SLOVENSKI
WMNK
CELOVEC SREDA 13. JAN. 1988
Letnik XL!II. Štev. 2 (2362)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
300 din
P. b. b.
„Mode! ^ ovira dobre odnose!^
Na tradicionalnem novolet-nem sprejemu za predstavnike organizacij Slovencev v zamejstvu pretekli petek v Ljubljani je predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije France Popit (slika zgoraj) poudaril, da bi uvedba tako imenovanega ..koroškega pedagoškega modela" ogrožala dobrososedske odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Popit je v svoji izjavi še dodal, da bi imel ločitveni model „te-meljite posledice za položaj in obstoj slovenske narodnostne skupnosti". S strani Zveze slovenskih organizacij na Koroškem so se sprejema udeležili predsednik dipl. inž. Feliks Wieser ter člana Izvršnega odbora Janez Wutte-Luc in dr. Avguštin Brumnik. Predsednik vlade Dušan Šinigoj je zastopnike Slovencev \ zamejstvu ob priliki sprejema informiral o važnih družbenopolitičnih vprašanjih ter o bilateralnem sodelovanju s sosednjimi državami.
V petek: razgovori s predstavniki strank
V parlamentu na Dunaju bodo v petek. 15. januarja potekali ponovni razgovori o manjšinskem šolstvu na Koroškem. Predstavniki koroških Slovencev - za ZSO predsednik dipl.-inž. Feliks Wieser. podpredsednik Franc Kukoviča in predsednik SPZ Tomaž Ogris - bodo ob tej priliki klubskim šefom SPO in OVP dr. Fischerju in dr. Konigu še enkrat obrazložili odklonilno stališče koroških Slovencev proti tristran-karskemu sklepu oz. ..koroškemu pedagoškemu modelu".
V delegaciji zastopnikov obeh osrednjih slovenskih organizacij bodo sodelovali tudi trije člani komiteja za obrambo dvojezičnega šolstva (univ. prof. dr. Gstettner, univ. ass. dr. Wakou-nig in Maria Halmer).
Glavna zahteva pri razgovorih s Fischerjem in Konigom bo nadaljevanje dela strokovne komisije na Dunaju. „Na to smo pripravljeni; ločevanja po jezikovnih kriterijih pa ne bomo sprejeli!", je poudaril tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
Nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole na Koroškem
vabi na
Informacijski
večer
v sredo, 13.1. ob 19.30 uri
Dobria vas (društvena soba SPD „Srce"
Borovlje (društvena soba SPD Borovlje)
v petek, 15.1. ob 19.30 uri Loče (gostilna Pušnik)
Hodiše/Škofiče (otroški vrtec Škofiče)
v ponedeljek, 18.1. ob 19.30 uri Bilčovs (gostilna Ogris)
Šentjakob (društvena soba SPD „Rož")
Govorili bomo o sledečih vprašanjih:
#	Kaj bi se na področju dvojezične šole ob uvedbi ..pedagoškega modela" konkretno spremenilo? Kakšne bi bile posledice?
#	Kaj pomeni v današnji situaciji ..kompro-mis"?
Pod kakšnimi pogoji naj bi se vodila pogajanja s politično odgovornimi?
#	Kako bomo nadaljevali boj proti šolskemu apartheidu na Koroškem (v avstrijskem in mednarodnem okviru)?
„Ne" za ločevanje po jezikovnih kriterijih!
Koroški Slovenci ter mogočno solidarnostno gibanje nemškogovorečih demokratov na Koroškem in v celotni Avstriji ne bodo pristali na noben predlog oz. „kom-promis", ki predvideva ločevanje otrok po jezikovnih kriterijih! To jasno stališče je potrdil sklep koordinacijskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Narodnega sveta koroških Slovencev na zadnji seji. Sklep je bil potreben po problematičnih izjavah predsednika NSKS dr. Grilca, ki je v radijskem in televizijskem intervjuju govoril o možnosti, da Slovenci v gotovih
primerih pristanejo na delitveno število 10 tudi po jezikovnih kriterijih. Grilčeva izjava je v vrstah koroških Slovencev, v solidarnostnem gibanju in v demokratični javnosti povzročila dokaj veliko razočaranje in zmedo ter celo resno ogrozila akcijsko enotnost v skupno borbi proti politiki ločevanja.
Koordinacijski odbor obeh osrednjih organizacij je na svoji seji tudi potrdil zahtevo po nadaljevanju dela zvezne strokovne komisije na Dunaju. Na seji koordinacijskega odbora je bilo nadalje jasno povedano, da nismo Slovenci tisti, ki one-
mogočajo smiselno rešitev šolskega problema, temveč da so to koroške stranke, ki ne upoštevajo rezultatov vmesnega poročila zvezne strokovne komisije in trmasto in neomajno vztrajajo na takoimeno-vanem ..koroškem pedagoškem modelu".
