PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE UrednMkt te uprovntškl peoeteHi SSST a Lawndale Ave. Offleo of Publication i SÖST Soute Lawndale Ave. 1 Telephone, KoekwoU 490« ft-TKAK XXX JRPHY ŽELI poboljšati delodajalce chiganski governer priporoča državne delavske zakone JRBONCEM JE BRALLEVITE ashington. - (FP) — Na konferenci Mednarodne Ike lige za mir in svobodo je iganski governer Frank phy priporočal sprejetje slič-državnih zakonov za reševa-delavskih sporov kakor je rjev delavski zakon, urphy je v svojem odgovo-tem mestu rekel, do so de-jalci skoraj v večini sluča-odgovorni za nasilja v delih sporih; nasilja se bodo nadaljevala, dokler podjetne vržejo med staro šaro i starinsko filozofijo, je de-foverner. On je govoril o niki nasilja v delavskih spo-in orisal položaj pri Gene-Motors v zadnji stavki. Podajalci morajo opustiti o obrabljeno filozofijo, s kašo bili v preteklosti vse pre-ito motivirani, to je svojo iienost, da je trebSNlrfati vca na njegovem mestu. O-ki se drže te ideje, so poll-sorodniki ljudi, ki verja-o, da je dežela zato v škrip-ker je delavec deležen več or svojega deleža demokraci-Zaeno s to filozofijo morajo eči tudi obsojevanja vredna itva, katerih se poslužujejo jsno enforsirsnje," je veksl igsnski governer. Michigsnu je na prvem me-med delodajalci, ki se drže ilozofije, Henry Ford. Nje-najnovejše izjave o unio-iu ga pokazujejo za najbolj knjencga in najbolj naivno antnega delodajalca v de-Zadnjič je ponovil svojo ab-nost, da je Wall street v zve-unijami in da hoče z njih otjo diktirati deželi. Neka-isti so tej Fordovi "modro-posvetili veliko paznost. na unija je pričela naskako-tudi njegove velikanske tone v Detroitu. Tudi gover-Murphy bo lahko imel ie >* roke dela, predno bo Ford iviliziran. * fccejÄen del govora je Mur-■poHvetil veliki sUvki pri "a! Motors in udaril po lju-■fki so zahtevali odločno ak-michiganskega governer-Ti ljudje so po zatrdilu Wja zahtevali "krogel in Smatrali so, da je način za izravnavo k*. da Ke najprej postrelijo tvc,-,n Potem z njimi ar-Mrs. "Kar je narobe s te-'■¡«"»nl, ki ao hoteli nasilje, je 44 "> v strahu," je razlagal "Boje se prevraU so-**** «n ekonomskega siste-^wterem ie toliko let žive "m fort u toda se ne zavedajo, prihaja Hajvečja nevarnost |J "«»»Inemu redu prav iz FJa m ne»trpnosti, česar -'«ttujejo nami." ^"n J« Murphy Kugfcfttiral u-**d pri nego. Rekel mu je tudi, "da od v«*h izbegljivih prič, s katerimi Je imel odsek opravka, si ti najslabši." Blumova vlada §p*t do» bila zaupnico v zbornici Pariz. 10. maja. — Francoska siioritics j« v soboto data BI urno-vi vladi ljudske fronte novo zaupnico s H*0 proti ItM» glanovom glede drlsvske politiki». nedolžen. Ako Je kriv, ne more biti nobens obnodbe preostra} če Je nedolien, tedaj Je treba obsoditi sovjetski režim, ker se je v proreeu izkazal kot persekutor in fsbrikator loži." ptosrtrx PROSVETA TUR RNLIGliTBNMENT «umui m lastnina lUIVINUI MAIU>UNB POOruAMS JBbNOTB orfm a* mmá >■»■>■« h, um «••«• nammmi ninbihi m untem 4f«mw llavra lhwff) to bm m mte. un m »rt Ma. •>-*• » tete« tetei m (14* M «ate tate. m» m p* tate; m " j te Imêi «M.) m «rwte »»MUaliOa te v «•!•__" JL ASavctial«« nte m nwiml Mm—teta •tetataa <41 Mi II M IN, III IM tete • PKOSVBTA •MT-M Ba. LawaiaU All- OP m PKfMNUtSB ItetMM * <*W*»)u. M primer ' March II, lfl7>, putei vate«« lam aa aaateva pamaal. 4« ram te • teai item mom patekla a*, aaialaa. Paaavlte te pmvateeaa. 4a — vam Mte «a ateaai ^ ^ Krvavi Harlan Na ameriškem jugu je življenje re veta, posebno črnega reveža, zelo poceni. To je te stara povest. Toda krvavi liarían, okraj a premogovnimi jamami v driavi Kentuckyju, je v tem oziru posebnost. Krvavi Harían je te več let na glasu kot naj-krvajejfti teritorij v Združenih državah. Poboji rudarjev, ki *o si zaželeli organizacije zato, da si pridobe vsaj nekaj človeških pravic, so bili tamkaj na dnevnem redu. Rudarje, ki se niso pustili zlepa pobiti, so pa zaprli za dolgo dobo. Zadnje tedne je krvavi liarían spet v ospredju. l<* let j.- že minilo, odkar Je bila tel ewna sužtioM uradno odpravljene na ame-rlAkem jugu in oni, ki ao kupovali sužnje so že mrtvi, ali tradicija iz one dobe Ae ni umrla; še danes se lastnik plantaže, rova ali tovarne bb» naAa napram delavcu, kakor da slednji ne sme Imeti nobenih človečanskih pravic, rpajmo. da bo zdajšnja »enatna preiskava IzboljAala razmere v Kentuckyju in drugod na jugu. Kk»|M»ze krvavega Mariana mora vsaj toliko vplivati, da »i tamkajAnji rudarji pridobe pravico do organizacije, da se bodo lahko svobodno organizirali in svoltodno stavkali. kadar bo treba. Skrajni Cas je. da pride ta elementarna pravica delavcev tudi na ame- (Daljv v sa4aji koloni) Glasovi iz naselbin Vtiai iz dežele Mormoacev Kemmerer, Wyo. —■ Na 1. maja smo se z mojim mladim zetom Frankom CoatelJom in ženami podali po opravkih v Salt Lake City, Utah, in po štirih urah vožnje srečno dospeli na mesto. ^ Naj prvo je bilo treba, da se umijemo in dobimo kaj za naše lačne želodce. Takoj za tem smo se podali po naših opravkih in ko smo ae zopet počutili dobro, smo se naj prvo podali h kapitolu, ki je lepa in zanimiva stavba. In ker smo že bili na istem koncu meatà, amo se spomnili mladega znanca Antona Kamnikarja, katerega je pred tremi meseci pobilo v rudokopu v Bingham Canyonu. Nahaja se v bolnišnici St. Marks in se mu zdravje polagoma vrača. To mu tudi vsi želimo, ker fant je še mlad in ima Še dolgo življenje pred seboj. Ker je bilo ravno 1. maja, na naš delavski praznik In povrhu še sobota, je bilo v mestu ljudi in avtomobilov, da se je kar trlo. Odločili smo se, da se jim umaknemo v Midvale, predmestje Salt Lake Cityja. Ustavili smo se najprvo pri mlademu Johnu Tomacu, kjer so nas z veseljem sprejeli. Tako smo se nekoliko odpočili in pogovorili. Ko je bilo že blizu noči, je bilo treba poiskati si prenočišče. Podali smo se k Johnnyje-vemu očetu Antonu Tomacu, kjer so nam takoj postregli z vsem najboljšim ter nam tudi zagotovili prenočišče. Tomacovl lastujejo nekaj zemlje in hišo in imajo vse jako lepo urejeno. Se pač vidi, kje naši pridni Slovenci živijo. Ko smo drugi dan vstali, so že Tomacova mati imeli pripravljen zajtrk. Kmalu potem se Je bilo treba posloviti od prijazne družine ter se podati na obisk našega starega znanca in prijatelja Johna Stampfelna in njegove prijazne soproge v Bingham Canyon. Svidenje je bilo prav veselo. Ker je bilo ie blizu opoldan, smo morali čakati, da nam je mrs. Stampfel pripravila o-kusno južino. Po južini sta se naša mlada vrnila nazaj v Midvale k Jonu Tomacu. s katerim so šli na obisk okoli mladih in starih rojakov, s katerimi se poznajo, a midva z ženo sva morala pa itak ostati pri Stampfelno-vih, ker smo si kot stari znanci in prijatelji Imeli veliko povedati. Sobrat Stampfel, ki vodi pogrebni zavod že mnogo let, je zelo zaposlen. Pravila sta