkoatletska sekcija. Vabimo vse članice, da se udeleže sestanka, ki bo jutri, v četrtek, 13. t. m. v Akademskem domu na Miklošičevi cesti ob 6 zvečer. Kamnik Lovsko društvo v Kamniku je imelo svoj tretji redni letni občni zbor v nedeljo 9. marca t. 1. v Kamniku. Udeležba je bila zadovoljiva. Prisotni Člani so pazljivo in z zanimanjem poslušali poročila društvenih funkcionarjev. Razprava je bila živahna in stvarna. Zbor je skoro o vseh predlogih sklepal soglasno. Za predsednika je bil ponovno soglasno izvoljen gospod dr. Trampuž France, odvetnik v Kamniku. Odbor je bil delno obnovljen z izvolitvijo treh odbornikov gg. Hribarja Pavla, posestnika v Palov-čah, Škofiča Ivana st., posestnika na Vrhpolju, in Vahtarja Antona, jjosestnika in ključavničarskega mojstra v Mengšu. Občni zbor je izglasoval tudi dve resoluciji za obrambo zajca in zaščito našega gozda. Za delegata za glavno skupščino Zveze sta bila izvoljena gg. Adamič Josip, industrijec v Domžalih, ^ in skofic Ivan st., posestnik na Vrhpolju. Občni zbor je soglasno sprejel še več predlogov za^ zaščito koristne divjadi in za uspešno pokončavanje dlakastih in pernatih škodljivcev. Belgrad, 12. marca. m. Belgrajski radio in kulturno prosvetni oddelek Jugorasa sta priredila suoči koncert za delavce. Udeležili so se ga med številnimi drugimi tudi ministrski predsednik DragiSa Cvetkovič, prosvetni minister dr. Miha Krek, ministri Nikola Beslič, Danilo Vulovič in Dušan Pantič ier. belgrajski župan Jevrem Tomič. Kraj Barometer-sko stanje tempe- raturi ir C' a* S a ► > •— sc ■S S* 1 a C C Z-i C Veter (Btner, iaboHt) Pada- vine Il5 t> 33 . ■* C « g m/ca vrsta Ljubljana /62-0 14-0 3-8 84 10 NEt _ Maribor 763-2 13-0 1-0 90 10 ws — — Zagreb 756-C 14-0 4-0 70 5 WNW, — — Belgrad 756-3 14-0 3-0 70 4 w, — — Sarajevo 759-9 13-0 o-o 80 6 0 — — Vis 759-2 10-0 5*0 90 10 ssw, — <— Split 758-6 11-0 7-0 SO 7 NNE, — — Kumbor 759-4 14-0 8-0 80 10 ENE, — — Rab 759-7 10*0 7-0 90 10 S, 7-0 dež Ou&rovnlft 758-7 13-0 5*0 SO 10 SSE, — — Vremenska napoved: Pretežno oblačno in spremenljivo vreme. Temperatura se bo neikoliko dvignila. Koledar Danes, sreda 12. marca: Gregor I. Četrtek, 13. marca: Kristina, d. Obvestila Nočno slnžbo imajo lekarne: mr. Bakarčie, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78. Po mani in neznani srednjeveški Ljubljani nas bo v svojem predavanju na Ljudski univerzi popeljal danes univ. prof. g. dr. Milko Kos. Predavanje bo ob 20. uri v mali dvorani Filharmonije, Kongresni trg. Vstopnine ni Za kanalizacijo mesta je meatna občina razpisala manjša dopolnilna dela, ki bodo veljala do 200.000 dinarjev, končana je kanalizacija Trnovega in tudi kanalizacija Tyrševe ceste, kar je mestno občino veljalo 2 milijona din. Tlakovanje Tyrše>ve ceste se torej lahko vsak dan prične. Pravkar je mestna občina oddala veliko kanalizacijo na Kongresni trg podaljšane Šubičeve ulice. Na kanalizacijo bo priključena vsa okolica Šubičeve ulice ki severna stran Kongresnega trga, kjer se bo kanalizacija združila s kanalizacijo Wolfove ulice. V kratkem začoo a temi deli, ki bodo veljala nad 400.000 din. Neimenovani dobrotnik je daroval za revno družino v Hrenovi ul. 50 din. — Bog plačaj! Prosvetno društvo Ljnbljana-Sv. Peter