Posamezna Številka 12 vinarjev.
v LlomiaiiL v poneMek, tfne 26. novemora mi
Leto XII.
mm Vtlj« po pošti:
M Mto toto naprej.. K 30--sa en masec'.*?:„ 2*50 m Nemčijo mtoMm. J 34'-
n vstalo

40-
▼ Ljubljani na dom; U oeto leto upre}.. E 28-— n n meseo „ ..K 2-90 V fpM m|MU MHiH ,, 2-—
3B Sobotna Izdaja: s la oe'e leto . . '. . K T— n Nemčijo celoletno. ,. 9*— sa ostalo inoaematvo. r 12 —
W Uredništvo Je t Kopitarjevi nlioi iter. O/m, Ro&opisl se n.iTTtčslo; nefrankiran« pisma se ne sprejemaj«. — Uredniškega telefona štev. 74. as
Političen list za slovenski narod.
Knostolpna petltvrsta (72 mm široka ln 3 mm visok« sli nje
prostor) sa enkrst .... po Wv sa dv»- in večkrat . „ ZS„ pri večjih naročilih primer« popust po dogovora.
Enostolpna petltmts po M v
Izbsjs vsak din isviemši n*.
dalje in prssnlke, eb 3. nrl pop.,
Hodna letna prilog« veni ni
Oprsvnlštvo |e v Kopitarjevi nlioi št. 8. — Hačnn poštno hranilnice avstrijske St 24.797, ogrske 26.511, bosn.-baro. št 7563. — Upravnlškega telefona št 188.
0 razdora s. L s.
Po naročilu presvetlega knezoškofa ljubljanskega objavimo i? »Škofijskega Lista«, ki te dni izide, njegovp poročilo »o našem stališču v sedanjem razdoru«. Po-nočilo slove:
Mogočna je bila S. L, S. Po našem večletnem trudu se je razvijala in krepila. ■ Načelniku smo popolnoma zaupali, on pa ie moral priznati, da smo duhovniki v S. L. S. ogrodje, ki jo nosi.
Večkrat smo opazovali, da je bilo med obema političnima voditeljema močno nasprotovanje, ki se je pa vselej pravočasno PtJeglo. Toda odkar je načelnik stranke prenehal biti načelnik državnozborskega klulja jn je iznenada, ne da bi bila stranka kaj vedela, postal deželni glavar, se je nasprotovanje zopet pokazalo; bolj je napredovalo in že smo slutili, da bi utegnilo stranki zelo škodovati, morda jo celo po-„ kopati.
Razdor se je razširjal, ker se je v izobražencih S. L. S. vedno bolj utrjevalo prepričanje, da politika dr, Šušteršiča ni dovolj narodna in ne demokratična. Izredno je tudi vse ogorčila vest, da je načelnik stranke dal vložiti na vlado prošnjo za novo podporno akademično društvo, dasi je ie obstoječe, skozi toliko let izvrstno delovalo.
, Nasprotoval^so načelniku stranke tu-. iii delavci, organizirani v delav. organizaciji; nasprotovanje je raslo ia kaj čudno / «0 gledali postopanje načelnika S. L S., ki ( n preko organizacije skliceval shode duhovnikov, da mu izrazijo neomejeno zaupanje. Ker je zaupanje drugod izgubljal, ai bil neopravičen moj strah, da se nevolja Jpper duhovnike razširi v nevoljo zoper katoliško Cerkev in zoper vero sploh.
Tekom dveh let sem veliko trpel. O načelniku stranke, ki sem mu popolnoma zaupal, sem menil, da edino on vzdržuje našo veljavo na zgoraj in našo moč na znotraj. Sedaj sem pa gledal, kako izgublja zaupanje in veljavnost ne le pri naših izobražencih, ampak pri vseh obmejnih Slo-• vencih in pri Hrvatih. Zasledoval sem razloge in premišljeval posledice za versko prepričanje v naši škofiji, ako ostanem do načelnika v takem razmerju, kakor do sedaj. Javnosti sploh in svojim duhovskim so-bratom nisem mogel odkrivati svojih dušnih bolečin. Ko je Pa sila prikipela do vrhunca in je načelnik sam zahteval, naj pojasnim svoje stališče, sem mu dne 25. oktobra 1916 poslal pismo s sledečim besedilom:
Preblagorodni gospod deželni glavar in načelnik S. L. S, I
Ko ste bili v petek 20. oktobra pri meni, ste mi pojasnjevali sedanje prežalostne
razmere v slovenski ljudski stranki. Rekli fte. da tako, kakor je sedaj, ne more dalje iti, in izrazili ste mi nujno željo, naj Vam do konec tekočega tedna pojasnim svoje stališče glede na strankine razmere.
Moje misli so Vam vsaj večinoma že tako znane, vendar pa želji Vaši rad ustrežem ter Vam jih še bolj natanko obrazložim tako, kakor mi v očigled naših sedanjih bridkor.fi v srcu dozorevajo.
1.	Sedaj sc cepi stranka na tri dele in sicer od tedna do tedna bolj na široko in globoko. Temelj, mislim, da je še vsem isti: katoliška načela in katoliško življenje, kakor zahtc->. sveta katoliška Cerkev in se je vse programatičr.o določilo na naših katoliških shodih po stareri našem geslu: vse za vero, dom, cecarja. Vzrok razceplje-vaiju je po mojem mnenju le način posto-parja v taktiki ip oclitik-.
Zato je v teh okob.ostih moje stališče jasno: varovati in pospeševati moram katoliško vero in katoliško življenje; nikar pa naj ne posegam, -"saj avktoritativno ne, v taktiko naših vodikr1-! krogov. V tem oziru naj bom rad njimi, ki si sedai nasprotujejo tako, da je celoskupna stranka v nevarnosti. Jaz bi razcep le povečal in bi one kroge, proti katerim bi se odločil, odbil od sebe in dosledno vedno bolj in bolj tudi od cerkve, kar bi bilo urodepolno za vso našo prihodnjost.
2.	To ie prenevarno posebno zato, ker se-proti tem in onim izrekajo očitki glede političnih in drugih napak, katerih očitkov jaz ne morem preiskavati. Glede Vas, kot načelnika S. L. S., omenjam tri točke, ki se povsod obsojajo:
a)	Gospod načelnik, pravijo, se prizadeva škofa in duhovnike nase in na svoje delo tako navezati, da bi ti s svojo veljavnostjo, s svojim ugledom nekako pokrivali vsaK njegov korak in z zahtevanim brezpogojnim zaupanjem nenreklicno odobrili vse, kar on stori. Tako bi odpor zooer njega, ki raste v inteligentnih in delavskih krogih, ki sega čez meje nad vse obmejne Slovence, bil odpor zoper vso duhovščino s škofom na čelu, kar bi bilo v svojih posledicah brez dvoma na kvar Cerkvi in veri;
b)	gospod načelnik je v nasprotju s štatutom S. L. S. zadnja leta popolnoma izločil delovanje izvršenega odbora; zlasti je brez njega začel dalekosežno in izredno pomenl?;vo akcijo za koncentracijo strar-k;
c)	gospod načelnik snuje novo »akademično starešinstvo«; s tem korakom bo pospešil in končno utrdil razdvoj med našimi inteligenti, katere tako nujno potrebujemo pri delu za naše ljudstvo.
3.	Ne zamerite, da Vam še nekaj prav odkrito povem. Davno že, ko je p. t. Karlon izginil iz javnega življenija, sem se predrz-
nil reči Vam: kot voditelj naše politike morate pač postopati odločno in energično, toda varujte se pogreške Karlonove, namreč absolutizma^ ki, se sicer nekoliko časa prenaša z nevoljo, toda vzbuja reakcijo, ki gotovo v svojem času bukne na dan, pa je voditelj izgubljen. Tekom let, tudi že v sedanjem razdoru sem Vam večkrat uštme-no in pismeno zatrjeval: mi duhovniki Vam zaupamo, toda čujejo se pritožbe zoper Vaš absolutizem, kar bi utegnilo škodovati. Vi se rta to niste ozirali in prišel je trenutek, katerega sem že davno s strahom pričakoval. Ne le, da niste nič odnehali, amoak vedno bolj ste zatrjevali, da imate edino Vi vse odločevati in da zahtevate, brezpogojno zaupanje. Bolj ali manj nujnih želja po skupnem razgovoru, kakor zahtevajo j>ravila S. L. S., niste hoteli usli-šati. In sedaj? Reakcija je tu!
4. Kar se tiče »Slovenca«, se mi je reklo: gosp, dr. Šusteršič ima kot načelnik S. L. S. skupaj z vodstvom pravico, da določuje listu politično smer. Iz tega pa ne sledi, da bi moralo uredništvo kar slepo sprejeti vsak članek ali vsako notico, ki je po mnenju uredništva pogrošna. Prav tako ne sledi, da bi se moral vsak le količkaj političen članek pošiljati njemu v cenzuro. Saj se mora vendar dopustiti nekaj prostosti, da se mnertja in nazori pretresavajo, dokler od načelstva ni storjen defnitfven sklep,
Jaz tem nazorom r.e morem ugovarjati. Tudi je s cerkvenega stališča moia naloga le ta, da čuvam nad verskimi in nr&vnimi načeli l'šfa. Zato kot škof ne morem siliti, naj se kak članek ali notica v list sprejme ali ne,
Velecenien' in veles-ooStovani gosnod deželni glavar in načelnik S. L. S.! Serl^j sem Vam glavne točke vesfno razložil, prosim, nujno prosim, da jih preudarite in potem ukrenete vse, kar je potrebno, da se razburjenost v stranki nnnTri, da se razpadajoči deli zopet združijo in bomo vri Slovenci, mi in obmejni, stali ed;ni in složni pri vseh prevažnih odločitvah, kakor jih zahteva naš čas sedaj in j!h bo zahteval posebno prevažni čas po srečno končani vojski
S posebnim spoštovanjem Vam vdani f Anton Bonaventura, škof.
Ne bom nripovedoval dogodkov, zavoljo katerih se je razdor razširjeval in po-glob'jeval. Da bi med duhovniki ohranil ; zaupnost in ljubezen, sem za dan 17. julija poklical v Ljubljano vse gg. dekane in še ; nekaj gospodov iz Ljubljane in posameznih dekanij. Sestanek ni imel popolnega uspeha. Vendar pa so sploh dober vtis napravile resolucije, ki sem jih v lučj svojega stališča sestavil, obrazložil in objavil. Da bi očitno nasprotovanje med duhovniki
obeh struj preprečil, sem zaupajoč na njihovo razboritost, v Škofijskem listu str, 85 zapisal:
»Kot poklicani varih cerkvene discipline priporočam vsem gospodom prav nujno, da se prizadevajo govoriti in nasto-poti v zmislu naših resolucij. Vsak javen nastop proti njim kar prepovedujem. Ako je kdo osebno drugače prepričan, naj svoje misli svobodno obdrži, toda za nje ne sme agitirati ne pri ljudstvu, ne pri duhovniških sestankih. Upam, da iz ljubezni do miru, do edinosti, do medsebojnega prijateljskega občevanja boste vsi, prav vsi gospodje imeli toliko moralne moči in toliko premagovanja samega sebe, da ves svoj nastoD vzravnate v tem zmislu.«
Pri shodu se mi je poverila naloga, naj poizkusim, da med strujama dosežem sporazum. Pooolnoma nrav je, da so gospodje na sestanku obsojaji razdor in zahtevali edinost, slog-, soorazum. Jaz sem se dela koj poorijel. Toda ravno tiste dni je goso. načelnik ocootoval iz Ljubljane za več tednov; zato je poravnava zastala. Nasprotna struja mi je svoje pogoje naznanila. Ko se je načelnik vrnil, je ža sredo sentembra sklical shod vodstva S. L. S. Nasprotna struja se je radi še nedovršene poravnave zdržala vsakega prereframa: njeno stališče je naznand pre'at Kalan. Nače'n;k stvart^e na se ie dal izbrati zooet za načelnika in je doserfel, da so navzoči zahtevali, raj- ga poslanci izvolijo za delegata'.
Ves ta nastop je bil smrten udarec za poravnavo, ker ie dr. Šusteršič iskal le zaupnice pri svoji struji, nanaesto da bi se prej pogodil z opozicijo in potem zahtevaj zauo^nje od ce'otne stranke. Kljub tem« sem koj po sestanku nrijavi! pismeno pogoje opozicije v stranki, Tcda f?. nače'nik zo-net ni bil več dni navzoč v Ljubljani. Ko se je povrnil, mi je rekel, naj gopr-odie do-t'čne točke bolj nadrobno ra^oJ-e. S tem se je zadeva zoret zategnila. Konec oktobra sem p. načelniku poslal odgovor, Zo-net ga ni bilo doma, potem pa sem j*z odšel k škofovskemu posvetovanju na Dunaj. Med tem časom se je marsikai dogodilo, kar je poravnavo onemogočilo. Najbo'j važen ie bil dogodek, da naši ooslanci niso nače'n<ka S, L. S. volili v delegacije.
Bit mi je poboža i jasen. V soboto dne 17. novembra sem šel osebno k g. načelniku in sem mu rekel, da po mojem mnenju je vse nadaljnje prizadevanje za poravnavo breznadno in brezoredmetno., Ob tej priliki mi je povedal, da je izstopil iz jugoslovanskega kluba in da je za četrtek dne 22. novembra sklical sestanek izvršilnega odbora stranke. Ves prepaden nisem dosti govoril in sem ža'osten odšel domov. Zvečer prinese »Slovenec« razne, dopise gosp. Šušteršiča.
LISTEK.
Koncert Celega Kvarteta.
Z veseljem smo pohiteli minulo soboto zvečer v veliko Unionsko dvorano na koncert slavnega, letos 25 letnico svojega umetniškega delovanja obhajajočega Češkega kvarteta. In imelj smo res krasen, najčistejši glasben užitek. Saj spada godalni kvartet že sam kot tak med najodlčnej-še predata vitelje komorne glasbe; igranje takih štirih prvovrstnih svetovnih mojstrov kot so člani Češkega kvarteta, pa je nekaj uprav božanstvenega.
Najstrožja harmonična in ritmična ubranost celote, roko v roki z markantno izrazitostjo posameznika ter najgloblje umevanje in občutenje predavanih skladb so — rekel bi ^ bistveni faktorji, ki iz njih resultira izredna dovršenost in čudovita lepota igre tega kvarteta.