nam, da sta bila to leto samo Ae dve nedelji prosta, drugače so pa 1-mell pogreb vsako nedeljo. In tako je bilo tudi na 2. maja, ko so pokopali Hrvata Uja Kalam-bra. Kakor hitro je bil gotov s pogrebom, sta naju povabila na ogled Bingham Canyona. V tem kraju so sami rudokopi, v katerih dela tudi veliko Slovencev. K riževa pot se je pričela z avtom. Cesta je strma kakor kozja steza v starem kraju. Široka je le za eno karo, hiše pa stisnjenu ena vrh druge in tako blizo ob cesti, da ne vem kako, da jih avtomobili In trukl ne odnesejo s seboj. Ustavili smo se pri prvem predoru, katerega so Aele pričeli delati In ga nameravajo izpeljati skozi ves hrib. Malo višje v hribu pa Je odprt rud- » Beseda no Miti #íllord, Wto. — Pošiljam čok obnovitev naro« naročnine na nal najdragocenejši liat Prosveto, nik. Tukaj ao vidijo roči, o kate- brez katerega ne morem biti. rih bi človek mislil, da niso mo- obenem tudi protestiram proti goče, toda denar vse napravi. Ja- dop|gu j, WiHarda v A. 8. z dna ko zanimivo si je ogledati ta rud- j8 apriiaf v katerem dopisnik nik. In še višje v hribu je zopfet pravi da gmo pobirali judeteve nov predor. 8 temi predori to groše, da pomagamo Spanjol-skrajšali pot za pošiljanje rude cenvda pobijajo katoličane. Ali v rudotopilnico. ! poročevalec A. S. ne ve, da se ka- Ko so najine Žene protoatira-1 toličani sami med sabo pobijale, da smo ie dovolj visoko, je jo?, da katoliške in mohamedan-br. Stampfel obrnil svoj avto na- ske armade general Franca, na zaj v dolino. Ustavili amo se strani katerega je tudi Rim, po-najprvo pri boarding houau. Po- bij a jo katoliške Baako? Faliatič-iskala sva Qj0ega sobr. Mike 2u- ne armade ne delalo nobene raz-geina, o koterem sva isvedela like in nobene izbire: morijo vae pri njegovi soprogi v Midvalu, od kraja — može, neoboroiene da se nahaja v Bingham Canyo- žene, otroke in starčke! Lojali-nu. Ko smo ae z njim nokoliko sti tega ne delajo; oni se ie bra-pogovorili, smo zopet nadaljevali nijo pred krvoločnim in barbar-naš križev pot nazaj po Bingham skim fašizmom. Canyonu. Ustavili smo se tudi| Poročevalcu A. S. svetujem, pri Antonu Težaku, tajniku dru- naj ga ne brigajo naši težko priliva 88 SNPJ. Tam smo dobili sluteni groši. Mirne ljudi naj pu- več drugih rojakov in rojakinj. Postrefteni smo bili prvovrstno. Pogovorili smo se o društvenih In jednotinih zadevah. Ker se tam jako dobro deia, je lepo prilika za pridobiti nove člane v 3NPJ, kar upam, da bodo tam-tajšnji ¿lani tudi storili. Bratje n sestre, naša dolžnost je, da iridobimo jednoti Čim več novih Hanov. Ko smo se vrnili k Stampfel-lovim in se nekoliko okrepčali, že pokličejo po telefonu iz bolnišnice v Salt Lake Cityju, da je tamkaj umrl Joe Miklavčič, star 47 let in doma z Ilove gore na Kranjskem. Stampfel je moral zopet na delo, mi smo ae pa podali k počitku. Drugi dan, v pondeljek po zajtrku, sva se z ženo morala odpraviti proti domu. Stampfel je naju odpeljal v Midvale k Johnu Tomacu, kjer sta prenočevala naša mlada, da se skupaj odpravimo proti domu. Prej smo še obiskali mrs. Kamnikar, ki se poznata z zetom. Poslovili smo se še od mr. In mrs. Tomac st. Vsem omenjenim se vsi prav lepo zahvalimo za uljudnoat in postrežbo in želimo, da bi vam sti pri miru kakor pustimo mi njoga in njegovo prepričanje. Thomas Pozoga, 194. Slabe razmere in zahvala Herminie, Pa. — Lahko se reče, da so dopisi iz naše naselbino res zelo redki. Le malokdaj se kdo oglasi v naši Prosveti Vzrok temu bo najbrže, ker ni nič posebnega v naselbini. Z delom ae ne more nlkdo pohvaliti, slabo pa vsak sam trpi. Po 1. aprilu so delavske razmere zelo slabe in smo večinoma na počitnicah. Nekatere majne delajo po en dan, nekatere po dva dni na teden, več pa je popolnoma zaprtih. Večina starih delavcev in mladine dela pri WPA, ker po majnah ali tovarnah se delo težko dobi. Prsmo-gorovi so pa tukaj v okraju Westmoreland močno izčrpani in gredo h koncu — prav tako kakor mi stari delavci, ki smo garali v njih dolga leta. Srečni smo pa vseeno v tem, da nam gradijo novo cesto, katera bo vodila do bližnjih mest, da bo vaaj mladina imela lepši dohod do bližnjih tovarn do svojega dela. Pri vsem tem poročilu se pa mogli ob priliki povrniti. Radi iepo zahvalim za presenečenje, bi bili obiskali še več drugih ro- katerega so mi priredili sorodni-jakov, toda ni bilo mogoče, ker ki in znanci ob moji BO-letnici, In ni bilo časa. Naj nam oproOte. Zft krasna darila, katera mi oata-Kar se tiče Salt Lake Cityja nejo v spominu. Vam še enkrat in okolice, je jako lepo, sploh pa za nas Wyominčane. Razlika je velika: pri nas mraz, a tamkaj pa vse zeleno in v cvetju. Glede Bingham Canyona pa stavim predlog, da se ta graben zasuje, ali jim pa iz Chicaga pošljite kakšne "šravfe", da bodo vsaj cesto toliko razširili, da bo za dva avta. Stanovanja, kjer delavci živijo, so prava past. Ako bi slučajno nastal požar ponoči, bi bilo nekaj groznega. Čudno se mi vidi, da država Utah to do- iz samega bakra. Ako se ta eksperiment obnese, bodo noogoče še več takšnih hiš napravllfln tako mogoče rešili delavce pasti' v Bingham Canyonu. Mi smo se srečno vrnili domov ob 11. uri v pondeljek zve čer. Torej vsem, katere smo obiskali, še enkrat lepa hvala za prijaznost in postrežbo. Ako ke-daj pridete v naše kraje, vam bomo drage -volje vrnili. Človek se v resnici najbolje počuti med svojimi rojaki. Anton Tratnik. 267. izrekam najlepšo hvalo. Frank Strojan. Lemontski odmev Detrolt. — Ko sem po poŠti prejel in prečital brošuro, ki je bila fabricirana v lemontski tovarni laži, me ja smeh lomil tako hudo, da sem dobil kar krče po mojih revmatičnih sklepih. To afero sem mislil enostavno ignorirati, toda sem se premislil. Da jim preprečim njihovo veaelje, da ne bodo mogoče ml- Stanlsy Go reck i na stavkovni Straži prstt neko čiksAko tovarno. polno pusti. Niže v Canyonu so na aljli, da se z njimi strinjam, pro-rovmni ravno zdaj izdelali Mšo testiram proti tem "verskim funkcionarjem radi rabe mojega naalova, katerega jim nisem nikdar dal, kakor tudi proti skeb-ski tiskovini in absurdnemu napadanju naše napredne SNPJ in njenega lista Prosvete. Res so pokazali očitno, da imajo atrah pred jednoto. Ta strah toliko vpliva na njih živce, da nimajo več počitka ne miru. Kaj hočejo in kaj jih briga SNPJ?! Ali jih verniki zato plačujejo, da napadajo pošteno in pravično organizacijo? Ali ae ne zavedajo, da denar, ki ga jzboračijo od ver- Skupina Apanukik htgunov. kl «e je morala umakniti It Avile, ko metati bombe na me»to. Pojasnilo Detrolt. — Vsem tistim, kateri to se udeleževali sej S.N.D. lansko in letošnje leto, dam na znanje, da je tisti primanjkljaj v blagajni Doma sedaj poravnan, in sicer vsota $45 07. Odkod jo prišla, kdo jo je poravnal. ml ni snano. Jaz samo to vem. da je Krainz ni plačal, niti noben od njegove druftine. Krainz. kot bivši upravitelj Doma jo omenjeno