Sklep koordinacijskega odbora obeh organizacij je medtem pozdravil tudi „Nads-trankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem" (glej članek spodaj) in pozval organizacije, da skupaj s komitejem priredita 21. januarja v Celovcu veliko zborovanje proti ločevalni politiki.
Važen
sMep!
Spoznanje Ustavnega sodišča velja tud! za koroške Slovence. Zakon o narodnih skupnostih krši ustavo (7. čien, 3. odstavek) in jemije pripadnikom manjšine osnovne pravice. Tudi odredba koroške dežeine viade je protiustavna. „Na narodno mešanem ozemiju se pred uradi vsakdo sme posiuževati tudi slovenščine",. To je izjavi! dr. Heinrich Vana, eden izmed pravnih zastopnikov gradiščanskih Hrvatov pred Ustavnim sodiščem. (Več v nasiednji števi!-ki).
PREBEFMTE
rta
strani
2 Predsednik ZSO Fetiks VVieser ob vstopu v ieto 1988
4 Odprto pismo 203 dvojezičnih učiteijev proti „ koroškem pedagoškem modelu"
6 Tedenski radijski in teievizijski spored
9 Retrospektivna razstava Franceta Goršeta v Ljubijani
10 Zakoni, odredbe, spremembe in inovacije v ietu 1988
12 Franci Wiege)e na oiimpijske igre v Catgary
Zabavni Siovenski pies
Slovenska prosvetna zveza je minulo soboto v prostorih Doma sindikatov v Celovcu priredila svoj tradicionalni Slovenski ples, ki je spet privabil številne obiskovalce. Kot kaže naš posnetek, je bil ples tudi tokrat zabaven in poskočen. Več na 8. strani.
Komite:,,Ogrožena akcijska enotnost!"
Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem je v tiskovni izjavi izrazil svojo prizadetost nad izjavo predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev dr. Matevža Grilca, ki pravi, da se strinja z delitvenim številom 10 po jezikovnih kriterijih. To daje zagovornikom ločevanja možnost, da v tej zvezi napačno govorijo o ..kompromisu", nasprotuje pa tudi skupnim sklepom Narodnega sveta, Zveze slovenskih organizacij in Komiteja ter ciljem vseh initiativ in protestnih akcij koroške in avstrijske demokratične javnosti. To ogroža akcijsko enotnost slovenskih narodnih organizacij z avstrijskim in
mednarodnim solidarnostnim gibanjem ter prezira osebna prizadevanja tisočih slovensko in nemško govorečih Avstrijcev proti politiki ločevanja, spodkopava trud neposredno prizadetih - ki se zrcali tudi v najnovejši izjavi 203 dvojezičnih učiteljev in učiteljic -, da bi odvrnili grozeči apartheid na dvojezičnih šolah na Koroškem.
Ureditev dvojezičnega šolstva ni samo stvar slovenske narodne skupnosti, temveč je stvar obeh narodnosti v deželi. Zato se pojmuje Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem kot partner, ki deluje samostojno in v sporazumu s slovenskimi organizacijami".
2 13. januar 1988		SLOVENSKI VESTNIK
		-		=g*
dr. MARJAA/A S7UR/S/M
KOMENTAR
Šo/sfvo; KaJifo napre/?
Po raz/)Mr/;af;/A Jebafa/; zaJn);/; Jn/ wiorawo oJgovo-
r;7; na vpraian/e, kako napre/ v VoZskff;: ^praian/M?
7. /a/c/afor); zakfčve po /očevan/M žo/arfcv po /ez/kov-;;;/: kr/fen);'/; io A;'/;'.' 7ČDD, AA P /a PPO, ;;);/; or namen /e jasen; ;'zo/ac//'a, sngmanzaepa ;;; ne nazadnje gcfo/zac//a korožk/k J/oveacev. Mejnopo-/;f/ča/ vzore; za fe zakfeve pre-sene;/pvo sponnnjajo na nac;'o-;ia/.so;;'a/;.s;;77;o gonjo prof; Z;Joa: fzpreJ J0-/k /ef. Porej gre v .s'o/.sPe;n vprašanja faJ/ še za ne/(aj dragega, gre za afeo-/o.s*ko ojenz;'vo nemškega nac;'ona/;'z;na na Tforoš/cem, 7:; ;'ma že zdavnaj v načrfa nas/er/nje c;7/e. /ocevanje v cer-kv/ ;n sp/of; asfvarjanje sovražnega vzJaž/a prof; korožk;7a .S7o venčen;. Dragače s; n; mo e raz/agaf; Nafderjeve ;'zjave „kJo/* /eže s ps; v posfe/jo, naj se ne čaJ/, ce se ko zk;;J;7 z ko//;aa:;". Pa J; aac;'oaa/yoc;a-/;sf; so Z/Je sprva raze/ovee;7; ;n ;';'/; r;'sa/; ko; po Jgaae, Ja so j;P nafo /akko pok//'a/; /cof „mrčes". /Va /čorokkea; n; po-/;'f/ka, /c; k; ravno v /efa, ko se spomfnjamo JO-/efa/ce „an.s7n-sa" ;n s fem faJ/ /;o/ocaasfa, zavrn;7 fa/co 7/a; Jerjevo govorjenje.