Ob taki, v vsakem oziru izklesani in poduhovljeni igri je umevno, da so izvajana glasbena dela prišla vseskoz do veljave in-učinkovala, ■
Zelo je ugajal Dvofakov kvartet v F-duru,'. čigar izvirpa, krepka, v slovanskem narodnem duhu zasnovana glasba doni in zveni od prvega do zadnjega stavka, od prvega do zadnjega akorda.
Med veselojasnim, hkrati slovesnovzne-šenim prvim in med porednoživim, iz Scherzo in Allegro spojenim zadnjim stavkom se je kaj dobro podal in je blagodejno vplival mirni, plemenite otožnosti in res-nobe prepojeni Lento. Neizrečeno lep je bil parkrat pp v tem stavku; ono rahlo, komaj slišno pojemanje in umiranje tona koncem tega stavka pa čez vse divno.
Novakov kvartet v D-duru nosi znake novejše, moderne tvorbe. To predvsem kot zasnova v samo 2 stavkih: fuga — misterionizem Largo — in fantazija s svojimi raznimi pododstavki, ki končava zopet s prvo široko, skrivnostno razplete-no fugirano temo. Novakova glasba je plemenita, semtertje drzna, vendar ne pretirana, zanimiva in veličastna.
Schubertov kvartet v D-molu je značilen po svojih deloma klasično umerjenih, vobče preprostih, vendar dokaj na dolgo in prostejše izpeljanih temah oz. stavkih. Posebnost tega kvarteta so variacije v drugem stavku o pesmi »Smrt in deklica«. Ljubki Scherzo preide — kot pri DvoFakovcmu kvartetu — v bravurni Presto, kar napravi skladbo še bolj zaokroženo iii efektno.
Cel koncert je trajal približno dve uri; začei se je sicer četrt ure prepozno, a se potem razvijal kar natočneje. Izvajalci so določeni spored izvršili — kakor že rečeno in kakor smo tudi pričakovali — s pre-
ciznostjo in lahkoto- Naša zahvala in priznanje vsem. Ker sta pa zlasti I. violinist in čelist imela precej samostojnih, bolj podčrtanih mest in jih podala s pravim umetniškim zanosom, zato prejmita še posebr no toplo priznanje.
Živel Češki kvartet! Še na mnoga, uspehov polna leta! Še na mnoga svidenja!
Stanko Premrl,
Nikdar nt mm vedeti...
(Prcvel V. S.) (Dalje.)
»Oj,« je vzdihnil Mihajlo Filipič. Videl je, kako je tujec ukvarjal z dragocenim zavitkom.
In daleko mu ni prišlo več na misel,
da bi klical na pomoč . . , • * *
Tujec je bil gotov s svojim delom. Natančno je bil pregledal listine, jih zopet povezal, sedel Mihajlu Filipiču nasproti in jih položil poleg sebe.
Vzel je iz etuija smodko, jo prirezal in prižgal.
Udobno jo je potegnil in pričel pogovor. Rekel je:
»Sedaj se morava pač malo pomeniti, Mihajlo Filipič. Kaj ne da?«
Pozorno je pogledal državnega pravnika, bolj hladno, kakor porogljivo, kakor človek, ki je zadovoljen s svojim delom in ki rad odpušča nepotrebne žalitve.
Mihajlo Filipič je nekaj renčal.
»Kakor se zdi, niste zadovoljni, Mihajlo Filipič,« je nadaljeval tujec, »in ne briga me, da bi to zapopadel. Vi me celo žalite, Nočem vas prositi odpuščanja, da sem vas tako hudo prestrašil. Vendar ni bilo mogoče drugače. Vi ste delali preveč hitro in vrlo. Zato smo morali delati tudi mi, kar lc mogoče hitro in vrlo . . . Tukaj, Mihajlo Filipič,« tujec je pokazal na zavitek« »ali vidite naš uspeh?«
Mihajlo Filipič je zopet nekaj zaren-
SaL
Tujec je prav po domače prekrižal noge.
»Ni se vam več treba bati za svoje cenjeno življenje. Ko bom zapustil vaš oddelek, boste lahko videli, da vozi vlak' prav počasi, na gotovem mestu. (Tujec je izvlekel uro.) Potem izstopim s svojimi po-magači. Vlak vas popelje dalje. Pripelje vas do cilja. Le,« tu se jc tujec ljubeznjivo smehljal, «le, brez vaših listin!«
»Zasledovali,« je jecljal Mihajlo Filipič, «_»zasledovali... vas ... bomo ...«
Tujec je zmajai z glavo.
Njegova ljubeznjivost je bila ljubeznji-vost posvetniaka, ki obžaluje, da mora ugo-t varit ti.
Prelete 1 me je_strah. Kaj bo seda}? Kako bodo nastopili naši gospodje, duhovniki? Kaj bo z našim ljudstvom? Kaj s S. L. §,? Ves žalosten napišem g. načelniku dne 18. nov, list s sledečim, besedilom: V slnočnem ^Slovencu« sem bral Va-
izjave. Alea iacta est, napovedan je javen boj.«
»jPonovim, kar sem trdil včeraj: opozicija v S. L. S. ni zoper krščanska načela, ni zoper program naših katoliških shoHov, ampak edino le zoper Vašo osebo in zoper Vaš nastop-«
^Obžalujem, da mi bote na napovedanem shodu izvršilnega odbora S. L. S. z nova cepili in razdvajali gg. duhovnike. Že shod meseca seotembra je bil v tem ožim poguben; in sedaj zopet. Moje navodilo je: duhovniki bodimo nad strujami S. L. S., kadarkoli nastopimo javno. Zoper to navodilo jih Vi napeljujete na Strastno obrambo Vaše struje.«
»Nek državni poclaneč, ne Slovenec, mi je te dni rekel na Dunaju: Ko bi jaz zaupanje svojih tovarišev izgubil, kakor ga je Vaš deželni glavar, bi se tovarišem zahvalil za dosedanje zaupanje in bi se umaknil, ter bi le kot deželni glavar izpolnjeval svoje velike dolžnosti.«
»In v mesecu juliju ml je na Dunaju rekel nek izvenkranjski državni poslanec: »gosp. Šusteršič je zaupanje popolnoma izgubil tako, da je nezaupnost že nekako bolestna; ko bi on to vpošteval in se za par let bolj v ozadje postavil, bi ga potem skoraj gotovo zopet prosili, ker bi čutili, da ga zopet potrebujemo.«
»Obžalujem Vaše preziranje naših akademično izobraženih mož, kar mora vse poriniti v tabor, ki je Vam nasproten. Dokler je kdo popolnoma z Vami, je dober, je razumen, je izvrsten; kakor hitro pa se od Vas obrne, ali celo proti Vam nastopi, je za nič, nespamenten etc.«
»Veliko trpim; zaupam pa v dobrega Boga, da bo iz te borbe za vse nas kaj za časnost in večnost koristnega izšlo. — Pozdrav in blagoslov!«
Gospod načelnik mojih migljejev ni hotel upoštevati. Vršil se je shod dne 22. novembra. PrežaJostni sklepi so vsem znani. Razbije naj se torej naša S. L. S., za katero smo toliko let delali in trpeli, razbije naj se sloga in edinost med duhovniki, sloga in edinost med ljudstvom, sloga in edinos^ med ljudstvom in duhovniki! In zakaj...?
Ali je nova kmečka stranka potrebna? Res, prav in potrebno je,.da se posebno sedaj varujejo in tudi branijo koristi našega trpečega kmetovalca. Toda ali jih ne brani Slovenska Ljudska Stranka? Čitajte njihove interpelacije; čujte o njihovih nastopih na merodajnih mestih! In ako bo sedaj in : po vojski potrebno še bolj odločno nastopiti za kmečke pravice in koristi, bodo to radi in uspešno storili poslanci one Slovenske Ljudske Stranke, ki je povsod poznana in uvaževana, bodo to radi storili naši poslanci v zbornici.
Zato ni potrebna nova kmečka stranka, k' našo lepo organizacijo razdira in kmečko ljudstvo stavi v nasprotje vsem drugim stanovom. Bodimo skupaj in delajmo z združenimi močmi vsi stanovi, vsaj smo eden na drugega navezani.
Zakaj torej razdor? Zakaj podpihova-nje strasti? Zakaj novo sovraštvo? In to sedaj na veselje in radost naših narodnih nasprotnikov! Razdor, zaničevanje in sovraštvo ni delo božje, ampak delo sata-' novo.
Vam, gg. duhovniki, pa tudi vsemu na-Šeimu ljudstvu sem bil dolžan, da sem potek razpora pojasnil. Kaj pa iz vsega tega sledi?
1.	Vsem naročam, da našo S. L. S. vzdržimo, naj ne propade, poskrbimo. za, novo načelništvo; vsi "jej zvesti ostanimo!
2.	Obžaluimo vsak odpad k nepotrebni novi Kmečki stranki; mj nove stranke ne bomo podpirali; ako odpade duhovnik, nas bo srce bolelo, toda ljubeznjivega, prijateljskega občevanja z njim ne bomo prekinili, ostane naš brat in drug.
3.. Na shode zoper S. L. S. nc bomo hodili; našega ljudstva k shodom ne bomo vodili; ako pa kje kdo zapusti S. L. Š. in odpade k novi kmečki, ga ne bomo od sebe odbijali, dokler ostane zvest krščanski veri in krščanski morali, marveč mu bomo dobri duhovni očetje,
4. Ko pridejo nove volitve, se bomo o postopanju še domenili. Glede volitev v občinske odbore velja sinodalno odločilo:. »Ako se župljani razcepijo na dve ali več strank, ki pa ne zadevajo vere, marveč so " nastale iz drugih razlogov, naj. duhovniki nobene teh strank ne podpirajo, ampak vzvišeni nad stranke naj se prizadevajo za mir, ter naj za vse enako skrbe in proti vsem enako pravično postopajo.« (Synod. I., pg. 166. n. d.)
• • •
Ker so se glede moje osebe in glede mojega nastopa za jugoslovansko deklaracijo začele v Ljubljani raznašati popolnoma neresnične trditve, zato naj poročam še sledeče;
Ko sem bil meseca novembra na Dunaju, me je nekdo v ministrstvu poprašal, zakaj sem za deklaracijo nastopil in poznano izjavo podpisal? Odgovoril sem do-tičnemu gospodu:
»To sem storil: prvič kot odločen ugovor zoper naklepe onih izvenavstrijskih slovanskih krogov, ki hočejo Jugoslovane odcepiti od Avstrije; zato naj ves svet ve, da mi Slovenci te naklepe od sebe odbijamo, ker hočemo ostati v avstrijski monarhiji in pod žezlom naših vladarjev iz habsburške hiše;
drugič kot odločen ugovor zoper velike krivipe, ki so jih nam Slovencem že storile in jih ravno sedaj še napovedujejo brezobzirne vsenemške stranke;
tretjič kot odločen ugovor proti nasil-stvom, s knterimi gnetejo Madžari njim pridružene slovanske narode;
četrtič prepričan, da zadovoljni Jugoslovani bodo najbolj močna, varna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije.
t Anton Bonaventura, škof. fr
V Ljubljani, dne 24. novembra 1917.
Glasovi ftsfipisia n ir. Kreki
»Zlata Doba« piše: Dr. Janez Evangelist Krek, ki smo ga pokopali 13. okt. z veliko slovesnostjo, a mnogo prezgodaj, ima poleg nebrojnih drugih zaslug tudi mnogo zaslug za naše protialkoholno delo. Kakor se skoro nobeno važnejše delo zadnjih 25 let ni započelo brez dr. Kreka, tako tudi to ne. Dr. Krek je mnogo sodeloval pri naši stvari in tudi sam bil abstinent. P r o t i al k o h o 1 n a organizacija ga s ponosom šteje za s v o -j e g a.
Že pri snovanju naše organizacije je bil za svetovalca. Na ustanovnem zboru »Družbe treznosti« je imel govor. Sam pa ni takoj pristopil kot član.
Par let pozneje se je tudi sam odločil za abstinenco ter je ustanovil drtišLvo »Abstinent« za delavske sloje v Ljubljani in bil njega predsednik. To društvo se je pozneje z »Družbo treznosti« zlilo skupaj v »Sveto vojsko«, kateri je bil Krek dalj časa podpredsednik.
V nekdanjih prostorih krščansko-so-cijalne zveze (zdaj brezalkoholna gostilna) smo imeli mnogo shodov in posvetov, na katerih je bil tudi dr. Krek navzoč in govoril. Priredil je z drugimi vred takoime-novani I. slovenski protialkoholni kongres.
Pripomogel je tudi, da je »Sveti vojski« deželni odbor naklonil skoz par let po 1000 K — ki nam jih je pa zadnja leta zopet, odtegnil, odkar Krek ni imel več besede pri deželnem gospodarstvu.
Zložil je tudi več protialkoholnih pesmic, ki so natisnjene v knjižici »Sveta vojska«, in ono »Jaz pa nekaj vem« v proti-alkoholnem katekizmu.
Podpiral pa ni našega gibanja samo doma, marveč je bil tudi podpredsednik avstrijskega katoliškega protialkoholnega društva »Križna zveza« in podpredsednik zveze vseh avstrijskih protialkoholnih društev. Udeležil se je avstrijskih protialkoholnih shodov na Dunaju, v Gradcu iii v Solnogradu ter na zadnjih dveh imel tudi govor. Pri ministrstvih ni morda kak nemški poslanec, ampak naš Krek je posredoval v protialkoholnih zadevah.
Posebno prijatelja sta bila s predsednikom »Križne zveze« baronom Vladimirom Praždk, zavednim Čehom, ki nam je izrazil svoje odkrito in globoko sožalje ob nenadni zgubi. Ravnotako »Križna zveza« v Gradcu.
Škoda, da nismo imeli tudi kakega protinikotinskega društva in Kreka zapisali vanj! Kajti s fajfo sta si pa bila preveč prijatelja. Kdo ve, če ni poleg telesnega napora in dušnih bridkosti tudi to pospešilo njegove smrti...
Dr. Krek torej, veliki s o c i -j o I o g in reformator našega javnega življenja, je uvidel, da je resnična reforma in zboljša-n je življenja nemogoče brez treznosti. Zato je poleg ogromnega drugega dela dokaj časa in truda vložil tudi v protialkoholno delo ter ga podpiral doma in na Dunaju. Bog mu plačaj to delo! Bojevniki zoper alkohol mu ohranimo trajno-hvaležen spomin.
Vsi tisti pa, ki Kreka slavite in hočete izvrševati njegovo oporoko, ne pozabite, da je tudi to en kos njegove zapuščine: delo za streznenje ljudstva!
