SteV. 169. O Ljubljani, g sredo, dne 26. lulljo 1905. LGtO XXXIII. po ma mam Mh^ ^^^^ za enkrat .... 13 h , fif nucncr V upravništvu: ^HHL BI H J9B BjfflUH^B M^H HKraSP |H jluvlull pol leta „ četrt leta „ „ 5°--cn mesec ^ ^ 170 ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Za na dom H^jn H^gJH UV [Ttffik njjjlM 9H HR VJtt&jradM vsak nedelje MBBM&almMm v^V KmBmSmSn 1BBL Hi JH^SHB ^jgMgi^F in Posamezne štev. 10 h po]|fjč6n list zu slovenski niiroil me vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Mili I lil Kil ll\l /II \lillf KII\ll I llllllllfi reklamacije. Uredniškega telefona Stev. 74. lUlliltUl 1141 LM »1U V fclllilll llMiUU 0 p r a v n i S k e g a te I ef o n a S t e v. 188. »Ricmonjensia". Trst, 22. julija. Pri nas žive ljudje, katerih edini element je zdražba, ker so popolnoma nezmožni za plodno in koristno ljudsko in narodno delo. Poiščejo si kako geslo, kako frazo, ki jo izobesijo kot zastavo in potem pod tem imenom napadajo mirne ljudi in delajo zdražbo. „Slov. Narod" je posnel po nekem članku dovolj znanega reškega „No-vega Lista" dopis pod naslovom „Ricma-niensia", ki kaže ves značaj teh ljudi. Najprej moramo konstatirati, da v vsem članku o Ricmanjih niti govora ni. Mar so tem ljudem Ricmanjci! Vse je samo pusto zabavljanje zoper tržaškega škofa in zoper duhovnike, katerim dotični pisec ni vreden, da bi odvezal jermene od čevljev. Tudi v Trstu že malokdo še misli na Ricmanje. Če ne bi nekdo smatral za potrebno, da v listih vedno pogreva to stvar, bi bila že davno pozabljena, in ljudje bi se bili pomirili, če ne bi bili hujskani. Sploh so pa „senzačne" novice po listih o Ricmanjih večinoma tendenčne izmišljotine, in če Vas zanima, Vam sporočim, da jih ista roka piše za „Narod" in za „Grazer Tagblatt" in da isti, ki v „Narodu" hvali pravoslavje in slovansko bogoslužje, v „Grazer Tagblattu" vleče z nemškimi protestanti. To so namreč — Ricmanje, kakor jih pojmijo ljudje. A zdaj k .Narodovim" lažem ! Glasilo slovensko-nemške zveze piše : Rim in Dunaj sta iskala za Trst škofa, ki naj bi če mogoče Flappa še prekosil. Našli so Nemca židovskega rodu dr. Nagla. Ker ne zna ne slovenski ne hrvatski, se je pisalo v vseh vladnih listih in tudi v ljubljanskem „Slovencu", da se imenuje za Trst poseben pomožni škof, Slovenec ali Hrvat. Te slovesne obljube so bile seveda prazne. Nagi se ni naučil ne slovenski ne hrvatski in pomožni škof se tudi ni imenoval. Tu je vsaka beseda zlagana. Kar se tiče znanja slovenskega in hrvaškega jezika, zdaj že zna vsa škofija, ki jo je škof Nagi obhodil birmovaje, da je v vsakem kraju pridigoval v jeziku dotičnega kraja, tu slovenski, tam hrvaški, in je z ljudmi, s starešinami in obč. poglavarji, ki so se mu prihajali poklonit, govoril v jeziku, v katerem so ga nagovorili. Sploh se čudijo, da se je rojen Nemec vkljub vsem razsežnim škofovskim opravilom v kratkem času privadil dvema slovanskima narečjema; moral je imeti trdno voljo in veliko truda, in zato zasluži priznanje in spoštovanje, ne pa obrekovalno zaničevanje. Taka pridnost naj bi služila drugim v izgled! Posebno se pa trudijo dokazati, da je dr. Nagi — Žid. Le poslušajmo! Da je škof Nagi židovskega rodu, se vidi, če kdo le pogleda njegovo sestro ki živi pri njem. Pristna Židinja! Škofova se-strična se je pa pred kratkim v Trstu poročila z avtentičnim Židom. Zopet sama laž! Dr. Nagi je kmetijskega rodu iz šenthipolitske škofije. Tam se pa noben Žid ne bavi s kmetijstvom. Pa sestrična! Mi nismo mogli nič izvedeti o taki sestrični, ker je dr. Nagi — nima! Vse to je le zloben izrodek hudobne do mišljije! Ce ni z židovstvom nič, je pa morda res, da j j dr. Nagi rekel, da bo Slovencem in Hrvatom »zobe pokazal" ? Tudi to je zlagano! Poživljamo brezimnega pisca, da navede priče in kraj! Nikdar se niso od njega slišale take besede! O »preganjanju" kanonika Buttignonija je le židovski »Piccolo" zinil par besed, pa mu je sam kanonik Buttignoni v svoji »Ri-i creazione" tako odgovoril, da mu je za zmi-! raj sapo zaprl. Dopisnik ve celo, kdo bo ' naslednik kanonika Buttignonija — in ven-i dar je Buttignoni še dejanjsko kanonik, in njegovo mesto še ni razpisano; potem bi moral človek soditi, da si dopisnik prila-stuje več znanja in vpliva pri ordinarijatu, kakor ga ima n. pr. jezuit Volbert, o katerem se v Trstu ne zna druzega, nego da je vnet duhoven, delaven za čast božjo, a se še ni nikdar slišalo, da bi se kaj vtikal v vladanje škofije. Krono na glavo je pa postavil brezimni pisec svoji budalosti s sledečo zanimivo epizodo: Pred nekaj meseci je prinesel škofu njegov sluga kavo v pisarno Slučaj je na-nesel, da je zlil kavo na tla. Škof je začel tako tuliti, psovati in besneti, da se je škofijski kancelar, duhovnik Karel Mecchia, iz strahu vrgel na tla in z jezikom poli-zal zlito kavo — samo da bi škofa potolažil. To je pa nekaj za liberalce! In tudi to je vse zlagano! Poprašali smo in izvedeli, da od zlite kave v škofiji nihče nič ne ve, gospod Mecchia je pa zaradi bolehnosti celo zimo bil v Nizzi in je sedaj v Briksnu — torej je nemogoče, da bi bil liberalcem naredil tako imenitno veselje. Najbolj čudno se nam je pa zdelo, kako da se brezimni pisec zaganja v gosp. župnika Antona Lupetino. Vse, kar piše, je neresnično. Mi vemo le to, da je bil gospod Lupetina nekoč kot predstojnik dr. Požarjev prisiljen, da je nastopil proti njemu. Dr. Po žar bo vedel, zakaj. Ali je to vzrok, da ga zdaj »Narod" napada ? To so — Ricmanjensia. Zdaj si lahko vsak razsoden človek misli, kake namere hočejo doseči oni, ki rabijo taka sredstva. Člankar sklepa s pozivom: Liquidatur epis-ccpus dr. Nagi! Mi pa danes le pravimo, da utegne biti likvidiran nekdo drugi, ki je pri razsodnih Tržačanih že davno — pogorel! V narodnih krogih tržaških naj pa pomislijo, če je to — delo za narod, in če s takim postopanjem gotovi ljudje Slovencem v Trstu le ne škodujejo! Dvajsetletnica ..Bralnega društva" v Železnikih. Preteklo nedeljo se je na najdostojnejši način proslavila 201etnica plodonosnega delovanja »Bralnega društva" v Železnikih. Značajni možje so ž njim pred 20 leti pričeli orati ledino ljudske izobrazbe, oplemenitili so ž njim mnogo mož in mladeničev, tako da bi tako delo zaslužilo vsestranskega pripoznavanja, ne pa nekega nasprotovanja od strani, od katere bi bilo tega najmanj pričakovati. Železniško „Bralno društvo" je dolgih 20 let izvrševalo pošteno narodno delo, zato ni čuda, če je upoštevajoč zasluge tega društva prihitelo na slavnost mnogo gostov in bratskih društev. Prišla je deputacija „Slev. kršč. soc. zveze" z zastavo, »Bralno društvo" v Gorjah z deputacijo postavnih fantov v krasni narodni noši in z zastavo, izobraževalna društva iz Loke, Preske, Device Marije v Polju, Križev z zastavami, strokovno društvo iz Kamnegorice — tako da je z zastavo domačega društva vihralo v sprevodu sedem društvenih zastav, pač lep in izreden prizor za oddaljene Železnike. Goste je pri vhodu v trg pozdravil j društveni odbornik g. K 1 o p č i č ml., po-vdarjajoč, da sprejemajo danes praznično oblečeni Železniki svoje goste kot drage brate. Podajamo Vam roke v zvezi, ki naj nas veže še nadalje. Naš cilj je velik, naša lica jasna, naša srca pa navdušena za mili naš narod ! Vsi došli gostje bratsko pozdravljeni ! S kranjsko meščansko godbo na čelu so društva odkorakala v z zastavami okrašeni trg. Sv. mašo je daroval železniški kapelan in društveni predsednik č g. M i h e 1 č i č. Po sveti maši so se zbrala društva pred ljudsko šolo, kjer je po navdušenem govoru gdč. Frančiška Klopčič pripela imenom železniških deklet nov trak na društveno zastavo. Govornica je povdarjala, da železniška dekleta nočejo zaostati za svojimi prednicami in da hočejo tudi one biti tako navdušene in verne Slovenke. Gromo-viti „Živio" so spremljali govor, ki so se ponavljali ves čas pri obhodu skozi trg. Na čelu društev je korakalo vrlo domače ognje-gasno društvo z gosp. županom K o š m e -1 j e m , katerega so udeležniki srčno pozdravljali. Banket pri g. Thalerju je razvil celo vrsto napitnic. Govorili so predsednik č. g M i h e 1 č i č došlim gostom. Govornik ]e kazal na velike izobraževalne uspehe »Bralnega društva", ki je spravilo proč nekdanje poboje in mnoge sovražnosti. Gospod dekan K o b 1 a r , železniški rojak, je nazdravljal društvu in njegovemu nadaljnemu procvitu. Iskrena hvala g. dekanu, da je s svojo navzočnostjo počastil slavnost in razveselil udane mu rojake! Govorili so še deželni poslanec Demšar, ki je član društva skoro od njega početka, društveni soustanovnik gosp. Grošelj, ki je posebno pozival na delo mladino, g. Klopčič ml., tov. P u h e r imenom viško - glinškega izobraževalnega j društva, tov. Jeriha imenom vevške or- j ganizacije, tov. S t e f e imenom „Slovenske j kršč. soc. zveze". Udeleženci so se hvaležno spominjali pokojnega č. g. Mateja K 1 u n a društvenega predsednika in priredili prisrčne a zaslužene ovacije dvajsetletnemu ve-lezaslužnemu društvenemu blagajniku gosp. K 1 o p č i č u , njega prijatelju in 201etnemu delavcu v prospeh »Bralnega društva" vrlemu od nasprotnikov srdito sovraženemu a od vseh poštenih ljudi spoštovanemu g. Grošlju ter dežel, poslancu g. Demšarju, ki so ves čas z res domovinsko požrtvovalnostjo skrbeli za društvo, da ni v viharjih omagalo, ampak da se je očvrstilo in postalo važen faktor, ki zasluži od vsakega domoljuba spoštovanja in podpore. Po banketu so se društva udeležila popoldanske službe božje, kjer je vse presenetilo prekrasno petje mešanega zbora iz Kranja, ki se je popoldne pripeljal in poveličeval slavnost. Popoldanska veselica na okrašenem vrtu pri g. Thalerju je bila višek slavnosti. Iz cele doline je prihitelo ljudstvo skupaj, tako da kmalu ni bilo mogoče dobiti prostora. Vladal je vzoren red, dokaz, da se ljudstvo zna elegantneje zabavati nego proslula fra-karija. Prav pohvaliti moramo meščansko godbo iz Kranja in njenega neutrudnega g. kapelnika Viharna odobravanja so izzvali dovršeni nastopi domačega društvenega zbora pod vodstvom občespoštovanega nadučitelja g. Sonca, ki svojim trudoljubnim in požrtvovalnim delom se vedno pokaže kot pravega narodovega prijatelja Kranjski mešan zbor pod vodstvom g. Mihaela Mohorja je s preciznostjo svojega predna-šanja vse očaral. Takih zborov je malo! Vse je navdušeno ploskalo pevkam in pevcem in klicalo jim slava! Da bi še večkrat ta odlični zbor vnemal na naših slavnostih ljudstvu ljubezen do lepe slovenske pesmi! Vsem gdč. pevkam in gg. pevcem hvala za izredni užitek! Velik vtisek je napravil dovršeni slavnostni govor g M i h e 1 č i č a, poln globokih misli in resnic. Govornik se je spominjal nekdanjega živahnega industrijskega življenja v Železnikih. Da bi se že prej ustanovilo „Bralno društvo" in