vsoto oddal ie meneča Julija 1986. Ta veota se je po doaetih mesecih Iskanja srečno našla. Toliko v pojasnilo tistim, katerim bl monta ne bilo jasno, ali pa bl morda kje do» fašistični letalci pričeli 'bili napačne informacije. . j ' Katherine Krainz. nikov, js denar znoj nega dela In žuljev delavcev, ki delajo po tovarnah, Gestah in rudnikih? Ali nimajo nobenega spoštovanja do delavcev? Denar, ki ga trolijo za lažnjivo propagando proti SNPJ, naj bi porabili v svrhe, za katere to jim ga verniki dali, a-lco Imajo le kaj poštenja v tebi. Poglejmo ti naš slovenski narod v domovini, kjer ga držo v verski temi pod peto fanatičnega blazneža, da ti ne more pomagati. Ta narod je danea popolnoma obubožan in gospodar tko uničen. Vječina, kar nas je prišlo v Ameriko in druge kraje, tmo bili primorani zapustit! svoje rodne kraje radi versko teme In zasužnjenji. Ta narod nosi ogromno breme za vzdržavanje duhovščine in'njih inatitucij. It njega kprešajo skoraj vso in narod le le živbtari bedno Življenja. To js srednjeveška inkvisi-cija v moderiii obleki. Kaj to pred stoletji bočeli t tvojo inkvizicijo na Špantkem in kaj počno danet nad španskim rodom! Ali ni to početje mizerija In hudodelstva? In tedaj to začeli t svbjim umazanim delom ruvariti tudi proti poltenemu delu SNPJ. Za vta tvoja početja bodo enkrat morali dajati odgovor. Bolj ko bodo ruvarlli in razdirali,. prej te bo narod uprl in dvignil proti njih brutalnosti. Pod tvojo peto to ti nagrabili že ogromnega bo gastva. Narod bi bolj pametno storil, ako bi porabil denar za gradnjo cest in šol za svojo izobrazbo in udobnejše življenje, kakor pa, da ga troši za zidanje cerkva In podpiranje duhovlčl ne. ■ + , v Cat prihaja, ko se bodo narodi otresli vteh teh pijavk in pošteno obračunali z njimi. Njihovim odurnim denuncijacijam in lažem ne verjamejo več nRi njih najboljli pristaši. Delo SNPJ naj putte pri miru in roke proč od jednote! Drže naj te tvojega poklica, za katerega to ae učHI in za katerega so bili postavljeni. Člani SNPJ gredo z duhom časa naprej in vedno naproj! Demokracija, svoboda in enakost za vse delovno ijudttvo! Načelna izjava in principi SNPJ stoja na granitni podlagi, katere ni moggče zrušiti. Bolj kot se bOdQ Uupli fn denuncirali. bolj ao bo p&nstvo SNPJ oprijelo dola napredka in ikrepko držalo bakljo ,svobode. Delavci! Združimo *voje moči Hi ae otre-simo težkih pijavk, ki živijo od dela naših roki Ne pustimo se več blufat, ker to, kar nas učijo, sami ne verjamejo. Njim je le za vaš dolar, ne za vaAo grešno dušo, ker njihova je bolj grešna kakor pa delavčeva. Anion Jurca, 121. TOREK, u. Kdo je bolj molcec? Angloški ministrski predseonik SUnU, win je dojal nekoč: Ženske nt gov^1 Ta izrek j« v živem nasprotju » jenint mnenjem, da ženskam ni motZJ nobeno okrtvnoati. ,Baldwin je «ote podprl z raznimi razlogi. Dejal je n*? 4a ni ša nnhona looaka objavila tičn* akrivnosti, vsaj on sam ni u-J? doživel. Pač pa je večkrat doživel^ petali kakšno skrivnost moški, ki bj i bt» vedeti, kako po4*eken bi btf ajik Tudi vodilne atioriike žensk* * t0 novo naziranje podprle na neki anketi n vile so, da znajo ftenske bolje moič»ti Uri, pa čeprav je videti stvar kaj 2 Neka političarka je dejala, da j« >o stvovala sejam, o katerih bi morali absolutno molčati. Naslednji dan wbflj večjo Skrivnosti na dolgo in na široke ofc ljone v listih. Tega gotovo ni bila krivtb ženska, kajti druge razen nje na teh rt bilo, a ona je molčala. ženski molk postaja včasih tragičen V, riki so kakor drugod sprejeli zakon, ki j<\ Ča), da morajo poročene ženske ostaviti m, mesta, če bl njih možje dovolj zaslutili \ Število žen je molčalo, ker niso hotele pota da bi njih možje ne zaalužili toliko, da bi prehranili svojo družino. In baš s tem so žene izgubile svoje delo. Celo v zadevah gledališča in filma, kjer j jo tehtno besedo, znajo ženske bolje i nego marsikateri moški. Neka znana aiu igralka jo igrala ulogo kraljice Viktorije ?| ski, ki je slovela po vsej Ameriki. Nikoli hotela povedati, kako so izdelali to | prav jo js o tem vprašala sama g. Ro ... Skrivnost pa je končno izdal neki moški Kdor jo v stikih s poklicno zaposlenimi skomi, ve, da znajo o uradnih skrivnostiki Čati prav tako kakor kakršenkoli moški 8 ig prejšnjih časov, ko je bilo moškim v k« da so ženskam zapirali pot v razne poki* je ohranil predsodek, da ženske ne morajo; čati. Cim bolj pa stopajo v poklice, ki n včasih prihranjeni samo moškim, tem b« bo kazalo, da znajo biti prav tako ndk pa. čeprav ne na tako neokreten način kij moški. umi ripo4 Kitajski zid pod rutko zemlji i. i . Rusko vrhovno vojaško poveljstvo je j kratkim izdak) skrivnost, ki je bila sicer k p znana, namreč to, da je dalo zgraditi sovjO "Maginotovo črto" ob vsej zapadni ruski a od Baltskega do Črnega morja. Neki mM "Izveatij", ki je imel priliko, da obišče tal ni ruski kitajski "zid" pod zemljo, prif prave čudeže o njem. Ves sistem utrdb so zgradili kakšnih SO od mojo ns tiho s pomočjo stotisočev jetd GPU. £eleso in beton so zabili globoke j semljo, da bl varovala neštete obrambaH ko, ki so med seboj povezane s podzemdi telefonsko centralo, proti vsem topniški*, tal skim in tankovskim napadom. To črto I nijo topovi, ki jih «talno hladijo i vodoF skopi zrcalijo v globino vse dogodke na poni vsako drevo, vsak kamen v mejnem oai ima v načrtih svojo številko in U «istem S vilčenja omogoča podnevi in ponoči, vi vremenu In v naravni ter umetni megli flW Ijevati sovražne čete. Vsa utrdbena delit popolnosti maakirana proti zračnim in W napadom. V podzemlju imajo velikani j dišča živeža in municije za nedogleden šna je ruaka Maginotova črta, ki sestoji»! lem iz dveh črt, ki sta si dve uri nartiei Is moskovskega tiska pa je razvidno, i boljševiki sHčne obrambne črte zgradib\m Daljnem Vzhodu, pred vsem ob ™ ^ moji. Vrhovno poveljstvo mora nardaji« tovo velik občutek sigurnosti, da ■ odločilo tudi uradno izdati to skrivno* j Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete z dne lt mtja M™ Domait vesti. V Bishopu, Pa., j« « Dragotin Filipič, član SNrJ. Delavske vesti. Unije protestiraj« ^ kulacijam z živeiem. Svetovna vojna. Nemci to nimi protinapadi na franc^ki fr^o. segli niso nič. Vsi smerišk. fajO»«-80. leta morajo iti v vojaško LTtnIno, je ob priliki pod-iLrtj»kih sporazumov ita- minister Ziem izjavil, da »o .tal; *?5bsti izpustile iz konfl-»• vse pregnance jugoslovan-RSioati. ki niao bili iz-Sie o priliki rojstva pre-^lednikovegs sina. "¿Stičnih podatkih ki jih ■jo mogoče zbrati, je bilo vseh in hrvatskih pregnan-okrog 130. Nekateri izmed niso bili konfinirani samo iz iinih razlogov, zato politič-pravna amnestija zanje ne-nipriAlsvpoštev. 