DMiska vijsl:a v PiisiiL
Boljševiki gospodarijo Rusiji.
Haag, 24. nov. V celi'Rusiji je razglas vlade o premirju povzročil velikansko pozornost. Mirovni shodi zborujejo povsod: povsod kličejo: Proč z vojsko! živio miri Socialno-revolucijski listi opozarjajo, da se je vsled mirovne ponudbe stališče bolj-ševikov zelo utrdilo. »Ruskaja Pravda« je pisala: »Mirovna ponudba ruske vlade odgovarja splošni že'ji ruskega naroda, ki zahteva, naj se sklene mir in naj se ne nadaljuje vojska, ki je Rusiji povzročila toliko gor,a.
Ljenfn o ponudensm premirjj.
Kodanj, 24. nov. Ljenin je izjavil: Ru-' ska armada na bojišču je v pravem pomenu besede stradala. Morala so se zato mirovna pogajanja uvesti. Na celem pozorišču so jih z velikanskim veseljem pozdravili. Vse bo storil, da odpravi ovira kompromisa z osrednjimi velesilami. V nazorih se popolnoma strinja s Czenrnom. Upa, da re bo v na,"krajšem času sklenilo premirje.
Rotterdam. 24. nov. »Daily News« poročajo iz Petrograda: Trockij v govoru zunanjim članom sovjeta izjavil, da je sporazum rusko premirje zelo neprijazno
sprejel, a kljub (emu sc vojska nc 'pp več dolgo nadaljevala. V rumeni knjigi objavi vse tajne pogodbe, v kolikor so jih našli.
Masafyk proti ponudbi boljfevlška v* a Je.
Stockholm, 25, nov. Profesor Mnsa-fyk protestira v brzojavki, ki jo je odposlal listu »Ruskija Vjedohiosti«, proti mirovni ponudbi ruske vlade. Prof. Masafyk napada novo rusko vlado, da se v svojem programu ne ozira na Zahteve Čehov, Poljakov in Jugoslovanov. Svoj brzojav končuje z besedami: »Trajni mir tako dolgo ni mogoč, dokler ne bo uničen nemški in av-stro-ogrski imperializem. Cilj vojske mora ostati razdelitev Avstro-Ogrske in razde« lite v na narodne države.
Proti generalu Duhoninu.
Stockholm, 24. nov. »Dageblad« je poročal iz Petrograda: Vlada je zapovedala prijeti poveljnika ruske armade gfenerala Duhonina, da ga bo sodilo vojno sodišče.
Uradna navodila generalu Duhoninu.
Petrograjska brzojavna agentura je objavila 22. t m. zvečer navodila generalu Duhoninu, vrhovnemu poveljniku ruskih armad: Svet ljudskih komisarjev smatra-za svojo dolžnost, da predlaga vsem deželam, ki se vojskujejo in njih vladam, naj na rseh pozoriščih razglase premirje in Uvedejo mirovna pogajanja temeljem demokratičnih načel. Enakoglaseče izjave je komisar zunanjih zadev poslal vsem zastopnikom zveznih dežela v Petrogradu. Vam, državljan, vrhovnemu poveljniku armad, naroča svet ijudskih komisarjev, da takoj, ko sprejmete priložene izjave, občujte • pred-stavitelji sovražnih armad in jim predlagajte, naj precej operacije prenehajo, da se omogoči mirovni posvet. Ko Vas ljudski komisarji pooblaščajo za preliminarna pogajanja, Vam naroča, da 1. svet naravnost in neprestano obveščate o vseh fazah pogajanj z zastopniki sovražnih armad; 2. pogodbo o premirju sklenite Šele, ko bo potrdil svet ljudskih komisarjev.
Načrti monarhistov.
Berlin, 24. nov. »Djen« je pisal: Gene-
ral Kaledin je izjavil, naj se vse ozemlje, ki so ga zasedle njegove čete, strnejo v eno državno telo, ki postani monarhija z namenom, da se obnovi Rusija v njenih starih
mejah.
Načrti Kerenskega.
Iz Haparande, 23. nov. Kerenskij je baje zbfal novo armado, s katero koraka proti Petrogradu. Vse tajne pogodbe se nahajajo na angleškem poslaništvu. Nikolaj Nikolajevičevih pristašev je vedno več. »Pravda« je poročala, da so zastopniki Štirih kozaških polkov izjavili, da so se tudi kozaki že naveličali vojskovati.
Odstop poveljnika v Petrogradu.
Bern, 23. nov. (K. u.)»Temps« poroča: Generai Murjev, poveljnik petrograj-skih čet, je odstopil. Sestavil bo najbrže zbor, s katerim bo šel nad Kaledina.
Ced' o ruskem premirja.
Amsterdam, 24. nov. Reuter: Lord
Cecil je izjavil: Ne verujem, da iz»aža se-dar.ji nastop boljševikov nazor ruskega naroda. Če ga, bi se seveda zrušila pogodba s 5. septembra 1914. Ne odpadel bi le zaveznili s.edi vojske, marveč kršila bi se pogodbo, ki ne dovoljuje, da sme posameznik skleniti mir. Če bi ruski narod to odobril, se postavi izven evropske skupnosti} a ne verujem, da bo ruski narod oklic tistih potrdil a"i odobril, ki pravijo, da predstavljajo vlade in hujskajo vojake, da preko strelskih jarkov otvorijo pogajanja 3 sovražnikom.
»Ne, ne boste nas, Mihajlo Filipič, prav gotovo ne. Menda mislite, da smo prav navadni lopovi? Ste li res zmožni samo za trenutek biti mnenja, da bi se bilo takim posrečilo izvršiti tako romantičen napad?«
Mihajlo Filipič je pljunil jeze.
»Lopov!« je stokal. »Lopov!«
»Vi 6te neolikan Mihajlo Filipič .. .. toda odpuščam Vam z ozirom na slabo vzgojo, ki Ste jo brez dvoma imeli, in ker ste brez moči.«
V tujčevem glasu je prevladalo roganje. Sočutno je pogledal državnega pravdnika.
»Zares, grem še dalje; dovoljujem si, da vam dam povrhu še dober svet,.. Seveda, če vam je dober svet ljub?«
Tujec je prekinil.
Dvignil je glavo in veselo pomežikal z očmi.
»Torej?«
Mihajlo Filipič se je jezno obrnil v strto.
»Vrag vas vzemi z vašim svetom vred!«
»Vi ste pritrdili. Dobro,, poslušajte, Mihajlo Filipič... Svetujem vam, da ste od slej manj goreči v svoji službi, že vsaj v gotovih rečeh, ki nc preneso, da bi se kdo preveč skrbno za n;e zavzel. Da, prijatelj-rko vam svetujem, da ža naprej ne vtikate svojega — oprostite — častitljivega nosu preveč radovedno in pridno v gotove než-
ne zadeve! Verujte mi, ta svet je dober. In če se po njem ravnate, vam bo v vaši. karijeri več koristil, kakor če delate škandale, ki so za enkrat neljubi... Ste ine razumeli?«
Tujec je govoril zadri ja besede' ostro in pteteče.
Dvignil se je. vrgel smodko v kot in se Stegnil.
Smehljal se je.
»Mihajlo Filipič, se morava še kaj pomeniti?« je vprašal.
Državni pravnik je molčal.
»Nič? ... Potem pa vzamem svoj zavitek in odidem; moj čas je potekel.«
»Logov!« se je še enkrat zaprotivil Mihajlo filipič.
Tujec se je zelo vljudno priklonil.
4n pa Se lepa hvala, Mihajlo Filipič, da ste mi pripravljali tako malo težkoč. .. Kakor Bog zapoveduje! Ostanite zdrav!« * . .
Izginil je.
Mihajlo Filipič je čakal.
Bilo je vendar čudno, da ni skočil pokonci, tekel za tujcem, odprl vrat. m alarmiral vlaka.
Zakaj tega ni storil? *'
Ni mogel, Nekaj ga je sililo, da sedi, čaka, poskakuje.
Je bil li strah?	"
Manj strah, kakor gotova odrevenelost, ki se mu je polastila celega telesa, da se kar ni mogel potegniti.
Niti zasilne zavore ni mogel potegniti.
Naravno; kako naj 'bi tudi to mogel, ko je bil vendar z na hrbtu zvezanimi rokami popolnoma brez vsake moči?
Tako je čakal dalje, zadrževal sapo in pazil, če se zunaj kaj gane.
Toda bilo je tiho, mrtvaško tiho — bila je tiha, mirna noč ...
Vendar... resnično, jasno je čuti!!... vendar ... vlak je pričel voziti bolj poča-
si...
Za Boga, kako počasi je vozil; tako zelo, da bi vsakdo pač prav lahko skočil z njega!	;•'	• " '. •
J In sedaj,.'. resnično! ..'. Sedaj... je obstal skoro popolnoriia ... za trenutek 7. kratko minuto ...' popolnoma ... ' ■ Mihajlo Filipič je poslušal in srce mu je močno utripalo.
V teh malo trenutkih se je zgodilo. Tatovi so skočili z vlaka. Noč jih je sprejela V Svoje naročje ,tuja noč in ni jih več vrnila!
in listin nI bilo Več... ni bilo več,..
Nikdar jih ne bp več videl... nikdar več J.. zastonj je bil" njegov uspeh 7.. zastonj... in proč je bila njegova prihodnost; .. za vedno',,, proč..... zanj, ki je bil že tako prileten, tako izrabljen..,
Mihajlo Filipič je pričel jokati.
Toda kmalu ie prenehal, ko jc Opazil, da Vozi vlak počasi večino hitreje.
Vedno hitreje ... hitreje ...., da je naravnost divjal... v temno, tujo noč... prihajajočemu -jutru naproti... daleč proč od mesta, ki mu je oropal... listine.,., ki se je od njih vedno bolj oddaljeval,., za vse veke...
Mihajla Filipiča je pograbila jeza.
Skočil je pokonci, glasno zakričal in udaril z nogo ob vrata.
Ah, n;. se mu bilo treba več bati, .. roparji so re odstranili... smel je vpiti ... priklicati služabnika,., smel se je odve-zati... smel je biti svoboden ... sam svoj gospod .. . državni pravdnik, ki je imel oblast, da ukrene postavno vse za zasledovanje ... za sramotnimi tolovaji n ki so ga bili uropali... njega, državnega pravdnika ... bojazljivega norca, ki se je bil osmešil za vse čase, ki, je dopolnil...
Še enkrat se je Mihajlo Filipič zaletel ob vrata,
In čudno... sedaj... so mu bile roke proste... naenkrat... vezi so pa'le z njih ... lahko jih je uporabljal.., lahko je sam odprl vrata..,
Tukaj...
Mihajlo Filipič je bil odprl vrata in strmel na temen hodnik.
Kje je bil njegov sluga?
(Dalje.)
Vstaj 2 in borbe v Sibiriji.
Eern, 23. nov. (K. u.) »Tempsii« brzo-javljajo iz Tokija o vstajah in o političnih borbah v sibirskih mestih.
Kritičen po!ožaj na ruskem fco'i5ču.
Amsterdam. »Times« so poročale 21. t. m. iz Petrograda: Položaj na zahodni in na severozahodni bojni črti je kritičen. Čete so utrujene; primanjkuje jim živil in zimske obleke. Položaj armad v južni Rusiji je boljši.
Angleži zaplenili vse ruske ladjs.
Kodanj, 24. nov. Angleži so zaplenili vse ruske ladje na severnih vodah. Tudi na Sredozemskem morju so Angleži za-stražili rusko pomožno križarko Askold..
Ugovor sporazuma proti kršitvi londonske pogodbe.
Curih, 24. nov. »Corriere della sera« javlja iz Pariza: Zavezniki so v Petrogradu ugovarjali vsem ukrepom, s katerimi bi Rusija kršila glede na poseben mir londonsko pogodbo.
Vojska z lialiio.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 24. novembra. Uradno:
Med Piave in Brento je izvajal včeraj sovražnik z močnimi silami protinapade. Vsi navali so se zrušili s težkimi izgubami za Italijane.
Dunaj, 25. nov. Uradno: Pred našimi črtami so se razbili napadi Italijanov na obeh straneh Brente in na Monte Pertica, ki so ga bili z naskokom vzeli 22. t. m. strelci graškega strelskega polka št. 3.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. nov. Veliki glavni stan:
Zahodno od Brente in med Brento in Piave so se zrušili napadi Italijanov.
Berlin, 25. nov. Veliki glavni stan: Pred našimi črtami so se zrušili napadi Italijanov na obeh straneh doline Brcnta in proti gori Monte Pertica.
Italijansko uradno poročilo.
24. novembra. Na gorski bojni črti Asi-aške visoke planote in pri Piave smo odbili mogočne sovražne napade, ki so jih izvajali po obsežni topovski obstrelbi. Na ravani smo vrgli v reko sovražne oddelke, ki so poizkušali v čolnih prehod čez Piave. Naši letalci so sestrelili tri sovražna letala.
Cesar na južnem Tirolskem.
Bolcan, 23. nov. Cesar Karel se je pripeljal včeraj zjutraj na južno Tirolsko. V dvornem vlaku so bili pri cesarju na večerji maršal Conrad, načelnik Conradove-ga generalnega štaba gen. major Mueller in poveljnik cesarskih lovcev fml. pl. Ver-drosz. Danes se je cesar peljal v Sugansko dolino, kjer si je ogledal čete. Cesar si je ogledal kraje, kjer so se še nedavno bili. Veliko cvetočih krajev ni več: Strogno, Valla, Castelnuovo in večjega dela Borgo ni več: razvaline. Na Cima di Campo se je vladar več časa mudiljnato se je peljal v Sugansko dolino nazaj.
Borba pri izl'vu Piave.
Vojni poročevalec »Beri. Tageblatta« je javil: Italijansko topništvo obstreljuje po načrtu mesto Salgaredo. C. in kr. letalci so vrgli ponoči na 21. t, m. 18 bomb na mesto Portogruaro.
Poraz Italijanov posledica izdaje.
Lugano, 24. nov. »Popolo e liberta« je poročal: Potrjuje se splošen nazor, da so bili Italijani pri Soči vsled izdaje nekaterih čet poraženi. Prva je zakrivila izdajo brigada, ki je pometala orožje proč in ki nosi slavno ime večnega mesta Rim; a tudi brigada Lazio se je le malo branila. Pod strašnim vtisom tistega dne je izdal Ca-idorna dnevno povelje, v katerem je cenzura širši javnosti črtala »Bog in domovina Vas prekolnita!« Zdaj, pravi navedeni list, se je pa položaj izpremenil. Mogoče, da, celo verojetno je, da se bo črta pri Piave izpraznila in da se bo obramba prenesla za Adižo. Benetke so že skoraj izpraznjene, a Nemci se svoje zmage ne bodo dolgo rado-,vali. V Italiji stoji že skoraj pol milijona (nož zaveznikov; kmalo bo bila ura povrat-fca Nemcev čez meje Italije.