priredi v sredo, 12. t. m. ob 20 za vse odseke skioptično predavanje o pasijonskih igrah v Oberamergau-u. Predaval bo g. ravnatelj Zor. Podružnica SVD šiška. V četrtek 13. t. m. ob pol osmih zvečer bo predaval v deški ljudski šoli v Sp. šiški gosp. inž. Levstik Josip, mestni_ kmet referent o gnojenju vrtov, od česar je odvisen letni pridelek. Bachov koncert za dve violini bosta izvajala na akademiji v petek, dne 14. t. m. priznana naša violinista docent Karlo Rupel in prof. Leon Pfeifer. Spremljal ju bo komorni orkester državne Glasbene akademije ljubljanske pod vodstvom dirigenta prof. dr. Danila Švare. Poleg tega bo iz-izvajal violinist Rarlo Rupel ob spremljevanju pianista Marjana Lipovška še tri skladbe in sicer Adamičev: Andantino, Elgarjev: Capricieuse in Paganinijevo: Sonato. Ostali del sporeda bodo iz- Eolnili recitatorji: Mira Danilova, Lipah Fran in ever Stane, operna pevka Valerija Heybalova in soloplesalca Moharjeva Erna ter Pilato Boris. Na akademiji bo sodelovala tudi znana zagrebška pianistka ga. Dora Gusičeva. Akademija bo v vel-liki Filharmonični dvorani. Začetek ob 20. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Pii XI. in kartuzijanski red. Str 15. S poštnino 2 din. Izdala Kartuzija Pleterje, pošta Št. Jernej, 1941. — Novemu cerkvenemu zakoniku (C. J. C.) so tudi kartuzijanci prilagodili svoja redovna pravila, ki jih je potem 1. 1924. odobril in potrdil sv. oče Pij XI. Ob tej priliki je izdal Pij XI. apostolsko konstitucijo, ki jo prinaša ta knjižica v slovenskem prevodu. — Ta apostolska konstitucija je velike važnosti, ker v njej načelno govori veliki misijonski papež Pij XI. o pomenil konlemplativnega kartuzijanskega reda za naš čas. — Priporočamo to knjižico, ki je tako polna globokih misli samega vrhovnega poglavarja sv. Cerkve o kontempla-tivnem življenju, ki more biti velike koristi za vsakega. Za letošnjo veliko noč bo vsak zaveden Slovenec poslal svoja voščila prijateljem in pa znancem na umetniških razglednicah, ki jih bo izdala naša Slovenska straža. Ljudska knjižnica v Ljubljani, ki posluje na Miklošičevi c. 7, je spremenila svoje uradne ure za občinstvo sledeče: vsak dan izven prn-znikov in nedelj je odprta za občinstvo od 10 do 12 in od 4 do 7. Založena je z nainovejšlmi slovenskimi in nemškimi povestmi in romani. Izposoiuje tudi na deželo. Prihodnfa dramska novost »Doroteja Anger-man« se pripravlja v Malčevi režiji. Ljubljansko gledališče Drama. — Začetek ob 20. Sreda, 12. marca: »Brez tretjega«. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega dela Hinka Nučiča in gostovanje Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. Četrtek, 13. marca: »Brez tretjega«. Red Premierski. Gostovanje režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, čl. zagrebške Drame. Petek, 14. marca: »Brez tretjega«. Red B. Go-stovanje režiserja Hinka Nučiča in Vike Podgorske, članov zagrebške Drame. Sobola, 15. marca: »Zaprta vrata«. Izven. Opera. — Začetek ob 20. Sreda, 12. marca: »Sabska kraljica«. Red Sreda. Gostovanje Josipa Gostiča, tenorista zagrebške Opere. Četrtek, 13. marca: »Hlapec Jernej«. Red četrtek. Petek, 14 marca: Zaprto. So-bota, 15. marca: »Hlapec Jernej,« Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. RADIO