širilo izobrazbo, bilo bi za Železnike mnogo bolje. Pravijo, da smo Slovenci nadarjen narod, a izobraževati se je treba, ker učen noben ne pade z nebes. Brez izobrazbe ostanemo hlapci drugih. Napredka nam je treba. Dokler se ni ustanovilo »Bralno društvo", je bit^-tfied^ Spodnjimi in Zgornjimi z,eleznikarji vsako soboto tepež. „Bralno društvo" je uplivalo na srca in jih oblaževalo. Nastopalo je in bo proti pijančevanju. Kugo pijančevanja, posebno žganja moramo streti, sicer bodo kmalu rekli: „Slovenci so bili, pa jih ni več!" Povsod moramo napredovati. Konservatizem nam poje tisto neumno pesem: „Ostanimo, kjer smo bili", hvali samo stare čase, a vsi drugi narodi hite naprej. Zato konservatizem ni nič! (Viharno odobravanje.) Mi hočemo s časom naprej, sicer ostanemo zadaj. »Konservativci" se tresejo pred raznimi nevarnostmi. Kar je slabega, opustimo, kar je dobrega, vzemimo. Ne bodimo fatalisti, bodočnost si ustvar-jajmo! Pri starih časih ostati je znamenje slabiča, je duševni samoumor. Vsi se zbe-rimo pod eno zastavo na korist narodovo! Opore iščimo v veri. S časom naprej in ob oporah sv. vere pa ne bomo nikdar pravega pota zgrešili. Prekrasni govor je na vse, tudi na marsikoga, ki je še gledal delo naše organizacije po strani, globoko vplival. Videlo se je tu, kako puhla so očitanja nasprotnikov, da naša društva ne izobražujejo. Z resnostjo in odločnostjo posegajo v izobraževalno delo in ravno Železniki so nam vzor, kako vneti možje delujejo za izobrazbo, ne plašeč se ovir in radovoljno pretrpeč tudi marsikatero preganjanje. V tem delu naj nam bodo Železnikarji vzor. Obširen program je občinstvo zasledovalo z napeto pozornostjo, z veseljem se udeleževalo šaljive pošte, in se smejalo uprizorjenemu komičnemu prizoru »Pred sodnikom." Bila je res lepa slavnost. Isto mlade-niško navdušenje je vladalo, kakor tedaj, ko se je društvo ustanavljalo in o čemur nam poročajo stari letniki »Slovenca,. Tedanji prvi predsednik je klical na ustanovnem občnem zboru: »Hej, rojaki, opasujmo uma svitle meče". Temu geslu je društvo ostalo zvesto in zvesto mu bodi tudi zanaprej ! Naj bi~združilo na korist in slavo domovine vse Železnikarje pod svojo zastavo, družeč jih v ljubezni do idealov našega naroda! Slava vsem, ki so še na delu iz »stare garde", krepak »naprej" mladim močem, ki so prihitele na delo, hvala pa vsem skupaj za prireditev tako lepe slavnosti! Železniško »Bralno društvo" deluj še dalje tako vzorno za one ideale, ki našemu narodu so in bodo ostali sveti ! Na slavnost je došlo mnogo brzojavnih in pismenih pozdravov iz Kanala, Podbrda, Krope, Jesenic, Mengša ki se vsi strinjajo z željo, da bi društvo krepko delovalo še dolgo vrsto let in pričalo da Železniki niso propadli. Rusko-japonskn vojska. Položaj ob Tumenu in v Mandžuriji. London, 25. julija. »Daily Telegr." poroča iz Gensana: Poizvedovalci javljajo, da so se Rusi že umaknili severno od Tu-mena, pa so se vsled nezadostnih utrdb zopet pomaknili naprej proti Horiengu. 6000 Rusov ustavlja Japonce, koplje rove in postavlja kole, zvezane z žičnimi mrežami. Japonci povdarjajo, kako so Rusi brezbrižni in nemarni, ker še dosedaj teh krajev niso utrdili. Le novi mostovi so močno zgrajeni. Reke so vsled močnega deževja narastle, vsa pota so omehčana in blatna. Japonci bi radi Ruse pregnali, da bi ne mogli graditi utrdb. Severno od reke leži Hunčan, glavni tabor kirinskih kitajskih čet, katere je organiziral ruski general Madarirov in jih izučil za poizvedovalce. Rusi okoli Vladivo- stoka so močni 60.000 mož. V Mandžuriji je med obema sovražnima armadama le 12 milj razdalje. Bitka ob Tumenu. Peterburg, 25. julija. Brzojavka generalnega štaba i z Vladivostoka poroča : ( Ob Tumenu se vrši huda bitka za prehod čez reko. Armada generala Hase-g a v a napada v silnih naskokih ruske postojanke. Rusi so postojanke obdržali. Japonci so štirikrat napadli Ruse z bajoneti, pa so bili odbit i. Japoncev je 30 000. Opolnoči so Japonci Ruse zopet napadli. Rusi so se umaknili iz več postojank. Bika še traja. London, 25. julija. Rusi so se po polnoči umaknili iz svojih postojank pri Kaidjodu v popolnem redu in so odšli k svojim korom z vsemi topovi. Rusi se imeli v prvem boju 13 mrtvih in 47 ranjenih. Vzrok Japonskih uspehov. Washington, 25. julija. Japonski pooblaščenec Kamimura je izjavil, da so Japonski pripomogli do zmage trije momenti : pravična stvar, to, da nikjer ni bilo nobenega podkupovanja in poneverjenja, in zmerno, preproste življenje japonskega naroda. Uporni kazaški polk. Peterburg, 25. julija. Ses.t donskih kazaških polkov, ki so bili mebil., se je uprlo. Kazaki se branijo opravljati policijske posle. Poslali so hetmanu brzojavko, kjer pravijo, da ne marajo služiti d»ma, pač pa so pripravljeni bojevati se na Daljnem Vzhodu proti sovražniku. Vojni minister je zapo-vedal, da se ima med polki takoj napraviti red. Japonski mirovni poslanik. N e w y o r k , 25. julija. Baron Ko-mura je došel s svojim spremstvom danes opoldne v Jersey City, odkoder so ga spremili japonski odposlanci v Newyork. Kitajska vztraja pri svojih zahtevah. Pariz, 25 julija. Prvi tajnik pariškega kitajskega poslaništva je izjavil, da bo Kitajska še enkrat opozorila obedve vladi, rusko in japonsko, da njihovih mirovnih pogojev ne bo priznala. Premirje. Berolin, 25 julija. Iz Washingtona poročajo poluradno, da se bodo pri mirovnem sestanku najprej dogovarjali o premirju. Japonci so le za kratko premirje, ki bi ne trajalo delj kot en mesec. Ruski mirovni poslanik. Pariz, 25. julija. Witte odpotuje jutri v Cherbourg, da se vkrca v Ameriko. »Temps" povdarja, da so bili Wittejevi pogovori v Parizu zgolj privatnega značaja in da so vse druge vesti v raznih listih nezanesljive. Ponesrečena Linevičeva bojna operacija. London, 24. julija. General Linevič je odposlal mnogo čet v severno Korejo, da potisne japonske armado proti Sejonški cesti in zavzame G e n z a n in S o u 1. Čete so zadele na prvo japonsko naselbino v Sionginu in so jo zavzele. Linevič je sedaj upal, da prodre do Genzana. Ker pa ni mogel vzdržati zveze med četami in glavne silo armade, se je moral umakniti. Kako na Ruskem pomnožujejo brodovje. Iz Peterburga poročajo nemški listi, da je od 13 milijonov rublje?, ki so bili določeni za zgradbo novega brodovja, tri milijone že ukradenih Zato nameravajo imenovati pregledovalno komisijo. Boje se pa, da ne bi še nekaj milijonov obviselo na prstih teh pregledovalcev. Nov slovanski shod. Češki list »Obrana zemedelcu" se poteguje za sklicanje novega slovanskega shoda, zakaj 113 milijonov evropskih Slovanov nima dozdaj vezi, ki bi bila naperjena zoper skupnega sovražnika. Omenjeni list med drugim piše : M i n i 1 o j e ž e 5 7 1 e t od zadnjega slovanskega shoda in mi moramo priznati, da enaki vzroki kakor takrat tudi danes zahtevajo enakega: shoda; treba je samo ponoviti program takratnega shoda in ž njim klicati: Rešimo, kar se d a r e š i t i, da ne razpademo v same male dele, katerih se tujci lahko polastijo. Najbolj gotova pomoč za nas same, kakor tudi najbolj močna vez za celo državo je vzajemnost in prijateljstvo slovanskih rodov v Avstriji. In kakor takrat, sedaj morda še bolj pomembne so besede, s katerimi je Šafafik pozdravil takratni slavnostni shod v Pragi: „K o se drugi narodi posvetujejo o nas in našo bodočnost določujejo, p o -vetujmo se sami o sebi in o c v o j i bodočnosti. Mi sami sebe boljše poznamo, nego nas poznajo drugi, naše potrebe in težnje so nam samim naj bolj znane. Bodimo takšni, da bi s pravim ponosom mogli reči pred drugimi narodi: Jaz sem Slevan — ali pa nehajmo biti Slo-I vani! — Zakaj moralna smrt je najhujša smrt . . . Permanentni obrtni odsek. V včerajšnji seji permanentnega odseka je naznanil poslanec K i t s c h e 11 nov predlog glede izkušnje usposobljenosti za pomočnika. Nato je poročal poročevalec posl. Foerg o zadružništvu — to so §§ 105 do 130 m. Pri generalni debati je poročevalec natančneje razpravljal o tem, kaj je smatrati za tovarniško, kaj za rokodelsko delo. Soporočevalec Hauck predlaga, naj se poprej, predno se bo sklepalo, vprašaje za mnenje zadružne zveze, ki morajo na vprašanje odgovoriti v 14 dneh. Posamezna tiskana poročila naj se takoj razpošljejo zadružnim zvezam. O obeh predlogih se je razvila zelo živahna debata. Posl. H u e b e r je zahteval, naj se trgovinskemu ministrstvu naroči, naj ustanovi analogne z industrijskim svetom tudi poseben obrtni svet. Večina govornikov se je izrekla proti predlogu poslanca Hauck a, naj se posvetovanja za nekaj časa odgode. Več govornikov je govorilo preti temu, da se pri vsakem izmed 10 referatov obrtnega odseka vrši generalna debata Ko je v debato posegel še vladni zastopnik, je imel sklepno besedo posl. Foerg, nakar je bil predlog v §pecijalni debati sprejet. Predlog za odgo-ditev so odklonili. Danes dopoldne zopet seja. Moravski Nemci zoper češko univerzo. Da bi odpor zoper češko univerzo na Moravskem, zlasti v Brnu, vzbudili, začenjajo nemški voditelji v Brnu umetno hujskanje zoper njeno ustanovljenje. Nemški narodni svet na Moravskem je razposlal vsem nemškim mestom in občinam dopise, da naj kar najodločneje protestirajo zoper ustanovljenje češke univerze na Moravskem, posebno v Brnu. Ta umetni odpor prirejajo: svetnik deželnega sodišča poslanec d'Ebert, renegat dr. Kaniak in Vsenemec dr. Krumb-holz. Kakor se vidi, rabijo Nemci malo častna sredstva, da bi v nemškem ljudstvu umetno vzbudili odpor zoper tako eminentno kulturno zahtevo češkega naroda Kriza na Ogrskem. Različni listi so poročali, da med člani vlade obstoji neko nesoglasje glede tega, kako nastopati proti municipijem. Ogrski brzojavni urad pa poroča, da se na kompe-tentnem mestu zagotavlja, da so člani vlade kakor v vsakem, tako tudi v tem vprašanju edini. V listu „Egyertertes" se je oglasil včeraj dr. W e c k e r 1 e o političnem položaju in izraža nado, da bo kralj odjenjal. On ima vtis, da bi vladar že bil dovolil mažarski poveljni jezik, ke bi imel garancijo za to, da bi nove odredbe in pogodba obstajale vsaj toliko časa, kot so obstajale doslej one iz leta 1867., torej 30 do 40 let. Ko bi bil kralj pomirjen v tej zadevi, da je to le končni sklep, ne pa prehod k personalni uniji, bi dovolil mažarski poveljni jezik v teku 24 ur. Včeraj dopoldne je podžupan budim-peštanskega komitata sprejel reskript notranjega ministra, ki razveljavlja ene določbe rezistenčnega sklepa peštanskega komitata, po katerih je uradnikom komitata prepovedano, prostovoljne plačane davke oddajati v državne blagajne ter oddajati dokumente prostovoljno se zglašajočim novincem. Carjev sestanek z nemškim cesarjem. „N. Wr. Tagblatt" priobčuje razgovor s tujim aktivnim diplomatom e sestanku ruskega in nemškega