2e kmalu »fi omenjeni amnestiji so „¿eli posamezni konfmiran-„ttti domov. Poleg drugih , vrnili Valter Valič, ki je bni obsojen na dve leti kon-cije v zvezi z znanimi bozič-darovi, dalje Zavadlal z ¿jce ki je bil lani obsojen tiri leta pregnanstva in de teri drugi. Po drugi amne-go se vrnili Roman Pahor, bil lani skupno z Valičem »no konfiniran in ki je med hudo obolel, dalje štirje mla-ii istrske pravoslavne ob-»eroj, nadaljnjih pet iz Lu-ive in prav toliko iz Labinj-in Pazinščine. VendaF se ¿e niso vrnili vsi in tako ešajo ljudje posebno neka-pregnance iz Idrije in oko-ter iz Ilirske Bistrice. Ljud-ieljno pričakuje, da bi se tudi oni. med političnih kaznjencev, ki e morali zagovarjalti pred imi ali izrednimi sodnimi trni in se sedaj nahajajo po "i kaznilnicah, ni bil nihče itiran, odnosno se je neka-kazen le znižala za dve ali eta. Pač pa je še cela vr-udi, ki so bili kaznovani po vni oblasti in so dobili polh opomin ali pa so bili po-jeni pod policijsko nadzor-Tudi te kazni spadajo v petenco upravne oblasti. Kar e kaznjencev, bi bilo prav-jkako še mogoče utemelje-«taližče, da jih upravna ob-brez izrecne amnestije ne izpustiti iz zaporov, zato pa mbolj pričakuje, da bodo vsi eti oproščeni policijskih kakor sta opomin in poli-nadzorstvo. Po dosedanjih teh kazni še nihče ni o-¿en. italijanskem kazenskem niku sme sodišče za zaščito ve naknadno oprostiti poli-m nadzorstva tudi vse one kaznjence, ki jim je bili nadzorstvo prisojeno kot n*ka kazen in ki so zaporno te prestali. Tudi to se do-v nobenem primeru ni zgo- Milijon prebivalcev n«kim letom so v Italiji u-judska štetja v razdobjih »t let. Prej se je štetje vr-JJtkih 10 let. Prvi začasni ttkl 0 lanskem htetju so bili lv|jeni kmalu po Atetju sa-J *ele sedaj pa so pričeli ob-podrobnejše podatke in iz uradnega lista povzeli «dnevni listi. Tako je "Poli Trieste" te dni poročal, < "tela Julijska krajina — l"tra, tržaška, goriška i in reška pokrajina — ob lanskem ljudskem štetju 956,257 prebivalcev. V istrski pokrajini jih je bilo 294,492, v reški 100,018, v tržaški 361,696, v goriški 200,-152. Pokrajinska glavna mesta so štela: Trst 248,379, Reka 53,896, Gorica 46,640, Pula pa 46,259 prebivalcev. Iz uradnih statističnih podatkov tudi tokrat ne izhaja, koliko je v Julijski krajini Slovencev in Hrvatov. Spričo tega bo tudi v bodoče mogoče le aproksimativ-no izračunati njih število, ki se je zaradi naravnega prirastka ne glede na znatno izseljevanje nedvomno spet povečalo. O tem pričajo že mesečni uradni podatki, ki nenehoma kažejo na velik naravni prirastek prebivalstva na deželi, kjer je kompaktno naseljeni slovanski element v pretežni večini. V bližini Oalavja se je štirim kmečkim ljudem pri delu na polju pripetila huda nesreča. Kmet Josip Pintar je z motiko zadel na granato, ki je ležala tik pod rušo, ki jo je odkopaval. Stara, zarjavela granata je eksplodirala in ranila moža ter Stanislava Pintarja, Ladislava Mikluža in Srečka Mikluža, ki so bili vsi tam v bližini. Vsi so bili težko ranjeni in so jih morali prepeljati v bolnico. ke, ki izdelujejo vsakovrstne predmete za otroke: Brown and Bigelow, ki izdeluje razne koledarje in razglednice, je plačala petorčicam $56,097, tovarna lutk Alexander Co. je plačala $25,000, tovarna biskvita McCormacks Ltd. daje $10,000, tovarni mila Palm Olive in Colgate Soap po $8,750, Libby McNeil, ki izdeluje hrano za dojenčke in paradižnikov sok. $8,500. $6,600 pa plačuje Corn Products Refining Co., ki prodaja neki rženi sirup za otroke Po drugi strani znašajo izdatki za petorčice skupaj $96,996. Od tega je šlo samo za ustanovitev posebnega sanatorija za petorčice, ki ga vodi dr. Daffoe, $67,654. Starši otrok dobivajo kot posebni prispevek mesečno po $100. Ob drugem rojstnem letu otrok so starši dobili dar $1000. Lahko si izračunamo, da ne bo dolgo trajalo in se bo vsaka izmed deklic lahko ponašala, da je milijonarka. Bogate kanadske petorčice Doslej so si pridobile milijone Med zadnjimi proračunskimi razpravami v Ontariu so ugotovili, da spada poklic petorčic med najdonosnejše, posebno če primerjamo njihove dohodke z njihovim delom. Pred kratkim so proslule kanadske petorčice proslavile svoj tretji rojstni dan v popolnem zdravju. Od junija 1. 1985 so, kakor znano, pod zaščito države in poseben odbor vodi zanje vse posle. Prvi odbor je zaslužil zanje 30,590 dolarjev, drugi, ki mu pripadajo ontarijski minister za javno skrbstvo David Croll, zdravnik petorčic dr. Allan R. Dafoe, sodnik J. A. Val-lin in oče petorčic Oliva Dionne, pa je prvi odbor daleč prekosil. V zadnjih dveh letih je zbral za deklice veliko imetje in sklenil pogodbe s 24 trgovskimi podjetji vseh vrst, ki hočejo izkoristiti petorčice in njih velikansko popularnost za svoje reklamne namene. Odbor je v banko vložil doslej $573,765, $287,-383 morajo plačati še razni tovarnarji, poleg tega pa prejemajo petorčice posebne dohodke iz raznih tantijem iz prodaje določenih izdelkov. Te posebne do^ hodke je zelo težko preceniti. Najboljšo pogodbo je odbor sklenil s filmsko družbo Twentieth Century Fox. Ta si je zagotovila petorčice za štiri filme, izmed katerih sta dva že izgo-tovljena. Za to so prejele knežji honorar $360,000. Razen tega pa so "zaposlene" kot zvezde pri družbi Pathe News Features, ki je plačala $40,486 dolarjev, in pri družbi N. E. A. Service, ki je plačala $12,333. Sedaj pridejo na vrsto tvrd- Nestrankarska delavska liga utrjuje postojanke Wa«hington. — Delavska nestrankarska liga, politična roka CIO, je pričela utrjevati svoje državne organizacije na permanentni ali stalni podlagi. Utrjujejo se s formalno organizacijo na podlagi modelne uatave in ae pripravljajo na stalne politične aktivnosti. Njih največja politična aktivnost je sedaj agitacijo za reformiranje vrhovnega sodišča na podlagi Rooseveltovega recepta. Rudarji na antracitu dobili krajši delavnik Wilkes-Barre, Pa. — Po 1. maju so v smislu lanske pogodbe vsi premogovniki na antracitu pričeli obratovati a krajšim de-lovnlkom, ki je zdaj enako dolg kakor na mehkem premogovnem polju — sedem ur na dan in pet dni na teden. Na 1. maja ni obratoval skoraj noben rov, ker so rudarji imeli praznik: Rudarji smatrajo to skrajšanje delovnika za največjo pridobitev, odkar lo dobili unijo leta 1902._ Trije vohuni ustreljeni na rusko-poljski meji Moskva, 10. maja. — Iz Kijeva poročajo, da je obmejna straža na rusko-poljski meji ustrelila tri neznance, vsekakor vohune, ki ao ae hoteli v čolnu čez reko utihotaplti v Sovjetsko u-nijo. Ko so neznanci opazili stra-' žo, so pričeli streljati nanjo, nakar je straža odgovorila s streli in ubila trojico v čolnu sredi reke. PK08V1TK v 1 «»ti se vedno prihaja jo v Španijo Hitler in Muaaolini pošiljata Francu vojaka i» m uničijo Waahington. — (FP, — Španski poslanik je prejel od avoje vlade detajle, ki kompletno dokazujejo Hitlerjevo in Mussoll-nijevo intervencijo v španski civilni vojni na atrani generala Franca, de več: lojalistična vlada je objavila tudi dokaze, da Franco še vedno prejema pomoč iz Nemčije in ažurno tudi iz Italije. Komunikej