Program Radio Ljubljana Četrtek, 13. marca: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi in poročila *— 7.15 Pisan tenček veselih zvokov (plošče) — 12 Iz znanih oper (plošče) — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Domači trio — 14 Poročila — 17.30 V razvedrilo igra Rad. ork. — 1?.40 Slovenščina za Slovence (dr. Rud. Kolarič) — 19 Napovedi in poročila — 19.25 Nac. ura: Belgrad govori — 19 40 Plošče — 19.50 Deset minut zabave — 20 Klavirski koncert ge. Dore Gusič — 20.45 Koncert Rad. ork. — 22 Napovedi ia poročila. Nelson je zmetal z vlaka Toma in njegovo tiskarno IM .. Gertrude Gelbin: MLADI EDISON Resnična filmska povest o mladosti velikega izumitelja BIL SEM V STALINOVI SLUŽBI Bilo je že skoraj polnoč, ko Je Kedrov poklical poveljnika »izolatorja« in zahteval, naj poiljejo DeduSoka v njegovo pisarno. Deset minut pozneje je vojak od straie privedel Dednioka. Za £uda malo se je bil spremenil. Bil je velik, ostrih potez, prijazen, skrbno obrit, v čisti beli srajcL Ena sama posledica onih treh let je človeka takoj *hodla v oči: njegovi lasje so bili docela zbelelL Strmel je v Kedrova, ki je sedel za plsalnikom. Trenutek pozneje je zagledal mene, kako sedim na počivalniku. Prebledel je kakor mrlič. Jaz sem rekel samo: »Halo Deduiokl« Stežka se je prišli! k miru ter sedel na stol nasproti Kedrovu, poprosil za cigareto in dejal: »Kaj hočete od mene? Zakaj ste me privedli s Sovjetskega?« Kedrov je molčal in Dedušok se je obrnil k meni: »Ali je Četrti oddelek zahteval, da me spravijo sem?« Zdaj je spregovoril Kedrov: »Ne, ni bil četrti oddelek. Dali smo vas privesti sem iz čisto drugih razlogov. Toda Krivicki tu bi vam rad zastavil nekaj vprašanj.« Ozračje je bilo prav napeto. Ded a Jok se je s pogledom obrnil k meni. Sedel je pokonča, pripravljen, da bo svoj razum uporabil zoper naju oba. važnih točk. Če bi se hoteli spomniti nekaterih podrobnosti v zadevi, bi bilo to zelo koristno, če pa ne, bom poskusil dobiti podatke kod drugod.« Malce močneje je zadihal in odgovoril: »Da, spominjam se. Poskusil bom odgovoriti na vaia vprašanja.« Vprašal sem ga: »Kako vam je šlo, Dedušok?« Njegov odgovor je bil ravnodušen: »Najprej je bilo strašno trdo, zdaj gre bolje. Na otoku moram voditi mlin. ,Pravdo‘ dobivam redno in zdaj pa zdaj po nekaj knjig. Tako je pretolčem.« Vprašal je, kako gredo moje reči. Odgovoril sem mu: »Ne slabo, delamo trdo in živimo pač po sovjetsko.« Več kakor uro dolgo sva klepetala o splošnih rečeh. Ko sem nazadnje prišel do točk, ki so me privedle v Lubjanko, je Kedrov dejal: »Veste, strašno sem truden. Vidim, da bo ta reč še kar dolgo trajala. Ali ne bi mogli urediti tako, da bi lahko malo zaspal?« Stroga določila so zahtevala, da mora biti Kedrov med vsem izpraševanjem navzoč. Samo on je imel pravico jetnika poklicati in ga spet oddati v ječo. Rekel sem mu: »Pokličite Gorba. Poglejmo, če bi lahko to uredili z njim.« Gorb ni bil posebno goreč paragraiar. Dejal je: »No prav, Krivicki. Bomo pa naredili izjemo. Poklical bom v pisarno poveljnika ječe in mu dejal, da lahko vi podpišete za De* duškovo vrnitev v celico.« Ko je Kedrov odšel, je Dedušok postal manj previden. Pokazal je na spis ter dejal čisto neosebno, kakor da ga listina sploh nič ne briga: »Ali ste to reč brali?