2. Če se kežao ozremo na razvoj na PorošZcem v z a Jap /; Jesef;P, pefnajsf;7; /ef;/;, pofem /a/; ko agofovfmo, Ja sfa nem-žkoaae/oaa/ao ;Jeo/og;jo Jo/očea/k orgaa/zac;) v manj-šfnsAen; vprašanja korak za /cora/com spreje/a za svojo fa J; vrbova o/e/; re/;k;/; ifraak v Ježe/;. EJea /o/j /z prepr/ča-nja, Jrag/ manj. V.se/ca/or pa Janes /a/;/co agofov/mo. Ja se v propaganJ/ //sfveno več ne raz/Trnjefn oJ 77/VD-ja /n Jra-g// aoJoka//; organ/zac;j a/f; .S/V/ n;7; O MP.
Govor Ježe/nega g/avarja tVagaerya, /c; ga je Ježe/na v/a Ja oZjav;7n /cof p/ačan og/as v aekafer/k av^fr//3k/k časop;-s;/, govor/ jasen jez;/, m/sf/j/-/cac;ja okraa;ka;7; /ojev v povezav; z akfaa/ao šo/s/co Je/afo; grožnja Daaaja z Jemonsfrac;jam/ /n ce/o s p/e-//sc/fon: v pr/mera. Ja Janaj-s/ca v/aJa ne Z/ aveJ/a fako;-menovanega /coroš/cega peJa-goš/cega moJe/a. Vsekakor za/feve, Z/smoj/Z Jo^/eyV//ža/; zgo/j /z vrsf zasfopn/Zov K//D-ya/
J. Če sem agofov//, Ja sfa s; vr/ova soe;a/;sf;77;e /n /jaJsZe sfranZe osvojJa ;'Jejnopo/;f;'en; srž aeatskega aac;oaa/;za;a na EorošZem, pofem pa fo še ne pomen/, Ja fa/o m/s/; faJ/ več/na aea;žkogororeč/7; v Ježe//. AnJ;ja, Z/ jo /o v aa^/eJay;7: Jne/ javnosf/ preJ-sfav;7 neZ/ JanajsZ/ /nšf/faf. jasno pr/ča o fem, Ja Joma/a /00% ZorošZ/Z .S/ovencev „pe-JagošZ/ moje/" oJZ/anja, Ja pa ga oJZ/anja /n s fem /očeva-nje po jez/Zovn;/; Zr;fer;j;Z faJ; več/na ;;e;ns'Zogo voreč;/; na Važnem 7/orošZem.
Po pomen/, Ja stranke niso pod pritiskom, temveč, da samoiniciativno izvajajo pritisk in s tem ustvarjajo javno mnenje v prid ..pedagoškemu modeiu
V. A/eJfem, Zo se je forej v vrZov/Z ZorošZe po//f/Ze ave-/jav;7a agres/vna prof;a;aayž/a-sZa po/f/Za, pa sfa na Jrag/ .sfraa; Jr/aokraf/Caa /S vsfr;ja /n meJnaroJna javnosf ze/o
Jo/ro spozna/; vseZ/no šo/sZe Je/afe na ZčorošZem.
Dragaee s/ n/ mogoče raz/o-ž/f/, Ja smo ZorošZZ .S/o ven c/ prav v šo/sZem vprašanja Je/ežn/ poJpore Zof še n/Zo/; poprej. OJ an/verz, reZforsZe koa/ereace, sfroZovn/Z ač/fe/j-sZ/Z pa fja Jo cerZven/Z /n Jra-g/Z organ/zac/j. Errop.sk; svef /n Errop.sk; par/amenf sfa se že /n se Zosfa še aZvarja/a s šo/-sZ/m vprašanjem, /čoaa.s//a za č/oveZove prav/ce pr/ zJraže-n/Z aaroJ/k, Z/ Zo zaseJa/a oJ /. je/raarja Ja//'e, Zo o/ravna-va/a ZorošZo fenJenco po aparfZe/Ja. PravfaZo pa faJ/ Jrage me Jnaro Jne orgnn/zne/-je. Po/eg fega je avsfr/jsZo asfavno JoJ/šče spreje/o oJ/o-č/fev, Z/ Zo /me/a pos/eJ;ce fa J; na 7/orošZem, ne samo g/eJe ZaZona o naroJnosfn/Z sZap/-naZ, femveč faJ/ Zar zaJeva šo/sfvo. PomemZn/ jar/sf/ namreč frj/jo, Ja je „peJago-šZZ mo Je/" vseZaZor prof/asfa-ven.
