Št. 70. V fiorici, dne 1. septenibni 1900. Letnik II. l/.haja vsak tort'k in soboto v tciliHi dI) II. iiri |)ii'il|ioliliic /.a iiicslo (er oli .:{. uri pnpnlilnt» /.a dt'ÄcIo. Staut1 pi) pošli pivjtMiian all v (ioiici na iloin poiiljan ccloictiiu !S K., pollrllhi i- K. Ill iVtl'l'l'llH) 'i K . rnnlaja si' v (ioiici v lohakamah Sell war/, v Šnlskili ulicah in .1 <* I • lersil/. v Nunskih ulicali po K vin. t i |Y/e izdanjc.) l'i't'dnistvo in upr.ivuištvo s« nahajata v «N a r o ii n i I i vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po \2 vin. Ako so večkrat tiskajo, raöu- nijo se po pogodbi. Izdajalolj i.n odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič). Ali % zjasui du 10. sfflih? Torej bode venderjodeiifc>at konec tega čakanja! V času od prvega pa do desetega septombra vrsile se bodo v naši notranji poliliki razue spremembe in do- živeli bodeino mnogo presenečenj. Tako t'itamo skoro po vseh polilicnih listili. A najprvo jeprineslo to vest dr. Pacäkovo glasilo iz baje najzaneslivejsega vira in tako kakor srno prejeli to vest, podajamo jo ludi nasim citateljem. Se dober teden dnij in radovednosti vseh /.a razvoj naše iiotranje politike se zanimajočih Ijudi - bode ustreženo. Ako bi pa teinu ne bilo tako, potern pa bodeino še nadalje eakali in ugibali tor.se prepirali o deželni in narodui avlonomiji ter o splosni volilni pravici, a l-e ah Io. da narn bitroje mine cas. — No, kakor je posneti iz zadnjih brzojavnih poročil. prihajajoeih z Dunaja in Frage, bi znalu biti nekaj res nice na vesti dr. Pacakovega glasila. Z Du- naja poročajo nainreu, da pride cesar že l.septembra iz lschla na Dunaj ter da bode vsprejel več odličnih politikov. Jsta po- ročila zatrjujö tudi, dase bode reSilp vpra- fianje, ali se skiiče drž. zbor ali ne, ze pred cosarjevem odhodom na velike vo- jaSke vaje t. j. do 10. septembra ter da je sklicanje državnega zbora odvi.-mo od tega, ali bodo Cehi opustili obstrukcijo ali ne. Ako bi se vlada prepričala, da Cehi ne opuste obstrukcije — polein sploh ne skliče državnega zbora. Iz Prage pa se poroča, da je bil včeraj shod čeSkih zaupnih inož ter da je od sklepov tega sboda odvisen nadaljni razvoj naše iiotranje politike. Ob jednem se poroea od istotam, da so voditelji češkega naroda že obvosčeiii o torn, kaj naj se zgodi tedaj, ako bi češki zaupni možje sklenili nadaljevati obstrukcijo. Po- temtakeni je polilična akcija pred vralini in pripravljeni moramo biti na odločilen korak, katerega bo slorila vlada — kam, ali na desno ali na levo V — Tega danes ne pove še nobena pratika. Nekateri govore celo o nekaki spreinembi sedanjega rninisterstva ill neki budiinpešianski list ve celo povedati, da je minister Kezek dal dr. Koerberju svoj portielj na ra/.polago, češ. naj bi se na njegovo meslo poklical v niinisterstvo kak drug odlicen ü?ski parlanientarec. Istotako pa bi vstopilv dr. Koerberjev kabinet tudi kak zanprii mož nerriskili si rank. Ali proli ii zadnji kombinaciji so se vse radikalne nemške stranke postavile' po robu z vso odlocnostjo, čoš. na ta način bi bila nekako pripoznana jedna- koveljavnost českega naroda z neniškini v Avstriji, kar bi značilo za Nemce naj- večjfi ponižanje. iNemcem —¦ tako trde ti radikalni neniski inožje — se inora priznati v Av- striji gospodovalna uloga — in da le pod tern pogojem puste govorili s seboj -- vsa druga pogajanja ž njimi. ki bi slonela na kaki drugi podlagi, so nemo- goča. Sodeč jjo takih izjavab, bi človek lahko sklepai, da sres^ga naso poli- tic n o kombinacijsko zinožnost in liaše po- litično duševno obzorje. Na^e Irdno mfienje pa je in Ontario, da inora bili v Avstriji, kalero prebival- slvo obstoji iz. velike večine Slovanov, prej ali slej konec .nemskega ; gospodo- vanja ter da bode za našo državo tern večja sreea, Oiin prejo pridejo do tega prepričanja ludi odločujoci krogi. j\ase miienje je. da v Avslriji niina predpravic ni jodna ni druga narodnost, marveč da imajo druga poleg druge pravico živeti