« Pritrdil sem. On pa je vprašal: »No, kaj mislite o tem?« Dal sem mu lahko en tam odgovor: »Priznali ste, kajne?« »Da, priznal sem.« Potem me je prosil, da bi poslal po čaja in po obložene kruhe, kar sem rad storil. Kmalu sva oba pozabila, zakaj sem tu. Pripovedoval mi je, da je za čez tri dni pričakoval, da ga bo obiskala žena. To je bilo običajno plačilo GPU za lepo vedenje. Zdaj pa, ko so ga poklicali v Moskvo, ni več verjel, da jo bo videl. Toda ni se dolgo bavil s to stvarjo, temveč se je poželjivo obrnil h Kedrovljevi knjižni polici, ki je bila polna zanimivih angleških, nemških, francoskih in ruskih knjg. Vzel je nekaj zvezkov z nje ter vneto listal po njih. Dejal sem mu, da bom prosil Kedrova, naj mu nekaj knjig posodi. Ob štirih zjutraj se še vedno nisva bila dotaknila predmeta najinega snidenja. Dedušok je docela razumel svoj in moj položaj. Vedel je čisto natančno, da jaz lahko vsak trenutek pristanem tam, kjer je on zdaj. Zato se ni delal mučenika. Teh nekaj ur x nekom iz sveta tam zunaj je bilo predragocenih, da bi jih zapravljal a tožbami zoper usodo. Obljubil sem, da bom oblastem GPU dejal, da še nisem končal spraševanja, tako da *e bom prihodnjo noč lahko vrnil. Nekaj pred zoro sem poklical poveljnikovo pisarno, naj pošljejo stražo, ki bo Dedušoka peljala nazaj v celico. Kakor po navadi, je bilo dosti prerekanja. Stražo je bil prevzel nov poveljnik. Zelo je razgrajal in nazadnje smo morali zbuditi Gorh* Naslednjo noč sem se vrnil in spet naju je Kedrov pustil sam*-Dal sem Dedušoku papir in pero ter ga prosil, naj napiše vse, kar ve o zadevi, ki me je zanimala. Dedušok je to storil v kakih dvajsetih minutah. Prinesli so čaja in kruha z maslom in spet sva ** P°" go var jata do ranega jutra. Nazadnje sem ga vprašal: »Zakaj ste priznali?« Spustil sem vprašanje ■ poudarjeno malobrižnostjo in listal po knjigi. »Dedušok, ne poznam vaše zadeve in nimam pooblastila, da bi se bavil « njo. Toda pri preiskavi cadeve X v naši obveščevalni službi sem prišel do sklepa, da bi vi lahko pri tem pojasnili nekaj Za Jacotlavantka tiskarne » Ua bllaali Kramarll - Isdajatel]: Int Joie 8©d|a - Urednik; Mirke iavernlk - Rokopisov rrafama ~ »Slovenski dom« Uhaja vsak delavnik ob I* -V ponedeljkih * tatranflk - Meeefna aarotnlna (e 14 din. sa Inosemstve 25 din - Same ponedeljki »Sloven.kl dom« velja metalne 6 dinarje*, polletne 85 dinarjev. "»>•>«*”'► “ « * ‘ Uradnlitvu Kopitarjeva »Um 1/111 « Oprava} Kopitarjeva a lica S, Ljubljana ** leleloa 4001 d« 40 00 ~ Eodtalaltei Maribor, Celja, Pni Jeienlce. Kranj, H«»e Konzervirana kri je prav tako dobra za transfuzijo V finsko - sovjetski vojni so tudi številni Švedi dajali kri za Fince O svojih praktičnih izkušnjah na polju krvne transfuzije je te dni napisal zanimivo razpravo univerzitetni profesor iz Helsinkija, dr. Brofeldet Pridobil si je v zadnji sovjetsko-finski vojni mnogo zaslug z zdravljenjem številnih ranjencev, pri čemer je dosegel velike in presenetljive uspehe vprav s transfuzijo krvi. V svoji razpravi piše ta zdravniški strokovnjak, da je bilo v številnih primerih za časa finsko-so-vjetske vojne treba izvesti transfuzijo