Bern, 24. nov. Iz Rima: Parlamentarni odsek je naročil, naj Canepa zahteva od vlade preiskavo o vojaškem porazu pri Soči.
Pomoč sporazuma Italiji.
Lugano, 23. nov. »Echo de Pariš« je glede na italijanske izjave, da so se Italijani sami branili pri Piave in v gorah, pisal: general Foche je kot vojak in strateg veliko pripomogel. Švicarski »Genevois« je pisal: Italija naj ne sanja več o ponovbi benečanske nadvlade na vzhodnem Sredozemskem morju; misli naj marveč, kako da reži sebe. Rešila se bo pa le, če se popolnoma podvrže Petainu in Lloydu George-
General Fayolle v Turinu.
Bern, 23. nov. (K. u.) »Petit Jourual« je javil iz Rima: Goneral Fayo!!e se je pehal s svojim generalnim štabom skozi Turki. Odpotoval jc na italijanski mejdan.
Italijanski $avni stan v Peschieri.
»Berlin. Tageblatti je poročal, da se premesti general Diaz in glavni stan iz Padove v Pcschiero.'Sedma italijanska armada, ki je bila namenjena, da odrine v Palestino, je spojila ostanke druge in tretje italijanske armade. Na benečanski mejdan so baje poslali sedem francoskih in eno angleško divizijo; italijansko-anjfeško brodovje jc pa še pravočasno iz Benetk izginilo.
Bissolati o po!omu Italijs.
Luijano, 24. nov, Bissolati je izjavil, da Italija ne bo nikdar siklenila posebnega miru. Italijanski narod ni bil poražen, marveč je le žrtev mirovne propagande.
Italijanska oboroževalna industrija zelo oslabljena.
Curih, 24. nov. Hitro zdaj izpraznujejo Brescio. Nove, velike tvornice premeščajo v srednjo Italijo. Vojni dogodki na Bene-čanskem vplivajo tudi na vojno industrijo v Milanu. »Corriere della sera« pričakuje, da bo dobavila Amerika 3000 topov, ki so jih Italijani izgubili in pravi, da izdelujejo zdaj v Ameriki 16.000 topov, od katerih jih dobi Italija 5000.
M no zflM.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 24. nov. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na Flanderskem so močnejše streljali s topovi: menjali so sc najbesnejši vali oj-nja z mirnimi rušilnimi streli aa železniške prof*e iz Boesinghe v Staaden in Yperna v Roulers.
Anglež je Iskal jugozahodno od Cam-brai ponovno odločbe.
Ostro streljanje na borni črti od Que-i anta do Banteuxa ja uvedlo bitko.
Močan napad na Inchy se je zrušil pred vasjo. V besnih borbah smo žilavo branili Neuvresa, ki to ga večkrat napadli. Posebno siino je napadal sovražnik Bour-Ion, Fontaine in La Folie. Gosti val oklop-nih avtomobilov je v gostih, strnenih vrstah sledil pel-oti; Na hrabrosti naših čet in na uničevalni sili našega topništva se je njs-gova sila zrušila. Sovražnika, ki jc s težki-J mi žrtvami le počasi napredoval proti Bo-urlonn, je zadel protisunek v napadu preizkušenih čet. ki so ga zopet vrgle iz vssi in iz gozda Bo:«r!on. Sovražnik j? oslabil svoje sil i t večkratnim navalom na Fontaine in na gozd La Folie, ne da bi bil kaj dosegel. Ravno tista četa. ki se je prejšnji dan orIHkovala z vzetjem vasi, sb je včeraj ravnotako vztrajno in hrabro branila. Samo pred Fontaine leži 30 sestreljenih oklopnik avtomobilov, kar predstavlja moč sil, ki so nastopale.
V posameznih bolnih odsekih so tudi ponoči močno streljali. Ogenj naš?,ga topništva je zadržal ponoči napade na Rumil-i ly in južnovzbodno od Masmeree.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Na mnogih mestih bojne črte so Francozi živahnejše nastopali.
Naš sovražnik je izgubi! od 20. t, m. v zračnem in obrambnem ojJnju 27 letni; rit-irojster baron Richthofen je sestrelil svoje 62, poročnik baron pL Richthoien svoje 26. in poročnik Bongarts 24. sovražno letalo.
Berlin, 24. nov. zvečer.
Na Flanderskem močan topovski boj od gozda Houthouister do Becelaere. Južno od Scarpe so močnejše streljali. Napadi Angležev na vasi Tnchy, Moeuvres ia Banteux so se z velikimi izgubami za nje izjalovili.
Berlin, 25. nov. Veliki glavni stan:
Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Zelo besen je postal včeraj popoldne na Flandrskem topovski boj med gozdom Houthouister in Zaandvoorde. Na cesti Ypern - Menin se je izjalovil angleški sunek. Besni, a krajno omejeni boji so se bili na mejdan jugozahodno od Cambrai. Gosti vali pehote so štirikrat Inchy naskočili. Njih izgube so bile zelo težke. S protisun-kom so pridobile naše čete več sto metrov prostora. Po besnem obstreljevanju je na-
{»adel sovražnik zvečer vas in gozd Bour-on. Gardni fizilirji so izvedli protisunek; z golim orožjem so v ljutih borbah ponoči vrgle v njegove izpadne postojanke nazaj; pomoranski grenardirji so medtem na robu gozda izjalovili vsak sovražni naval. Ko se je zjutraj izjalovil napad na Bonteaux, so tam sledili popoldne le slabi delni sunki.
Francozi so skoraj na celi bojni črti živahno nastopali. Močnejši poizvedovalni oddelki so poizvedovali proti našim črtam.
Topovski in boj z minami se je posebno na vzhodnem bregu Moze pomnožil. Nekatere naskakovalne čete »o se vrnile s posrečenih podjetij zahodno od Beauinont« s številnimi ujetniki.
Bojna skupina vojvoda
Alberta Virtemberžana.
Močnejši topovski in ogenj min vzhodno od St. Mihaela in posebno v Svjndgau. Močne napade Francozov so odbili naši v gozdu Apremont in pri Ammerzvveilerju.
Clesnence«« zapira miroHube.
Curih, 24. nov. V Parizu so od ponedeljka dalje zaprli na povelje Clemenceau-ove vlade oad 200 miroljubov. — To poročilo dokazuje, kako da je miroljubni pokret v Franciji napredoval, Koprnenje po miru je v Franciji tako veliko, da s? mu ne bo mogoče dolgo ustavljati. Miroljubni pokret ima v Franciji svoje mučenike; mu-čeništvo je pa še V9elej pokrete podžgalo, okrepilo in jih ni nikdar oslabilo.
lezi porode.
Stoger-Steiner na bojišča,
Dunaj, 24. nov. (K. u.) Vojni minister i
El. Stoger-Steiner je odpotoval na bojišče, ! jer ostane nekaj dni.
Italijani izpraznili Korico.	\
Pariz, 24. nov. tTemps«: Italijani so iz-. praznili tudi grško mesto Korica.
Združene države proti Avstriji.
Berlin, 24. nov. *New York Times« poročajo: WiIson bo naprosil senat, naj ga pooblasti, da napove Avstriji vedsko, ker da je potapljala na Sredozemskem morju lodje ne glede na njih narodnost. Pooblastilo bo Wilson pri kongresu najbrže izpo-slovsl.
Amerika mobilizirala 2 milijona mož.
Baselj, 24. nov. Polkovnik House je prišel v četrtek v Pariz. Izjavil je, da jc Amerika mobilizirala 2 milijona mož, ki jih urijo v orožju.
Ustanovitev judovsko - cionistične driave Palestine.
Haag, 24. novembra. -Daily News« beležijo vest, da bo ob padcu Jeruzalema angleška vlada razglasila eneksijo Palestine, kjer bodo pozneje ustanovili judovsko-cionistično državo pod angleško zaščitbo. Gaza in Jafa postaneta angleški vojni pristanišči in prosti luki.
Podmorska vojska na Sredozemskem morju.
WoIff jc poroča!, da so potopili pod-rnorriki na Sredozemskem morju 8 pa mikov in 2 jadrnici: okroglo 30.000 ton.
ParlamenmrBE vesli.
Slovanski delegati.
Med 60 člani avstrijske delegacije je 23 Slovanov: 10 Čehov: 9 poslancev in član gosposke zboraicc dvomi svetnik Goli; sedem Poljakov: sedem poslancev in pair dr. vitez pi. Bilinski; štirje Jugoslovani in dva Ukrajinca. V delegaciji bo tudi šest socialnih demokratov: dva Nemca, dva Čeha, en Italijan in en Poljak.
PosL Gostinčar glede pomanjkanja sladkorja.
Poslanec Gostinčar je vložil v današnji seji poslanske zbornice interpelacijo zaradi oomanjkanja sladkorja. V interpelaciji Zahteva, da se sladkor redno oddaja občinstvu.
Poslanec Hladnik glede rekvizicije lana.
Interpelacija poslanca Hladnika in tovarišev na trgovinskega ministra radi rekvizicije lanu:
Glasom naredbe trgovinskega iu domobranskega ministrstva z dne 26. aprila 1916 (drž. zak. št. 116) je pre?a io druga predelava lanu in prediva, bodisi samega bodisi s katerimikoli drugimi prejskimi snovmi, dovoliena tudi pridelovalcu le v toliko, da se za predelavo od slučaja do slučaja izdaje posebno dovoljenje.
Prošnje za dovoljenje vsakovrstne predelave ali uporabe lanu ali. prediva se vla-gijo na vojni odsek platnarske industrije. O teh prošnjah odloča trgovsko ministrstvo.
Ta naredba je v nasorotju r. zakonom o vojnih dajatvah z dne 26. decembra 1912, glasom katerega se morajo zahtevati vojne dajatve razdeliti vpoštevajoč eksistenčno možnost posameznih dajatvenih obve-zancev.
Lan moramo prištevati med neobhodne potrebščine vsakega kmetskega gospodarstva.	"
Za vorežno živino treba vožev. Konjski povodci, vrvi za povezavo s senom naloženih voz so iz lanu. V mnogih deželah pozimi predelujejo lan v domače platno. Ne samo spodnja, marveč tudi zgomia obleka iz domačega platna je še v več krajih v navadi. Posebno sedaj, ko tako primanjkuje blaga za obleke, ko •« pri trgov-
cih rekvtrira skoraj vse blago, bi bilo želeti, d;i bi se še večje množine lanu predelale v domače platno, kajti drugače bi morali ostati ubogi ljudje, ko se jim strga stara obleka, brez obleke.
Tucli se ne more brez vožev opravljati ne poljskih del (n. pr. orati, voziti gnoj) ne odpravljati transportov na železniške postaje.
Po prodajalnah vožev, vrvi, konjskih povodcev itd. ni več dobiti.
Pri vseh rekvizicijah je veljalo načelo, da se mora lastnemu proizvajalcu pustiti toliko njegovih od proizvodov, kolikor zase in svojo družirfo neobhodno potrebuje, samo lan se popolnoma rekvirira. Da se poskrbi vsaj ta najnujnejše potrebščine, je potrebno, da ae lastnemu pridelovalcu pu-^ti zadostila množina lanu, zato vprašaj? podpisani:
Ali hoče Vaša ekscelenca § 3. naredbe z dne 26. aprila 1916 (drž. zak. it. 116) tako spremeniti, du jc treba centralni n&-kupovalniri društva lanenih predilcev v Avstriji v Trutnovu ponuditi v nakup le za prodajo izdelani stebelni lan?
Dunaj, dne 23. novembra 1917.
Hladnik. Dr. Korošec.
Dr. Rybar ?e naše Šolstvo.
Interpelacija poslanca dr. Rybafa in tovarišev na naučnega ministra radi pomanjkljivega pouka na tržaških srednjih
1.	Na obeh tržaških srednjih šolah s nemškim učnim jezikom je za učeace slovenske in italijanske narodnosti predpisan pouk v njihovem materinem jeziku kot relativno obvezeo učni predmet in se je ta pouk do letošnjega šolskega leta — čeravno za Slovence na skrajno pomanjkljiv način — tudi vršil. Letos pa za pouk v slovenščini ni v nobenem oziru poskrbljeno, čeprav se jc splošni pouk začel že sredi septembra, tako da se tu pouk do danes se ne vrši. Dočim so se celo samo za čas vojne otvorjene nemške učne zadove v Primorju — kjer nemščina aiti ni deželni je2ik — takoj poskrbele potrebne učne moči, če treba z oprostitvijo vojaške službe, — ai pa ,kakor se zdi, za namestitev učne moči za slovenščino nihče ne dela posebnih skrbi. Tako ostajajo slovensld srednješolci v deželi, ki je po svoji večini slovenska, brez pouka v svojem materinem jeziku, kar morajo Slovenci tem brld-keje čutiti, ker nimajo v celem Primorju, izvzemši provizorične goriške aamoslovenake tečaje, nobene slovenske srednje šol« na. razpolago.
2.	Pa tudi v ravnokar omenjenih goriških zaposlovalnih tečajih, ki so začasno nameščeni v Trstu, je pouk nedostaten, ker se nekatere, za ta zavod nastavljene učne moči iz doslej nepojasnjenih razlogov branijo, priti v Trst. Ni stvar podpisanih, preiskavati, v koliko je njihovo postopanje opravičeno. Vsekakor pa se mora v interesu rednega pouka zahtevati, da se pokličejo na zavod te ali pa druge moči. ^..
Podpisani zato vprašajo:	'
Kaj namerava Vaša ekscelenca odredili. da se
1.	za slovenski pouk na obeb državnih gimnazijah z nemškim učnim jezikom v. Trstu nemudoma nastavi učna moč?
2.	da se xa slovenske goriške zaposlo* valne tečaje (taca? v Trstu) potrebne učna moči pozovejo v Trst in pouk na zavod« nemudoma prično?
Dunaj, dne 23. nov. 1917.
Dr. Rybaf z tov.
i
j Poslanec Zenker o jugoslovanskem vprašanju.