jed- nakopravno. In naj bi bila pnjseneöenja do 10. septembra kakorsna.si bpdi, ,— to naše miienje se ne bode spremenilo niti za jedno samo pičico. V varstvo vinoreje. (l/.v. dop. i/ Sy. K.ri/a na Vipayskcyu.) Poletjt* se bli/.a svojonui koncu, ve- seli cas trgatve ni-daleo. V onili letili, ku ni še bilo t r t n e u s i, p e r o n 6 spo re, liTozdiic \),1j,!s n o be. kozavosti iJrt vseh bole/i\ijNjrt n;i(!log, ki groze unici»! glavni pridelek našega poljedelca, takratl ko se ni bilo vinske klavzule z lta-1 lijo, ki provzročuje uničujočo konku- renco domačemu vinu in ni nikdo po- i)! n o ž e v a I s v o j e ga p r i d e 1 k a na ne- |)osten nacin ; v onili časih se je veselil vinogradnik bogale trgatve. A dandanes Lemu ni lako'. Vinogradnik se no more veseliti trgatve iz razlicnib uzrokov. Med letom je trošil za delavce. kor vsega del a ne zmore sain tudi najpridnejši kmeto- valec ne, kor delo inora biti opravljeno ob dolocenem casu ; poleg tega stane precej tudi žveplo in vitrijol, a pridelek je-zaporedoma picel. Skoraj da najbujša nadloga pa je, da se pridelek težko spravi v donar, ker inn delata konkurenco lasko vino in petijot. Lotožnja letina na splošno ne bode dobra. Dolgotrajna su5a je uničila in n o g o p o I j s k i Ii p r i d e 1 k o v, le grozdjf^ j(» ostalo zdravo in lopo, kjer ga ni pritisnila suša. Vina se bode p ri- ds' I alo I e t os pr i m e r o in a precej i n t o. k ii.k o r k a ž e, p r a v do b r e ga. Ako (ji imolo vino primerno ceno in a.ko bi bijo mogoce spravili jo bitro v kupeijo, i)|icinogio bi si tukajšnje ljudstvo. Vinograd'niki so boje posebno so dveb nadlog,, namreč vinske klavzule z Italijo in ponarejenih oziroma pbimiože- nib vin I. j. pelijota. Po yori;5ki doželni razstavi si je bila pi-idobila. dolina kaj dobrega kupca za s\oje vino, liamrec dunajskega li'govca. Koj po trgatvi se je prodal pridelek kar hkratu za gotov denar po precej do- bri ceni. Kar je še ostalo. pa je odpeljal Kranjec. Zdaj -pu nekaj let ni več no Dunajčana no Kranjca. Kqt uzrok tej za- lostni prjkazui so navajali zgoraj ome- njeni nadlogi. ki sle hujni kakor trtna us. Kar ni pokvaril lah, je odpravil pe- tijot. Dobro iiru; j(; zgubilo vipavsko vino v knpčiji. Kranjski krčmarji, kateri so .nek-., daj tako radi bodili v na>5o dolino, go- yore glasno in jasno, da vode imajo doma preveč. Napr.av 1 j a n j e pe I i j.ot a j e p o- stavnq do lo čeno. Vsakdo si ga sine L1STEK. Kdo je bil pametnejši? (Iz ruskega po Tolstem). Bilo je zjutraj. Na dvori^čib je ležal sneg in po vasi so tekli celi potoki. Med dvema hišarna v neki stranski ulici je tekla izpod gnoja velika luža. In k tej ruži ste prisli dve deklici iz raznih his, manjža in veeja. Obe ste bili oblečeni v nov sarafan (krilo). ManjSa je imela vi- änjevo, a vecja rmono — pisano krilo. Obe ste imeli rdeco ruto na sebi. Poka- zali ste jedna drugi svojo obleko in se jeli igrati. Kar se izmisliti. da hi popla- t'kali in popljuskali po vodi. Mlajša je hotela kar v nuga- vicah v lužo. ' A starejSa jo pokara: >,Ne tako, Malasa, mati Ui bo kregala. Jaz se zujoni, zuj se se ti". In deklici se sujeti, pa se podpasati ter gresti po luži jedna proti drugi. Malaška je slopila no- ter do gležnja pa rokla: „(Jloboko je, Akuljuska, bojim se". — „Kaj. toni nič", pravi druga — „nič globočje ne bo. Le 'd' naravnost proti meni". In jeli ste "roditi jedna proti drugi. Akuljka i-eco On': „Ouj, Malasa, glej, nikar ne škropi, hodi pocasi". Jedva je bila to izrekla, kltl' pljuskne Malaška z nogo po vodi — • udarilo je naravnost :V Akuljkin sarafan> tor jej oškropilo krilo, nos in oči Ko vidi Akuljka inadež na saralanu, jaine se hudovati navMalaško, pa jo gr- diti; in zleli za iVjo. da bi jo natepla. Malakka se prestraši, vidi, da je naredila narobo, pa poskoči iz luže ter stece proč. V tern pride mimo Akuljkina mati, vidi, da jo hčorkin sarafan o3krüplje-n in vsa obloka opackaua. „Kje pa si so tako omazala; po- tepa?" — „Malaska mo je nalasč oškro- pila". Mali pograbi Malaško tor jo udari po hrbtu. Malakka zavrišči, da so je čulo po vsej vasi. Prileli MalaÄkina mali. „Zakaj pa tepes mojoV'1 za^ne se kregati soseda. Heseda jo dala besodo, in ženski se jameti psovati. Na * prihiiijo se mozje, in zbi-alo so J<1 !