krvi nujno kar v vojaških zasilnih bolnišnicah za bojiščem samim. Pri tem je dosegel v veliki meri tudi zaradi nove sijajne tehnike, ki se jo je začelo posluževati švedsko prostovoljsko zdravniško zastopstvo na finskem bojišču Švedi so iznašli — pravi prof. Brofeldet — nov postopek za konzerviranje krvi, namenjene transfuziji. Kri so zbrali in konzervirali v petnajstih laboratorijih v raznih krajih Finske Kri je konzervirana v posodah, ki so na poseben način neprodušno zaprte. Švedski zdravniki, ki so tedaj tudi prihiteli na pomoč Fincem, so v velikih množinah razposlali konzervirano kri v razne vojaške bolnišnice v zaledju bojišča. Omenjeni ugledni finski zdravnik med drugim tudi pravi, da je zlasti treba poudariti dejstvo, da za finske ranjence niso dajali svoje krvi samo Finci, pač pa tudi mnogi Švedi. Dalje pripominja, da je za časa finsko-sovjetske vojne imel približno tisoč primerov, pri katerih je moral nujijo izvesti transfuzijo krvi. V vseh primerih pa je vbrizgal oslabelim ranjencem konzervirano kri. Pri tem se je spet pokazalo, da konzervirana kri — pravi prof. Brofeldet — ni prav nič manj lahko uspešna in zato tudi priporočljiva, kot pa tista, ki jo je morda pravkar daroval kak krvodajalec V večini primerov je ta finski zdravnik prt transfuziji tudi imel uspeh in je tako rešil na stotine finskih ranjencev. Ameriški konstruktor Roy Mocullongh je izdelal tale majhni dirkalni čoln in ga krstil z imenom »Tankee Doudle II«. Slika kaže njegovega izumitelja in lastnika pri poskusni vožnji po morju in po zraku. Pravda za brade V mestecu VVelsenburg v Coloradu v Združenih državah so hoteli proslaviti stoletnico ustanovitve. Organizatorji, ki so imeli to v rokah, so hoteli, da bi se vsi prebivalci oblekli v noše, kakršne so nosili leta 1841. Da bi pa mestece ta zgodovinski praznik še bolj proslavilo, so organizatorji od moških zahtevali, naj si puste rasti brade, kakor so jih nosili predniki v starih časih, ko so bili prišli sem. Tiste, ki so omahovali, je pripravljalni odbor krepil s tem, da jim je zastonj dajal vstopnice za v kino, dledališče, bare in za drugo. Seveda je imel odbor velik uspeh in za take zastonjske dobrote si je vsak rad pustil brado rasti. In v nekaj dneh si videl v tem mestu moške, ki so se prej skrbno brili in strigli, neobrite, pod nosom pa so jim poganjali bujni brki. Tedaj pa je zveza brivcev tožila pripravljalni odbor in zahtevala odškodnino 5000 dolarjev. Toda brivci niso imeli nobenega upanja Htt uspeh. Njihov brezbradi odvetnik se je sicer vneto zaganjal v bradatega zastopnika pripravljalnega odbora in bi morda tudi zmagal, toda kaj, ko pa je imel tudi sodnik brado. 2e davno so znali ponarejati denar Ponarejanje denarja ni posel, katerega so se nekateri ljudje oprijeli šele v najnovejšem času, da bi tako na lahek način obogateli in bi jim ne bilo treba trdo delati za vsakdanji kruh, pač pa so na takšno misel ljudje menda prišli že kmalu podtem, ko so iznašli kovani ali druge vrste denar kot plačilno sredstvo. Za to imamo zanesljive dokaze, saj so arheologi med drugim naleteli tudi na takšna odkritja NašH so nekdanji denar, ki je moral biti brez dvoma ponarejen, saj se to da brž ugotoviti, posebno še, ker nekoč ljudje