V dunajskem tedniku »Die Wage« piše Zenker o poljskem vprašanju. Dotakne se tudi jugoslovanskega vprašanja in pravi: »Prva zahteva enostavne rešitve poljskega vprašanja je bila zahteva Jugoslovanov, da ec združijo v samostojno državo. Te zahteve ne more odstraniti nobena oblast, ki spoštuje pravico, nobeden ne more braniti Jugoslovanom tega kar dovoljuje Poljakom. Kakor hitro se dotaknemo jugoslovanskega vprašanja, se prične podirati ves dualizem, ki je v tistem trenutku nemogoč, kakor hitro udejstvimo samostojno Poljsko. Dualizem onemogoču-je vsako pametno rešitev vebkega avstrijskega problema in zato bo izginit
Poljaki in vlada.
Dunaj, 22. nov. V seji Poljskega kola ee je pritoževal Vsepoljak dr. Glombinski, da ni vlada izpolnila svojih obljub glede Galicije. V znak protesta proti vladi odlaga mesto v proračunskem odseku. Poljsko kolo je odposlalo v proračunski odsek posl. Halbana.
Se ImaS £as pokazati, da ti |c domovina nad ose. Zato naprcl — podpisi os|no posofllo!
Dnevne novice.
.+' Slovenska ljudska stranka, člani »pozicije v bivšem izvršilnem odboru ia vodstvu S. L. S. so se sestali in izvolili za-{•sen izvrSilni odbor in za začasnega načel-aika S. L. S. prelata Andreja K a 1 a -n a. Deflnitivno vodstvo in načelstvo S. L. S. se izvoli na zaupnem shodu somišljenikov S. L. S.
V
' Slovenska katoliška delavska demokracija }e pristopila S. L. S. pod načel-rtrom prelata Andreja Kalana.
Dr. šusteršič in njegovi volivci. Iz Borovnice se nam poroča: Občinski odbor borovniški jc v svoji seji dne 25. novembra 1917 soglasno sklenil dr. Šusteršiču poslati sledeče pismo: Blag. gosp. poslanec Ker ste izstopili iz Jugoslovanskega kloba in hoteli razbiti S. L. S., je občinski odbor v današnii seji soglasno sklenil. Vas pozvati, da odložite tako? oba Vam poverjena mandata, oh enem Vas črta iz linte tukajšnjih častnih občanov. Županstvo občine Borovnica, 25. nov. 1917. A. Cerk, župan,
T še enkrat št. Vid sn dr., šusteršiŽ. Iz Št. Vida nam poročajo: Župan Belec je na včerajšnjo nedeljo sklical sestanek članov kmetijskega društva. Udeležilo sc je sestanka 40 do 50 mož. Župan je uvodoma pohvalil Šustešičevo delovanje in slednjič predlagal resolucijo: »Zbrani možje iz občine št. Vid izrekomo dr. Šusteršiču popolno, neomajno zaupanje« itd., ter pozval navzoče, naj glasujejo za n!egov predlog. Pred glasovanjem se je oglasil k besedi župnik Zabret, ki jc izjavil, da nc more glasovati za županov predlog, ker dr. šuster-šič vkljub pozivu mnogih Šentviških in šišenskih mož-volivcev še ni vstopi! nnznj v jugoslovanski klub. in ker je zapustil Slovensko ljudsko stranko, ki mu je dala vse, kar je in kar itna. Večina zborovalcev je župniku pritrdila. Ko je župnik začel utemeljevati svojo izjavo, je prišlo do burnih prizorpv.Eden izmed zborovalcev -'e očital župniku, da s to izjavo ruje in dela zoper župana Belca. Župnik je takoj izjavil, da danes nima orav nič zopc-r župana Belca kot župana. Ie zoper njegov predlog zaupnico dr. Šusteršiču ima resne pomisleke, .Velika večina je zopet pritrdila župniku, šum je postajal večji in večji, župan je prekinil zborovanje in zbežal iz zborovalnice. Nekaj zborovalcev je odšlo za njim, ostala ▼ečina fe pa soglasno (ha izrečen poziv g", župnika se ni nihče oglasil proti) sklenila sledeče resolucije: 1. Ker poslanec dr. Šu-sterŠič ni vstopil nazaj v Jugoslovanski klub, se mu izreče popolno nezaupanje. 2. .Jugoslovanskemu klubu se izreče popolno zaupanje. 3. Šentvidci ne maramo nobene nove stranke, marveč ostanemo zvesti člani »Slovenske Ljudske Stranke«. — Nato so se zborovalci razšli. Župan Belec, začasni predsednik nove Šusteršičeve stranke, je pa iz tega sestanka Šentvidcev lahko odnesel to zavest, da bo tudi est izgubil zaupanje pri svojih občanih, ako bo še nadalje podpiral sedanjo Šuseršičevo politiko.
-f Izredno narodno zavest in veliko hvaležnost do rajnega dr. Kreka je pokazala občina Borovnica na Notranjskem. Zbrala je namreč za Krekov spomenik velikansko vsoto 5000 K. Stvar so izvedli prav spretno. Predsta vitel ji vseh treh političnih strank, g. župnik Kaidiž, g. naduči-telj Žirovnik in g. strojevodja Bessler so izdali na občane skupen plamteč poziv za prispevke. Tega so poslali po vsej občini in ljudstvo se je svojim zastopnikom odzvalo sijajno. Tako je Hranilnica in posojilnica sama podpisala 2000 K, veleposestnik A. Kobi 1000 K, občinski zastop ob priliki izjave za jugoslovansko deklaracijo dne 18. novemb. t. 1. 400 K, trgovec Ivan Maja-ron 300 K, Mlekarska zadruga 200 K. Po 100 K so prispevali: Fr. Suhadolnik, Franja Kobi, Karel Kobi, Val. Kajdiž, Helena Ma-jaron in Vladimir Kobi. Po 50 K so dali Matija Jager, Joško Majaron in Ana Košuta. Njim sledi Se lepa vrsta z manjšimi zne-»ki. — V do poslanem pismu izražajo darovalci željo, naj se poleg primernega kame-nitega postavi tudi velik kulturen spomenik s tem, da se napravijo razne ustanove za kulturno povzdigo milega naroda. Borovnici čast in hvala! Naj bo tudi drugod tako!
•f" Avstrija — zvezna država. V času, ko se naši Nemci tako ustavljajo Avstriji kot zvezni državi in sc s posebno ljutostjo zaletavajo proti jugoslovanski državi, je zanimivo zvedeti, kako nekateri trezni Nemci sami o tem mislijo. — Pri piscu teh vrst, ki je župnik v Trbojah na Gorenjskem, so bili, kakor skoraj povsod na Gorenjskem, letošnje poletje nastanjeni častniki v župnišču. Eden med njimi je bil Dunajčan, rodom Nemec, a pameten in treznomisleč človek. Sva precej občevala. Nekoč je nanesel pogovor na Nemčijo, kako je močna, složna in sohdna. Častnik sc je o tem po vsebini tako-le izrazil: »Nemčija je močna, ker je zadovoljna. Je zvezna država, obstoječa iz 25 držav in drža-
vic. V posameznih državah je nekako družinsko razmerje med vladarjem in ljudstvom, Vlada z manjšim delokrogom dobro pozna potrebe svojih podanikov, jih po pameti upošteva in jih tudi skuša po pravičnosti zadovoljiti. Zato vlada povsod zadovoljnost in složnost.« Tako Nemec o močni in zadovoljni Nemčiji. Zakaj naši Nemci ne privoščijo Avstriji, kar hvalijo na Nemčiji? Zato, ker nočejo močne in zadovoljne Avstrije, ampak le svojo nadvlado. Ko se mi poganjamo za zvezno, močno in zadovoljno Avstrijo, sc zadirajo nad nami, da smo ententarji, a v resnici se potegujemo le za ideal, ki je v Nemčiji že uresničen. Ali so tudi Nemci v »rajhu« ententarji, ker imajo zvezno državo? Kje je ta logika? Nemčija je zvezna država, dasi je z maliim izjemami po celi državi isti jezik, iste kulturne potrebe. Pri nas pa je deset narodnosti, pa jih tlačijo vse pod isti lonec in na isto kopito. Kar ne gre. pa nc gre. Zato Jugoslovanski klub junaško dalje v boju za prosto Jugoslavijo in zadovoljno, močno Avstrijo!
-J- Na?i ljudje. Med vsemi avstrijskimi narodi smo Slovenci po številu najmanjši narod, vendar smo edino Slovenci (do današnjega dne) dali armadi moža, katerega so dičili vsi avstrijski hrabrostni znaki, ki si jih je mogoče edino le priboriti na bojnem polju. Ta mož je bil kraški Slovenec kmečkega rodu. topničarski stotnik Andrej baron Čehovin. Odlikovan je bil na italijanskih bojiščih z vsemi tremi kolajnami za hrabrost (malo, veliko srebrno in zlato kolajno) ter z viteškim križcem reda Marije Terezije. Žal, da je naš rojak v cvetu moške dobe umrl na griži v Badnu pri Dunaju. Tudi v sedanji vojni Si jc priboril viteški križec reda Marije Terezije čistokrven koroški Slovenec polkovnik baron Lučovnik. Rojen je v Žihpoljah pristnim slovenskim kmečkim roditeljem, ki sta bila nezmožna nemškega jezika. Uprav Lučovnikov rod je tipičen zgled nasilnega ponemčevanja koroških Slovencev. Pod streho starega Lučovnika je vladala edinole slovenščina, in še danes govori najstarejši Lučovnikov sin, ki je prevzel kmetijo in je seveda nemško-nacijonalni poslanec, s svojo ženo, — ki ne črhne nemške be3ede, — in tudi s svojimi otroci pod domačo streho slovenski. Drugorojeni Lučovnikov sin je bil še do 8. razreda gimnazije navdušen Slovenec, pozneje pa se je prelevil v strastnega Nemca. Služboval je pri ljubljanskem domobranskem polku in'živi danes kot umirovljeni polkovnik v Gradcu. Najmlajši Lučovnikov sin, baron Lup.ovnik, je služil večinoma v našem 17. pešpolku in je bil vsled svoje prijaznosti pri moštvu zelo priljubljen. Slovenska junaška kri in prirojena slovenska bistrost uma sta ga do-vedla do najvišje vojaške slave,
-f častnim doktorjem veterinarske medicine je bil imenovan 24. t. m. nadvojvoda Maks.
—	Slovenska Kmečka Stranka nam naznanja, da je odposlala Njegovemu Veličanstvu cesarju brzojavko, v kateri izraža kmečki stan svojo zvestobo in udanost cesarju in cesarski hiši. Podpisan je Anton Belec kot načelnik.
—	Nova stranka za mesta in trge, Pa-&ar Ivan Kregar nam naznanja, da sc je osnovala nova stranka za obrtnike, delavce in meščane pod imenom Slovenska Ljudska Stranka za mesta, trge in industri-jalne stranke. Načelnik novi stranki je pa-sar Ivan Kregar. Stranka hoče delovati vzporedno s Slovensko Kmečko Stranko. Opozarjamo, da je začasno vodstvo S. L. S. že ustanovljeno pod načelstvom prelata Andreja Kalana in da nima nobeden pravice lastiti si imena S. L. S. ki snuje samo stanovsko organizacijo. To nasprotuje načelu S. L. S., ki je skupna organizacija slovenskega ljudstva brez ozira na posamezne stanove.
—	Iz seje deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 24. novembra 1917. Navzoči deželni glavar dr. Susteršič kot predsednik, deželni odborniki: dr. Lampe, dr. Pegan, dr. Triller, dr. Zajec. Deželni glavar jc poročal o finančnem položaju dežele in proračunu za leto 1918. Kljub velikanskim bremenom po vsled draginje redno rastočih dragirtjskih dokladah in podporah deželnih uslužbencev in učitelj-stva ima vendar upanje, da se bo tudi. leta 1918 izhajalo ?. dosedanjimi dokladami, zlasti glede na dosedanje blagajnične prebitke, nastale po štedljivem in previdnem gospodarstvu. Zato predlaga: Deželne doklade se pobirajo za leto 1918. v sedanji izmeri in izprosi za ta sklep Najvišje pri-trjenje. Predlog se brez debate soglasno sprejme. —■ Zastopnikom dežele za obrtno nadaljevalne šole se imenujejo: za Kranj Jernej Kušlan, trgovec v Kranju: za Škofjo Loko dosedanji zastopnik župan Jos. Hafner; za Tržič župnik Josip Potokar; za Postojno Franc Vilhar, posestnik in ključavničar v Postojni; za Kamnik nadučitelj v p. Jernej Cenčič; za Mengeš župan Orel
—	30 letnico škofovanja je obhajat sarajevski nadškof dr. Stadler dne 21. t. m.
—	Hrvati v delegacijah. Končno so bili izvoljeni v ogrsko-hrvatsko delegacijo
hrvatski poslanci: dr. Iv. I.orkovič, baron | Nikolič-Podrinski, grof Teodor Pej*tčevič in dr, Dušan Popovič, za namestnika pa i Gvido pl. Hreljanovič.
—	Visoko tehnično šolo ustanove v Zagrebu. Načrti so že gotovi in bodo v kratkem predloženi hrvatskemu saboru v pretres,
—	Nov mladinski list za zabavo in pouk srednješolske mladine prične izdajati društvo hrv. srednješolskih proiesorjev. List bo prinašal originalne spise iz hrvatske, srbske in slovenske književnosti in najboljše prevode iz svetovne književnosti.
—	Novice iz Križ pri Tržiču. Dne 17. novembra t. 1. je občinski odbor občine Križe izvolil preč, gosp. Mihaela Perčiča za nad dve leti delujočega pri vseh odborih kot načelnik za njihov trud in požrtvovalnost za častnega člana občine Križe. — Ravno istega dne v isti seji se je občinski odbor izrekel, da podpiše pa VII. vojno posojilo 10.000 K. — Govori se, da ne dobi občina letos prešičev za revnejše sloje. Ta govorica ni verjetna. Obljubljenih nam je primeroma toliko kot lansko leto,
—	Zveze jugoslovanskih železničarjev izredni občni zbor se vrši v nedeljo, dne 9. grudna ob 2. uri popoldne v Narodnem domu v Mariboru. Na predvečer, 8, grudna ob 8, uri zvečer ravnotam posvetovanje delegatov. Kdor rabi prenočišče, naj to do 6. grudna javi na naslov Franc Jarh, pristav, Maribor, Artur Mallystrasse 45. — Odbor.
—	Zveza jugoslovanskih železničarjev podružnica Maribor sklicuje izredni občni zbor na nedeljo, 9. grudna ob 4. uri popoldan v Maribor, Narodni dom. Dnevni red: 1. Poročilo odbora. 2 Volitev odbora. 3, slučajnosti.	Odbor.