/Vaj Zo v fem ZonfeZsfa omenjeno, Ja je Z /očeva/nema moJe/a zavze/a jasno sfa/Zšče faJ/ 7agos/av;ja /n zagofov;7a, Ja Zo na Z;7afera/nem n/voja poJvze/a vse pofre/ne ZoraZe v sm/s/a njene v/oge Zof sopoJ-p/sn/ce /1 v.sfr;jsZe Jržavne pogoJZe.
5. DejansZo je forej manjš/n-sZošo/s/co vprašanje ža zJav-naj preras/o ozZe prov/nc/a/ne meje. V fem sm/s/a se je aZc;ja nemšZ/Z nac/ona/Zsfov za šo/-sZo /očevanje JejansZo oZrn;7a prof/ njZm sam/m. DemoZra-f/čna zlvsfr/ja Janes Zo/j jasno v; J/ /Jeo/ošZo vseZ/no ZorošZe po/Zf/Ze. DejansZo je faZo, Ja 77a/Jer žene prej se/oj o/e osfa/; sfranZ/. V fej s/fnne/j; se Zo mora/a JanajsZa v/aJa oJ/oč/f/, a/; Zo s/eJ;7a peJago-šZ/m /n sfroZovn/m a/; 7/a/Jer-jev/m argamenfom. Vmesne pof/ n/ več/
ZaveJaf; pa se moramo, Ja Zo pr/f/sZ na v/aJo z naše sfran/ /n s sfran/ JemoZraf/čne
vsfr/je ač/nZov/f /e feJaj, če Zorno ZorošZZ .S/ovene/ nasfo-pa/; enofno. .Samo v fem je naša moč. EaZZo pa jo za/-gramo sam/, če Zorno naseJa/; raznorazn/m zanZam, Z/ nam j/Z nasfav/jajopo/n/Z/ /n meJ/j; več/nsZ/Z sfranZ.
/z/gravanje enega preJsfav-n/Za ZorošZ/Z .S7oveneev prof; Jragema, Zva/jenje enega, zavračanje Jrngega Zof Jemo-na, fo je Z;7a že veJno po/ff/Za v/aJajoč/Z. Zafo naj Z/ v ZoJoče ne pr/š/o več Jo česa faZega Zof v prefeZZZ JneZ.
Preveč smo s; pr/zaJeva/; zaJnja /efa vs/ sZapaj, neZaj f/soč .S/oveneev /n neZaj f/soč nemšZogovoreč/Z š/rom rl vsfr/je, prof; /očevanp; po jez/-Zovn/Z Zr;'fer;j';Z, Ja Z/ zJaj pr/sfaja/; na Zomprom/se, Z/ v resn/c/ fo sp/oZ n/so. Če /t vsfr/jn m/s/;, v /efa spomina na anš/as, oZ oZ/em/c/, Zo so ZorošZ/ nae/sf; prej JZ /ef; priče/; z genoc; Jom ZorošZ/Z .S/o-vencev, /n fo prav s prepove Jjo s/ovensZega jez/Za v šo/aZ, aresn/č/f/ načrfe ZorošZ/Z nac/ona//sfov, na fo ZorošZ; .S7ovenr; ne /noremo pr/sfaf/. .Se prav poseZno ne v s/faac/j/, Zo faJ/ JemoZraf/čna /t vsfr;ja oJ nas pr/čaZaje, Ja vzfrajan:o v naš/Z g/oZoZo č/ovešZ/Z fež-njaZ. VJJ/n/ Zomprom/s, Z/ je n;ožen, je naJa/jevanje razgovorov v sfroZovn/ Zom/s;j; ;;a Danaja.
F. Wieser: ..V odločMnih
vprašanjih ne more biti dvo, tro aii večtimosti"
Drage rojakinje, dragi rojaki!
V ietu 1987 smo biti na Koroškem priča poiitičnemu razvoju, ki nam jasno kaže, da sociaiistična in ijudska stranka na Koroškem in žal tudi v avstrijskem merilu popuščata agresivnemu nemškemu nacionalizmu. Na čelo politike nemškega nacionalizma se je poleg koroškega Heimatdiensta postavila še koroška in avstrijska svobodnjaška stranka.
#	To zelo jasno potrjuje tristrankarski sklep o ločevanju šoloobveznih otrok po jezikovnem in narodnostnem načelu z dne 18. novembra, ki je bil sprejet na pobudo nemških nacionalistov in proti izrecni volji prizadete manjšine in velikega števila nem-škogovorečih demokratov.