baakiške avtonomne vlade pravi, da "intervencijo izvajajo skoraj izključno Nemci in Italijani, ki odprto podpirajo špansks fašiste v njih uporu proti legalni vladi republike. Nemški generalni štab stanuje v hotelu Francis v Vi-torij i," pravi po španskem poslaniku objavljeni komunikej. "Na Hitlerjev rojstni dan so skupine nemških pilotov s. pomožnim oaobjem vred paradlra-le v vojaški formaciji. Ta hotel Francis, ki je glavni atan Nemcev, je obenem tudi center za prejemanje poročil z vseh tajnih radlopostaj, ki so v službi generalnega štaba. Na 26. aprila ae je v (morskem) kopališču La Concha v Sen Sebastianu izkrcalo 1600 Nemcev. Njih prihod so skušali zakriti pred publiko s tem, da ao pred izkrcanjem zatulili alarmi, da ae bliža mestu zračni napad, nakar se je ljudstvo poskrilo pod zemljo." Komunikej nadalje pravi, da se Italjanl nahajajo na onda-reajaki fronti. "Po naših informacijah se nahaja 16,000 Italijanov v provinci v Guipuzcoa med prednjo in sadnjo stražo. Do pred okrog 12 dnevi se je nahajal italijanski generalni štab v Azpeitianu, kjer se po našem mnenju še zdaj nahaja. Svoj glavni stan ima v cerkvi sv. Boštjana, ki služi tudi kot vojašnica za italijanske legionar-je. Iz zanesljivih informacij smo izvedeli, da je bilo v Reca-ju in Logrohu pred 16 dnevi 40 nemških in italijanskih letal ln na letališču Vitoria, ki je bilo nedavno izboljšano, pa od 70 do 80 letal." O Hitlerjevi in Musaolinijevi intervenciji ata dobro poučeni tudi Francija in Anglija. Zadnje dni se je španski zunanji minister del Vayo nahajal v Parizu ln je časnikarjem povedal, da ima španska vlada veliko kopico obtežilnega . materiala, nad 200 dokumentov, proti Italiji in Nemčiji. Te dokumente namerava predložiti prihodnji seji Ligs narodov, ki ae prične 24, maja. 5 Pogajanja med Westinghouse Electric in unijo Pittsburgh. — Tukaj so se začela pogajanja med mogočno Westinghouae Electric Co. In United Electrlcal t Radio VVorkers unijo za sklenitev kolektivne pogodbe Družba u-posluje okrog 47.000 delavcev, ki zahtevajo edinstveno priana-nje unije, 86-urni tednik po pet dni, šest dolarjev minimalne plače za delavce In pet dolarjeV za delavke na dan, plačane počitnice in splošno zvišanje za 10 centov na uro. Lionel Stander govori Študentom californljak e universe na shodu, ki je bil akllean proti vojni Preiskava terorja nad rudarji končana Serif Middleton zanika obdolžitve Waahington. D. C. — (FP) — Pomožni šerif Merle 11. Middle-ton in šerif T. R. Middleton sta nastopila kot zadnji priči pred senatnim odsekom, kateremu je bila poverjena preiskava zatiranja civilnih avobodščin. Oba sta obdolžena sodelovanja z baroni premoga v okraju Harlan, Ky., ki vladajo z železno roko v tem okraju. S tem je bila preiskava strahovlade med rudarji v Harlanu zaključena. Merle H. Middleton je obdol-žen, da je organiziral krdela kompanijakih poboj ni kov, ki ao pretepali unijake organizatorje, Dve priči sta izpovedali, da sta ga videli v neki restavraciji v noči, ko je bil izvršen naval na stanovanje Marshalla Mualcka, organizatorja rudarske unije UMWA, v družbi kompanijakih pobojnikov. V navalu je bil u mor jen Bennett Musick, sin organizatorja. Middleton je za ni kal obdolftitev in izjavil, da je bil v dršavi Ohio tisto noč. ftele potem, ko je 1 jiwrenče Howard, ki je nastopil kot priča, do kazal, da ga je Middleton pove bil, naj se pridruži drhali. "da bomo eno zagodli unijakemu or ganlzatorju," je Middleton pri znal, da ae je morda v tistem času nahajal v Harlanu. Merle H. Middleton je bratranec šerifa T. R. Middletona In je zdaj v službi Wallins Coal Co., ene izmed treh premogovnih družb, ki so odgovorne za atrahovlado v okraju Harlanu. V mesecu maju I. 1984 je bil Middleton šestkrat obtožen raznih zločinov, a je bil vsakikrat oproščen, ker je bil tudi državni pravdnik v zvezi z baroni premoga. Okrajna veleporota je takrat priporočila avtoritetam, naj odstavijo Middletona kot šerifa, ''ker je po našem mnenju zapleten v vaak umor, ki j se izvrši v tem okraju." Middleton Je pred člani odseka izjavil, da ni bil nikdar opo-I zor jen na priporočilo okrajne I veleporote. Kdino ta izjava Je bila direkten odgovor na vpra-i šanja, ki so mu Jih stavili člsni I senatnega odseka. Na vsa dru-; ga vprašanja je bil njegov od-! govor, "da ae ne spominja." kih in manjših družb. V treh tednih je pri Wagner Electric Co. narasla od 200 na 250 članov. Velike pošiljatve stare-ga is le za iz Amerike Galveston, Te*. — Vsa tekae-šks pristanišča in telezniške postaje so do besedno zamešane a «t a rim železom, ki čaka ne Is» voz v AngUjo. Nemčijo, Italijo, Japonako In Poljsko, kjer ga prelivajo v orožje. Trgovina • starim Železom je tako dobičkonosna da prekupčevalci kradejo farmarjem brane In pluga Po mestih celo izginjajo železna pokrivale z odvodnih kanalov in tatovi se se spravili celo nad — mostova 'Mtnfcih delavcev, članov unije Cannery Workers, kl je oklksls «tsvke pH F«md Pr* icrktoa, CaL, kjer je prišlo «o knave g» boja med etevkerji ie vigilant L ".Slišal sem. da govori vaša hčerka esperanto. AU govori per fektnoT "Da, kakor da se je tam ro- Elektrarska firma privolila na tovarniške volitve St. Look Mo. — Nsjvrtjs firma za električne stroje In naprave v tem mratu. Century E-lectric Co., pri kateri je fte dalj časa stavka, je pristala na volitve. v katerih se naj delavci izrečejo za ali proti United Fil triral 4 Radio Workers uniji. In izrekli se bodo za unijo v veliki večini. Okrog 200 deievcev Je bilo v sedeči atavki 63 dni. o-«talih IR00 pa na plketnl »trati. Slednjim so se pridrušili tudi Mdsči stavkarji, ko je šla družlia ne sodišče po Injunkci-jo. ker unije nI hotela, de bi to vprašanje zasenčilo zahtevo za zvišenje plač In priznanji* unije. t'nlja vodi igranivno kam i je ft» )e fe uklonila več veli- Španski poslanik svari pred fašističnim relifom Washington, — Španski'poslanik je posvaril vse Američane pred "Ameriškim odborom sa španski relif (American Committee for 8panish Relief)", ki po njegovi izjavi zbira denar in drugo pomoč za španske fašiste. Pravi da španska vlada ni za-atopana v tem odboru in tudi odločno odklanja "vsako pomoč od takih organizacij kakor je 'Ameriški odbor za Španski relif'." Ta odbor nima nič skupnega z North American Committee for the Aid of Spanish Democracy, v katerem sodelujejo razne delavske ln liberalne skupine. Velika leiišča helija odkrita v Rusiji Moakva, 10. maja. — Sovjetska vlada je naznanila, da v kratkem prične graditi alatem tovarn za proizvajanje laatnega helija, negorljivega plina, za svoje zrakoplove. Velika ležišča tega plina so bila nedavno odkrita v Rusiji. Doslej so Združene države imele monopol nad tom plinom. u Senatorji in kongresniki se ne bodo pretrgali Washington, — Zastopniki suverenih državljanov ae ne bodo pretrgali z delom v Washingto-nu. Tudi utrujeni ne morejo biti