—	Štajerski je vojni žitni urad nakazal 80 železniških voz moke.
—	Zaplemba zasebne obleke in perila. Listi poročajo, da ni izključena zaplemba obleke in perila pri zasebnikih.
—	Vojaška služba oproščenccv, Uradno: Uradnim predstojnikom političnih okrajnih oblasti se je naročilo, da smejo v posameznih, posebno ozira potrebnih slučajih, če bi vsled vojaške službe s »končnim rokom« oproščencev javne ali gospodarske koristi posebno trpele, naravnost ali brzojavno ministrstvu deželne brambe predlagati čakalno dovoljenje. Glede na okolnost, ker je za oproščence »s končnim rokom november 1917« le še kratka doba na razpolago, so uradni predstojniki političnih okrajnih oblasti še pooblaščeni, da smejo s končnim rokom do konca novembra oproščenim in sicer le v posebnih izjemnih slučajih dovoliti odgodilni rok za nastop vojaške službe čez zgoraj navedeno čakalno dovoljenje ministrstva deželne brambe. V vseh takih, kakor rečeno, le v posebno izjemnih in upoštevanja vrednih slučajih, naj se brezpogojno takoj vlože prošnje za podaljšanje oprostitbe, če se že nc razpravlja o njih.
—	Kilogram sladkorja bo stal nad 2 K. Ogrski ministrski predsednik dr. Wekerle je naznanil, da bodo povišali najvišjo ceno sladkorja na 200 K za 100 kg.
—	1600 novih mažarskih šol ustanove Mažari v obmejnih županijah, katere imajo nalogo mažarizirati. Največ teh šol bo na Erdeljskem. Za te šole, na katerih bo poučevalo 3000 učiteljev, je v proračunu 4 milijone 200.000 K. Razen teh šol ustanove tudi 800 otroških vrtcev. Ta načrt se mora izvesti tekom 5 let. Za tekoče proračunsko leto imajo v načrtu ustanovitev 400 ljudskih šol in 200 otroških vrtcev.
—	Ustavljene vojne pošte. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov na vojnopoštne urade št. 250, 366 in 510 je ustavljen.
—	Promet blagovnih vzorcev na vojnopoštne urade št. 250, 360, 393, 510, 522, 526 in 641 je ustavljen.
—	Razglas. Dne 2. januarja 1918, ob 10. uri dopoldne, se bo vršilo v deželnem dvorcu (Kongresni trg) XXX. žrebanje obveznic 4odstotnega deželnega posojila voj-vodine Kranjske.
—	Kur z kron in mark na Skadinav-skem in na Nizozemskem se dvignil. Na glavni seji Avstro-ogrske banke 24. t. m. je poročal tajnik pl. Schmid: »Sijajne zmage v Italiji so v nevtralnih deželah dvignile nado, da se bo sklenil mir. Na borzah treh severnih kraljevin in na nizozemskih borzah se je kurz marke in krone viharno dvignil: krone za 25 odstotkov, marke za 30 odstotkov. Pred dnevi so zaprli nekega špekulanta z bankovci in z zlatom; cena zlatu, ki jc znašala za 1 kg 21.000 K, je padla takoj na 18.000, nato pa na 15.000 kron.
—	Pomorska konferenca v Hamburga se je pričela 16. novembra t. 1. Vdele-žuje se je 400 nemških, 60 avstrijskih in 50 ogrskih delegatov. Prvi dan sn razpravljali o plovnih kanalih, ki naj bi bili zvezani z Donavo.
—	Ogrska paroplovba. Atlantska pa-roplovna družba je zvišala svojemu osoh-iu vojno vzdrževalnino za 30 odstotkov. Tekom vojne je kupila en avstrijski parnik, ki Ha je krstila na ime »Honved«, in
več drugih ladij. Pripravlja se na to, da začne voziti s parniki po Donavi.
LmnijansKe novice.
lj Knjige Družbe sv, Mohorja za žup-ni o j sv. Jakoba so prišltf. 'Naročniki, naj blagovolijo priti ponjc h g. župniku. Vsak naj obenem prinese tudi naročnino za prihodnje leto 3 krone.
lj Zeprt poštni urad.,Radi velikega pomanjkanja osobja, ki je nastalo vsled vojnih dogodkov zadnjega; Časa, se bo razredni poštni urad Ljubljana 3 (Cesarja Jožefa trg) s 30. novembrom t. 1. začasno zaprl,
lj Prvi sneg. Danes ponoči je zapadel kakih pet prstov debel sneg in poug.il precej telefonskega omrežja ter zelo spridil pota. Ta sneg je za nižje sloje napravil skrb in strah, kakor še nikpli. In kako tudi ne? Nimajo ne drv,- ne premoga, ne obuvala, ne obleke, ne živeža, denarja bi bilo pa treba na cente! Kaj bo?
lj Posredovalca Zadruge krojačev itd. naznanja gg. članWm in članom, da so se oglasile vajenke in pomočnice. Ako kdo rabi, naj se oglasi v Zadružni pisarni, Gosposka ulica št. 5!
lj Prodaja premoga na karte. Stranke se opozarjajo, da se prične v kratkem oddaja premoga na rumene karte, na katere se dobi premog za kuho. Ker bodo te karte veljale tudi za legitimacijo, se naroča, da vsaka stranka napiše na rumeno izkaznico s črnilom svoje ime in priimek, da sc zabrani vsaka zloraba, Če bi se rumena karta za premog izgubila. Na rumene karte za premog, ki ne bodo podpisane s črnilom, se ne bode oddajal premog.
lj Meso na rumene izkaznice C. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko C, prejmejo meso v torek, dne 27., in v sredo, dne 28. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: v torek, dne 27. t. m., popoldne od pol dveh do dveh št. 1 do 200, od dveh do pol treh št. 201 do 400, od pol treh do treh št. 401 do 600, od treh do pol štirih št. 601 do 800, od pol štirih do štirih št. 801 do 100, od štirih do pol petih št. 1001 do 1200, in od pol petih do petih št. 1201 do 1400. V sredo, dne 28. t. m., popoldne od pol dveh do dveh št. 1401 do 1600, od dveh do pol treh št. 1601 do 1800, od pol treh do treh številka 1801 do 2000, od treh do pol štirih št. 2001 do 2200, od pol štirih do štirih številka 2201 do 2400, od štirih- do pol petih št. 2400 do 2600, od pol petih do petih št, 2601 do 2800. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve osebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet in šest oseb 1 kg, sedem in osem oseb 1l/< kg, več oseb l'/i kg- Kilogram stane 2 K.
lj Krompir za IV. okraj. Mestna aprovizacija bo oddajala krompir strankam IV. okraja v torek, dne 27. in v sredo, dne 28. L m. iz svojega skladišča pri Miihleisnu na Dunajski cesti po sledečem redu: v torek, dne 27. t. m. od 8. do 9. ure dopoldne št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, popoldne od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. V sredo, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050. od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. *t. 1201 do 1350, popoldne od 2. do 3. št. 1351 do 1500, od 3. do 4. št. 1501 do 1650, Vsaka oseba dobi 5 kg, 1 kg stane 30 vin,
lj K>slo zelje na rdeče izkaznice brez A. Mestna aprovizacija bo oddajala v torek, dne 27, t. m. in v sredo, dne 28. t. m. pri Jakopiču na Mirju kislo zelje strankam r. rdečimi izkaznicami brez A, po sledečem redu: v torek, dne 27. t. m. od 8. do
9.	ure dopoldne štev. 1 do 160, od 9. do
10.	ure štev. 161 do 320, od 10. do 11. ure štev, 321 do 480, popoldne od 2. do 3, ure štev. 481 do 640, od 3. do 4. ure štev. 641 do 800. v sredo, dne 28. t. m. dopoldne od 8. do 9. ure štev. 801 do 960, od 9. do pol 10. ure štev. 961 do 1020. Vsaka oseba dobi 1 kilogram, kilogram stane 80 vinarjev .
lj Kislo zelje na rdeče in rumene izkaznice zaznamovane s črko A. Stranke z rdečimi in rumenimi izkaznicami zaznamovanimi s črko A dot* kislo zelje v sredo, dne 28. t. m. dopoldne od pol 10. do
11.	ure pri Jakopiču na Mirju, Vsaka oseba dobi 1 kilogram. Kilogram stane 80 v.
-	PrlmorsRl
—	Vikar Jože Fon iz Zapotoka jc pisal svojemu prijatelju sledeče pismo: »Predragi! Naj velja Tebi pr/i pozdrav z ognjenih tal — če Te je Bog še ohranil. Do sedaj sva z materjo še živa in za silo zdrava. Kolikokrat sem mislil na Te in Tvoje mirne kraje in prosil Boga, da bi Te 5e kedaj videl! Naznani — prosim Te — mojim sorodnikom v Cerknem (Franc Šturem, begunec iz Volč), da smo šc tu ostali. Pozdravljava jih vse srčno z mamo. Pozdravi iskreno Tvoje dobre Leskovčane, moje nekdanje Novačane, Davčarie, gosp. dekana v Cerknem, g, Kendo, tovariša na Trati vse znance! — Najlepši pozdrav pa Tebi od zvestega Ti Jožeta,«
p Poštna ur-Ha Nabrežina in GraJcž. Dne 24. novebra t. 1. sta bila zopet odprta poStna urada Nabrežina in Gradež in sicer za sedaj samo za pisemskopoštni promet vStevSi $!užbeno in zasebno rekoman-dacijo.
Pogrešane družine z Goriškega.
Ivan Urš'č pri e. kr. domobranskem pešpolku št. 27, 10. stotnija, vojna pošta, poizveduje po svoji družini Uršič, stanujoča ▼ Kobaridu št. 44. — Družina Franče-škin iz Bilj naznanja, da se nahaja sedaj v Zagorju ob Sav3. št. 82 (Kranjsko). — Vo.ak Čevdek Angeli iz Volčje drage-Vrtojba išče Svojo mater Frančiško Čevdek, ki je ob evakuaciji popolnoma izgubil njeno sled. -Obvestilo: K. k. Rek. Abt. f. Invalide, Wien, XII. 82. — Franc Podgornik, deželna bolnišnica II. oddelek v Ljubljan, išče naslov Antona Mrak, begunca iz Vrat 48, p. Čepovan. — Rezi Jansek IvanSek, Dobo-vo 60, Sp. Štajersko, išče svojo teto Elizabeto Matelič, ki je stanovala na Livku 108.
Perič Anton, Rekonva^scentenh^in Tfirnitz, Gasthof Pitchl a. d. Tra'scn, N.-tt.. išče svojo ženo Terezijo Perič, doma iz Brestovice št. 70. — Katarina Koletic, Steinklamm, Bar. Nr. 64, išče <-'ru*.ino Podgornik po domače Podsmlerom, ia svojo 12 letno hčerko Rozarjo Kolenc. - Družini Šavletova iz Dola št. 16 in V.'* o j iz Počepovne št. 41 (Čepovan) pri Grriri, ce sedaj nahajata na Viru št. 24, Št. "!d pri Zat:čini na Dolenjskem. Tukaj je tudi o-go beguncev iz Lokvi in Grgarja. — Ana in Marija Tomšič, stanujoči v Gorici, ulica Barzzelini št. 10, iščeta svojega očeta Valentina Tomšiča iz Solkana, ul. sv. Maura.
—	Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. — Fikfak Ciril, doma iz Pod-sabotina št. 22 na Goriškem, sedaj stanujoč v Skrljevem št. 31, p. Dolenje, poizveduje po družini Notburge Bevčič iz Podsabo-tina in po družini Katarine Fikfak, doma iz Pevrae pri Gorici.
Gospoarae teiezke.
VIL vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani, oiicijelnem sub-skripcijskem mestu, so med drugimi nadalje podpisali vojno posojilo sledeči: Cerkven zaklad v Ljubljani K 200.000, dr. L Šusteršič, deželni glavar v Ljubljani 10.000 kron; c. kr. kmetijska družba kranjska K 25.000; Franc Hajnrihar K 10.000; občina Gorje K 10.000; Mestna občina Lož 2000 kron; občina Hotederšica K 3000; neimenovani župni urad na Notranjskem 6000 kron; Jakob Jan K 3500; Martin Potočnik K 2000; Neža Širaj K 1000; Terezija Širaj K 1000; Ožbolt Jakofčič K 1000; Ivana Novak K 1000; Anton Mehle K 1000; Marija Olup K 1000; I. M. K 1000; občina Sv. Ana pri Tržiču K 300; Marija Trebeč 300 kron; Antonija Cimpcrman K 50; Katarina Kmet K 200; Ivan Mehle K 100. —- Za nadaljne prijave se priporoča Kranjska deželna banka v Ljubljani.
— Pri c. kr, priv. splošni prometni banld podružnici v Ljubljani so podpisali VII. avstr. vojno posojilo med drugimi tudi: g. dr. Adolf Kaiser, c. kr. drž. pravnik, c. in kr. nadporočnik avditor 5000 K, z prejšnjimi skupaj 30.0000 K; g. Jul. Elbert, veletržec, Ljubljana, 10.000 K; ga. Erne-stina pl. Račič, dvor. svetnika vd., 20.000 kron; tvrdka I. C. Mayer, Ljublj. 100.000 kron; tvrdka Briider Lechner, Gradec, 100.000 K; gosp. Josip Urbane, Ljublinaa, 10.000 K; gosp. Franc Urbane, Ljubljana, 10.000 K; g. Ghtoo baron Tacco, Kamnik, 2000 K; g. Karol Heinz, Ljubljana, 1000 K.
Izvrstna vojna jed. Za naoravo iste priporoča »Westb5hmischer Grenzbote« naslednje navodilo. — Mesno karto namoči v jajčni karti in jO opeci v karti za maslo in za mast. Poleg tega skuhaj kromoirjevo in zelenjadno karto ter prideni tudi karto za moko. Za po kosilu pripravi kavino karto in prideni tudi karto za mleko. Razvajenci v tem navadno raztop'jo tudi sladkorno karto. Po jedi se je umiti s karto za milo, z nakazilom pa se ie mogoče dobro obrisati.
—	Pametno in dobro ie to navodilo. Potemtakem je s tem vsakega pomanjkanja konec. Samo, akp je gori priporočeno kosilo tudi dobro prebavno? O redilnosti se znanstveniki še nisp izjavili. Dobro je tud', da potnikom v vlakih teh potrebščin ne kon-fisc'rajo, ako bi iih bili na deželi nakupili za dober denar. Kdor si jih nabavi v večU množini, tudi ne potrebuje transportnega dovoljenja, dokler se ne ustanovi kaka centrala no recimo: centrala za promet z nakazanimi kartami.