#	Ta razvoj nam potrjuje tudi nerazumno zavračanje želje slovenskih in nemškogo-vorečih staršev po ustanovitvi dvojezične ljudske šole v Celovcu ali vsaj po ustanovitvi nekaj dvojezičnih razredov.
#	Sem sodi tudi napad na slovenske duhovnike in že kar javna zahteva vodilnih koroških politikov po ločevanju pri cerkvenih obredih - in to prav iz vrst ljudske stranke.
#	To nam potrjuje tudi večletno zavestno nereševa-nje problemov, kot so dvojezični vrtci, dvojezična trgovska akademija, vprašanje radia in televizije in še posebej finančne podpore slovenskim kulturnim, športnim, znanstvenim in drugim ustanovam.
Tudi nerazumni sklepi v zvezi z nekaterimi aktualnimi gospodarskimi problemi južne Koroške potrjujejo, da obe veliki stranki popuščata zahtevam svobodnjaške
stranke in koroškega Heimatdiensta.
S tristrankarskim sklepom z dne 18. novembra 1987 pa obe veliki stranki potrjujeta, da sta pripravljeni spregledati in kršiti tudi mednarodne pogodbe, kršiti demokratična in humanistična načela in na hrbtu slovenske narodne skupnosti reševati svoje volilne probleme in glasove.
Kot negativno dogajanje v letu 1987 čutimo torej večjo ofenzivnost nemškega nacionalizma na Koroškem. Ta proces pa poteka manj med širšimi krogi nemškogovore-čega prebivalstva na Koroškem, temveč se odvija predvsem v vodilnih strukturah koroških deželnozborskih strank.
Seveda pa moramo v letu 1987 videti tudi pozitivne trende. Sem sodi predvsem naše sodelovanje z demokratičnimi silami na Koroškem in v Avstriji. Mislim, da lahko ugotovimo, da tolikšne podpore s strani nemškogovore-čih nismo bili deležni še nikdar po letu 1955.
Pozitivno je seveda tudi dejstvo, da se vedno več mednarodnih organizacij in združenj resno zanima za problem slovenske narodne skupnosti na Koroškem in nam s tem nudi pomembno podporo.
Nesporno in neizpodbitno pa je dejstvo - to potrjuje tudi najnovejša analiza javnega mnenja na južnem Koroškem - da prizadevanja za ohranitev skupne šole podpira skoraj vse slovensko prebivalstvo in velika večina takoimeno-vanega „dvojezičnega" prebivalstva na Koroškem. Trditev predsednika koroške svobodnjaške stranke v Kleine Zei-tung z dne 31. decembra 1987, da za zahtevami stoji samo peščica radikalnih
poklicnih funkcionarjev slo' venskih organizacij, gre taM popolnoma v prazno.
Leto 1987 sodi tudi zi Zvezo slovenskih organizacij na Koroškem in za vključen^ organizacije med bolj uspe šna leta.
Rešili smo nekateri pomembna prostorska i" organizacijska vprašanja Uspela nam je reorganizaciji Slovenskega vestnika, ki je' polnem teku in kaže prv( pozitivne učinke. Bili sm< povezani z avstrijskim demo kratičnim taborom in skupaj komitejem za obrambo dvo jezične šole in Narodnim sve tom koroških Slovence' organizirali dve najmogoč nejši demonstraciji po drug ; svetovni vojni v samem glav ^ nem mestu Avstrije - Duna $ ju. Sprožili smo vrsto uspe snih akcij v evropskem pro s štoru in na mnogih področji i ohranjali stike z matičnih ] narodom v Jugoslaviji.
Slovenska prosvetna zvez-, je bila skupaj z ljudskim gle , dališčem Samorastniki z „M' ] klovo Zalo 87" v središč, pozornosti koroške in vseslo , venske kulturne javnosti ; Naše športniki so tudi v lett , 1987 beležili pomembn' : rezultate tako v koroške)! , kot tudi v avstrijskem prosto ; ru. Tudi naše vzgojne usta ] nove so bile v minulem let) i uspešne.
Zveza slovenskih žena j' ] skupaj z drugimi ženskih ; skupinami prispevala po , memben delež v boju za ohra . nitev skupne dvojezične šole Še posebej so se izkazale što , dentske in mladinske organ' ] zacije, ki so stopile na čel^ j odpora proti poskusom loče , vanja. Tudi ostale naše vklj" ] čene organizacije, kot , Zveza koroških partizano' ; planinci in drugi, so vestno 'L
GrHčeve izjave povzročite mazaško akcijo
Nedavne izjave predsednika NSKS v zvezi z dvojezičnim šolstvom so v noči od 5. na 6. januar privedle do protesta - mazaške akcije. Neznane osebe so na zidove
stavbe Mohorjeve družbe (slika) in ob vhodu v Grilčevo pisarne? v Celovcu napisali protestne parole in ga med drugim opozorile, da bo ostal sam, če bo sklepal kompro-
mise o delitvi otrok. Tajnik ZSO dr. M. Sturm seje izjavil proti nekaterim napisanim geslom. „Uporabo" kljukastega križa v protestnih parolah je ocenil kot „neokusno".