cesarja. Diplomat je dejal, da se je, kolikor je on informiran, pri sestanku na predlog carice-matere razpravljalo tudi o novih razmerah, ki so nastale, ko se je Norveška ločila ©d Švedske. V Rusiji se splošno boje, da se ne bi sklenila zveza med tremi severnimi državami, Švedsko, Norveško in Dansko, vsled česar bi bila Rusija v Baltiškem morju ravno tako zaprta, kakor je v Črnem morju. »Morningpost* poroča iz Peterburga: O sestanku krožijo najrazličnejše govorice. Največjo pozornost vzbuja govorica, da je ta dogodek Nemcem prijazna stranka na ruskem dvoru izvršila takoj po Wittejevem odhodu, da onemogoči pretečo francosko-angleško rusko zvezo. V Berolinu sedaj zelo žele, da bi veljali za varuha Rusije. Predno se je vršil sestanek, sta si vladarja pridno dopisovala. Nemčija bo podpirala, kakor se glasi iz Pariza, Rusijo v mirovnih pogajanjih tudi z ozirom na svojo postojanke v Kiaučou. Sestanek je imel namen doseči, da gredo odslej Nemčija, Francija in Rusija v vzhodni Aziji skupno pot. Poleg vzhodno-azijskih zadev sta se vladarja tudi razgovarjala o notranjem položaju Rusije. Razgovor je trajal 3 in pol ure. Rusija. Tovarna bomb v Lodzu. V ponedeljek so našli v neki hiši v Lodzu tovarno za bombe. Poleg surovih snovij za izdelavanje bomb so našli tudi 4 zaboje po-šiljatev na vojaštvo v Lodzu ter listo okrog 20 socialistiških voditeljev, oziroma anarhistov. Vse prebivalce stanovanja ter na listi zaznamovane osebe so zaprli. Umori policajev. V ponedeljek je bil v Varšavi zaboden v srce neki tajni policist. V istem času je bil ubit en stražnik v Moszycah, eden v Kališu in en detektiv v Sosnovicah. Napad na policijskega načelnika. Policijskega načelnika v Ti-flisu, Kowalewa je včeraj zjutraj ranila bomba, ki so jo vrgli proti njemu. Dva udeleženca pri napadu so prijeli. Aretacije v Odesi. »Standard" poroča iz Odese, da se je zadnje dni v krogih inteligence izvršilo silno veliko are tacij. Več ko 400 zdravnikov, advokatov in časnikarjev je bilo pretekli teden prijetih in prepeljanih v trdnjavo. Prebivalstvo je vsled te strahovlade silno razburjeno in bati se je zopet novih nemirov. Prepovedani poljedelski shod. Generalni guverner varšavski M a -k s i m o v i č je prepovedal v Varšavo sklicani shod poljedelcev. Delavski nemiri se vrše v Grodzisku na Rusko Poljskem. Iz Varšave se tja poslali vojaštvo. Rusiji preti lakota. Zdi se, da mera nesreč, ki so dozdaj zadele Rusijo, še ni dovršena ; poleg drugih preti ji še lakota. Poročila iz raznih ruskih krajev govorijo o zelo slabi letini. Vzrok je velika suša, ki je vladala v zadnjem času. Po statističnih podatkih zemstev je slaba letina v 1260 krajih, v 40 pa je samo srednja. Bojda se je bati takšne lakote, kakršna je bila 1. 1891. Najbolj žalostne vesti prihajajo iz samorske gubernije, kjer je suša uničila vso setev. Žita so tako redka in nizka, da se ne izplača jih niti žeti. Kmetje jih rabijo za živinsko pašo. Kakor poroča „Russk. SI." delajo se že priprave v pomoč kmetom. 10 milijonov rubljev bode treba, da bi se samo seme nakupilo za novo setev. Ali vprašanje je, kdo bo sejal? Vsi rezervisti so morali na Daljni Vzhod, doma so ostali le slabi starčki, ženske in otroci. Napad na sultana. Stališče načelnika tajne policije Fehim paše je omajano, ker ni znal preprečiti atentata. Tudi drugi visoki policijski uradniki so v nemilosti. Bati se je, da bodo pričeli kovati najrazličnejše spletke, da opero sebe. Nova govorica trdi, da je v istem trenutku, ko je sultan zapustil mošejo, napadalec dvignil bombo, da je vrže, okoli stoječi so pa to preprečili, vsled česar je padla bomba na tla, kjer se je razpočila. Zelo strogo se zaslišujejo vsi uslužbenci v Jildicu ter prebivalci okoli ležečih privatnih hiš. Sultan je poslal vsem onim, katerih svojci so bili pri napadu ubiti, podpore in jim obljubil oskrbo. Vojaške reforme na Kitajskem. »Frankfurter Ztg." poroča iz Tjencina: Cesarski edikt z dne 21. julija odpravlja v vojski streljanje z lokom in rabo zastarelega orožja, zastarelih Uniform za vse prapore. Vse čete se morajo nanovo moderno oborožiti in opravit'. Reforme so se izvršile na prizadevanja od japonske strani. Nizozemska. Ministrska kriza na Nizozemskem še traja. Protestantje in katoličani drže trdno skupaj. Liberalci bi radi pregovorili nekaj protestantov in katoličanov, da bi sprejeli mesta v novi vladi, a zaman. S socialnimi demokrati, ki so jim pripomogli do zmage, pa liberalci nočejo sedeti skupaj pri vladni mizi. Katoliški list »De Fyd" piše: »Pri zadnjih volitvah so se liberalci skupaj borili s soc. demokrati, skupno naj torej trgajo sadove svoje zmage; skupaj naj sestavijo vlado, kakoršno žele. O tem pa na noben način ne sme biti govora, da bi naša stranka bila del vladne stranke. Tudi ne smemo biti v opoziciji, ker je sedaj na krmilu stranka, ki je izpodrinila našo". V tem so edini vsi katoliški listi. Vendar vkljub tej prijenljivosti se kraljici do danes še ni posrečilo, dobiti med liberalci moža, ki bi imel pogum, ustvariti nov kabinet. — V vzhodno-indijskih kolonijah nizozemskih se je pojavilo nevarno gibanje med domačini. Brodovje in čete so pripravljene, da zaduše to nevarno gibanje. Bodoči predsednik francoske republike. Na Francoskem že pretresujejo vprašanje, kdo da postane bodoči predsednik republike. Dosedaj prihajajo v poštev trojica resnih kandidatov in sicer predsednik senata Fallicres, bivši ministrski in zbornični predsednik Bourgeois in sedanji predsednik zbornice. — Predsednik senata uživa po. polno zaupanje velike večine senata. V politiki igra že trideset let veliko ulogo. Fallicres je bil že sedemkrat minister in enkrat tudi ministrski predsednik. Po svojem poli. tičnem položaju pripada odločnim radikal-cem. Star je 65 let Volitve v Italiji. Benetke, 24. julija. Pri upravnih volitvah v Padovi Dolo, Portogruari in nekaterih drugih manjših mestih so zmagali zmerni katoličani. Roj za slovanske vspo-rednice. Praga, 25. julija. »Politik" pravi z ozirom na to, da vlada hoče slovanske vsporednice učiteljišča premestiti iz Opave, da Čehi nikakor ne morejo pritrditi taki rešitvi, ki bi samo Nemcem dajala pravice v glavnem mestu Slezije. Ce bo baron Gautsch res na tak način rešil to vprašanje, tedaj bodo češki poslanci zavzeli svoje prejšnje bojno stališče. Angleška in Amerika. Pariz, 25. julija. Rouvier in Thomson sta se dogovorila, da se snide francosko in ameriško brodovje v ameriških vodah. Francosko brodovje bo odplulo koncem oktobra. Deroulede na Dunaju. Paul Deroulede, ustanovitelj in voditelj francoske patrijotične lige, pesnik in politik, je došel v nedeljo na Dunaj. Iz razil se je, da si je Dunaj zato izvolil za svoje bivališče, ker je tu ravno toliko oddaljen od Pariza, ko v prejšnjem španskem pregnanstvu. L Dunaja namerava voditi boj proti svojim političnim nasprotnikom. Upa, da bo proglašena amnestija, ko se zopet snideta francoski zbornici. Odpad Norveške. Izvanredni državni zbor je za vprašanje glede unije postavil poseben odsek, ki je včeraj podal svoje poročilo, ki temelji na soglasnem sklepu. Odsek predlaga, naj državni zbor izjavi, da vladnega načrta tako, kakor je bil predložen državnemu zboru, ni mogoče sprejeti. Odsek izjavlja z ozirom na morebitna pogajanja z Norveško, da je treba s silo in odločnostjo kot pogoj za odstranitev državnih aktov in za priznanje Norveške zahtevati vsega, kar zahteva ozir na blagostanje in dostojanstvo Švedske. Odsek je odklonil predlog vlade, da bi se on pogajal z Norveško in je sklenil, naj vse do-govere vodi državni zbor. Poročilo nadalje zahteva, naj se prej, predno se prično dogovori, vrše na Norveškem nove volitve ali naj se vrši plebiscit ter zahteva gotovih garancij za razmerje obeh držav. Ker se je smatralo te poročilo za nezaupnico, je vse ministrstvo R a m s t e d t podalo demisijo. Odsekove zahteve za garancijo bo Norveška najbrže brez pomisleka sprejela. Dnevne novice. V. splošni avstrijski katoliški shod na Dunaju. Program slavnostnih govornikov in referentov za V. splošni avstrijski kat. shod, ki se vrši na Dunaju od 18. do 21. novembra t. 1., je sledeči: Slavnostni govorniki so: Nadškof Teodorovič, občinski svetnik Kun-schak, poslanec princ Alojzij Liech-tenstein, poslanec dr. Ivan Šusteršič in P. B o i s s 1 S. T. Za-referente v skle-pajočih zborovanjih so določeni: Poslanec Sto j an o pomanjkanju duhovnikov, dvorni svetnik dr. W i 11 m a n in profesor B a r -winski o edinosti učiteljskega stanu, poslanec Schoiswohl in barvarski mojster Preiss o delavskem zavarovanju, P. Avguštin grof Ga len O. S. B. in urednik Rziha o odpadniškem gibanju, poslanec Franc Povše in poslanec Hagenho-fer o agrarnem vprašanju, posl. Loser in poslanec Etz o obrtu, trgovec Bo s s e organizaciji trgovskega stanu, mestni kaplan Stadler in poštni kontrolor Richter o kolportaži, P. Viktor Kol b S. J. o časnikarstvu. Po stotakih zdihuje »Slov. Narod", ker je šlo z Dolenjskega nekaj ljudi na Brezje ter si je ogledalo gorenjsko stran in ljubljanske mesto. Torej tisti list, ki zagovarja najhujše pijanstvo in požeruštvo in slavi zapravljene tisočake, zdihuje nad zapravljivostjo, ako gre kmečki človek, ki celo leto dela na svoji grudi, za dva dni iz svojega rojstnega kraja, da si svoje obzorje razširi. Drugod radi vidijo, da pridejo ljudje z dežele v mesto, a »Narod" hoče doseči, da se ljudje od Ljubljane odženo, ker so »klerikalni", Ljubljančan pa seveda po »Narodovem" receptu ne sme sprejeti groša Priloga 169. štev. ^Slovenca" dnč 26, Julija 1905, od drugega, kakor samo od liberalca. To je najboljši način, da se navadijo ljudje z dežele bojkotirati liberalne trgovce in krčmarje. Naj se dotični potem pri »Narodu" zahvalijo ali ga naj pa primerno pouče, kako se ne sme delati za korist ljubljanskega mesta! Kar se pa tiče podtikanja, da je „zopet nekaj stotakov izginilo v bisagi«, bodi liberalcem povedane, da od svojega truda pri takih prireditvah noben duhovnik niti vinarja nima, ker niso duhovniki taki, kakor znan liberalni advokat, ki rubi reveža za 40 kr. ali mu pa namestu računa pešlje tožbo! Falzifikatorji. Najnovejši pamflet te družbe, ki ,pe štirih" domov hodi, je včerajšnji »Narodov« listek, v katerem fal-zificira neko brošuro „Atti e intendimenti di Pio X." Brošura je izšla že davno in je zdaj že pozabljena. »Slovenec« je že pred več meseci o njej poročal. Te pa, kar „Na-red" piše, je vse zlagano. Teh podlosti, ki jih je »Narod« nagromadil, v brošuri sploh sta zmožna kaj tacega samo .Na ostali m ki rod" in ,Asin e", edini list v Italiji, stoji na stopinji »Narodove" inteligence. Zmaga slovanske pesmi. Pri velikem mednarodnem pevskem tekmovanju v Verviersu v Belgiji je dobil 23. t. m. prvo nagrado „Pevecky spolek Smetana" iz Plzna. Soglasno in z velikanskim