Draginja na Angleškem. »Labour Ga-zette« priobčuje podatke o podražitvi posameznih živil na Angleškem od leta 1914. do danes. Po teh podatkih so se podražila živila povprečno za 97.2 ' n sicer govedina za 111—147%, jagnj' na za 80—133%, špeh za 110%, ribe za 156%, moka za 52%, kruh za 55%^ i- za 84^ sladkor za
surovo maslo za 66%, jajca
Žen»l'e iz 94% pš-nične moke smejo peči v Mo^kovem na Bavarskem.
Ja'ca, Koroški deželni predsedn'k je odredil, da morajo lastniki odda!ati od 1. januarja do 31 avgusta 1918 vsak mesec po dvo'e jajec od vsake kokoši na določene zbiralnice.
Na Dansk^n pripravljajo racijoniranje surovega masla in masti ter bodo uvedli prejemne izkazn'"-". Vsak posameznik bo mogel prejemati na teden po 250 gramov surovega rn!a in po 250 graricv masti. Tudi za prešičje me*o s^ bodo najbrže uveo'e krrte.
Za četrt lela vnaprej misl io na Ogrskem preskrbeti prebivalstvo z moko. Tudi peko žemelj se dovoli. Tudi naj bi bilo omogočeno, da si na Ogrskem ljudstvo preskrbi celo množino krompirja, ki mu gre, že sedaj za celo leto vnapreK
Vojni žilno prometni zavodi. Berlinska družba za vojno žito je vplačala na osr.ovni kaoital od 70 mil jonov mark faktično 17.5 miliiona mark ter ie spravila v promet 18.2 milijona žita. Sktioni izdatki so znašali 1,700.000 mark. Na 100 kg ž'ta odpade tedaj 97 pfen'gov stroškov in posredovalnine 40.5 pfeniga. Dobiček je znašal 677.883 mark ter s? je izplačala 5% dividenda. —• Rudimperbnska družba za vojne produkte ie osnovan-*, z 20 mil^oci kron, faktčno ie bilo vplačanih 6 milijonov kron. Stro?ki znašajo 5 831.000 K ter podražil 100 kg žita za 4 K. — I-teresantno bi b:lo dob ti podatke r poslovanju avstrijskega žitno promefnp^i zaveda na Dunaju in jih primerjati - £r»reni?mi. Radovedni smo, kakšno mesto M 'avzemal avstrijski žitni zavod.
Dr»avtv pr'!^,»č'r",. Prv'č se je letos od izbruha vn:nn iav~>o obravnava! državni proračun. Za leto 1917<'J8. je preračunje-nih 22.160 milijonov km, medtem ko so dohodki t»reHr»ii»'rvif "i 4.194 m'Hjonov K.
Razlika med eVspressi^i nujnimi zavitki. Število ekspresnih zavitkov je trajno ne-azmerro visoko, vsled česar se lahko skl-epa, da j<2 občinstvo še vedno mnenja, da ima zahteva ekspresne dostave tudi vpliv na prevažanje in da se zlasti eks-presni zavitki ne samo hitro dostavljajo, temveč tudi brzo prevažajo. Vsled tega se občinstvo izrecno opozarja na to, da sama zahteva, da se zavitek ekspresno dostavi, ne daje nobene pravice do hitrejšega prevoza tega zavitka, ampak samo pravico, da se pošiljka v namembnem kraju ne dostavi cbenem z drugimi pošiljkami, temveč s posebnim slom; ako se ter^j p'ača pristojbina za ekspresno dostavo, se s tem še ne doseže, da bi se pošiljka tudi hitro prevažala. Med tem, ko se nujni zavitki, razen takojšnjega dostavljanja odpremljajo z najhitrejšimi prevoznimi sredstvi, ki so na razpolago, tz odpremljajo obratno ekspresni zavitki samo z onimi prevozili, ki so namenjena za prevažanje zavitkov sploh.
Glede nakupa prašičev v svrho pre
Tudi hrena primanjkuje. Na dunaj-sireni trgu »Naschmarkt« je zmanjkalo tudi hrena. Cena za hren je poskočila na Dunaju od 3 K 40 v na 7 K za t kilogram.
Avstro-ogrska trgovinska. zveza v Švici. Dunajska zbornica je naprosila tukajšnjo trgovsko zbornico, da opozori interesente na »Avstro-ogrsko trgovinsko zvezo v Švici« (Oesterreichisch-ungari-scher Handelsverband in der Schvveiz) v Curihu (Stculistrasse 30), ki se je ustanovila približno pred dvemi leti. Predsednik omenjene, zveze je gospod Kiichler, generalni zastopnik podjetja »Poldihiitte«. Organizacija je domačim trgovcem, ki se mu-de v kupČIjskih zadevah v Švici, na razpolago kot nekaka nacionalna inozemska zbornica. Ker se imenovana zveza v Curihu opira na dobre poznavalce švicarske importne in ekspertne kupčije, je z gotovostjo pričakovati, da bode mogla tudi zanaprej uspešno delovati v prid izmenjeval-nemu prometu med Avstro-Ogrsko in Švico. Interesentom je priporočati mesečna poročila Avstro-ogrske trgovinske zveze, ki dajejo pojasnila o najvažnejših gospodarskih dogodkih in odredbah v Švici. Avstrijski in ogrski člani zveze dobivajo poročila brezplačno.
Eflzee oovta.
Iz tabora ogrskih Slovakov je slišati zanimiv glas v požunskih »Robotn'ckyeh Novinach«, ki so ga prinesle tudi »Narod-nie Noviny«, tako da je v njem izraženo m'šljenje vseh Slovakov. Članek pravi, da se je v vojski pokazala vrednost vsakega posameznika in da se je ustvarila prijazna sodba za male evropske narode. Po vojski bo še boljše zanje, ko pridejo do svoje časti in važnosti. Polifki in diplomatje že dane" Govorijo, da je vojska napravila konec slehernemu nasilju in da bo zavladala pravica in svoboda za vse narode. Ali Slovaki danes ?e ne čutijo, da bi se ta izore-memba zgodila tudi v njih usodi; zdi se, kakor bi še vladali predvojni časi. Ministri, politiki, župrni grmijo kakor Perun z Olimia, ali njih glas nima resnobe mo?a ... Zgodilo se je nekai, kar jemlje važnost grožnjam, Vemo, kaj se to pravi. Po Evropi leti glas: svoboda, pravica, samoodločba narodov! Ta tai'nstvena sila ščiti slabotne pred silnimi. Namesto pesti bodo Dodale države tega sveta desnico za mir. Tudi mi pridemo po že!eznem zakonu razvoja do narodne časti. Nehali bodo stiskati, sramotiti in zasužnjevati nas. Po vojski napoči tudi nam boljša doba ...
Železniški tatovi. V Dusseldorfu so aretirali celokupno osobje vlaka, ki vozi v Vohwinkel. Pri hišni preiskavi so našli pri dotičnikih več stotov čokolade in cigar.
Nova nemška narodna himna. V Berlinu so letos razpisali posebni natečaj za novo nemško narodno himno. Natečaja se je udeležilo 325 pesnikov. Uspeh natečaja
viieae Dasupu prašičev v svrno pre- i	---•
skrbe lastnega gospodarstva z mastjo in Do razglašen še lietos. svinjino naj se obrne vsakdo na svoje pri- 1 N<w nn?m
190%, mleko za 78 99%, eir za 91%, za 160% in krom;
Varenje piva se ministrske naredbe c na 6% one množine, v letih 1911/12 in 1912
as
3 7 SO
tozadevne itos od 25 producirali
stojno županstvo.	lna komisija za
ureditev prometa z živino je nakazala posameznim županstvom kontingent prašičev za zakol. Prašiči naj bi se klali kar mogoče v lastni režiji županstev. Mast naj bi se delila le resnično potrebnim osebam na karte. Prašičev je letos zelo malo in še ti niso debeli, zato ni bilo mogoče odkazati občinam toliko prašičev, kolikor so jih zahtevale in kolikor bi jih rabile, ampak le toliko, kolikor jih ima Deželno mesto, katero preskrbuje prašiče občinam po deželi, na razpolago. Kranjsko deželno mesto za vnovčevanje živine v Ljubljani.
Določitev novih cen za lovske šibre. Vsled splošnega podraženja so uradno določene cene; lovskim šibram sledeče: 1. Cena na železniški postaji pri tvrdki, ki izdeluje šibre, franko zamotanje netto kaša za 100 kilogramov 172 kron. 2. Cena v deželnem založišču vstevši zamotanje za 100 kilogramov 197 '.»ron. 3. Cena v okrajni zalogi vštevši podrobno ometanje za 100 kilogramov 227 kron. Nove cene so stopile takoj v veljavo.
Uporaba stavbišč za pridelovanje živil. Ugodni uspehi minulega leta so povzročili, da ostanejo določila glede vpora-be stavbišč za pridelovanje živil še nadalje v veljavi. Z ravnokar izišlo ministrsko naredbo z dne 30. oktobra 1917 se je tozadevno vprašanje na novo uredilo. Doslej je bila vporaba stavbišč v prvi vrsti namenjena in določena za lastnika takih stavbišč, v bodoče pa se bo to zgodilo le tedaj, če je lastnik v letu 1917 tudi v resnici ta stavbišča sam oziroma na svoje stroške obdeloval. Nasprotno pa se smejo stavbišča, ki v letu 1917 niso bila obdelana oziroma ki so bila obdelana od tretje osebe, brez nadaljnega od občine odnosno od političnega okrajnega oblastva izročiti stranki v obdelovanje. Na ta način se obvarujejo znatne škode občine, odnosno stranke, ki so obdelovale taka stavbišča in često vtaknile mnogo denarja vanje, ker se omogoči lastniku, ki ni ničesar storil za zboljšanje svojega sveta, da bi na svojo pest ž njim razpolagal in ga dražje dal v najem poljubni stran k
Nov način ranoce!stva je izumil ame-..ški kirurg dr. Carrel, ki se je podal na Francosko, koder vodi veliko vojaško bolnišnico. Dr. Carrel je izumil pripravo, katera je tako urejena, da rano vedno zaliva po tanid kavčukovi cevi z vodo, ki ie pomešana z razkuževalno tekočino in snovmi, ki pospešujejo celilnost. Priprava ima namen, da ostane rana neprestano sveža in ne more nobena nesnaga orib do rane. Zdravilna tekočina pa mora nepie-stanO curljati na rano, in sicer celo tedaj, ko bolnik spi. Dr. Carrel je s tem načinom dosegel zelo lepe uspehe. Rane, ki se drugače po več mescev niso hotele zacelit;, so se v dr. Carrlovi bolnišnici zacelile že tekom enega ali dveh tednov.
Luka Jukič. V procesu proti Luki Ju-kiču, ki je kakor znano, svojčas izvršil atentat na komisarja Čuvaja, so zagovorniki zahtevali, da se preišče duševno stanje nenormalnega atentatorja. Sodnijska psihijatra Žirovčič in dr. Lang pa sta proglasila JukiČa za povsem normalnega. Mnenje teh dveh strogkovnjakov je bilo povod veliki aferi, Jukičevi zagovorniki so namreč dokazali, da zdravnika Jukiča sploh nista pregledala, temveč da sta sestavila svoje mnenje na podlagi izpovvdi Jukiče-vega jetniškega paznika. Zbo* zagrebških zdravnikov je potem javno p\otestiral proti postopanju obeh sodnijskih izvedencev, kar je povzročilo, da j« vlada nekatere zdravnike-uradnike, ki jj se pridružili temu protestu, disciplinirala in naložila deželnemu zdravstvenemu svetu, da se naj izreče za sodne psihijatre, kar se je tudi zgodilo. Čuvaj je hotel tirati celo afero še naprej, vendar pa jc konečno to opustil, ker se ga je opozorilo, da je stvar itak že postala evropski škandal. Jukič pa je ostal v kaznilnici v Lepoglavu. Sedaj se je v hrvatski javnosti pričelo gibanje za obnovitev JukiČevega procesa in »Hrvatska Njiva« zahteva, da naj vlada odredi ponovno pi gledanje Jukiča in eventualno revizijo procesa.
Amerikanska reklama. V Ameriki je razvila vlada velikansko agitacijo za podpisovanje vojnega posojila. Pri tem se po-slučuje pr barnumske reklame. Tako je vlada dala razložiti neki zaplenjeni nemški
podmorski čoln na tri dele ter ga pripeljati v newyorški centralni park, kjer so podmorski čoln zopet sestaviti ter ga krstili »U, Buya bond« (kupili bodete delnico.) — Transport podmorskega čolna se je izvršil z velikimi težkočami, Konstruirali so posebne široke vozove .katerih prvj }9.pripeljal prednji del podmorskega čolna v teži 40 ton, drugi srednji del 45 ton, tretji pa zadnji del podmorskega čolna v teži 37 ton. V vsak voz je bilo vpreženih 48 konj, pred katerimi so korakale godbo. Velikanska množiva je spremljala ta sprevod. Spo-toma so transport »napadli« amerikanski avijatiki, ki so metali na množico bombe, napravljene iz papirja v obliki nemškega železnega križa in napolnjene z letaki, na katerih se je nahajal poziv cesarja Viljema »svojim častilcem v Zedinjenih državah« in kjer je rečeno: Ne kupujte delnic za vojno posojilo! Vsakemu, ki ima denarja dovolj, pa ne podpiše vojnega posojila, pode-lujem železni križ kot nagrado za vdanosl in vernost napram meni.«
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Županstvo Leskovec pri Višnji gori. Prejeli samo prazno kuverto. Pismo se je izgubilo.
Iz seje mesnega eproviza^fiego odselil
ki se jc vršila v petek dne 26. nov. 1917.