Harljivo opravljati svoje delo
^ letu 1987 in izpolnjevali g ^oje programe, p. Največ problemov pri delo-
sprevideti in se na najširši zadružni bazi dogovoriti za nadaljnje ukrepanje.
^ vanju znotraj dejavnosti slo- In kako bo v letu 1988!
^ venske narodne skupnosti na koroškem pa je bilo v letu z;	pri slovenskem zadruž-
g, nem gospodarstvu. Pokazale li	vse napake iz dalnje in
°**žnje preteklosti, ko se je
0 slovensko zadružno gospo-^onkurenco in prepihom
^ ^arstvo zapiralo pred resno fi
^ ^statega koroškega avstrij-^ skega in mednarodnega p. gospodarstva. Še posebej pa P so se v letu 1987 pokazale ,, "Ude posledice katastrofalnega gospodarskega poloma ^ v posojilnici Borovlje. Ta je n Pripeljal celotno slovensko ^ Zadružništvo na rob gospo-P Parske katastrofe. Pogoji in g Zahteve, ki jih predpisuje p *<GG (Raiffeisengarantiege-„ sellschaft), ki je pripravljena [O Pomagati reševati boroveljski g. Problem, vsebujejo dolgo-n j^čno lahko tudi usodne v Posledice za slovensko za-s Jožništvo in bi jih morala ji ^ ovenska koroška javnost
V tem času je treba ugotoviti, da je delo za leto 1988 v glavnem že začrtano. Na eni strani so veljavni programi Zveze slovenskih organizacij, sprejeti na zadnjem občnem zboru, na drugi strani pa nam je vsem jasno, da se delo na področju šolskega vprašanja nadaljuje.
Prizadevali se bomo sicer za skupno rešitev s pristojnimi avstrijskimi oblastmi in to na temeljih vmesnega poročila strokovne komisije.
To pomeni, da na ločevanje po jezikovnih kriterijih ter na enojezičnega dodatnega učitelja, ki bi prišel v dvojezične razrede, nikdar in nikoli ne bomo mogli pristati!
Kar zadeva Zakon o narodnih skupinah in z njim povezane sosvete, smo na koncu minulega leta po razsodbi ustavnega sodišča, ki ugotavlja, da so deli zakona protiu-
stavni, še bolj potrjeni v našem pravilnem stališču, da Zakon o narodnih skupinah kot izpolnitev 7. člena odklanjamo. Naša naloga, predvsem pa naloga slovenskih pravnikov in naših prijateljev med nemškogovorečimi pravniki v letu 1988 bo praktično pokazati absurd odvisnosti pravic manjšine od njene številčne moči. Zato bomo morali še enkrat preveriti vse pravne in organizacijske možnosti, da dokažemo avstrijski in evropski javnosti, da Zakon o narodnih skupinah ne odgovarja potrebam slovenske narodne skupnosti po enakopravnem razvoju v svoji lastni domovini.
Ena glavnih nalog v letu 1988 pa bo, da bomo skupaj z Narodnim svetom koroških Slovencev našli v tistih vprašanjih, ki se tičejo celotne slovenske narodne skupnosti, in sem zagotovo sodita šola in tudi vprašanje cerkvenih obredov, čimširše zastavljeno akcijsko enotnost. Zavedati se moramo, da v teh odločilnih vprašanjih za nadaljnji obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti ne more biti dvo, tro ali večtirnosti. Vsem nam je jasno, da iskanje enotnih platform in enotnega nastopanja v družbi, v kakršni živimo, ni enostaven proces. Vendar nas mora pri tem voditi želja in pogosto tudi zahteva naših rojakov, da je treba v skupnih vprašanjih nastopat! enotno. To najbolj potrjuje jasno in nepreklicno stališče dvojezičnih pedagogov v šolskemu vprašanju in enotno stališče slovenskih duhovnikov, ko gre za prizadevanja ločevanja v cerkvi in šoli.
Na koncu mi, dragi bralci in bralke, dovolite da vam se zahvalim za sodelovanje in vam v letu 1988 zaželim sreče, zdravja in uspehov.
Sodelavcem Zveze slovenskih organizacij in vseh vključenih organizacij pa želim, da bi bili v letu 1988 uspešni in da bi vsa odprta vprašanja, ki se med nami pojavljajo, znali čimbolj učinkovito reševati v korist slovenske narodne skupnosti.
Še nikoM nismo zahtevati iočitve!
Kajžnikov
Hanža
„Naš tednik" je pa x novam tetam tak tenak, da je kar sam rdeč hratov!