odobravanjem je bila sprejeta slovanska pesem kot kraljica tega tekmovanja. Iz akademičnih krogov. Z ozirom na nesramni napad na akad. društvo »Danica" v 164. številki »SI. Naroda", se nam piše iz akademičnih krogov, da bi bilo umestno, ako bi se pošteno dijaštvo nekolike pobrigalo, da zasledi zlikovce, ki s takimi noticami ne nameravajo nič dru-zega, kakor preprečiti skupno postopanje vseh slovenskih akad. društev. Zadnji čas je kazalo, da bodo društva v važnih vprašanjih, ki se vsem skupna, tudi skupno nastopala. To se je tudi že v preteklem letu zgodilo. In ravno te b6de gotove krege, ki hočejo v skrajni sili s takimi noticami razbiti sloge. Kato-liško-narodno dijaštvo jim ne bo šlo na lim, ker je njih namen — preprozoren. Aadnji čas pa je, da se takim zlikovcem stopi na prste, ker to zahteva ugled slovenskega dijaštva. To v pomislek. — Promocija. G. Al. P e t a r i n , tajnik na deželnem odboru goriškem, je bil te dni promoviran doktorjem prava. — Sedemnajstletni morilec. Na Dunaju se je ravnokar vršila porotna obravnava proti sedemnajstletnemu Francu H e j n y j u , mizarskemu vajencu, ki je izvršil roparski umor. Dne 9. marca t. 1. je namreč napadel ženo svojega mojstra Rei-terja v njenem stanovanju, jo umoril in potem oropal. Denar je hotel porabiti za knjige in časopise. Večino denarja je res porabil za nabavo časnikov za poljedelstvo in vrtnarstvo. Sodišče ga je obsodilo na 8 let težke ječe. Milo sodbo je navzoče občinstvo — povečini dame iz visokih krogov — sprejelo z »Bravo«-klici. Značilno! — Odlikovan je povodom svojega upekojenja dež. veterinarski referent gosp. W a g n e r z zlatim zaslužnim križcem. — Za 40letno zvesto službovanje dobč častne svetinje uslužbenci vevške papirnice : Jer. Čeme, Franc Kernc, Franc Lampert, Uršula Gregorc, NežaLam-pič, Uršula Ocvirk, Jera Skotin in Uršula Tertnik. — Na cesti zaboden. Fanta Miha Lerin in Lorenc Pečnik, posestnika sina iz Ježice, srečala sta okoli 10 ure zvečer blizu Vilfanove gostilne proti Tavčarjevem dvorcu nekaj fantov. Na Cerinovo vprašanje „kaj da tu delajo" skočil je neki fant z odprtim nožem proti njemu rekoč: »Vidiš, tole delamo tukaj", ter mu pri tej priliki zasadil nož pod levo pazduho, da je v rani obtičal. Istodobno je pa tudi Pečnik na levem licu zadobil vreznino. Miha Cerin, ki je smrtno nevarne ranjen, napadalca ni poznal. Na sumu je zidarski pomočnik France Maček iz Spod. Gameljnov, to pa radi tega, ker je neki fant dotični nož spoznal za istega, katerega je Mačku pred 14 dnevi prodal. Sumljivo je tudi to, da se je Maček pred orožniki v gozdu skril. — Stavka v Gorici. V Gorici stavkajo delavci in uslužbenci tiskarn Pal-lich in Obizzi. — Strela ubila šest dečkov. Graški listi poročajo: V Fladnitzu pri Pas-sailu je v nedeljo strela udarila v drevo, na katerem je bile 10 dečkov. Strela je šest dečkev takoj ubila, štirje so v smrtni nevarnosti. — Prijeta sleparica. V Velikih Laščah so aretirali komaj 171etno Jerico B e r e n t i n, ki je ondi nastopala kot Marija Sepec. Ta sleparica se lepo eblači in se usili v boljše hiše, kjer pripoveduje, da nabira obleko in denar za neki ljubljanski samostan. — Nemško planinstvo, občni zbor nemškega in avstrijskega planinskega društva se je vršil te dni v Bambergu. Društvo je imelo 65.582 članov v 319 sekcijah z 224 kočami. — Nova cerkev v Opatiji. Tržaški vladni list poroča, da je cesar na prošnjo odbora za gradnjo neve samostanske cerkve v Opatiji vsprejel protek-torat nad te novo cerkvijo. — Notranjske novice. Nova farna cerkev in prenovljeni zvonik v L u č i n a h sta zdaj dodelana in delata tako mojstru kakor faranom vso čast. Ondotni g. župnik D o 1 i n a r pa sme biti na uspehe svojega večletnega truda ponosen. — Nogo močno poškodoval si je pretekli teden g. župnik Gregerič na Vrhu (pri sv. Treh Kraljih nad Idrijo. Sel je obhajat in med potom mu je spodrsnilo ter je padel — Iz Gorenjega Logatca: Z zgradbo uradnega poslopja za okrajno sodišče in davčni urad bodo baje že prihodnje leto pričeli. Poslopje bode stalo tik državne ceste nasproti ljudski šoli. V knez Windischgratzovem gradu ostane zatem le še okrajno glavarstvo. — Prenovljen zvenik je dobila podružnična cerkev sv. Nikelaja v Dol. Logatcu. -Farna cerkev vRovtah nad Logatcem je dobila pred kratkim nove cerkvene klopi, ki so v kras cerkvi. — K o -nec šolskega leta bo v postojnskem in logaškem šolskem okraju dne 29. t. m., koder pa se bile med letom zamude, zaključijo pa 1. in 2. avg. — Sadna letina. Na Notranjskem bode letos precej hrušk in jabolk, manj češpelj. — Poljski pridelki obetajo biti obili, če ne pride kaka elementarna nezgoda! — Bralno društvo v Gor. Logatcu je priredilo pretekle ne deljo veselico. — Novice iz Amerike. T e m -perenčne bombe. V mestu Ioli, Kan-sas, so temperenčniki z d i n a -mitom razdejali tri gostilne. Na ta način so napravili skupno škodo v znesku 100 000 dolarjev. Mayor je razpisal denarno nagrado onemu, kateri najde napadalce. — Slovenci v staro domo vino. Iz New Yorka poročajo: V staro domovino se je podal v soboto na obisk g. Jo s. Rems z družino, g. J o s. Bon, gospa Rojančeva iz Broklyna, N. Y., gosp. Jo s. Kompares soprogo iz So. Chicage. — Morilec Hoch prosi pomoči V smrt obsojeni morilec svojih soprog izdal je oklic naslovljen »pravico -ljubnemu občinstvu«, katero poživlja naj nabere dovolj denarja da zamore svoj slučaj predložiti višjemu sodišču. On trdi, da mora imeti do 15. julija 1100 dolarjev ker bode sicer obešen. Hoch je pisal prošnje raznim milijonarjem med drugimi tudi Rockeffellerju, Heleni Gould, Carnegieju in drugim. — 4 0 gasilcev ranjenih. V New Yorku je pogorela tovarna glasovirov Wing & Son. Skoda znaša 600.000 dolarjev. Pri gašenju je bilo 40 gasilcev več ali manj ranjenih -— Trdovraten samomorilec. 68 let stari George E. Lane je v Bird Pondu skočil v tamošnji bajer. Ker je bila voda v bajarju izredno nizka, je samomorilec moral držati glavo pod vodo, rda je zamogel izvršiti svoj namen. — V Polhovem gradcu je bil danes za župana izvoljen g. Valentin R i h a r. — Kričeče številke. V a v - strijskem Primorju ne pohaja šo 1e 39.694 o tro k, od teh odpade na Istro 20.000. To je približne take kot na Turškem —- pardon, hoteli smo reči — v Avstriji. — Abiturijenti hrvaške gim nazije v Zadru so darovali za istrsko l Ciril in Metodovo družbo 800kron! To se vrli mladeniči: Vsa čast jim! — Potres so čutili v Trebelnem v torek, 25 julija pred 3. uro zjutraj. — Razstava vajenških del v Radovljici, pod pokroviteljstvom pre-blagorodnega g. c. kr. okr. glavarja Otona p 1. D e t e 1 a, se otvori — zajedno z raz- popoldne. — Pripravljalni od- bor. stavo izdelkov obrtnih nadaljevalnih šol v Radovljici in na Bledu — v nedeljo d n e 3 0. j u 1 i j a t. 1. ob 9. uri dopoldne v poslopju ljudske šole v Radovljici. — K otvoritvi se uljudno vabijo obrtni mojstri in njihovi vajenci, ki so dela razstavili, nadalje pa sploh vsi oni, ki se zanimajo za napredek obrtnosti. Splošnemu obisku bo razstava edprta še istega dne, takoj po otvoritvi, do 5. ure popoldne, nadalje pa vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne. Vstop je brezplačen. Razstava se zaključi v nedeljo, dne 6. avg. 1.1 — Ljudsko petje in Marijine družbe. Shod dekliških Marijinih družb pri Sv. Joštu dne 16. julija se je prav srečno in v zadoveljnost izvršil. Do malega so bile zastopane vse družbe iz loške in kranjske dekanije. Ne ravno mala cerkev je bila napolnjena samih Marijinih hčera. Oba slavnostna govornika sta v vznesenih besedah govorila prav v srce. Hvala jima! Po popoldanski službi je bila na prostem zabava in veselica. Tri deklice so prav dobro in razločno deklamovale Sardenkovo »Samostansko lilijo". Nato so sledila tri dejanja iz igre .Na Marijinem Srcu". Vse je izpadlo v splošno zadovoljnost. — To je bil spored z a shod. A glavna reč, na katero bi rad vse gospode učitelje petja, Marijine družbe in druge opozoril, je bilo ljudsko petje Pri sv. maši in tudi popoldne je pela cela cerkev. Zato gre predvsem čast škofjeloški družbi in pa učenkam škofjeloškega samostana, od katerih so se tudi nekatere udeležile tega izleta. Ko smo prišli iz cerkve, tedaj je bilo splošno vprašanje, kje se dobe tiste knjižice, iz katerih se je pelo v cerkvi. Torej je .Ljudska pesmarica" še splošno neznana, kajti ljudje, recimo dekleta, bi prav rada pela, a nihče jih ne uči v tem in niti za »Ljudske pesmarice" ne vedo, ko bi morale bili pesmice v tej pesmarici že ljudska last Koga zadene torej krivda, če ni še v cerkvi ljudskega petja? Ljudstvo gotovo ni krivo tega; ono bi rado pelo, kriv so pa oni, ki bi morali ljudstvo v tem podučevati, a tega ne store. Ce bi bili tukaj na Sv. Joštu navzoči vsi najhujši nasprotniki ljudskega petja, mislim, da bi bili vsi pomisleki proti takemu petju kar naenkrat odstranjeni. Če bi ljudje le enkrat slišali dobro ljudsko petje v cerkvi in bi občutili njega blažilno moč in vzvišenost, vsi bi kar goreli za tako petje. — Prilaganje prejemnic-po-ložnic c. kr. poštne hranilnice k poštnim naročilom v internem avstrijskem prometu v svrho neposrednega nakazovanja iztirjanih zneskov na od-pošiljatev konto. Glasom naredbe c. kr. trgovinskega ministrstva od 3. rožnika t. 1. štev. 47.334/1904 (poštni in brzojavni naredbenik št. 62 iz leta 1905, držav, zakonik št 97 iz 1. 1905) morejo odpošiljale'! poštnih naročil, ki imajo pri c. kr. poštni hranilnici čekovni konto, v internem avstrijskem prometu naročilu pridejati prejemnico - položnico v svrho, da se jim iztirjani znesek pripiše na njihov hranilnični konto. Na naročilu mora se znesek, ki naj se odkaže hranilničnemu tontu označiti primeroma v tej obliki: »znesek naj se s priloženo prejemnico po ložnico odkaže na konto št.......N. !>J. v N." ; tej pripombi mora se pridejati svoj podpis. Glede pristojbin za poštna naročila navedenih v § 9 poštnega reda (drž. zakonik št. 231 iz 1. 1899.) se ne spremeni ničesar. Obračunovanje z naročnikom vrši se na položnici. Kot vlogo se pripiše računu le čisti znesek, ki preostal e po odbitku pristojbin, normiranih v § 9 b) in c) poštnega reda (pristojbina poštne nakaznice za polni iztirjani znesek in iztirjevalna pristojbina za vsako posebej vpisano listino). Poleg tiskane opazke »vplačano od" na prednji strani položnice se zapiše ime poštnega urada in v vrsti »stanujoč v . . . . . . ." število vplačanih iztirjevalnih listin. Na zadnji strani položnice se navedejo imena dolžnikov s zneskom, ki odpada na vsako listino, potem skupni znesek vplačanih listin, prisiojbina za poštno nakaznico in iztirjanje in slednjič čisti znesek, ki se ima potom položnice odkazati. Pod ta obračun zapiše se število nevplačanih listin. V Trstu, dne 18. mal. srpana 1905. Od c kr. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. — Pravi ,,delavski" prijatelji. Neki nemški list je prinesel pol strani velik inserat, v katerem išče Žid Gerngross delavcev za svojo cementno to varno. Plača bo znašala 60 do 70 soldov na dan. In ta inserat ni priobčilo kako kapitalistično podjetje, marveč vodilno glasilo avstrijske socialne demokracije, »Arbeiter-zeitung". Fej! — Cesa v Moravčah manjka. Piše se nam : Ko človek bere poročila iz različnih krajev, kako se drugodi po izobraževalnih društvih gibljejo živahno, da je veselje, tedaj nas vselej žalost obide, če se spomnimo, kako je pri nas vse mrtvo. Res je, imamo izobraževalno društvo in hvaležni smo gospodom, ki je vodijo, ali eno pogrešamo, brez česar je društveno življenje mrtve, in to je pevski zbor. Tudi pevski zbor imamo, ali ta ni v naših rokah, ampak v rokah našega največjega sovražnika nadučitelja Tomana. Razume se, da nam to veliko škoduje. Znano je, da je pri slavnih drtijskih volitvah bil duša vsega liberalnega boja in zato je naravnost škandal, da še nadalje vodi cerkveno petje. Pri zadnji slovesnosti dne 16. t. m. je javno na koru zabavljal čez cerkveni govor. Ali je tak človek vreden podpore naše stranke ? —■ Manjka nam tudi posojilnice. Sicer je tudi posojilnica tukaj, pa je zopet v Toma-novih rokah. Ali bi ne mogel organist, ki bi bil n a š , opravljati tudi posle pri posojilnici ali pri občinskem odboru ? Koliko važnosti bi bilo to za naše društveno življenje ! Torej naj se kaj ukrene, da nam ne bo sovražnik še več ljulike zasejal, ko bomo mi spali. — Eden, ki je videl in slišal, česar ni rad videl in slišal, pač pa želel, da bi tisti videli in slišali, ki to lahko odpravijo ! — Nemška šola v Skednju. Da se Nemci med nami vedno bolj širijo, to se je že pred desetletji opažalo in na to opozarjalo. Nemci so s pomočjo državne šole v Trstu napravili toliko pomladka, da se zdaj na ulici toliko nemško govori, kakor n. pr. italijansko in več skoro nego slovensko. Poleg državne šole v Trstu si Nemci zidajo zdaj nemško šolo v Škednju, za onih par delavcev, katere so inženirji Prusjaki spravili v ladjedelnico sv. Marka, v livarne železa in druga industrijalna pod -jetja zmeščena v podnožju škedenjskega hribčka. Nemška šola v Škednju in pa nemarnost naše vlade do izobrazbe naših rokodelcev, nam jasno pravijo, kaj vse namerava pri nas proti jugu prodirajoče Nemštvo. — Tržaški ,,Sole" se mora sedaj potegovati za avstrijski patriotizem v Trstu, ker so se tej nalogi odpovedali tržaški vladni list, namestništvo in policija. »Šole« se je ogledoval po širnem avstrijskem svetu, pa je šele v osebi poveljnika III. kora v Gradcu, Succovatyja našel osebo, ki še ni izgubila vsega patriotizma. Naslovil je nanj odprto pismo, naj se zavzame za patriotizem v širokih krogih, katere varajo tržaške oblasti. Ker so pa »visoki krogi" navadno gluhi, kadar se oglaša »Šole«, najbrže tudi ta poziv ne bo imel zaželjenega uspeha. Mi se za vso stvar kaj malo brigamo, samo to se nam zdi simptomatično, da mora odslej braniti avstrijski patriotizem demokratsko glasile. V zahvalo zato, bodo seveda raztrobili „Sole" kot list — tržaške policije. Takih razmer kot v Trstu pač ni nikjer več. — O sklicateljih laškega shoda za vseučilišče poroča »Sole" doslovno sledeče premišljevanje: »Dalmacija je bila zastopana po nekem Z i 1 i a -n o v i č u , ki je tako čisto laškega poko-ljenja, da je strah. Pomislite, njegov oče je prišel v Zader s torbo krompirja in je govoril tako lepo italijanski, da je bilo za dve njegovi besedi treba treh tolmačev. O plemenita laška kri! Tudi Furlanci so poslali gospoda B o m b i č a. Seveda so morali tudi dijaki odposlati odposlanca, da je bil popoln šopek italijanskih cvetlic, gospoda dijaka Hugona S a v 1 i č a , legitimnega zastopnika Danteja in Machiavellija, kajti njegov oče je doma iz Vrtojbe, mati pa iz Rihemberka. Ti so z Mezzorano in Scaramango vred, ki oba nista videla nikoli vseučiliške aule od znotraj, zastopali italijansko kulturo". — Corrigendum. V včerajšnji notici o vsenemški usiljivosti se je vrinila pomota. Velesovo je »nemški" Michelstiitten. Darovi, Poslani našemu upravništvu. Za pogorelce v Horjulu: M. M. v Ljubljani 2 K; Lucija Herle v Ljubljani 3 K; Župnija Reteče pri Skofji Loki 16 kron. Za pogorelce v Horjulu: Velečastiti gospod J. Nagode, dekan v Treb njem 20 K; visokečastiti, milostni gospod prelat in generalni vikar J. Flis 20 K; veleč. gospod Janez Tavčar, vpok. župnik v Sinkovem Turnu 25 K; velečastni kolegij čč. oo. jezuitov v St. Andražu 20 K; pre-častni župni urad v Radovljici 30 K; razni prečastiti gospodje dobrotniki po upravništvu »Slovenca" 37 K; blagorodni gospod Henrik Kenda, trgovec v Ljubljani 10 kron; blagorodni gospod Adolf Hauptmann, tovarnar in trgovec v Ljubljani 10 K; blag. gospod L. Mikusch, trgovec v Ljubljani 5 K; veleč. gosp. A. Poljšak, ekspozit v Bevkah (drugo) zbirko 10 K; veleč. gosp. A. Zdešar, misijonar 2 K; prečastni župni urad Javorje nad Skofjo Loko 30 K; veleč, gospod Tos. Lavtar, kaplan na Vrhniki 20 K; prečastni župni urad na Uncu zbirko 20 K; župnija Skofja Loka 52 K; veleč. gosp. Avgust Šinkovec, župnik v Skofji Loki 10 K; veleč, gospod Lor. Krištofič, vpokojeni župnik v Hrastju 10 K; župnija Stara Loka zbirko 28 K 60 v.; velerodna gospa Poklukarjeva, graščakinja na Dobrovi 50 K; mnogo obleke so darovali blagorodni gospodje: Josip Cotič, gostilničar; Jernej Janša, pek; M. Bernik, trgovec; mnogo čisto novega blaga za obleke je daroval blag. gospod Ivan Železnikar. — Vsem milosrčnim gg. darovateljem se v imenu ponesrečenih župljanov prisrčno zahvaljuje Je s. Pristov, župnik. Ljubljanske novice. lj Cisti dobiček »Prešernove veselice" v »Zvezdi" znaša 13 180 K, tedaj je izdatno večji, kakor pri prvi lj K protestantizmu je prestopile zadnjega polleta v Ljubljani 28 oseb. lj Nezgoda z motorjem. Z mo-terom sta zadela predvčerajšnjem posestnikov sin Jakob Bončar in poslovodja Anton Rešič v Lloydov omnibus. Pripeljala sta se po Sv. Petra cesti v trenotku, ko je pripeljal omnibus z veže na cesto. Zlomilo se je oje, raztrgala vprega in se pobile svetilke. Tudi konji so na nogah poškodovani. Gospodar ima 170 K škode. lj 56letni starec v ječi. Danes zjutraj ob pol dveh je zasačil policijski stražnik Jerovšek krojaškega pomočnika Viljema Kavčnika, rojenega 28. julija 1. 1849. v Dovjem in tja pristojnega, ko je v kavarni »Evropa" beračil, in ga aretoval. Ko so ga preiskali, so dobili pri njem prisilni potni list, in je šel, namesto da bi se bil na magistratu oglasil, po mestu beračit. Med potjo je Kavčnik besede, ki so proti § 63. kaz. zak., prenaredil in povrhu še pristavil, naj ga le dobro zapro. Kavčnik je znan tudi v Italiji in od tam za vedno izgnan. Kaznovan je bil že zaradi žaljenja Nj. Veličanstva na 13. mesecev ječe, enkrat zaradi nevarnega pretenja na 6 mesecev, osemkrat zaradi tatvine in goljufije, enkrat pa zaradi hudodelstva tatvine na petletno ječo. Izročili so ga c. kr. deželnemu sodišču. lj Črno vino so pili včeraj zastonj na Karlovski cesti. Ko sta peljala dva voznika različno blago po cesti, jima je prišel nasproti električni voz, kateremu sta se ognila. Pri tem se je pa zaletel zadnji voz v prvega in zbil z voza sod vina. Pri padcu se je bil sod odprl in vina je bilo na cesti cel potok. Mladina in ženske so ga pridno zajemale in pile Ko so sod zamašili, je voznik odpeljal le še nekaj vina. lj Prijeti prisiljenec. V Trstu so aretirali iz Ljubljane pobeglega prisiljenca Janeza S e v e r j a iz Košane. lj Tatvina. Sestrama Luciji in Antoniji Balantovi, delavkam v tobačni tovarni je bil ukraden iz sobe na Krakovskem nasipu štev. 10 etui, v katerem je bila zlata double verižica, vredna 6 kron in srebrna oklopna verižica, vredna 12 K. Tat je še neznan. — Kuharici Ani Zupančičevi je bila danes zjutraj ukradena v železniškem vlaku, ki pelje iz Trsta na Dunaj, med spanjem zlata ura, vredna 200 K, zlata verižica vredna 120 K in 60 K denarja. lj Božjast je sinoči vrgla na Marije Terezije cesti delavca Avguština Cebularja, katerega so morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. lj Radodaren črevljar. Črev-ljarski pomočnik Jožef Prešeren iz Radomelj je prišel v nedeljo v Razbergerjevo gostilno na Sv. Petra nasipu in pripeljal s seboj več svojih prijateljev. Ker bi bili radi kadili, je črevljar vzel iz omare »damen"-in »šporf-svalčice in razdelil med svoje tovariše. To je pa opazil neki gost in stvar naznanil gostilničarju, ki je radodarnega črevljarja izročil policiji. lj Na Dunaju je g. A 1 b e r t R e -x i n g e r iz Ljubljane napravil rigoroz za kemijo in farmacijo. lj Na adreso južne železnice. Opetovano sem že opazil, da iz Trsta vozeči tovorni vlaki namesto pred signalom, kateri se nahaja pred potjo iz mesta v tivolski grad, ravno na progi, kjer vodi državna cesta iz Marije Terezije ceste v Šiško, torej ravno ondi, kjer je promet največji — vstavljajo in po več minut stoje. V nedeljo je tovorni vlak št 129 pred deseto uro dopoldne celih šestnajst minut stal in ni čuda, da se je zaradi take brezobzirnosti od strani juž. železnice ljudstvo, katerega se je skoraj na 100 oseb nabrale, glasno protestovalo, da se glavna državna cesta celih 16 min. zaprč. Veliko jih je nameravalo k 10 urni sv. maši priti in vsi isti zakasnili so sv. mašo za celo četrt ure. Tako brezobzirno postopanje južne železnice ni pravilno, in naj se vlaki vstavljajo tam, kjer je zato prostor in kjer ni prometa ! Od južne železnice zahtevamo, da se kaj takega več ne ponavlja ! lj Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in stanovanja v Ljubljani v mesecu juniju. V primeri z lanskim letom enacega meseca je došlo v tem mesecu nekoliko manj oglasil, istotako v primeri s prejšnjim mesecem. Primanjkovalo je pri moškem delu osobito prometnih in gostilniških uslužbencev in kmečkih delavcev, pri ženskem delu pa deloma boljših hišnih poslov, gostilniškega kuhinjskega osobja ter kmečkih poslov. V ostalem so se došla naročila povoljno reševala, vendar pa v splošnem primanjkuje uslužbencev tako, da pride skoraj vedno nekoliko več delodajalcev, kakor delojemalcev. Vajencev, kakor splošno, tudi sedaj ni bilo dobiti, a stanovanja se ( iščejo le mala in teh vedno primanjkuje, oddano pa je bile nekaj mesečnih sob. Razne stvari. Najnovejše. Pomožni natakarji so v nedeljo stavkali v Pragi. Aretirani anarhist. V Budimpešti so aretirali v Kodanj pristojnega anarhista Petra Weils Jerrensena, katerega dolže, da je sokriv atentata na španskega kralja. Lakota na Kitajskem. »Echo de Chine" poroča, da je v okolici Pšeng Pšen silna lakota. Manj premožni more svoje otroke, da se hranijo z njihovim mesom. (?) Stavka v Belgradu. V Belgradu so v ponedeljek pričeli stavkati tramvajski