Kar je mestna aprovizacija vedno in vedno poudarjala in razglaševala, se bo res zgodilo: Ljubljana bo brez krompirja. Mest-. na občina je presila, protestirala in osebno intcrven'ra!a pri c. kr. deželni vladi, kakor tudi pri ministrstvu za prehrano ljudstva in vendar je ostalo vse skupaj zaman in zadele so vse prošnje na gluha ušesa. Navidezno je sicer c. kr. deželna vlada dala okrajnim glavarstvom ostra navodila glede rekvizicije krompirja. Ostalo je pa le pri ostrih navodilih in okrajni glavarji so šli svojo pot površnosti ln malomarnosti, ne meneč se za lačno mesto. Izvršil se je tudi zadnji čas popis krompirja po deželi, da ugotovi razpoložljive zaloge. In do kakšnih rezultatov je prišel popis? Okrajna glavarstva so izkazala, .da jz v deželi še k večjemu 72 vagonov krompirja, na razpolago, ki se še lahko rekvirlra. Z drugimi besedami se to pravi, če pride vseh 72 vagonov krompirja v Ljubljano, kar se pa čisto gotovo ne bo zgodilo, odpade na vsakega Ljubljančana še po 14 kg krompirja za celo sezono. Vlada je sicer zagotavljala, da je popis krompirja izvršen najnatančneje in da se je pri popisu tudi z vso energijo postopalo. Kakšna energija in natančnost se je pri tem po okrajnih glavarstvih izvajala, kaže na primer, da so našli v okrajnem glavarstvu Kočevje, ki ima za seboj bogati ribniški okraj, le 3 vagone krompirja, v Krškem 4 vagone, v Kranju 6 vagonov, v Litiji 6 vagonov in v Črnomlju niti enega krompirja. Toliko, kolikor so izkazala navedena okrajna glavarstva, bi lahko dala krompirja najmanjša vas, ne pa obširni okraji, ki so že v mirnem času izvažali ogromne množine krompirja. Naravnost smešne so številke, s katerimi tolažijo Ljubljano! Zastonj iščemo krepke roke, ki bi posegla v te nezdrave in nevzdržne razmere. Končno je razumljivo, zakaj kmetje nočejo oddati krompirja. Če so maksimalne cene za manj vredna sočivja, kot repo, korenje in zelje na primer po 35 do 40 K, kdo bo potem oddajal krompir, za katerega je postavljena cena 20 K pri pridelovalcih. Vsakomur postane takoj jasno, da kmetu najboljše kaže, če vse drugo odpro-da in si pridrži krompir za dom, ker ima najnižjo ceno. Kot vedno, se tudi v tem slučaju kaže neskončna modrost centralne vlade pri nastavljanju maksimalnih cen, krompir ima, kot najvažnejše živilo za splošno prehrano, najnižjo ceno. Vse strašne mizerije glede pomanjkanja krompirja so krivi vladni organi, ki so na eni strani zakrivili neprimerne maksimal. cene in na drugi strani izvedli vso rekvizicijo skrajno površno. Mestna aprovizacija v zadnji uri še enkrat najodločneje zahteva, da preskrbi deželna vlada za Ljubljano krompir. Zato je potrebnih resnih in odločnih korakov. Če bo pa tudi ta zadnji klic mestne občine brezuspešen, naj je prebivalstvo pripravljeno, da za božične praznike niti krompirja ne bo imelo. Aprovizačni odsek sklene, da se ob enem obrne nujnim potom tudi na ministrstvo za prehrano ljudstva.
Zadeva z moko je šc mnogo žalostnej-
ša, kot pretekli teden. Skoraj gotovo je, da nam bo v ponedeljek popolnoma zmanjkalo moke za peko in če aprovuaciia ne bi imela v zalogi še nekaj vreč moke za kuho, bi bila Ljubljana najmanje dva dni brez vsakega kruha. Če bo v Ljubljani sedaj dva dni malo boljši kruh, še ni treba misliti Ljubljančanom, da so prišli lepši časi, ampak da je aprovizacja izpraznila zadnjo vrečo moke, katero je še imela, samo, da obvaruje mesto največje nesreče, da bi bilo brez kruha. Kakor vse kaže, iz teh večnih zadreg z moko sploh ne bomo prišli. Za december nam še obeta-jo, da dobimo nekaj moke, kaj sc bo zgo-d:lo v januarju, nihče nc ve. _
Do sedaj je aprovizacija dala semin-tja bolnikom, starčkom in doječim materam male količine bele moke. Sedaj to ne bo več mogoče, ker moke ni. Že v četrtek je moralo oditi 500 takih strank praznih rok z mestnega magistrata.
Pritožbe se čujejo, da peki splošno prodajajo kruh po 40 vin. hleb. Res je, da je aprovizacija prosila deželno vlado za zvišanje cene kruhu, vendar cene do danes še niso potrjene. Zato morajo vse pekarne prodajati kruh po 38 vin. hleb, in mora vsak bleb tehtati 70 dkg. Stranke naj ovadijo vsakega peka, ki bi prekoračil ceno.
• Najbolj žalostno poglavje mestne aprovizacije ostane navzlic vsem drugim mize-rijam vendarle vprašanje glede preskrbe z mlekom. Do sedaj je mestna aprovizacija še prejela nekaj litrov mleka na dan, dočim se je zadnje dneve še to ustavilo. Mlekarska zveza, ki je zavezana dobravljati mestnj aprovizaciji mleko, oddaja odslej vse svoje pičle zaloge le v vojaške bolnice. K mestni aprovizaciji prihajajo dan na dan matere, ki jokajo in prosijo, da bi se dalo vsaj njihovim dojenčkom mileka. Aprovizacija jjjn ne more pomagati navzlic vsem prizadevanjem in trudu, da bi dobila mleko. Vsi rekvizični odloki c. kr. deželne vlade ostajajo na papirju, ker zopet ni potrebne energije, ki bi vse to tudi izvršila, kar je zaukazanega. Otroci hirajo in umirajo in nihče se ne zmeni za obupne klice mater.
S špehom se bo preskrbelo mestno prebivalstvo v dosedanji izmeri k večjemu do februvarja. Takrat bo Ljubljana zopet brez vsake maščobe. Aprovizacija naprosi c. kr. deželno vlado, da preskrbi po novem letu mestni aprovizaciji uvoz masti izven dežele.
Prašičev-špeharjev mestna aprovizacija letos ne bo mogla oddajati mestnemu prebivalstvu kot lansko leto. Špeh se mora jednakomerno razdeliti vsem, in je vsled pomanjkanja prašičev nemogoče, presrbeti posameznike za daljšo dobo s špehom. Pričakovati je pa pomladi tudi veliko pomanjkanje mesa, zato je v interesu prebivalstva, da se po možnosti prekrbi z mesom. Mestna aprovizacija se je odločila, da bo oddajala cele (ali polovico) pršntnike. Kdor re-flektira na tako blago, se naj zglasi v apro-vizačnem uradu na Poljanski cesti 13. I. n.
Organom, ki nadzorujejo dovoz živil, so bila podana posebna navodila. Odslej se ne sme na kolodvorih in v železniških vozovih zaplenjevati živil kdor jih ima s seboj za svojo lastno potrebo do 10 kg. Vsakdo si sme torej na deželi kupiti do 10 kg živil, katerih mu ne sme nihče vzeti. Organom je nadalje tudi naročeno, da morajo pri nadzorovanju sicer točno, vendar pa dostojno postopati.
Vso letošnjo vinsko letino na Dolenjskem bo vojaška uprava zasegla in odpade tretjina rekviriranega vina za civilni konsum. Določene bodo posebne maksimalne cene. Za civilni konsum bo poslovala v Ljubljani centrala, ki bo imela nalogo, da uredi promet z vinom.
11
se le
z dvema slikama od Hradeckega vasi do Zgornje Šiške. Pošteni najditelj naj ga odda proti dobri nagradi na državni po li cij i.	3064
obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in drvarnice, če mogoče blizu frančiškanske cerkve ali pa pri električni železnici, za takoj aH za 1. januar. Ponudbe prosim hotel „UaionM pri vratarju.
Oddajo se
veliki prostori
v sredi mesta, pripravni za vinotoč, izkuh ali podobno. Naslov pri upravništvu »Slovenca pod štev. 3041.
Goapica z izvrstnimi letnimi spričevali, iSče službe kot točilna ali kavarniška
blagajničarka
3030
tndi kot hotelska uradnica aH plačilna marketka. Ponudbe pod »Biagajalcarka«
na upravništvo „Slovenca".
Sprejme se
oskrbnik
za večje posestvo na Koroškem. Ponudbe pod .Oskrbnik' šL 3043 na upravo.
Pozabljen je bil v sredo 21. t. m. pri večernem dolenjskem vlaku itamffbj miif Pošten najditelj naj ga pošlje llflllldill lllill. gosp. dr. Jenkovi, Št. Vid pri Zatični.
Sprejmeta so
in učenec. Košenina, mesar i. t. d. Ljubljana, Kolodvorska ulica Stev. 6.
Na prodaj sta dve
KOBILI
kostanjeve barve, visoki 168 cm, stari po 6 let; pleme ogrsko. Lep par in sposobni za vsako porabo, za kočijo, poljska dela, sploh za vsako vožnjo zanesljivi. Naslov pove upravništvo Slovenca pod štev. 3038.
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Samea & Co v Ljubljani, Metelkova ulica Zglaševanje od 4—5 popoldne.
V najem se vzame tako)
v bližini Dunajske ceste suho
skladiščem
(šopa ali hlev) za ^hranjenje praznih zabojev. Ponudbe na FR. DERENDA,
Dunajska cesta 20.	3002
Tvrdka
F. fCJDEM
v Ljubljani,
PreJernova ul. 51 1.
Priporoča še svojo
veliko zalogo ury zlatnine in srebrnine. Kupuje
staro zlato in srebro
in vzame po visokih cenah v zameno. Naznanja, da cenikov za leto 1918 ne more«, razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih ni. Izvolite so osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja.
|iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii|iuiiiiiiiiimiiiiHuia
I Državni poMnik,
32 let star,	|
všečne zuna-	i
I njosti in zdrav, s par tisoč krona-	1
| mi, išče v svrho ženitve dekle ali	|
i vdovo s posestvom. Sicer je pa	1
| glavni pogoj zdravje in značaj. Po-	|
| sredovanje se ne odklanja. Dopisi	1
| s sliko in naslovom naj se pošljejo	i
| pod »Tajnost zajamčena 3014« na	I
= upravo Slovenca.	5
|	|
šiiiiiiiimnuiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimniiniimiinil
Pisalni stroj
z vidno pisavo se želi kupiti. Naznanilo sistema in cene na
JOS. PUKL, CELJE, SEILERGASSE 2.
francoski bully, ki sliši i^S8 na ime „Bomy", se je M	22. t m. izgubil. Pasja
znamka št. 262. Kdor ga bo našel, pripelje naj ga v Stritarjevo ulico št. 7 II. nadstropje, proti primerni nagradi.
Zaneslpv Žagar in krepak učenec
za žagarsko obrt s prosto hrano in stanovanjem, ter plačilom po dogovoru, dobita trajno delo pri Mihaelu Ter b ovc, Radeče pri Zidanem mostu.
j-«
1 potem
se sprejmejo proti dobri plači v trajno delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika
0.SCMK1II, MIlana, Morsova ulica 6.
Istotam se lahko tudi osebno priglasi.
2993
Delavce
sprejme tvrdka Franc Stupica v Ljubljani.
Tvrdka TONI JAGER
predtiskarfja in trgovina ročnih del Ljubljana, Židovska ulica 5,
naznanja, da ostane trgovina vsled pomanjkanja kuriva in razsvetljave do zo petnega	nnln Za izročitev
naznanila JutlJpM. la« naročenih del bode trgovina do vštetega 1. decembra t. 1. od 10. ure dopoldne do 1. ure popoldne odprta.
iz kranjske in štajerske dežele ima vsled pooblastila zastopništva za sadno preskrbo in c. kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS' na Dunaju — edinole
tvrdka: |VJ. MfiMm MSl., LjUbl^.
CENE, postavno-oblastvene, solidno najvišje in za brezhibno, zdravo, prima-blago stavljene. Za odposlatev se preskrbi uradno prevozno dovoljenje od oblasti za sadno preskrbo in c.kr. urada za ljudsko prehrano ,GEOS'. —
Orehi se smejo razpošiljati le z oblastveno označenim prevoznim dovoljenjem.	2994
V župnišče se sprejme v zdravem gorskem kraju
dekla
ki je zmožna pojeg priprostega kuhanja samostojno voditi gospodarstvo in še razume na živino-in svinjerejo. Nastopi se služba lahko takoj. Plača po dogovoru. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo pod št. 3022. Znamka odgovor.
Zahvala.
Za obilne dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše iskrenoljubljene nepozabne
ntarife VHarinko
izrekamo prečastitim gg. patrom sv. Antona Padovanskega na Viču, gospodu prof. I. Mlakarju, dalje gg. profesorjem in součenkam licej-skim, ki so ranjko spremili k večnemu počitku, se najtopleje zahvaljujemo.
Hvala vsem darovalcem vencev, cvetlic in vsem ostalim udeležni-kom žalnega sprevoda, ter onim ki so kakorkoli počastili spomin predrage pokojne.
Bog vračuj vsem stotero!
Rožna dolina 33. nov. 1917.
GlobcKo žalipa rodbina Križaj.
Žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da se je naša iskrenoljubljena
Marija Nartnik
zasebnica
dne 24. novembra ob 5. uri popoludne po 40 letni mukepolni bolezni, pre-videna s tolažili sv vere, preselila k svojemu ženinu v nebeške višave. Pogreb nam nepozabne rajnke se je vršil v nedeljo 25. novembra i§ hiše žalosti Linhartova ulica št. 6. na pokopališče k sv. Križu.
Drago pokojnico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Ljubljana, 26. novembra 1917.
Globoka laluJoEI ostal!.
priporoča vsake vrste parkeljev, drugih daril in piškotov na de
.
belo in drobno	S
I. Ipavitz, Ljubljsna Židovska ul.
Št. 16.901.
RAZGLAS.
3059
j.-vršujoS ukaz c.kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 18. oktobra 1917, št. 29.547, o določitvi cen za potrošni sladkor, § 4. določa mestni magistrat sledeči maksimalni ceni za nadrobno prodajo rafiniraiiega potrošnega sladkorja a 1 kg, invsicer:	a?
1.)	za blago v originalnem zavitku K 1-58,
2.)	za razvagano blago, t. j. za blago, katero ni več v Originalnem za-vitk marveč ga prodajalec navaga, K 1.64.
Te cene veljajo od 1. novembra 1917 naprej, a se smejo zahtevati le za blago novega izvora, ki ima rdečo uradno zalepko; za staro blago z zeleno uradno zalepko veljajo dosedanje maksimalne cene.
Kdor bi prodajal staro blago po novih cenah, zapade strogi kazni.
Vsi prodajalci sladkorja na drobno morajo predležeči razglas, ki ga je dobiti v n> (r- ekspeditu, razobesiti v prodajalni na vidnem kraju.
:su\l magistrat ljubljanski.
d up. 19 novembra 1917.