-><¦>,.., 'isi na ulici. Prepirali so so,. eden udaii drugega, in kmalu bi bil na- slal eel tepez. Tu pride Akuljkina stara mati k možem \o.v jib zacno miriti: „Kaj pa st(^ zactili lu? O, moj bozji dan! Treba se radovati, a vi napravljal(^ tak grob!" Ali niso slusali slarko, skoro bijo bili prevrgli. In tudi slarka bi jib ne bila pomirila, da ni bilo Akuljke in Malaško. Ko so se. žen.sko prepirale, obrisala jo Akuljka sarafan, in stopila zopet v stransko ulico k lu/i. Vzamo. kamen ter zacne r.azgrebati, zemljo v luži, da bi spustila vodo na ulico. V tern pride tje že Malaška, in jamo jej pomagati. ter de- lati poto(Mno s tresko. Ravno so se bili jeli mož.jo prepirati, pa priteče ona.voda iz luže po ulici tje do istoga mesta, kjer je starka mirila Ijudi. Deklici ste tokli vsaka ob svoji strani vode. flLovi jo, Malasa, loyi!'.4.. krjeala je Akuljka. Tudi Malasa je hotela nekaj. reci, ali ni mogla od srneha. Deklici ste tokii pa se s.me- jali trežčrci. In pritekli ste pr.av v sre- diiio niož. Ko jib ugleda starka, reče inozem: ,./a Boga ! Hoteli ste se teps'ti zaradi teh oti'ok — a ona sta. že davno "pozabila in spot se igrata v ljubezni mod saboj. Bol.j parn do (>. Na to Vašo nesram- nost Vain povem, da cene si nisem jaz izmislil, ampak sen» je zvedel iz „Welt- blaita". Prosim poiiSčite dotične številke, ker meni niso pri rokab, in prepriöali se bonte, k d o je 1 a gal. III. Trdile dalje, da smo kmetu lansko leto škodili, ker je vsled zadruge zadrževal krompir. Na to opozarjam, iia je bilo ljudem znano, da pricne. zadrugn poslovati še le s I. o k t o b r o m, torej takrat, ko kupčija z zgodnjim krom- pirjem popolnoinu neb a. Je pa zadruga poznejši krompir plačala po 180 q, docim je takrat kupoval g. Maraž 1 e po 1 gld. 40 kr.M IV. Zvaliti lio(T:ete na zadrugo krivdo, da je cena krompirju letos padla. Na to Vas opozarjam na besede, kalere sern Vam rekel o priliki, ko sva 3e skupaj peljala iz Gorice: „Držite — prosim — ceno krompirju 3 gld., saj je tako kmet tudi s tern malo plačan. Zadruga se bo tudi te cene držala*'. Res, mi smo se po tern ravnali, a kaj potem sliSirno, da g. Maraž plačuje vže manj, tako, da je v enem tednu padla cena od 3 na 2 gl. Vsled tega je bila tudi zadruga primo- rana iti za kupom. Tako delate V i, ki „ste a b- solvirali vse trgovske Sole in imate 100 let prakse v tej stroki"! Povedati pa Vam moram b koncu, da se višji krogi vedno bolj zanimajo za zadruge. Tako je poljedelski minister nedavno zaukazal kranjski vladi: „Mej produktivnimi in razprodajalnimi za- drugami pa bodo za nadaljni uspeäni razvoj sposobne one zadruge, ki Me pe- čajo s prodajo živine, dalje sadjerejske in vinarske zadruge in treba bi bilo po naäem mnenju njih gojenje — podpirati z vsemi m o g o č i in i s r e d s t v i". In na drugem mestu govori poljedelski minister: „Priporočam tudi, da si zago- tovite sodelovanje učiteljev in duhovnikov, ki so že opetovano z u s p e h o in poučili kmečko prebivalstvo o gospodarskem in nravnem pomenu poljedelskih zadrug in postali tako važni razširjevalci zadružnih n a pra v." Pred kratkem je obiskal tudi našo zadrugo odposlanec namestnižtva ter se jako pohvalno o nji izrekel. In gotovo se bo zadruga vedno lepse razvijala pod novim zelo »pretuim in izobraženiin poslovodjem ter požrtovalnim predsednikom B'rancem Čeruicem. Sicer ga imenujete, gosp. Maraž, zaniCljivo le „mežnarja", a lahko reeem. da je daleč na okoli spoAtovan moz, gotovo bolj, kakor adjutanta Vasi trgovini, Vaš sinko „nadobudni gospod" Danijel in pa tisti ,,mladenič z vsemi dobrimi laslnostmi". Zdelala sta menda obadva „trgovsko akademijo v Vrtojbi". O'nonim 3e, da je zadruga pripravna skupno postopati s slovenskimi trgovei, in to sein tudi izjavil na shodu, da