uslužbenci. Delavci iz elektrarne so se jim pridružili. Zvečer je bilo mesto v temi — Stavkuječi so priredili demonstracij«. Žrtev pokvarjenih rib. V Sniatynu v Galiciji je umrlo devet oseb, ki so zavžile pokvarjene posušene ribe. Ženska župan. V Rofosu na Ogrskem so žensko izvolili na mesto županovo, ker so od ondot vsi možje v Ameriki. A 1 b o r i baje zopet zapusti Bosno. Njegov naslednik bo poveljnik v Krakovu pl. Horsetzky. Uradno to dementirajo. Oblegana šola V predmestju Gorka v Stanislavu je oblegala četa s spričevali nezadovoljnih učencev solo ter jo bombardirala s kamenji. Učitelji so se v šoli zabarikadirali. Orožniki so šele oprostili učitelje. Osem oseb linčanih. V Wat-kinoville Ga v Ameriki je druhal udrla v ječo in linčala osem oseb, ki so bile na sumu, da so napadle neko žensko. Jan Kubelik bo igral v Ameriki. Jan Kubelik, znameniti češki virtuoz, je podpisal kontrakt za 100 koncertov po raznih večjih mestih v Združenih državah. Sezona se bo pričela s 1 dec t. 1. Polk Kitajcev v Ameriki. V severni Ameriki so osnovali polk Kitajcev. Ti sinovi nebeškega cesarstva so si morali ostriči svoje kite. Vsa družina umorjena. Iz Pariza poročajo, da je bil v vasi Saint Marc pri Dijonu umorjen bogati kmet Guenot z vso svojo rodbino. Morilci so potem zažgali hišo, ki je do tal pogorela. Med razvalinami se našli železno blagajno — odprte. Izginil je neki Švicar, ki je služil pri Guenotu. Umor. Trgovčev sin Berger je v Stari Bieli na Moravskem umoril svojo ljubimko deklo Krecik, ki bi v kratkem povila. Kaj izda reklama. Fred Hood pripoveduje v »Skici" sledečo dogodbico: Ko sem jel izdajati časnik, sem prepričeval nekega moža, naj svoje blago pohvali s tem, da dd inserat v moj dnevnik. Bil je precej premožen trgovec in sem se že večkrat trudil, da ga dobim za stalnega referenta. Navadno se je izgovarjal in dejal: »Saj nima to nobenega pomena. Jaz inseratov ne čitam, drugi pa tudi ne. Verujem, da reklama mnogo izda, toda le taka, ki se občinstvu takorekoč vsiljuje. V časnikih pa nima uspeha, ker se čitatelji izogibajo inseratnega dela kot smrti. Jaz sem nato vprašal, bi li v mojem časniku inseriral, če bi se pre pričal, da ljudje res ber6 inseratni del v mojem časniku. »Seveda bi", je dejal. Prihodnji dan sem vrinil v zadnji kot mojega lista med dva inserata za stanovanja notico: »Kaj bo prihodnjič storil Kohen?" (Take je bilo trgovcu ime) Drugi dan so pa ljudje kar romali k njemu, da ga vprašajo, kaj neki pomeni ta tajinstvena notica. Trgovec me je prosil, naj tisto vrstico v prihodnji številki pojasnim. Jaz sem pa dal sledeče pojasnilo: »On bo seveda prihodnjič inseriral". In to je tudi storil, ker se je prepričal o uspehu inseratov. Svatba v izložbi. Neki londonski trgovec s hišno opravo dokazuje, kako v povojih je pri nas še reklama. Dotični podjetni trgovec je obljubil krasno železno posteljo za darilo oni dvojici, ki bi hotela svojo svatbo praznovati v izložbi njegove trgovine. Dolgo časa ni imel noben izmed milijonov londonskega prebivalstva za to poguma. Slednjič se je našel vendarle neki angleški mornar od vojne ladje »Edinburg", ki je bil pripravljen za to. Še več poguma, ko on, je imela njegova nevesta, ki je prišla v vsej svoji lepoti, v svilnati obleki, s pajčolanem in vencem. Gosta množica, nad 40 000 ljudi, se je izprehajala pod oknom. Pred takim valovanjem se je zbal celo po gumni mornar. Bal se je, da bo množica vlomila skozi okno. Da bi videli čudno iz ložbo še bližje, so nekateri iz boljših stanov plačali že dan poprej vstopnino, kakor h kaki predstavi. V nedeljo, ko so dvojica in svatje sedli k obedu, se je ustavil na ulici ves promet. Vozovi cestne železnice so se morali ustaviti in so služili za tribune. Še bolj nevarna je postala stvar, ko so začeli po angleški navadi metati proti oknu stare črevlje in škornje. Te je svatovska navadn. Da rešijo izložbo, so svatbo skrajšali in gostje so odšli, ne da bi bili načeli vse jedi. Policija je naredila prostor za sva-tovske vozove in množica je obmetavala novoporočenca s konfeti. Srečni trgovec pa je odslej dobival silne mnogo naročil, take da hoče še drugo leto napraviti tako 1 svatbo v svoji izložbi, ake bo to dovolila policija. Novo zdravljenje so izumili v Ameriki. Zdravljenje je strahovito preprosto. Bolnik mora iti, kadar močno dežuje, gol pod mile nebo, da ga dež premoči. Uspehi so, kakor poročajo ameriški listi, naravnost velikanski. Odpravijo se vse živčne bolezni in udnica. V mestu Austin so že napravili mnogo prostorov, kjer se belniki izpostavljajo dežju. Prostori so dobro za-grajeni, da jih nikdo ne opazuje. Zdravljenje je »prijetno, okrepčevalno in za živce neizmerno koristne". Časnikarji - državniki. Na Nizozemskem, v Švedski in Norveški, na Francoskem in v ameriških Zjedinjenih državah se časnikarji povspenjajo de visokih mest. Posebno Roosevelt, ki je nekdaj tudi bil žurnalist, jih podpira. Časnikar Wynne je postal generalni konzul za Angleško, Whitelov Reid je poslanik v Londjnu, Loomis pomožni državni tajnik. Časopis za služkinje. Angleška aristokratinja Hope je v Londonu izdala ravnokar časopis, ki je namenjen samo služkinjam. Časopis se imenuje .Svet v sobi služkinje" ter obravnava vsa stanovska vprašanja in stanovske potrebe služkinj. Sčim se bavijo na ruskem dvoru. Gaston Leroux, dopisnik »Matina", piše iz Peterburga: Ruska carska rodbina nima sedaj prijetnega življenja. Veliki knez Konstantin Konstantinovič, ki je pesnik si želi nazaj onih časov, ko je priobčeval li-riške pesni in uprizarjal na dvornem gledališču v eremitaži Hamleta. Veliki knez Andrej Vladimirovič izdeluje neko doktorsko nalogo, ker bi rad dobil doktorat prava in se ponašal ž njim na vizitkah. Peter Ni-kolajevič je zamišljen v bančne špekulacije; on je sedaj glavni akcionar neke družbe za izdelovanje jekla. Jurij Mihailovič se bavi z nabiranjem starega denarja in piše sedaj numizmatiški katalog. Aleksander Mihailovič piše knjige o mornarici, princ Olden-burški se ukvarja z gospodarstvom, njegova žena pa izdeluje bonbončke za peterburško aristokracijo. Velika kneginja Olga, carjeva sestra, slika akvarelne slike, veliki knez Mihajlo, carjev brat, pa se igra v parku v Gačini z malo železnico. Nos svoje žene je pogoltnil. Iz Kase poročajo: Kmet J. Barany iz Te-hana je živel s svojo ženo v vednem prepiru Zakonska sta zato sklenila, da se ločita. Predvčerajšnjim sta se zato napotila v Kasi, da vložita tožbi. Med petom sta se zopet skregala. V prepiru je odgriznil mož svoji ženi nos in ga pogoltnil. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bolnišnico. Dobre posledice rusko-japonske vojske. Sedaj je na Japonskem na tisoče ujetih ruskih vojakov. Velika večina ne zna ne pisati ne brati. Zato so Japonci sedaj ustanovili nekaj šol, z ruskimi učitelii, ki jih ruski vojaki marljivo posečajo. Torej je vojska Rusiji vendarle v marsičem koristila. Razmere v italijanskih kaznilnicah. Povsod je znano, da ima Italija najhujše ječe. Na Laškem se sicer vlečejo pravde po cela leta, pozevejo se psihološki in zdravniški izvedenci, govori se o modernih teorijah in reformah, odpravljena je smrtna kazen, toda ječe so uprav barbarske. Ravnokar je vsled poročila komendatorja Doria v zbornici prišlo na dan, da laški kaznjenci stradajo. Dobivajo namreč 600 gramov kruha in en krožnik juhe z rižom ali testeninami; le v nedeljo dobivajo 50 gramov belega kruha več in 75 gramov mesa. Nikjer v Evrepi niso razmere tako slabe, še v Rusiji ne. Največji bogataši na svetu. Pariški „Figaro" je objavil natančno listo največjih bogatašev na svetu. I. Beit v južni Afriki ima 2 milijarde mark, kitajski državnik Li Flung-Cang tudi 2 milijardi, I. B. Robinson v južni Afriki 1 in pol milijarde, I. D. Rockefeller 1 milijardo, Waltorl Astor 800 milijonov mark, knez Demidov na Ruskem 800 milijonov, Vanderbild 400 milijonov, W. Rockefeller 400, Jakob Astor 300, lord Rotschild na Angleškem 300, vojvoda Westminsterski 300, Whitney v New Yorku 300, Pierpout Morgan 300, lord Sveagh na Angleškem 275, gospa Izidora Consiuho v CJili v južni Ameriki 275, Heine v Parizu 275, Rotschilid na Dunaju 275, Rotschild v °arizu 275, nadvojvoda Friderik na Dunaju 275, Jurij Gould 275, Maurelssohn v Bero-linu 250 gospa Hetty Green v Ne\v Yorku 225, A. Dreher v Avstriji 200, vojvoda de-vonširski na Angleškem 200, John Smith v Meksiki 180, knez Pless 180, grof Henckel-Donerers-mark 180, H. G. Vanderbilt 180, E. Rotschild v Parizu 150, Klaus Spreckels v S. Frančišku 160 nadškof Kohn 160, knez Schwarzenberg v Avstriji 160, W. A. Clark v Montoni 160, Havermoyer v New Yorku 160, John. W Mackay 160, Armour v Ci-kagi 160, A. Rotschild v Londonu 140, James Maggi v Guautemali 140, vojvoda aren-burški v Belgiji 120, vojvoda nortumber-lanški na Angleškem 120 milijonov mark. Telefonsko In brzojavno poročila. Dunaj, 26. julija. Pri prepeljavi trupla v oolunu umrlega avstrijskega civilnega agenta Mullerja na Dunaj se je vnel železniški voz. Krsta je nepoškodovana. Mullerja se danes pokopali. Trst, 26. julija. Magistratova delegacija je vsprejela dnevni red, ki protestuje proti vladni nameri ustanoviti laške pravne fakulteto z nekaterimi nemškimi predavanji v Roveredu mesto vseučilišča v Trstu in izjavlja, da drugod kot v Trstu ne morejo biti vseučiliščne študije uspešne (!) Vlada naj zato dd Italijanom, kar jim gre, ne pa koncesij, ki jih Italijani iz narodnih in občečloveških ozirov ne merejo vsprejeti. Trst, 26. julija. Tu se je vsled bede zastrupil 50letni sensal Anton Perhavc Zagreb , 26. julija. Bivši podban Sumanovid je postal zopet odvetnik. Zader, 26. julija. Zaderski pravoslavni nadškof Milaš je prekoniziran za srbskega metropolita. Nekatera glasila svariš Srbe, češ, da je Milaš goreč pristaš avstrij skih teženj. Zader, 26. julija. Tu je umrl pomorščak Gino Agostinis, ki je bil pri nezgodi na bojni ladji »Habsburg" ranjen. Portland (Oregon), 26. juliju. Senator Mitchell je obsojen na 1000 dolarjev globe in v 6mesečno ječo, ker je svojo se-naterske službe zlorabil za privatne advokatske svrhe. London, 26. julija. Iz Houstona v Texasu poročajo, da je blisk užgal enajst petrolejskih vrelcev. 