preveč, ker ne verujejo v dolg delovnik. Senatna zbornica je v tem zasedanju do 1. maja povprečno zborovala le |>o dve url na dan. Senatorji prejemajo po $10,000 letne plače |>oleg stroškov za vzdrževanje uradov In vošnje po deželi. Dol m mesarjem Hitler• jemt" klici v New Yorku New York, 10. maja. — Ces tisoč demonstrantov, noaečlh protestne napise proti maaakru baaklških civilistov v španski vojni |h) Hitlerjevih letalcih. Je v soboto korakalo mimo nemškega konzulata na Battery v New Yorku. Demonstrantov, ki so vzklikali: "Dol z mesarjem Hitlerjem!", ni nihče motil. Unije v Akronu za sedeče stavke Akron, O. — Centralna unija v tem mestu je sprejela resolucijo, v kateri se načolno izreka za sedeče stavke, "ki so delavsko najboljše orožje tako v organiziranih kot v neorganiziranih industrijah." Creen vabi razkolne rudarje v federacijo Sprlngfield, III, — William Oreen, predsednik Ameriške delavske federacije, je povabil raz-kolno Progressive Minera' Union v Illlnoisu, naj se pridruži federaciji, Voditelji progresivnih rudarjev pravijo, da ta zadeva morda pride na splošno glaaova-nje. Coughlin ima dosti denarja za rádio Chicago. — "Father" Charles Coughlin iz Detroitu Je bil meseca marca drugI najboljši odjemalec radijskega omrežja Mutual, v katerem je uključena tudi radio|M>stsJs Chicsgo Tribune. Mares je za Čas po tem omrežju plačal $17,6M3, Gordon Haking Co. pa $18,676.27. Naznanilo in zahvala ?,alo«lnrga arca nainanja«« talau rasi, da J« »rrMlnula nata Multa MtpriiM in mall JOSEPHINE DELOST lf«rls ja 21. »prHa ISS7 p<< trilalai «J»lyi b«l«»al. Ol« a»rtl ja Mla alara 47 Irl. Ik»ma |a Mla In Knrlialff »rl Hnriahu. r«|*na Mwah. |'»gr«b aa ja vrMI SS. aprlla I. I. |hi halolltirw .4»r«lu na p*k«tMaA#* Hl. I'alrkb. Mlla ja tlanUa SruAIvs *(. ISN HNPJ In SrnMv« M. IM KMJ4J. 1. '/. im <;<»|M4iMjalia«a Hub« » Htrabaaa. I's. I'rav Up« aa lallMw xaHvallli »m>m, kl •<> nam |MHHa*ali «a ta»a ti|a»a fc»Jaaal la uti Marti. IWIni» hvala l«aar IomäUu In Krank faaelk*. k« aa dal! a»i»at»MI* in na« |»IJali * Piilahursk * ImlnlAnir« i»»rd njana amrlpi. Nadalja l*|»a kvala draAltaalm /lano« in 'laniram m «Mika ok mrt-»aSkaw «h1 tu ta aprajaw na |*»k«|MliM« In kl a« darw»alt kraana tanaa in rvallk* % «adnji prljalaliaki po««lrav. Hvala Upa vaaei a» aaSw«. ki aa nam »»mavali. pa«»k»a |»a Srnllnam Jakn MakIM, Mar> Natak, Jokn Mvilan in drnilna Krank 2»la. Krank ItarM/. I«nar Tarn* M Vrnrr* in r»Hllr )» Mio IS Mirl avUnuiMla. Upa ktala M da rataaa tmr« »laMla: Mar? In Halan Ma»«m Krantm Kanfek. I«, Tarn**/. JoM-pkinr l>M«f»k. im Naask, Jakn Makiy, - ASoif TmnAtf. Krank TumM. II»«» Kurnllarr. SrnAl ii IAS KHfcJ, l>alavka t la-tarni Akalall, IM», (leb, i«*kn Kukltf. MWIand I «ral IST. Jaa HrSmak. M, V. lMa»i»ra, 1.»n> TaeMMk. Jakn 2i«»an. Ilalavrl Kaosarallva, Krank ItarM/. SftIM l'Maaafa. Srn«. AI ISN HNI'J, Uai. Ifarval, J«*kn Kairo, (.aopadinjakl klnk. J«t* Krtrtr. Jakn Traka. Krank fr«nik, A4atf Nim NmSoU tmmiU, Tmmy Katar, KraSSalatvl la «t#M*kr » ( an Ks*-Imn. Krank N*»ak. SM*. /,♦«»•, Krank Aakiar. Krank MaJ*#l. Jak«*. Sorliaa. Krank ftala, r^i^f Sack Joka Ifelaal, Jakn Kiakar. Jaa Sokina, Krank HatM4a la Mikaal Hilf. HrJna k»als ora aka|M|. ^a «ma kalara«a Im* Iren •Uli |»r*v km eraaiwa. da na« «a««*iari S««o»lnt in Irl aaatn/a» la «<«|l krairanra v A««rikl. Ihmg» «aeraga ia «all Mla, adiia «i ad naa grrrana la an« |m»»iIIa aa«» a nai «n««in aa TaW M, «aial » aaSik «rrik da kaa ra #i»l|raia nakaga l'a/i»a| v «Im In lakkg na) Tl bak s«arlAka •*«al|a.—aalall i Jaa Halaal. ««erag In Sralina v S«rakana( Ka. F. M. D0ST0JEV8KIJ: Bratje Karamazovi Romam v Mirih Mih • epilofom—PotloronJl Vladimir U*$t4k "Kaj pravi, česa ne moreî'fcje vzkliknil Fjo-dor Pavlovič. "Ne more in ne more, nikakor ne more! Ali naj vstopim, prečaatiti, ali ne? Ali me «prejmete za svojo mizo?" "Izvolite, iz vsega srca," je odvrnil iguman. "Gospoda i Ali si smem dovoliti," je zdajci dodal, "da vas iz vse duše prosim, da bi pozabili slučajne spore ter se v ljubezni In rodbinski slogi z molitvijo h Gospodu zbrali za nato ponižno mizo . .." "Ne, ne, to je nemogoče," je kriknil Pjotr Aleksandrovič ves iz sebe. "Ce je Petru Aleksandroviču nemogoče, tedaj je tudi meni nemogoče in ne ostanem. 8 tem namenom sem tudi prišel. Odsihdob bom povsod Um, kjer bo Pjotr Aleksandrovič: če vi odidete, Pjotr Aleksandrovič, odidem tudi jaz, in če ostanete — ostanem. A z rodbinsko slogo ste ga najhuje zboli, ode iguman : on vob-če ne prizna, da bi bil moj sorodniki Kaj ne, von Sohn? Evo, tudi von Sohn stoji tu. Pozdravljen, von Sohn." "Ali . . . mislite s tem mene?" je osupel za-mrmral vlastelin Maksimov. "Kakopak, tebe," je kriknil FJodor Pavlovič. "Koga pa? Oče iguman vendar ne more biti von Sohn !" "Saj tudi jaz nisem von Sohn — Maksimov sem." "Ne, ti si von Sohn. Prečastitl, ali veste, kaj je von Sohn? Kriminalna afera je bila zaradi njega: ubili so ga v blodliču — tako se menda Imenujejo po vaše takt kraji — ubili ga in oropali ter ga ne glede na njegova častitljiva leta stlačili v zaboj, zabili ga in ga v prtljažnem vozu pod »tevllko poslali iz Petrograda v Moskvo. In ko so ga zabijali, so nesramne plesalke prepevale pesmi in igrale na harfo, se pravi, na "fortoplese". Tak vidite, to je prav tisti von Sohn. Od mrtvih je vstal, ali ni res, von Sohn?" "Kaj pa je to? Kako to?" «o se začull glasovi izmed skupine menihov. "Pojdiva!" je kriknil Pjotr Aleksandrovič, obrnivši se h Kaiganovu. "Ne, dovolite!" jih je z vreščečim glasom prekinil Fjodor Pavlovič in stopil fte korak naprej v sobo, "dovolite tudi meni, da dovriim. Tam, v celici, ste me razvpili, čel da sem se vel nespoitljivo, zlasti zato, ker sem nekaj pisni! zastran jelšnlc. Pjotr Aleksandrovič Miu-sov, moj sorodnik, ima rad, da je v razgovoru plus de noblesse que d« sincérité, meni pa je narobe Ijuble, da je v mojem govorjenju plus de sincérité que te noblesse in — figo mi Je mar noblese! Ali ni tako, von Sohn? Dovolite oče iguman, čeprav sem burkač in igram burkaèke komedije, sem vendar vitez časti in hočem povedati, kar nti Je na duši. Da, Jaz sem vitez časti, toda Petra Aleksandrovlča je samo prilkrnjeno samoljubje, nič drugega ne. Saj nemara sem danes zato tudi prišel semkaj, da vidim, kako je, in povem, kar mi je na duii. Moj sin se tu pokori ; oče sem, njegova uaoda me skrbi in je tudi moja dolžnost, da me skrbi. Ves čas sem postulai in igral komedijo, a zdaj vsm hočem zaigrati le poslednje dejanje svoje predstave. Kako pa je prav za prav pri nas? Pri nas je tako, da tisto, kar pade. tudi že leži. Kar Je pri nas enkrat palo, to naj leži vekomaj. Kako naj bi bilo drugače! A jas bi rad vstal. Ogorčen sem na vas, sveti očetje. Izpoved je veliko svetotajstvo, ki se mu pobožno klanjam in sem pripravljen, da se vržem pred njim na obraz, a tu, tam v celici, so vsi na kolenih in se izpovedujejo na glas. Msr se je dovoljeno Izpovedovati na glas? Po svetih očetih je ustanovljena izpoved na uho, samo tedaj bo vala izpoved svetotajstvo, in ta- Lahkomiselna žena Madâarwki napUal llob Szigethy Nadporočnik je ob treh zjutraj zbudil svojo ženo. Sel«» pren prenočil v jedilnici na divanu. Kadvanyi m> je namreč natr.ira-val zjutraj pogovoriti z ženo o neki Zadevi; te zaradi tega šele takrat, ker ho medtem gotovo utegnil «kovati svoje zl»egane misli v pravo obliko, Pa ni mogel zaupati, in razmišljanje mu je trgalo živce. Najrazličnejše številke so mu plesale pred očmi. in videl ne je te oblečenega v civilno obleko, iščočega zaslužka. Kadvanyi je skočil pokonci in planil v spalnico, kjer je bila njegova žena prst kar komaj za-i spala Bedela je bila dolgo in ča- !