se ne bo jej krivo očitalo, „češ, v tla nas hoče pomondrati". G. Maraž, — kakor se zdi, se tega silno brani. čefi, da noče biti ne nas „sluga", ne nas" „fakin". Svo- bodno Vam, a potem nam ne očitajte nestrpnosti! Dostavljam še besede iz ,.Narodnega Gospodarja" ^tev. 15., od 10. avgusta 1900.: „Najboljši in najbolj reno- m i r a n i trgovei s e n e u d e 1 e I u- j e j o g o n j e p r o t i zadruga hi. Obrekovanjeje, da bi zadružna organizacija i rn e 1 a o s t p r o t i t r- gOTskerau s t a n u. K j e r j e zadru- ga trgovcu v Skodo. — tarn je t i'g o v e c sam k r i v;\ Toliko v odgovor na to, kar ste Vi. g. Mara/. — veleposestnik, kroma>\ trgo- vec in Bog si ga vedi, kaj še v Ü. V. — ,.klobasali" — (da se poslužujem Vasih besedj -- in klobuštrali v ,.Soči" žtv. 99. V Št. Petru, dne 27. avg. 1900. Jo sip Li ca n, kapelan. Iz Brjij 27. avg. — Naj na kratko sporočirn o veselici, ki se je vrSila 26. t. in. T Kasovljah s sodelovanjem ,.(ior. Sokola". Vreme je bilo tisti dan lepo, a toplo. Ljudstvo se je zbralo od v.seh strani in iz vseb stanov v ogromnem ätevilu. Go- riskemu „Sokolu" smo Sli nekoliko pota z zastavo uaproti, ter ga je gosp. Alojzij Makovec navduäeno nagovoril in po- zdravil. Odzdravil je jako lepo gosp. pod- starosta v inienu ,.Sokolakl. Veselica se je vrAila potem v najlep.šem redu. N ago vor, ki ga je govoril goap. 11. Furlan zelö nav- duäeno in izrazito, bil je z najvočim odo- bravanjem sprejet. lgro: „Ova go s pod a, eden sluga" so igrali tudi nepričako- vano lepo. Obudila je mnogo »meha. Igrali pa so ti-le: goapici Milka P i g n a t a r i in Olga T e rp i n ter gospodje 11. K u r- 1 a n , F. B r a t i n a, učitelj v Šmarjab in Anton Žerjal. Seveda so „Sokoli" vse točke petja in tamburanja izveli v obeno zadovoljnost. Zlasti je občinstvo pozorno sledilo telovadenju in ni moglo načuditi se „Sokolovi" spretnosti. Pies se je dobro obuesel. Omeniti j<' äe, da pri prvotni za- bavi je jako lepo pel meSani pevski zbor iz Sv. Križa pod vodstvom gosp. M e d- v e š Č* e k a. Bralno in pevsko druätvo iz Dobrarelj se je pod vodstvom vrlega g. Vrčona korporativno in z zastavo ude- ležilo veselice. Vvelikib skupinab je prišlo zlasti slavno občinstvo iz Ajdovščine in splob iz vseh bližnjib občin. — Velika dvorana je bila vrlo okrašena, za kar gre cast brjiskim prjdnim ilekletom in Can- torn, ki ho skrbeli tudi za lepi red in mir. Sploh se je vsa inladina tako lepo in olikano vedla, da ni bilo nikjer žal besede sliäati. Cast vsim, zlasti pa piire- diteljem in sodelovalcem ! Udeležnik. Politični pregled. Notranje reöl. Cesar se vrne iz lscbla na Dunaj baje dne 1. septembra ter ostane tarn do Njegovega odboda k velikim vojažkim vajam v Galicijo, ki prično okolo 12. septembra. V tern času bo vsprejel cesar več* odličnih politikov. Taborl In shodl na Čeikem. Minulo nedeljo sta bila na ČeAkem dva velika narodna shoda in sicer eden na gori Hip. drugi v gozdu Dobonin. Na obeb sbodih so govorili razni češki od- lični politiki in zastopniki raznih češkib strank, kakor Gregr, Baxa in drugi. Vsprejeta je bila resolucija, v kateri so zborovalci protestovali proti vladnem je- zikovem načrtu in zabtevali splošno, di- rektno in tajno volilno pravico. Baxa je dejal, da se mora delati na to, da se uniči dunajski [»arlament, ki je jedina ovira k obnovitvi češkega di'zavnega prava. Nekt(M-i zborovalci so boteli raz- viti črno zastavo z rudečim kelibom. a vladni zastopnik je zastavo konlisciral. Jutri bode v (Iblunm velik tabor üeskih žeua. Nemčija in Kitajsko. Pruski državni zbor s<> se vimIiio ui sešel, radi tega vlada velika nevolja v raznib strankab, posebno pri eentralistib. To pa največ z ozirom na ilržavui bud- get za kilajsko vojno. Stroski neniškf1 udeležbe na Kitajskein znašajo že dunes okoli — st. o inilijonov mark, ka- tere je potrošiia vlada v to svrbo. ne da bi se bilo o ten» razpravljalo na mero- dajnem mestu. v parlamentu. Vnanja politika neniÄkega cesarja na svojo roko je tudi v tej '/ad(jvi