V zvezi s ponovnim poskusom, podtakniti slovenskima osrednjima organizacijama, da sta že pred osmimi leti zahtevali ločitveno število 8, poudarjata Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet, da koroški Slovenci še nikoli nismo zahtevali ločevanja po jezikovnih kriterijih. Zato osrednji organizaciji pojmujeta izjavo tiskovne službe le kot namerno napačno informacijo, saj uradniki deželne vlade gotovo ne morejo ukrepati v popolni neinformiranosti o zakonskih osnovah. V koncentrirani kampanji, katere cilj je za vsako ceno doseči ločitev šolarjev po jezikovnih kriterijih na Koroškem, je oblastem očitno tudi
namerno zavajanje javnosti ustrezno sredstvo. V času (1980), ko so zakoni o šolski organizaciji predvidevali znatno višje število učencev v posameznem razredu, sta osrednji organizaciji predlagali, da na šolah z dvojezičnim poukom določijo število 24 kot najvišje število učencev v razredu za odprtje novega razreda pa število 8. Tako bi predvsem na šolah z nizkim številom učencev dosegli višjo organizacijsko stopnjo. V nobenem delu pisma pa ni govora o želji po ločevanju po jezikovnih kriterijih. Celo obratno; šolsko ureditev iz leta 1945 izrecno ocenjujeta kot doslej najboljšo.
Wa!dheim ne bo spremtja! papeža v Mauthausen
DUNAJ/RIM. Štajerski škof dr. Johann Weber je na tiskovni konferenci izjavil, da avstrijski predsednik dr. Kurt Waldheim ne bo spremljal papeža Janeza Pavla II. ob obisku koncentracijskega taborišča Mauthausen, v katerem bo 24. junija spominska proslava za žrtve nacizma v Avstriji. Kot je znano, bo poglavar rimskokatoliške cerkve 23. junija prispel na tridnevni obisk v Avstrijo. Zastopniki židovskih organizacij iz vsega sveta so v posebnem pismu posvarili papeža pred srečanjem z Waldheimom ob priliki njegovega obiska v Avstriji, ker bi to privedlo do „resnih posledic v odnosih med židovskim narodom in katoliško cerkvijo". Kot je Weber na tiskovni konferenci izjavil, pa bo Wald-heim papeža osebno pozdravil na dunajskem letališču. Komisija zgodovinarjev, ki preverja Waldhei-movo vojno preteklost, pa je medtem napovedala za-
Rasistična politika pred varnostni svet OZN
HARARE (Zimbabve). Na tiskovni konferenci ob 76. obletnici Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) je njegov predsednik Tambo zahteval sklic posebne seje Varnostnega sveta Organizacije Združenih narodov (OZN), na kateri naj bi sprejeli trdne sklepe o načinih za izkoreninjenje politike rasnega razlikovanja v Južnoafriški republiki.
ključno poročilo za 2. februar. Od poročila komisije bo odvisno, če bo Wald-heim v času papeževega obiska sploh še predsednik Avstrije!
Neonacistični izgred proti Wiesentha!u
DUNAJ. V okviru matineje „K osebi" z vodjo žido-skega dokumentacijskega centra Simona Wiesenthala (slika) na Dunaju je prišlo do neonacističnega izgreda. Skupina neonacistov ga je opsovala z „morilcem" in stresla letake z balkona. Moderator Franz Ferdinand Wolf je po ugotovitvi „To je Avstrija v letu 1988" pozval publiko, naj z močnim aplavzom izpriča solidarnost z Wiesentha!om. Prizadeti pa je na to provokacijo odgovoril z besedami: „Upam v proces osveščanja. Verujem v dobro v človeku". Policija je tri neonacistične aktiviste aretirala.
Nad 60 žrtev izrae!skega nasipa
JERUZALEM. Izraelska vojska kljub ostri kritiki in ostrim obsodbam iz skoraj vseh držav sveta nadaljuje svojo politiko nasilja na okupiranih arabskih ozemljih. Do začetka tedna je po podatkih Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) v nemirih zgubilo življenje nad 60 ljudi, med njimi otroci, žene in drugi civilisti. Ravnanje izraelske vojske s civilnim prebivalstvom je medtem dvakrat obsodil tudi varnostnim svet OZN in to celo s pristankom Združenih držav Amerike.
60-Ietnik Hanzi Ogris: zadružnik s srcem in razumom
V	preteklem tednu so se slovenski zadružniki zbrali pri Hanziju Ogrisu v Bil-čovsu na majhnem slavju, da bi proslavili njegovo 60 -letnico. Udeležili so se člani upravnega ter nadzornega odbora Zveze slovenskih zadrug, poslovodje, vodilni sodelavci ter zastopniki zaposlenih.