•, kala svojega mota. Kadvanyi je obstal na pragu In ni mogel odtrgati pogleda od avoje suhe, drobcene ženice. Koliko gub ima , že na čelu — in vendar ji je šele dvajnet let.' Zenn je začutila moftav pogled, j 'Ti al, I mre? Pravkar sem še le zaspala." Njen glaa je zvenel tako po- ko je Že od pamtiveka. Tako pa kako naj mu Vpričo vseh razodenem, da sem na primer to in to ... nu, se pravi to in to, saj razumete? Katerikrat je še povedati nespodobno. Saj to je vendar škandal. Ne, očetje, z vami tukaj bi človek še v bičaratvo zabrel ... Pri prvi priliki bom pisal svetemu Sinodu, svojega sina Alekseja pa vzamem domov . . ." Tu je treba opazke. Fjodor Pavlovič je bil slišal neko "zvonjenje", kakor pravijo. Bile so nekoč zlobne spletke, ki so prišle do arhiereja (ne samo pri nas, ampak tudi pri drugih samostanih, kjer se je bilo udomačilo starčevstvo), češ da spoštujejo starce previsoko, celo igu-manskemu dostojanstvu na kvar, in da starci med drugim baje zlorabljajo svetotajstvo izpovedi itd., itd. To so bile grde obdolžitve, ki so propale ob svojem Času same po sebj, tako pri nas kakor povsod. Toda bedasti vrag, ki je bil pograbil Fjodora Pavloviča in ga je no-«11 za njegove lastne živce vse dalje in dalje nekam v globino sramote, mu je šepnil na uho to nekdanjo obdolžitev, od katere ni razumel Fjodor Pavlovič sam niti besedice., Se pravilno povedati je ni ume!, tem bolj, ker ni to pot nihče klečal v starčevi celici in se ni nihče na glas izpovedoval, tako da ni mogel Fjodor Pavlovič sam ničesar podobnega videti in je govoril samo po starih marnjah in spletkah, ki se jih je nejasno spominjal. Ko pa je povedal svojo budalost, je začutil, da je sklatil grd ne-zmisel, in obšla ga je nenadna želja, dokazati poslušalcem, najbolj pa samemu sebi, da to, kar je povedal, nikakor ni nezmisel. In dasi je prav dobro vedel, da bo z vsako besedo, ki jo še izreče, kopičil na že povedane budalosti nov enak nezmisel, se vendar ni mogel več udr-žati in je zletel kakor po bregu nizdol. "Kaka podlost!" j« viknil Pjotr Aleksandrovič. "Oprostite," je zdajci rekel iguman, "od nekdaj je bilo rečeno: 'In jel je govoriti zoper mene mnogokaj, celo neke grde stvari. Jaz pa, ko sem vse to sliial, sem rekel v sebi: to je Jezusov lek in poslal ga je, da ozdravi ničemur-nost moje duše.' In zato se vam tudi mi pokorno zahvaljujemo, dragi gost!" Tako govoreč se Je do pasu priklonil Fjodo-ru Pavloviču. s "Te-te-te! Hinavščlna in stare fraze! Stare fraze in stare geste! Stara laž in obrabljena ceremonija dozemeljskih priklonov! Poznamo ml te priklone! 'Poljub na ustnice in bodalo v srce', kakor v Schillerjevlh 'Razbojnikih'. Ne maram pretvarjanja, očetje, resnice hočem! Toda resnica ni v jelšnicah — to sem vam že na glas povedal! Zakaj se postite, očetje menihi? Zakaj se nadejate zato plačila v nebesih? O, za tako nagrado bi se tudi jaz postil! Ne, sveti menih, ti bodi kreposten v življenju, ne pa da se zapiraš v samostan in ješ zastonj in čakaš plačila od zgoraj — to bo nekoliko težje. Vidiš, oče iguman, tudi jaz urnem pametno govoriti. Glej, glej, kaj so tu vse pripravili?" je pristopil k mizi. "Star faktorij-ski portovec, Medoc bratov Jelisejevih — ho, ho, očetje! To pa res ni podobno jelšnicam. Koliko butiljčic so nastavili očetje, he, he, he! In kdo je navlekel vse to semkaj. Ruski seljak, ki mora tako težko delati, utrgava rodbini in državnim potrebam petice, prislužene s svojimi žuljaviml rokami in jih nosi semkaj! Ali veste, sveti očetje, da pijete ljudstvu kri!" "To je pa res že povsem nedostojno z vaše strani," se je oglasil oče Josif. Oče Paisij je trdovratno molčal. Miusov je stekel iz sobe in Kalganov za njim. (Dalje prihodnji«.) -s- rom dobra žena in pridna; Iju-(em sva celo natvezla, da zaradi moje bolezni ne moreva zaha-ati v družbo. Leta in leta se ie oblačim v isto obleko, toda zame je dovolj dobra, da v njej nate čakam doma, do polnoči in le dalje. Tebe ne sme nikjer manjkati, to dobro vem. Samo da bi tega ne vedela, kaj poče nižno, kakor da bi bila v misli še pridejala: 'Nikar ne bodi hud, da sem te čakala, saj vidiš, kako Nlubotna sem.* Nadporočnik je stopil po sobi gor in dol, potlej je |m sedel na posteljo. In z mračnim glasom je hripave hlipnil: "Izgubljen sem." Žena je kakor okamenela molčala. Toda na njegovem obrazu je bilo zapUano razburjenje, ki ji je trgalo dušo. "Zdaj res več ne vem, kaj bo z mano; vse je pri kraju." Nadporočnik ni pogledal svoje žene i v oči, temveč je strmel v kot na par |M>švedranih ženskih čevljev. I "Pet ovadb je že pripravlje jnih; vse zaradi dolgov." j "Ničesar nimam prikrivati,' je resno nadaljeval Kadvanyl; "med nami nas je le malo, ki ae takimle 'umazanim zadevam' og nejo. I hi ne* |h>)toldne so me že celo zaslišali. Ne vem izhoda. Sorodniki nimajo denarja — In porokov spričo teh okolščin pač ne morem najti. Upniki so « v m* sal i kakor |>ijavke vame." Žena je še zmerom molčala potlej je |ta vendar začela a krat ko obtožbo: "Nekoč ai ml bil drugače ob-ljubil, I mre. takrat ko sva v sreč ni ljubezni kovala «vetle načrte za iMaločiioNt. Itila »cm ti zme PROSVBTA ^ njaš. Kvartanje, Imre, in Ženske... O, ti moj brezvestni ljubljenec! . . r Sedla je na pol v postelji. "Kaj bo zdaj?" je tiho vprašala. Nadporočnik je skomignil z rameni; . f. / "Nekaj se bo že zgodilo." "Ali ni pomoči? Govori, domisli se česa!" Mož «i je prižgal cigareto in zdelo ae je, kakor da je čakal samo na to vprašanje. Olajšano si je oddahnil: Nekaj ti bom povedal, otrok moj; morda me boš zaradi tega sovražila, če pa želiš, si poženem kroglo v glavo." Zena se mu je obesila na nad-laket; kar stisnilo jo je pri srcu, če je samo slišala pogovor o tem. "Imre!" "Da, otrok moj, svojo usodo polagam v tvoje roke. Odločaj! Vse je odvisno samo od tebe; člani častnega razsodišča te bodo bržčas še danes predpoldne obiskali, da te zaslišijo." "Mene? Za pet ran božjih!" "Življenje je ničevo -r- vendar smo tako navezani nanj. To vidiš že iz tega, kako ti je hudo, če ga hočeš zavreči." "Nikar tako ne govori," je za-ihtela žena, "rajši mi povej, kaj naj storim." "Vprašali