prisla v protislovje z voljo naroda, pbOujocega taka silna bre- mena v davkib. Vojska na Kitajskem. Vest, da so japonske in ruske cete zajele japonsko cesarico, se baje potrjuje. Imajo jo toraj in peljejo jo nazaj v Pe- king. Zajeli so jo baje, predno se jej je posrečilo, priti v varno zavetje in od ondi izdajati naredbe proti inozemcem. Ž njo se povrne v Peking tudi ves ubegli dvor z ministri vred. Zatoraj je zavla- dalo upanje. da se kinalo j)riOm> mirovna [)ogajanja. Kake odgovore bode dajala trdo- vratna cesarica na pogoje, ki jib bodo stavili zastopniki posameznib velevlasti, to se bode že slišalo. Toda cesarica Cuši je danes prepričana, da vkljub ogromni masi svojega vojaštva z boksarji vred ne opravi nicesar nasproti mejnarodni vojski. Kadi tega bode ze morala ugriz- niti v kislo jabolko in us tree: i nekaterim morda ne baš rahlim zabtevam mejnarod- nili sil. Mej tern, ko se pripravlja v Pekingu odlocilni akt gleile bodocega nastopanja na Kitajskein, pa cedalje buje vre široin vsega cesarstva. Tako se poroča, da se okoli Tientsina zopet nabirajo velike cete boksai'jev, ki nameravajo zabraniti novim vnanjim cetam ubod v notranje. Toda ti boksarji gredo v gotovo pogubo, ker *jili bodo mejnarodne čete prijele od dveh stranij. Iz Pekinga patrolirajo večji od- delki mejnarodnega vojaštva daleč v oko- lico mesta, ker je pričakovati, da se vsak trenotek prikažejo večji proti Pekingu j gredoči voji kitajskih čet in boksarjev. V llousiju, 4 milje od Pekinga so zadole na veliko, dobro utrjeno kitajsko četo, katerej zapovedujejo baje najboljSi kitaj- ski poveljniki. Preko vst^ga cesarslva pa se cuje o velikib grozovitostib, kijib do- prinaäajo Kitajci nad svojinii kršcenimi rojaki. Po rnnogib trgib in vaseh so na- letele mejnarodne čete na cele gromade rnrtvib teles, katerim so bile odsekane glave. Iz vseb naselbin be^e radi tega kräceni Kitajci v Tientsin, kjer pa bode kmalo toliko ljudstva, da se je bali la- kote in raznib boleznij. V Pekingu sainern so v zadnji čas po raznib predmestjib grdo plenili in morili boksarji. Brez usniiljenja so morili vse, kar jim je prišlo pod roke, imetje, zlasti pa dragocenosti in denar pa so plonili in je odvažali iz mesta. Vladala je straAna zmesnjava. Kakor poroca ruski general Lanevič, je teb zlocinov zdaj konec, ker so zadnjega boksarja iz Pekinga zapodile ruske in t'rancozke čete pri zapadnih vratib iz mesta, a potem nad vrati razvile rusko in I'rancozko zastavo. Glede mirovnih pogajanj se poroca, da je v to svrbo imenoval Li-Hung-Čang podkralja iz Nankinga in Vusbanga. Kini svetujejo velevlastj, da se z lepu pogodi in plača odškodnino za vse, kar se je zgodilo. Japonska se je izjavila, da boce toplo zagovarjati Kitajske iuterese, ako se vlada no protivi niejnarodiiim za- btevam. 0 princu Tunu (Tuan ni jjravo iine), katerega so vjeli Juponci, se govori, da bode ustreljen. Domače in razne novice. Priprave za vMprejem Nj. Vel. cesarja v Gorici. — V našem mestu se že opaža nekako nenavadno gibanje. Po ulicab, po katerib se bode peljal cesar, začeli so že precej pridno eistiti zunanja lica his. Posebno bo zadobila marsjkatera prodajalnica ob tej priliki lisine^j) zu- nanjost. Tudi drevored na „Fra Jože- lovem Corsu", koder se pripelj^Q j i in obiskom in zakljuci se s sadniiu soiiiiijcmii, na klerem se proda razstavljeno sadje na koi-ist posameznim razstavljavcem. (',. k r. k m e t. d r u ž b a. Xaznaiiilo. Deželni odsek uatanovljen v namen, dn pn^krbi, cesar treba za proslavljanje štiristoletnice, vabi gospode trgovce krojnega blaga, naj po- dajo svoje ponudbe, ako žele deležiti se oskrbljenja polrebuib tkanin. Tak<» po- nudbe se bodo sprejemaledo 2. septembra t. I. v novi soilnijski palači, Via Capucci- ni, kjer se dobivajo tudi tiskanice za dotične oglase. IiiHMiovanja. Trgovinski minister baron Call, poljed(;lski minister Giova- nelli in minister za Galicijo dr. Pielak so imenovani tajnimi svetniki. — Fin. kon- «eptui praktikant v Ljubljani g. F.Skaberne. j(j