niso znali denarja na tako spreten način ponarejati, kakor ga znajo danes. Med drugim so pred kratkim našli dokaz za to trditev tudi na Madžarskem, v bližini naše meje, pri nekem starem gradu v vasi Suhodžu, nedaleč od Miškoljca. Našli so dobro ohranjeno delavnico, v kateri »o nekoč kovali ponarejen denar. Učenjaki, ki vodijo izkopavanja v tem kraju, pravijo, da je ta kovnica iz 16 stoletja Novo odkritje, pravijo — ni samo v zgodovinskem oziru velikega pomena, pač pa tudi v znanstvenem. Nove kopalnice za manjša stanovanja Čim višjo stopnjo kulture kak narod doseže, tem večje postanejo njegove potrebe in zahteve. To se vidi tudi pri nas, ko se hoče posluževati novih pridobitev ne samo mestni, ač pa tudi podeželski človek, čeprav pred do-rim desetletjem še ni čutil po tem ali onem udobju nobenih potreb. Ena od zahtev sedanjih časov je med drugim, da bi vsako stanovanje, bogato ali revno, dobilo tudi svojo kopalnico ali vsaj pripravo, ki bi človeku vsak čas lahko dala na razpolago vročo vodo za prho. Elektrotehnika je poskrbela, da se danes ni treba nikomur odreči tej kulturni potrebi, pa naj bo meščan ali podeželan. V majhnih stanovanjih seveda ni prostora za udobnejšo kopalnico, vendar pa se to lahko nadomesti vsaj s prho. Vrooo vodo poskrbe v zadnjem času majhne električne priprave, ki si jih v primeru, če električni tok ni predrag, lahko oskrbe tudi manj premožni ljudje. Posebne vroče priprave za električno segrevanje vode so zdaj začeli izdelovati v Berlinu, kakor poroča dopisništvo nemškega »Dunava«. Posoda za vodo drži 10 litrov in je iz porcelana. V eni uri lahko s pomočjo te priprave dobimo toliko vroče vode, da zadostuje za štiri do pet prsnih kopeli. Do predkratkim so v takšnih pripravah segrevali vodo do 85 stopinj. Prf najnovejših ogreval n ikih pa pravijo, da zadostuje že 65 stopinj, to pa iz dveh razlogov: Pri tej toplini ni treba imeti več strahu, da bi si oparili kožo, drugič pa je nova nižja temperatura dokaj bolj ekonomična, to se pravi, manj stane. Voda se do te stopinje segreje v trinajstih minutah. Ker se za pršno kopelj navadno uporablja do 35 stopinj segreta voda — kar se doseže z mešanjem vroče vode s hladno s pomočjo vdelane baterije za mešanje — ta priprava lahko da vsakokrat toliko primerno tople vode, kolikor jo zadostuje za pršno kopelj, ki traja pet do šest minut. ♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦•»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦»♦♦♦M »Slov. dom« v vsako hišo ! Lunin In sončni mrk v letošnjem marcu Kakor da bi se bila zmenila, bosta v letošnjem marcu mrknila Luna in Sonce, seveda ne istočasno, ker to vendar ni mogoče Oba mrka, lunin in sončen, pa ne bosta popolna, pač pa le delna. Strokovnjaki, Ki se bavijo z dogajanji v V6emirju, 60 napovedali, da bo Luna mrknila 13. marca, t. j. ta četrtek, in sicer ob 13 56. Ob tej minuti se bo mrk začel, 6voj višek pa bo dosegel ob 16.55. Škoda, da bo jasno vreme. Senza Zemlje bo tedaj pokrila tretjino Luninega kroga Mrk bodo lahko videli v vzhodnih delih Sirije, na Japonskem, v Severni Ameriki, za-hodnjem delu Južne Amerike in ljudje, ki bivajo po otokih Tihega morja. Do6ti bolj zanimiv pa bo sončni mrk. Sonce bo zatemnelo 27. marca. 