te bodo prav čudne reči, toda od tvojih odgovorov je odvisno, kaj bo potem. Jaz . . . jaz . . ." "Le govori, ničesar mi ne moreš povedati, kar bi moglo biti hujše od moje bolečine." Nadporočnik se je obrnil stran; ni mogel gledati svoji ženi v oči. "Vse ti bom pojasnil. Pri nas je v navadi, da te vprašajo, zakaj si delal dolgove. Vse je samo formalnost, ko pa svet vendar pozna moje življenje in že vnaprej ve, da se bom zlagal. Toda v sili se človek oprime sleherne betvice . . . Vprašali so me, kaj me je pripravilo do tega, da sem delal dolgove in kaj sem počel z denarjem . . . Rekel sem . .." Žalostni Izraz uboge žene se jd razjasnil. "Razumem te, Imre. To je vse? Rekel si kajpak, da si denar porabil za mojo bolezen, in da po-žTe zdravljenje ogromne vsote ..." Mož je še bolj pobesil glavo. "Ne, malo drugače sem rekel .. . Rekel sem, da si bila ti . zelo lahkomiselna . . ."' V sobi je zavladala mučna tišina, samo težka sapa dveh ljudi je butnila z divjo živčnostjo skupaj. Nadporočnik je še zmerom strmel predse; čez nekaj časa je dejala žena: "Pozno je že, Imre, pojdf spat." e Častniško častno razsodišče ni našlo v zadevi nadporočnika Rad-vanyija nič nekorektnega, in ko so se kasneje gospodje sešli v restavraciji, so se spet pomenili o stvari. Major, ki je predsedoval častnemu razsodišču, je menil: "Kljub temu sem ga pošteno oštel, kajti na koncu koncev, ali je mož ali pa ni! Vsakega izmed nas utegne doleteti kakšna nesreča, da bo moral leta in leta streči bolnici; dvojna dolžnost nas veže na ženo. Toda od sveta odrezana žena vendar ne sme z grešno lahkomiselnostjo razmetavati denar za nakit, za obleke In za vse mogoče druge neumno- —Pktu». Angleški parlament ponoči. Stolp in druga poslopja no razavetljena z električnimi sti — samo zaradi tega, ker so njeni živci tako slabotni, da ji ne smeš prepovedati potratnost. Nič vam ne bom prikrival, tovariši, da sem nad poročniku prijateljsko svetoval, naj se da ločiti od žene — rajši, kakor da bi pa še dalje imel tako živlienje." , iioocil t ZJaOUllf l/v JC e e • HOj Vsi gospodje so pritrdilno pn- primer> ¿e g€ podarjata osel in kimali in so dali majorju popol- voj kakor yi in jaz „ noma prav. Ti! In kdo do danes tega ni storil? Ti! Kdo je slepar? — Tvoj Smola'. e V MI Učitelj vpraša: "Pepček, kaj pa je basen?" "Basen? Basen, to je . . . naj MANJ DELAVCEV OB PRIDELOVANJU PŠENICE Kako je mehanizacija farme znižala število delavcev ob pridelovanju pšenice, je razvidno iz Študije, izvedene od federalnega urada za poljedelsko gospodarstvo. Na primer farmarji v Ford County, Kans., obdelujejo in žanjejo aker pšenice s pomočjo približno 26 odstotkov toliko delavcev kolikor so jih rabili ob koncu svetovne vojne. Dejanski podatki po uradnih preiskavah 1. 1919 in zopet 1. 19»3 po-kazujejo približno 9 ur dela na vsak aker v prvem letu in 2.3 u-re v zadnjem letu. Te Številke predstavljajo delo, ki se je direktno rabilo za pšeni-čno letino, to je za oranje, sejanje, žetev, prevoz pridelka do bližnjega elevatorja in za manipuliranje strojev na polju. Niso pa vštete ure dela za splošno vzdržavanje farme, oskrbovanje konj v hlevih in splošno popravljanje strojev. Število delavcev se je znižalo vsled mehanizacije, valed katere je kombinirani žetni in mla-tllni stroj, traktor, tovorni avtomobil in razni večji stroji za obdelovanje njiv so skoraj popolnoma odpravili rabo konj in manjših poljedelskih strojev. Zgornji primer je precej tipi" čen za spremembe, ki so se izvršile v mnogih bolj suhi)} delih velike planote, kjer se največ pšenice prideluje. V vzhodnem delu velikih planot se je število delavcev znatno manj znižalo v tem 14-letnem obdobju.—F.L.I.S. Po svetem pismu "Stric, ali ne pravi sveto pismo, da je treba hudo poplačati z dobrim?" "Da, Mirko!" "Potem mi pa daj dolar. 1 je naočnike sem razbil,,.* * Med otroki Jurček: "Moja mamici grati na klavir, tvoja pi i Tinček: "Moja pa vzame I ko vse zobe iz ust, tvoja pa i « Športnik "Imate 42 stopinj vroiii vzdihnil zdravnik. Športnik mirno: "In ko svetovni rekord?" Opomin Smola je posodil svojemu prijatelju denar, pa ga ni dobil nazaj. Zato mu je pisal naposled ves jezen tole pismo: 'Dragi prijatelj! Kdo je dobil />d mene denar In ga ni vrnil? Ti! Kdo je obljubil, da mi ga bo v treh tednih vrnil? NAROČITE SI DNEVNIK PRI Po sklepa ^lt. redne konvencije se lahko naroči na list Pasi prilteje eden, dva, tri, Stlri ali pet članov is eno druga* k «i i nini. List Prosveta stan» sa vse enako, ss lian» ali nečlss« Ril i eno letno nsročnino. Ker pn liani le plalaje pri asonamta tllll tednik, se Jim to prilteje k naročnini. Torej sedsj ai mita, idU Je list predrag sa liane S.N.PJ. List Prosveta J» vsi» lastaiM gotoTo Je v vsaki drulini nekdo, ki U rad «tal Ust mk laa. 4 listu Proevets Je: Za Zdrnl. drla ve In Kanado.M M Za Cleero In Chieaf» J»....K 1 tednik In.............. 4M 1 tednik In..............I 1 tednika in............. I.M S tednika In.............I I tednike In.............1A9 I tednik» in.............I 4 tednike In............. 1.M 4 tednike ta.............I B tednikov In............ nit B tednikov In............I Za Evropo Je..............$t.M Izpolnite spodnji kupon, priložit« potrebno vsoto denar)» aH Mi Order t pismu In sl naročite Prosveto, list. ki Je vsls laataiaa. Pojasnile:—Vselej kakor hitro kateri teh Članov prraah» biti I SNPJ, ali le s» preseli pro! od družino in bo ashheval ian m) I tednik, bode moral tisti lian is dotiln» drulin», kt j« tako iN naročen» na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti uprsvniRn I* in obenom doplačati dotilno v»oto llatu Pro»v»ta. Ako tmMiSt tedaj mora upravniltvo snilati datum sa to vsoto naročnika. PR08VETA, SNPJ, MS7 Se. Lawadale Ave^ Chle»i». DL Priloženo potlljam naročnine sa Ust Prosveto vsoto I....... Ime....................................čl. draitvs R... 1) Naslov Ustavite tednik In ga prlplllte k moji aaročalni od aW»«k moj» drnline: I).........................................ČL drsitv» R- t).........................................ČL drnRv» IL" 4).........................................čl. drnRv» R-- B).........................................čl. drsRv» R- Mesto .............................Država ............... Nov nnrolnik..................Star naročnik............... TISKARNA S.N.P.1 SPREJEMA V8A Dijaki • čikalke univerze demonstrirajo proti vojni In fašizmu. v tiskarsko obrt spadajoča ià "3 shode, fizitnice. niyi()i| KiiiLiiai ju, ir unv imj. V «loVt H slovaškem, češkem, nemškem, angleškem JeziM ■ Tiska vabila za veselice in knjige, koledarje, le»ake Itd. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA H.N.PJ., DA TWKOVINK NAIN** V SVOJI TISKARNI fU**1 Vsa pojasnila daje vodstv« U»kars» Cene smerne. an»J»k« d»U» P"» Pilita po informa«" i k «• . printer* s.n.p.x W57-5t «O. 1.AWNDALK W** Telefon 4*>« CHICAGO. UA- Ta» m dete na