imeiiovan nainpstniSkim konceptnim praktikantom v Trstu. Stiridest'tU'tnifO sluzbovanja je praznoval v oetrtek g. Alojzij vitez Bo- si zio, c. kr. dvorni svetnik in vodja okrajnega glavarstva goriškega. Čestitali so mu o tej priliki v njegovem uradu vsi uradniki glavarstva in davkarije z odpo- slanci trgoviuske in obrtne zbornice ter mestnega magistrata. Okrajni komisar Polley nagovoril ga je v imenu vseb öestiteljev s primernimi besedami. Usebnu cestitali so mu tudi predstojniki in urad- niki drugib uradov, ter drugi prijatelji in znanci. Za ,,Solski Dom". Oböinsko sta- ra^instvo v Biljani nabralo u priliki pra- znovanja 70. rojslnega dne presvitlega cesarja ü K (toliko tudi za AlojzijeviSce). 11 v a Ie ž n i duhovnja n i v r- tojbenski svojej izgledni uciteljicj Pavli Fabiani namesto venca na grob, darujejo 8 kron za „Šolski Dom'1. I) r u ž i n a Ü r a s c e k-ova iz Vr- tojbe daruje b kron namesto grobnega venca blage pokojne učiteljice g.One Pavle Fabiani za ..Solski Dom". Pre^. S'osp. Josip Straiwar, kurat vštanjelu, je pristopil kot ustanovnik k ,.Šolskemu t)omu" z doneskorn 200 kron, in je vplacal na račuu ustanovnine 40 K. Izrekajoč vrleinu in pozrtovaluemu rodo- ljubu svl'uo zabvalo, želimo, da bi nje- govemu vzgledu sledili se drugi slovenski rodoljubi, nabajajoči se v ugodnemgmot- ikmii stanju. Razpisana slu/ba. Na državni realki v Gorici je s pocetkoiu šolskega leta 1900-1901 razpisana služba učitelja za risanje z prosto roko. Prožnje je uložiti do 10. sept. t. 1. pri dež. Solskein svetu za Goriško v Trstu. Tajii'i okroznied „liarodiio-iia- predne" siraiike ¦¦- pa u^itelji. Glavni namen tajne okrožnice „narodno-napred- ne" stranke tiči neoporecno v tern, pri- dobiti za ,,Sočo-' in „Primorca" mnogo naročnikov, -ter tako zmanjšati deficit, ki ga provzročuje izdavanje teh dveb listov onim, ki so se zavezali ga pokrivati. V stranki „narodno-naprednih" se nabajajo ljudje, ki vise cenijo denar, nego vse id(;ale in ako bi bili ti tudi ,.liberalniYi. V nadi, da jim bode „liberalna" gonja na Gorižkem mogoce vendar kaj dona- ' sain, so se isti udali za jedenkrat sitnini prošnjain ,.liberalnega" proroka dr. Tume ter - - položili na žrtvenik „liberalizina" po kak desetak — a to jedenkrat je bilo tudi z a d nj i k rat — in tiskar Gabr- Sček — ki ni navajen tiskati zastonj — bi tudi dr. Tumovima glasiloma pokazal vrata — ako hi bilo pri njima izgubo. Da bi se lorej dr. Tumi taka nosreča no pripelila. iztuhtal je svojo lajuo okrož- nico, katero smo doslovno priobcili v svojem listu in katore nainen je has -— dobili agenlov za imeno\ani glasili. In dobil jilt jo tudi — in sioer n a j s I r a s I - nejsih, mod -— učilelji. \r vsakem po- same/nciii eksomplaru liste imenitno lajne okrožnice — kalero hvali oelo ,.Brivec", — so bila navedena imona zaupnikov ..narodno-napredno" stranko za isti kraj. kamor jo hil dolioni eksemplar odposlan. Take eksomplare tajno okrožnic.o snio vi- deli v razlicnih krajih in v njili smo čitnli tudi imena zaupnikov za dotične kraje. ki so bili veeinonta -- u e i t e I j i. — To raj ti učitelji so ludi agenlje dr. Tume in so se pismeno zavezali kar na slepo širiti med nasim Ijudstvom dr. Tumovi glasili ,.Soeol> in ,.Piimorca'1 — ter razlagali ljudstvu teh glasil ognjusno in podlo pi- savo. katere prvi natneii je najbr/.o umoriti v našem ljudstvu nravno-krščanake čute. Vprasarno pristojne oblasti, kako sc to s t r i n j a s p okli cp m in d o 1 ž M o s t m i I j u d s k e g a u č i t e I j a V Vprasarno prislojne šolske oblasti. ali ni prisegel ljudski uoitelj, da It oč e z vesto i z p o 1 n o v a t i s o 1 s k e p o s t. a v n o p r c d pise ? In kaj nalaga ueitelju prvi član ljudske šolske poslave? Isti rlan nalaga učitelju, da mora skrbeti za versko nravno vzgojo izročene mu mladeži!! Kako pa izpolnuje učilelj to svojo dolž- nost, ..... ako širi v družine, v katerib se naliaja učeča se mladina liste ä la ,.Soča-l in ,.Primoreelk, katera hijeta kar u a r ;i v nost v