27. marca Luna ne bo popolnoma zakrila sončne krogle, pač pa bo vrgla srvojo senco le na sredo Sonca tako, da se bodo videli 6amo njegovi obrobni deli. Sonce bo tedaj nekak svetel kolobar. Tudi to bo torej le delen mrk in prav tako kot lunin pri nas ne bo viden. »Benetke« v Kaspiškem morju Kaspiško morje je letošnjo zimo dobilo svoje »Benetke«. Tu namreč leži otok Metema, ki so ga zdaj zvezali s celino po dva kilometra dolgem nasipu. Morje je na tem kraju globoko sicer samo 9 metrov, morali pa so kljub temu pri graditvi tega nasipa zmetati ogromne količine kamenja in zemlje v morje. Sovjetska agencija »Tass« v zvezi s tem poudarja — in tudi tokrat je njen namen prozoren — da so nasip zgradili v zimskem času, ko je v teh krajih vladal silen mraz, poleg tega pa so divljali med graditvijo nasipa nenavadno silni viharji. Hoče povedati, kako velikih stvari sta zmožna rdeči inženir in delavec, ki da ima še hujši mraz in še tako siloviti viharji ne morejo do živega... I Pedro Aquirre Cerda v tretjem letu 6vojega predsednikovanja republike Chile V tem razmeroma kratkem času, odkar je predsednik te ameriške republike, je moral doživeti že tri poizkuse državnega udara in več drugih notranjih neprijetnosti Kljub temu pa upa, da bo zdržal vseh šest let, kolikor traja njegov predsedniški mandat. Ljudstvo mu je dalo ime »Don Tinto« in 6icer po izvrstnem vinu, ki ga ta državni predsednik prideluje v svojem lastnem vinogradu. Ljudje so hoteli ponoreti od strahu. Zmeda je bila nepopisna. Ko je vlak ustavil, je stotnik Brackertt velel Tomu, naj previdno naveže steklenico na dolgo vrvico in počasi, počasi in nalahno spusti v reko z mosta, na katerem se je bil ustavil vlak. Ko je Tom z drhtečo roko začel spravljati nevarnost skozi okno in trepetaje spuščal proti vodi, so se vsi potniki stisnili v najbolj oddaljene kote voza. Zapirali so oči in čakali, da bo zdaj zdaj treščilo... Tudi Tom je bil napol mrtev od strahu. Nazadnje se je stotniku in Tomu le posrečilo, da sta brez nesreče spravila nevarno steklenico v vodo. Vlak je krenil naprej, potniki so se oddahnili, kakor da so se rešili more. Za Toma pa stvar s tem še ni bila rešena. Komaj je sedel, da bi se malo odpočil od preslanega strahu, je že pridrvel sprevodnik Nelson, ki ga je že iskal po vseh oddelkih. Brez besede ga je pograbil za suknjo in ga odvlekel v prtljažni voz. Tam je začel vpiti nanj kakor jesihar. Prerekel mu je vse, ka* mu je le prišlo na misel — in slovar tega starega preskušenega vago-narja ni bil glede krepkih besed posebno skromen. Tom je dvakrat, trikrat posku-sril ugovarjati, toda sprevodnikova pest mu je brž vzela vsako veselje. In tako je Nelson govoril in se drl vse do prve bližnje postaje, ki je pa ni in ni hotelo biti. Tomu se skratka vožnja od mostu do postaje še nikdar ni zdela tako dolga. Ko se je vlak ustavil, je Nelson najprej pograbil Toma, ga sunil v zadnjo plat ter ga s tem prav naglo spravil na tla. Potem pa je pometal za njim še vso robo: pa- pir. črnila, stroj, košaro, liste, tako, da bi jo bil pomnil, zakaj Ce bi se ne bil Tom naglo od- zamahnil je s silo, da ga je kar maknil, bi mu bil za slovo pri- obrnilo in bi bil skoraj še sam peljal še zadnjo okoli ušes, pa zletel iz vlaka.