12 oseb je mrtvih, 100 brez strehe. Tula, 26. jul. Bogorodičkemu ujezdu grozi lakota vsled grozno slabe letine. Zem-sko sobranje zahteva od vlade, da razdeli med prebivalstvo dva milijona pudov rži in 25.000 rubljev brezobrestnega posojila. Berolin, 26. julija. »Vossische Ztg." objavlja iz Peterburga besedilo socialno-demokraškega manifesta, ki je izšel v 20.000 izvodih. Manifest obsoja zemstve, ki hoče ostati zvesto carju in zahteva, naj se takoj konča vojsko, skliče ljudsko zastopstvo, da volilne pravico vsem, ki so stari nad dvajset let brez razlike narodnosti in vere. Pred volitvami pa se mora pomile-stiti vse politiške kaznjence in dati listom ter društvom svobodo tiska in združevanja. Ker car tega ne bo dovolil, treba nastopiti z oboroženo silo. Zato bomo organizirali krvavo revolucijo. Manifest konča z besedami: »aedaj se je odlo čiti ali za carja ali pa proti njemi". Peterburg, 26. julija. V Krenštatu je položaj vedno slabši. Skero vsa posadka in nekaj kazaških oddelkov se je združilo z uporniki in izgredniki. Na pomorščake se ni zanesti. Iz Peterburga neprestano dohajajo vojaški vlaki. Varšava, 26. julija. Voditelji Poljakov se bavijo s pripravami za organizacijo narodnega poljskega kluba v bodočem ruskem parlamentu. Odesa, 26. julija. Tu so razdelili med ljudstvo hujskajoče manifeste, ki poživljajo, naj se prihodnji petek razrušijo in oplenijo vse židovske hiše in trgovine. Lvov, 26. julija. Iz Varšave poročajo: Ruska poslaništva in konzulati so dobili povelje, da pozovejo k mobilizaciji rezerviste 6. in 7. mobilizacijskega razreda, ki bivajo v inozemstvu. Peterburg, 26. julija. Poveljnik Vla-divestoka gen. K a z b e k je izdal na v o -j a k e - ž i d e oklic, v katerem pravi: Molite bratje in prosite Boga, da bi nam dal zmago. Vsak izmed vas dela za sveje rodne brate in sinove. Vi nam niste tuji, ampak prišteti ste med naše rodne brate. Ko nastane mir in se vi vrnete domov, bodete vživali iste pravice ko pravoslavni. Delajte zase in za domovino. Washington, 26. julija. Japonski mirovni pooblaščenec K a m u r a je izrazil upanje, da bodo mirovna vprašanja uspešna. Obe stranki sta izgubili doslej 570.000 mož, Rusija je izgubila 370.000 mož. Vojnih stroškov ima Japonska vsaki dan 1 milijon dolarjev. Japonska želi miru, a ne brezpogojnega. iz lavne seje trgovske in obrtne zbornice. Včeraj, v torek popoldne ob 5. uri vršila se je javna seja trgovske in obrtne zbornice. Zbornica je bila izvanredno dobro obiskana, kajti navzočih je bilo celih 17 gg. svetnikov. Ne vemo li je pomagalo podre-zanje v zadnji seji od strani manjšine ali radovednost, katerega gospoda svetnika zadene žreb, da se bo moral pustiti na novo voliti ali da gre v zasluženi pokoj. Predsednik je naznanil, da se je odpovedal zborničnemu članstvu g. P e t r i č. Na njegovo mesto se je pozval gosp P o 1 a k , kateri se je pa tudi odpovedal. Ker sta g R e b o 1 iz Kranja in g. D o g a n iz Ljubljane dobila pri zadnji volitvi enako glasov, odločil je žreb, da postane zbornični član g. D o g a n. Mednarodnega shoda v zadevi delavskega zavarovanja na Dunaju, kateri se bode vršil od 18. do 22. septembra letos, se zbornica udeleži po svojem prvem zborničnem tajniku. Potrebni kredit 230 kron za to potovanje se je dovolil. Zbornični volilni red se tako premeni, da bo pri obrtnikih volila vsaka kategorija 5 članov, ne pa 6 in 4, kakor je prvotno zbornica sklenila. Nadalje je poročal zbornični tajnik, da je došel od vlade dopis, kateri pozi vije zbornico naj imenuje svoje člane v volilno komisijo in izžreba člane, kateri imajo izstopiti po preteku 3 let iz zbornice. Nadalje vlada naznanja, da je imenovala članom volilne komisije trgovske in obrtne zbornice g. obč. svetnika L e n č k a voditelja komisije pa svetnika dež vlade g. K u 1 o v i c a. Izžrebani so bili sledeči gospodji svetniki: Za trgovski odsek: Iz I. kategorije g. K o 1 1 m a n ; iz II. kategorije gg. Urbane in Rohrman in iz III. kategorije gg. Velkavrh in F u r s a g e r. Za obrtni odsek: Iz I. kategorije gosp. G a s s n e r ; iz II. kategorije gg. S c h r e y, Zupančič, Vidmar, Rakovec in D o g a n in iz III. kategorije g. L u c k -m a n n. Obrtni nadaljevalni šoli v Radečah se je dovolilo 100 kron letne podpore. Vajenški razstavi v Radovljici se je dovolilo tudi 100 K podpore. O prošnji katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani za podporo za prireditev razstave poročal je gosp. Vidmar in navajal, da so združeni odseki sklenili dati omenjenemu društvu 100 kron podpore. G. R o h r m a n je na-glašal, da se strinja s tem da se dd omenjenemu društvu 100 kron podpore, to pa radi tega, ker to društvo ne uganja politike in demonstracij. G K r e g a r pa je po udarjal, da ga jako veseli, da se je gosp Rohrman zavzel za stvar. Ker pa je stvar velike važnosti in ker bo odbor imel veliko troškov z razstavo, posebno ker ne bo vstopnine, predlaga, da se zbornično predsedstvo poveri, da sme dati 200, ne pa 100 kron podpore. Tudi poročevalec gosp Vidmar se strinja s tem predlogom, da se da društvu 200 kron podpore. Pri glasovanju je zbornica sklenila z večino glasov, da se dd društvu samo 100 kron podpore. Nato je zbornica sklepala o K r e g a r j e v i h predlogih. ^Sklenila je: Iztisov obrtnega reda, izdanega od .Slov. kršč. socialne zveze" v slovenskem jeziku ne bo zbornica kupila, pač pa naj zbornica vse zadruge opozori in toplo priporoči to knjigo, da si jo zadruge same nakupijo. Glede gotovih razstavnih odlikovanj je zbornica sklenila, naj zbornično predsedstvo obrtnikom potom obrtnih zadrug, onim, ki pa niso v nobeni obrtni zadrugi, primernim potom pojasni, kake vrednosti imajo odlikovanja na zakotnih razstavah. S tem je namen dosežen, in upati je, da ne bode šel več nobeden obrtnik na lim brezvestnim agentom. dne v „Na- Jtnlerske novice. š Shod delegatov slovenskih katoliških delavskih društev na Spodnjem Štajerskem in Koroškem se vrši v nedeljo. 13. avgusta t. 1., ob 10. uri dopoldne rodnem domu" v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Vladna predloga o delavskem zavarovanju za starost in onemoglost. 2. Sklepanje o resolucijah. 3 Poročila društev. — Shod je velike važnosti za vsa delavska društva, zato naj se ga vsa društva udeleže. š ,,Narodni dom" v llojniku. Posojilnica v Vojniku je kupila sredi trga stoječo hišo gospe Rakef. Nemški listi izražajo bojazen, da ondi nastane slovenski »Narodni dom". š Brat zabodel brata. V Pre-radu pri Polenšaku se je dogodilo nekaj strašnega. Pretepač 201etni Anton Majcen, ki je bil že dvakrat radi težke telesne poškodbe kaznovan, se je v nedeljo silno razburil, ker ga je njegov mirni brat 221etni Jožef Majcen opominjal, naj ne pijančuje. Jožef je končno brata Antona vrgel preko postelje, Anton je pa zagrabil za nož, ki je ležal v bližini, in nož bratu zasadil naravnost v srce. V kratkem je bil ožef mrtev. Komaj je bilo strašno dejanje storjeno, že se je Anton zavedel, kaj je storil. Sam je hotel ustaviti bratovo kri, a «d-hitelega življenja ni mogel več dati bratu. Ta dogodek zopet kliče po zakonu proti pi-ančevanju. š Zadolženo celjsko nem-štvo. T i s K a r n a „C e 1 e j a", katero imajo isti celjski Nemci v oblasti, ki gospodujejo v mestni hranilnici, v društvu .Deutsches Haus", v hotelu „Stadt Wien" n v mestni hiši, je kupila Hummerjevo hišo ani za 130.000 K in letos je na njo posodila vnovič celjska mestna hranilnica na zadnji stavek 50.000 K, tako da je hiša, ki nese, ako s« vsi prostori oddani, kar pa ni, — 4% ne obresti od 100.000 K, dolžna večinoma mestni hranilnici celjski, — skoro 160 000 K. Tako se zavarujejo denarji, ki se zaupajo celjski mestni hranilnici — nemški šparkasi*. — Nova protestantska cerkev katero zidajo v Celju, ima 25.000 K vknjiženega dolga nekemu profesor i u Prym u v Wurzburgu. š Celjski ,Deutsches Haus' in njegovi dolgovi. Na „Deutsches Haus* ima celjska mestna hranilnica 214.740 kron, mariborska hranilnica 44 800 K, tako ima že zdaj, ko ga še nikjer ni, dolgov 429.480 kron. Toliko ce bo nikoli vreden. š Sreča v nesreči. V Kočicah pri Žetalah je 201etni viničarski sin Kaiser, zavezaval z vrvjo mrežo sena, pri tem pa se vrv odtrga in hlapec se zvrne po strmini navzdol in prileti ravno na trtni kol tako nesrečno da se mu zadere globoko v vrat, nakar se je kol odlomil Nesrečnež je obležal brez zavesti, a bo okreval. š Ponesrečil seje pri delu Jožef Šalamun iz Nove vasi. Pri odnašanju zemlje, se je zemlja udrla nanj in mu zlomila obe nogi. š Slavnost v Gornjem Gradu. Kakor smo v našem listu že poročali, vrši se v Gornjem Gradu v nedeljo, dne 6. avgusta t. 1., velika ljudska slavnost v proslavo 2 5 1 e t n i c e „Narodne čitalnice", 2 0 1 e t -nice„Požarnehrambe" in 15-letnice „Pevskega društva". To je redek slučaj za tako majhen kraj, kakor je trg Gornji grad. Zato ga pa tudi nameravajo slaviti na primeren način. Spored je sledeči: V soboto zvečer bakljada domače požarne brambe in godba. V nedeljo zjutraj budnica, ob 9 uri dopoldne sprejem štajerskih društev v spodnjem trgu, ob 10 uri sprejem kranjskih društev pri »Prodniku". Ob 11. uri sveta maša. Vsa društva korakajo skupno v cerkev. Ob pol 3 uri popoldne je odhod na slavnostni prostor. Tam napravijo razni gostilničarji svoje šotore, kjer bodo točili sama pristna vina in izborno pivo. Tudi mrzla jedila se bodo dobila. V raznih paviljonih prodajale bodo gor-njegrajske dame cvetlice (planinke), smodke, razglednice, slaščice itd Pošto vodili bodo gg dijaki. V srečolovu poizkusiš lahko svojo srečo. Če si pa dober plezalec, pa hajd na mlaj! Razna pevska društva nastopajo s petjem in celjska narodna godba | bode polnoštevilno svirala. Sokoli iz Celja nastopijo na drogu, bradlji in konju. Tudi za mnogovrstno zabavo je preskrbljeno. Novomodno urejeni vrtiljak in američanske gugalnice, strelišče itd. bodo marsikateremu ugajale Proti večeru se izpusti v zrak 30 metrov dolg in 64 metrov obsežen zrakoplov. Na večer se zažge raznobojen ume-talni ogenj. Slavnostni prostor bode vso noč razsvetljen z acetilinskimi lučmi. Tedaj dne 6 avgusta v Gornji grad! š Pogrešajo v Gradcu 26 let staro kuharico Marijo Drobne iz Ledin na Spodnjem Štajerskem. Domnevajo, da si je kaj žalega storila. š Prestavljen je poštni praktikant gospod Jožef Čemele iz Gradca v Maribor. š Slovensko krščansko izobraževalno društvo ,,Domo- š lf čakalnici povila. Na poti v celjsko bolnico je v Storeh službujoča dekla Neža Planine iz St. Jurija ob juž. želez niči povila v čakalnici na kolodvoru. š Sam se je javil delavec Rozman, ki je pri Mariboru na železniški progi ubil ogrskega delavca. š Notar Karol H a n s s iz Slov. Bistrice bo dne 1. avgusta pričel poslovati kot notar v Mariboru. flteteorologično poročilo. Vidina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736-0 mm Koroike novice. 25 26 Čm opa-lovanji .Stanj« barometra ▼ ram T.mpe-ratara po Celzija Vetrovi Nebo 9. zveč 736'2 7. zjutr. 