o b r a z - n r a v - n o s I i V ! Kovanje dopisov. Zadnjič. smo na jasen način dokazali, da si dr. Tuinovo glasilo večino svojih dopisov skuje sarno. Zadnja številka tega glasila pa se skuša izleči iz zanjk, v katere seje tako nespretno zapletlo z dopisom „iz Dolenje Vrtojbo1' in dokazati, da „nimajo casa1' kovati dopisov. lsta številka Tumovoga glasila pa ob enem prinaša s I i r i d o |>ise, ki so vsi enega in ist eg a ureduiskeya kova ! Seveda bo Ttimovo glasilo tudi to iiašo trdilev imenovalo laž, kar pa ne bode vzbujalo v nas nikakega začudenja, kakor bi ga ne zbujala tega glasila trdi- tev. da na shodu v ,.l)olenji Vrtojhi'1 ni bilo rte le „n i k o g a v i z u r e d n i s t v a" „Soče", - marveč eelo ne — dr. Tumo samega! Javeu shod dr. Tunic v Koha- ridll He je vršil pretečeno nedeljo. Vr- tojbenski shod, ki je tako nesrečno kon- čal za dr. Tumo, je podueil njegovega vrednega pobratima in dr. Tumo samega, da je treba previdnosti in lokavosti se v večji nieri, kakor sta jo iniela do sedaj. Zato sta si pa izbrala za shod nialo p r<>- s tor no so bo, kal sta napolniJa s svojimi pristaši, učiteiji in krčmarji, tako, da sta bila v nji varno zabarikadirana, ter da sta tu v varnem zavetju — labko pr(Mulevala stare, obrabljene Iraze — ter sipala kalinorn pesek v oči. Novega se- veda ni bilo čuti na tent shodu nič, ker ni niti pretenje s p I j u v a n j e in v obraz od strani le ,.olikanekl gospode nič novega. Zato se nain pa tudi ne zdi umestno, da bi zgubljali cas in ürnilo s tern shodoin. — Omenimo naj na tein mestu le 3e to, da je dr. Tuma na shodu /apo\arjal gnj u s n o pisavo svojih glasil, „Soče" in „Primorca". No, pa saj se da na svetu vse zagovarjati. Posebno «o za to poklicani odvetniki. Saj se ,je našel celo odv<»tnik, ki je zagovarjal kra- Ijevegu morilca Hresci-ja. Koliko pa stane takega uzor-moža, kakor je dr. Tuma, li'ditev, da so „klerikalnr' listi — tu meri dr. Tuma seveda na nas — ki so spodkopavali družinsko sreeo. Niti ludečica ga ni oblila, ko je takogovoril, ker ga je ta že davno zapustila in jo nadomesc'a k večeniu še zelena barva. seveda, mi smo rušili in še rusitno pov- sod družinski mir in srečo - z i d a 1 j u\ j e pa in j u in o r e b i t i s e z i d a, 1 e n j e g o v p o b r a t i m - - n e i z r e k 1 j i- vcga i m e n a, a n e p r a š aj t e n a s -kako!........ Menimo, da s e r a z u in e mo!... Anarbisi — reiicj;at. Kako lepo «e vjemata ta dva naslova, kaže sledeča ^animiva dogodbica. Minuli torek so are- tirali v goriški opekarni za pokopališčem ^rno^njega delavca 1 p a v i e a, ker je bil policiji sumljiv kot anarhist. Pri zaslisanju Je ta človek izpovedal, da zna prav do- U1'o italijanski, toda ne besedice slo- v^n s k i. (Možic je baje iz Banjšic.) Tako Poi'OL-a namreč „11 Friuli "Orientale". [^ kaj sledi iz tega V To namrec, da ^lovek, ki se je iznev.) zdravniško sprid'evalo. Vo/iio-postna /vr/a m«*d ^orico in Trbi/cm. o/.iroma Rovcein. 1'oleg vožno-|)Oštnih zvez. že obstoječih na pro- gab Goriea-Trbi/. in Gorica-Bovec, se z dnem 1. septembra uvedo so jedna vsak- danja dvouprc-žna poštna vožnja s po- kritim normalniin. vozom, ki bo imel štiri sodeže. Ta voz bo odbajal iz: (iorioa 1 ob '3. uri 'pojioludno. Go-, rica 'i ob 3"15 pop., Solkan ob 840 pop., Plava ob irb pop.. Kanal oh 0. pop., Ko- činj ob ()•;">() zvecer, Voice ob 8IU. zvečer. V Tolmin pride ob H'25 zvečer. iz Tol- mina pa bo odhajat ob 3"H0 zjut'raj in dohajal v Uorioo ob 8. dopfdudne. Tambiirasko drustvo „Vila" v Oopovanu prirodi duo 2. soptko trohojniee. Po tent takoin pro- glasa Ir/.asko poluradno glasilo naso slo- veiiskn Irobojnico celo za -•- do/.el no zaslavi». Ali se seveda kar niu mj proti- vi.mo tomu, mai'voc zdi so nain šo umestno. da to dejslvo na tent niestu pribijeuio, h-r opozarjaino ivxsu ljudi. da se ha nje sklicujejo, kjerkoli bi ho lei a kaka ohlast preganjati našo trobojnico. Xevei'jelno! l.isii poročajo: Na vo- ja.ških vajah, ki se vrso letos na Krasu. so je pripetila nasJednja nezasližana krutcst. Na Uncu sta nastanjena dva bataljona voja- kov. Ko so se te dni vraeali vojaki. silno žejni in utrujoni z vaj proti Uncu, je nek rezervist 7. pespolka poprosil neke ženske vodo. V tro.iutku,. ko se je nag- nil, da hi pi], prijaba mi mo stotnik z golo sahljo. X'«^ razjarj(Mi sune vojaka najprej v prsi, potent pa ga Udari šc čez glavo,"da mu jo preseka. Vojak se je ves v k-rA'i zgriidil in' v malo ¦treholkih izdih- nil.dužo. ¦ lie/.ervist je zapustil. ženo in troje nepreskrbljenih otrok. Ljudstvo je radi toga nečlovo.škega .čina slotnikov<^ga silno razburjeno. 0 slvari so mora ra'z- pravljati na postavodajnem inn.st.u. To je žo tako, kakor na — Pruskem ! Jz Bill jane nain porocajo: Kmotij- sko družlvo. goriško je. poslalo .svoj<»ga vescaka v Biljano, kjer je due 2(i. I. in. . popoldne po blagoslovu iinol poduk, kako je treba. češpe in susje sploh previdno sušili. ; Nck.-Xu- mdiii tiskarni< v Gorici, ulica Vetlurini his. slev. 1). in pri Ci. Likar-ju, Somonisko ulicc 10. Haxprodajalccin priincren rabat. Zanimivo in poučno! Vsakemu Slovencu neobhodno pofrebna! Rojaki! Spoininjajte se o vsaki priliki „Šolskega doma". Duimjska borza. 81. avgusta. 1900. Skupni driavni dolg v notah . 9770 Skupui drzavni dol^ \r srebru . 9725 Avstrijska zlata reuta .... ll()9f) Avstrijska kronska renta 4% . 9770 Ogerska zlata renta 4(l/0 . . . 115 Ogerska kronska renta 4°/0 . . 9060 Avstro-ogerske banene delnice 1702 Kreditne delniee...... (> prodaja po iiajiiižji €*o- kosti (lake), susilo, zamasko (kit), votlič. ruziH? krede, tini cmmikmU |)orllandski. copiče. šceti, oterace ^^- za noge. sablone. zamaske. gobe milo, , , i ¦ in bakrani vitrijol : eevi in druge reči iz kavcuka (galore), razne soli, ssdravilna zeližča, mineraln« vode, cedilke, (gume), cerkveno kadilo in kot ])Hmoso diSeči storaks ; razna C-istila, gladila in mazila ; prepase za kilo, obveze in drugo kiiurgicino opravo, pogaeo za pse ; toa- letno milo in dingo lepodišeče blago (paiTumerije); potrebšcine za l'otogralije itd Jakob Miklus, trgovost;i\ Ija n;i tlc»in in . ra/.pošiljii \>u žcltv.- nii-i na vse krajc avslro-^t'rsku inonarliijc v sodili ml f)(i lilrov naprnj. Xa /.aliU'vo |)t>^ilja. luili ii/.orcc. Cene imerne. Po«tre±ba poitena. .^^ — .^^k ¦! -^mm^ .^^^ ,^a^ .^^^ ^b^ .^a^L ^^^. P()d])is;uii ll'^ovci jestvin si šiojejo v cast iiaznanili p. I), obcinslvii, da so vsli'd skiipuc^a nni'occvanja na dc- Ix'lo vyeniu l)la^u, kalcro iiaručtijcjcj i lc pri sIovimi- skili vt^lcli'^cili. kakor pi-i tvrdki M Trndcn v Trst11 i. I. d., cene zdaliM» znizali. \adcjajo sc lorcj, da jili hodo podpindi ludi rojaki, iu lo tcnivfc. kor jo hla^o izhorno in sv«ž<; Um* }>i>str«?žl>;i ločiia. / odličiiim sj)urflovaiij(Mii Ant. Vrčon v Skriljah. Al. Kosovel v Velikih ziabijah, J. Mrevlje y Sv. Križu. Ivanka Vodopivec v Kamnjah. Fr. Birsa v Vrtovinu in I. Jerkič v Dobravljah. Novoporočonci po/or! Štejem si v cast naznanjati slavnemu občinstvu, da sein razširil trgo- vino pohištva v ulici Vetturini, glavni vbod v Gosposki ulioi. An ton Bresös-is v Gorici, Gosposka ulica st. 14, (hlizu lekarnc Girunculi). V zalogi ima vsakovrstno pobištvo za vsaki slan. Pohistvo je po najinodernej^ili slogih.posebno spalne,jedilne in poseine sobo so po neniškern slogu. Fobistvo je od prvib mizarskihrnojstrov. Sprejenia vsa naročila in izcU'luje po izlxM-i obrisa. najceneje in v lia.jkrajšem casu. — Bogata zaloga podoli na plat no in sipo z različnmri okvirji. Bclgijska brušena ogledala vsake volikosti. Hazlično pobifitvo. kakor: toaletne inizice, mzličnu obešala, preproge za okna itil. Hazlične sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Hla/ino iz struno, al'riske trave, z ž i- in a in i in plalmnn na izbero ler razne tapecu- tijc. — Uec-i, kalcrib ni v zalogi. preskrbijo se po izberi cenikov toeno, trdno Ler v najkraj^em času. Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali mesečiK». — Pošilja se tudi izven Goriee po železnici in parobrodih.