2. pop. 737 3 7369 -4-19-9 I si. jvzh. jasno 4-15 4 4-259 sl. sever.I megla jasno IS i u* 66 k Avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand se je včeraj ineognito mudil v Celovcu. k Na celovški gimnaziji se je končalo šolsko leto v sredo dne 5. julija 1905. Kakor kaže šolsko izvestje, bilo je ob koncu leta 484 dijakov. Prvi red z odliko jih je dobilo 89, prvi red 295, poiz-skušnjo v jeseni jih ima 51, drugi red jih je dobilo 32, tretji 12. Slovencev je bilo letos 79, izmed kojih jih ima 23 odliko, 3 so padli, 3 pa imajo poizskušnjo. Maturan tov je 44, ki delajo sedaj zrelostni izpit. Tržna poročila ; od dne 25 julija 1905. Budimpešta. Pšenica za okt. K 15.84 do 15 86; rž za okt. K 12.84, do K 12.86; oves za okt. K 1148 do 11.50; koruza za julij K 15 38 do 15.40. Pšenica: ponudbe dobre, povpraševanje srednje tendenca trdna, mirna. — Prodaja 24.000 met. st., komaj vzdržano. — Rž za 5 dolO stotink nižje. — Druga žita nespremehjeno. — Vreme: oblačno. Književna poročila. Kovačič, Občna metafizika ali ontologija | K 3 -, vezano K 3.60, — Egger, Die Junglings-vereine deren Not\vendig*eit und einige Winke iiber die Leitung derselben K —.36, — Dennert, Vom Sterbelager des Darvvinismus K 2.40 — Frind, Das sprachliche und sprachlich-nationale Recht in polyglotten Staaten und Landern, mit besonderer Rttcksichtnahme auf Oester-reich und Bohmen vom sittlichen Standpunkte aus K 4 , - Piaz, Die VVeinbereitung und Kellerwirtschaft. Populiires Ilandbuch fUr Weinproducenten, Weinhiindler und Kelermeister. ! K 4.40, — Piaz, Handbuch des praktisehen i VVeinbaues mit besonderer Berucksichtigung der : Reconstruction von Weingiirten und Anlage von Reb-i schulen. K 6.60, — Mark, Der christliche : Glaube. Apologetische Kanzelvortruge zunachst ! fur die reifere studierende Jugend K 4.—, — I Schuster-Holzammer. Handbuch zur Bibli-; schen Geschichte. Fur den Unterricht in j Kircbe und Schule sowie zur Selbstbelehrung. ! Sechste, vollig neu bearbeitete Auflage von Dr. Selbst i und Dr. Schafer I. Lieferung K 1.20, (Celotno delo j bo obsegalo 20 številk po K 1.20), — Steinbach, i Kommentar zu den Gesetzen vom 16. , M£rz 1884 iiber die Anfechtung von ' (techtshandlungen, welche das Vermogen eines | zahlungsunfahigen Schuldners betreffen und iiber : die Abiinderung einiger Bestimmungen der Kon-l kursordnung und des Exekutionsverfahrens K 5.—, ! — Denzinger-Stahl, Enchiridion symbolorum j et definitionum quae de rebus tidei et morum a ! conciliis oecumenicis et summis pontificibus ema-narunt. K 4.80, vezano K 6.-, — Hoppe, Nlariens herrlichste Rosenkrone. 31 schlicbte Be-trachtungen iiber das Rosenkranzgebet K 1.20, — Stufler, Die Theorie der freiwilligen Ver-stocktheit und ihr Verhaltnis zur Lehre des hI. Thomas von Aquin Enviderung auf die Replik Prof Kiefls: „Die Heiligkeit Gottea und der e\vige Tod." K .75, - Stufler, Die Verteidigung Schells durch Prof. Kiefl. Erwiederung auf die Abhandlung Prof Kiefls: „Herman Schell und die Ewigkeit der Holle." K —.60, — Stock, Das Zentrum der VVeltgeschicte. Eine Abhandlung, Christen und Antichristen gewidmet. K 1.—, — Die Psalmen. Sinngemiisse Ubersetzung nach dem hebraisehen Urtext K 2.16, vezano K 2.88, -Miillendorf, Sclussbandchen zu den Be-trachtungsentwiirfen K 1.80, — Weber, Die Abfassung des Galaterbriefes vor dem Apostelkonzil K 4.80, — \V"eber, Die Adressa-ten des Galaterbriefes. Bevveis, der rein-siidgalatiscben Theorie K 1.20, — Rottmanner, Ora-te. Gebet- und Andachtsbuch fUr katholisehe Christen. Vezano K 7.20, — Bourget, Ehescheidung. Roman K J.20, vezano K 5 40, — Wierleuker, In stiller Stunde. Erzahlungen fUr die liebe Jugend und das Volk. Vezano K 1.20, - Meffert, Die geschichtliche Existenz Christi. (Apologetische Tagesfragen 3. Heft) K 1.44. — »KatolKlui Bukvama" v Uubllaal.* Srednja včerajšnja temp. 4-18 4», norm. 4-19 9" Trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo, zdrav, lepega vedenja, dobro vzgojen, poštenih roditeljev se sprejme v trgovino z raznovrstnim blagom. Andrej Grampovčon, Vrhnika. 1447 3-3 Odlikovan zlato kolajno In asfno diplomo v Parizu. . 603 104—29 Anton Presker krojač v Ljubljani Sv. Petra cesta št. 14 se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne duhovnižke obleke iz trpežnega in solidnega blag? po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo (t vina 30. t. zbor v m. in tonovonje Gradcu priredi v nedeljo, dne svoj izvanredni občni sicer v dvorani restavracije „Zum i 1492 2—1 iz 2 sob in pritiklin se odda za avgust ali november-termin mirni stranki na Miklošičevi cesti št. 6. Več se izve istotam. = izgotovljene obleke posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah. Dobavitelj uniform avstrijskega društva železnlšklh'uradnikov. Qo$podicna s prav lepo pisavo 1472 3-3 IHP* $cmjc 1 z Oesterreichischen Hof" Georgigasse št. običajnim sporedom. š Naslednik dr. Richterjev na graški univerzi je prof. geografije dr. Robert S i n g e r, rojen Dunajčan š Smrt v vodi. Iz Ptuja poročajo, da je utonila v Dravi neka Ana K i k 1. V nedeljo je v vojaški plavalni šoli utonil pi-jonir Simon Bratuša iz Kostrivnice. š Velik ogenj. V Mošganjcih je v nedeljo trem posestnikom zgorelo sedem gospodarskih zgradb. š Umrl je v Studencih pri Mariboru oficijal juž. železnice in občinski svetnik J. F r i e d a u, star 50 let. š Razpisane so učiteljske službe: na Ponikvi pri sv. Hemi, Slivnici (dve), v Lučah, pri Sv Nikolaju nad Laškem, pri Sv. Jakobu v Slov. Goricah. Kuharica u l Več s 3 sobami in predsobo ter vsemi pritiklinami se odda takoj ali z novem, v najem. se izve Sv. Petra nasip št. 49, pritličje. izvežbana v tej stroki išče službe najraje v kakem žup- niŠČU. 1475 3-2 Naslov: Marija Junko, Črnomelj št. 123. rtNEjEDILHE gobe (prima kakovost) kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg. As S m y n a; ii6o 20-5 Dunaj XV1I./1. Elterleinplatz 7. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki, bogato llustrovani Rlnvnl cenik z nad 100 slikami vseh vrst iilkelnaNtlh, »rebrnih in z.latlb ur z znamko ltoNkopf, liabn, Ornega, Schafrhaimen. (jlaitbiitt« kakor tudi vseli vrst solidnih zlatnln in arebrnln lzvlrnlli tovarniških cenah. Nikel. remont, ura......K slst. Roskopf patent ura . . . „ » * črna jekl. rcm. ura „ Svic izvir. Roskopf pat. ura . . „ Ooldin rcm. ura „Luna" kolesje , srebr. „ „ „Oloria" . ■ „ dvojni plašč . . . oklep, verižica z rlnčico na pero in karab., 15 gr. teika „ ruska Tula nikel. rem. ura s sidro z .Luna* kolesjem „ ura s kukovico K 8-50, budilka K 3 90. kuhinjska ura K 3 —, ivarcvaldska ura K 2'—. Za vsako uro Motno pismeno Jamstvo! Mkak rinlkn! Zamena dovoljena, ali denar naz^J: Prva tovarna za ure Hanns Konrad v- Mostu 1077 (Briix) št. 843, Češko. 100—10 po 3 — 4-— 4 — 5-— 7 50 7-60 1-50 2 50 9-50 F. P. Vidic & Komp. Ljubljana, opekarna in tovarna peči, ponudijo vsako poljubno množino opeke m 742 40—29 (Strangfalzziegel). Barve: a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. Te vrste strežniki sp patentovnnl v vseh kulturnih državah, o Lastniki patentov: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. a*r Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje. -«« Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. Sprejmejo se zastopniki. Takojšnja in najzanesljivejša postrežba. |par Sprejmejo se zastopniki. Okolu 500 hI. vina dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 14_5 Vzorce pošljem na zahtevanje. ^J „Pri dobrem pastirju". ♦ ♦ ■ a> > >n c« faJD ca a=> c= C=! - 05 « >o ti ■»-s O h M a m o d •M »O ca w as a, n-i (h (- C« on tSJ CD cn ca <=» c=a «—i KI oo o 04 ♦ ♦ reglstrovana zadruga z neomejenim poroštvom ^tllllišij V bjubljani fjUStfliji^ na Dunajski cesti št. 18, iia vogalu Dalmatinovih ulio obrestuje hranilne vloge po 2 52-44 4 II O! 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnik® plačuje. Uradne ure od 8.—12. in od B.—4. ure popoldne. Hranilne vl»ge sprejemajo se tudi po pošti in potom hranilničnega urada. Upravno premoženje kmetake ]I i c\n i nQ'Qn posojilnice znaša ^ /,Uz4./I0 Olj. strg hran' K 7,651.915-41. Dproamei Im^H ^ K 120.878*15. Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. — Telefon št. 185 ■ v v Iscem beij$e žen$i<© (vdovo brez otrok) ki mora biti dobra kuharica, vajena vseh domačih del in ne pod 30 let stara. — Plača po dogovoru. 1435 2-2 Ponudbe sprejema upravn. „Slovenca". Mizarski pomočniki. 4—5 izurjenih mizarskih pomočnikov za stavbeno mizarstvo in fino pohištvo sprejme takoj V trajno delo 1478 2 2 |va„ Rafreider stavbeni in pohištveni mizar Briksen, Stadlgasse (Tirolsko). Muhe so zopet sitne! Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški Mlefoof m .Diamond*. List velja povsod 10 vinarjev. Glavno zalogo za Kranjsko ima 1395 9 Edmund Kavčič v Ljubljani. fmmmtmrnmitmmmmmmtmmmmm Perje za postelje in puh priporoča po najnižjih cenah 912 14 F. H I T I Pred škofijo št. 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo. rwmv\wm mugfo Pozor! Pozor V KafG-restavrantu „pri Zajcu"* (na vogalu Rimske in Blei\veisove ceste) se bode postreglo vsaki dan poleg okusnih jedil in priznano najboljšimi vini, katerih izber je največja s posebno specijaliteto dolenjskih rakov in finim cvičkom iz Gadove peči! Toči se vedno sveže najbolj priljubljeno pivo. — Na razpolago je prijazen senčnat vrt. Priporočam se slavn. občinstvu za vsestransko blago naklonjenost 1318 5-5 z velespoštovanjem Zajet, restavrater. S*r Več kleparskih 920 PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE. najfinejše TELEFON 154. pomočnikov samostojnih delavcev se takoj sprejme pri tvrdki L. M. Ecker. "so 3-3 Pomladanska in Jesenska doba 1 9 0 5. 343 40- 43 pristno brnsko blago. SLIKARSKI PAPIR PLATNO, ČOPIČE IN VSE DRUGE POTREBŠČINE 12, K 14 iz boljše En kos Mtr. 3.10 ( K 7, 8, 10 iz dobre dolg, zad. za kompl. obleko za gosp.(suknja, hlače, telovnik) K 16, K 18 iz finejše | stane le l K 21 iz najboljše En kupon (kos) za črno salon, obleko K 20, kakor ludl blago za površnike, turist, loden, sviln. kamgarne razpošilja po tovarniSkih cenah kot reelna ln solidna znana tovarniška zaloga za sukno Slegel- Imhof tf Brnu. Vzorci zastonj In franko. Z^Jamf. poSIIJatcr po norca. Velike so prednosti, ki jih Imajo odjemalci, ki dobivajo blago direktno pri tej tvrdki na mestu tovarne. brrve zr umetnike DRfl. SCHOENFELDR & KO. V DGSSELDORFU fine oljnrte brrve zr študije DRfl' SCHOENFELDR & KO. V DUSSELDORFU (PCJšicn 20 VIN.) - MEČILA APARATE, BARVE IN PREDLOGE ZA ŽGRLNO SLIKANJE VELIKO IZBIRO * LESENIH IZDELKOV ZA VŽISANJE IN POSLIKALE \mm BRMTM FRFPI T0VRRm 0lmm BRRV' i\s 1111 L,OLii\L LAKOV IN FIRNEŽEV miklošičevr cestr 6 ljubljrnr. ČOPIČI. - BRONCE. - KARBOLINEJ. - LIM. ■F Nakup ln prodaja vsakovrstnih dr4avnlh papirjev, srečk, denarjev itd Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna zvršitev naročil na borzi. Menjarična delniška družba »n K ki C IT VVollzeile 10 in 13, Dunaj, L, Strebelgasse 2. 66 Otž*r^.°JtS?na v. vseh gospodarskih in finančnih stvaren, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljsklh Papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih ____ fflavnlo. 18 150—79