Na vprašanje predsednika Zveze slovenskih zadrug Mihija Antoniča, kako dolgo Hanzi Ogris že opravlja funkcije v Zvezi slovenskih zadrug, je le-ta menil, da že tako dolgo, da se tega niti več ne spomni. Pa mu je pomagal Mihi Antonič in navzočim predstavil letnice Ogrisovega zadružnega delovanja. Ta namreč deluje v Zvezi slovenskih zadrug z vsemi svojimi močmi in znanjem že celih 35 let.
Že leta 1952 je bil izvoljen v izvršni odbor, leta 1963 je bil podpredsednik upravnega odbora, 1966 leta predsednik nadzornega odbora, 1976 leta je bil izvoljen za predsednika upravnega odbora, leta 1982 je postal član upravnega odbora in danes zopet opravlja funkcijo podpredsednika Zveze slovenskih zadrug.
Ves čas svojih izvoljenih mandatov v Žvezi slovenskih zadrug je bil Hanzi Ogris zadružnik s srcem in razumom. Svojo trezno razmišljanje je dokazoval ob mnogih težkih situacijah v slovenskem zadružništvu.
Predsednik Zveze slovenskih zadrug mu je zato izrekel prisrčno zahvalo, prav tako pa tudi negovi ženi Katri, ki ga je pri vsem tem podpirala.
Da pa Hanzi Ogris ni bil samo funkcionar pri Zvezi slovenskih zadrug, ampak tudi zadružnik v domačem kraju, priča zgledno sodelovanje z domačo zadrugo in posojilnico, pa naj si bo to po osebni liniji ali tudi s strani občine Bilčovs, ki jo kot župan vodi že 17 let. Tudi za to mu velja prav prisrčna zahvala.
Predsednik Antonič je tudi poudaril, da si želi dobrega, strokovnega, stvarnega in posredujočega Ogrisovega sodelovanja pri Zvezi slovenskih zadrug tudi še v naslednjem desetletju.
V	imenu nadzornega odbora se je za njegovo delo pri Zvezi slovenskih zadrug zahvalil Johann Haderlap, v imenu uslužbencev pa Milena Koller. Jubilantu želimo še mnogo zdravja, zadovoljstva, poslovnega uspeha in nenazadnje seveda tudi uspešnega delovanja v korist Zveze slovenskih zadrug.
NEU im Schuljahr 1988/89
Drax) - Schutzeneder
Ich kenn' mich aus 3
Sachunterricht tur die 3. Schulstufe DIN A4, 80 Seiten, vierfarbig i!t., btockgeleimt, gelocht ca. S 66,-
Schutbuch Nr. 2192
Drax! - Schvvanzer
Ja se ven poznam 3
Fur den slovvenischsprachigen Sachunterricht auf der 3. Schulstufe
DIN A4, 80 Seiten, vierfarbig ill., btockgeleimt, gelocht
ca. S 239,-
Schutbuch Nr. 2195
„Ja se ven poznani" - ali novi učbenik za ,,windisch"?
Stvarni pouk na avstrijskih ljudskih šolah modernizirajo. V šolskem letu 1988/89 bodo veljali za ta predmet novi učni načrt. Toda ni izključeno, da bodo učenci tretjih razredov, ki so prijavljeni k dvojezičnemu pouku, doživeli razočaranje. Napovedan je namreč učbenik, ki - sodeč po naslovu - ne more biti napisan v slovenščini (morda je vindišaršči-na, pa še to ne čisto).
Če verjamemo nekemu prospektu graške založbe Leykam, je v pripravi za stvarni pouk v slovenščini knjiga z naslovom „Ja se ven poznam 3". Sodeč po prospektu je to prevod šolske knjige štev. 2192, Draxl-Schutzeneder: „Ich kenn' mich aus 3", 80 strani, štiribarvno, 66 šil. Toda založba Leykam učiteljem v spremnem pismu sporoča, da ta knjiga v nemškem originalu s strani ministrstva še ni aprobirana. Učitelji jo lahko naročijo le v prednaročilu.
Neverjetno neodgovorno pa je tudi dejstvo, da se knjiga pojavlja tudi v uradnem seznamu šolskih
knjig za šolsko leto 1988/89 z istim spakedranim naslovom. Tam je v poglavju „Sachunter-richt Deutsch-Slowenisch" pod številko 2195 zapisano: Draxl Gottfried; Schutzeneder, Karl; Schwanzer, Siegfried, / Ja se ven poznam 3 / Leykam Buchverlags-Gmbh, Graz/S 239.
Original torej še ni oprobiran. Iz prevoda poznamo sedaj k sreči šele naslov in aprobacijska komisija knjige s takim naslovom gotovo ne bo mogla dovoliti za pouk . Vendar že sam naslov, ki bi se pravilno lahko glasil „Spo-znam se", potrjuje zaničevalen oz. brezbrižen odnos šolskih oblasti do naše materinščine.
Na kakšno ravan pa hočejo spraviti dvojezični pouk?
***
K sreči bo učiteljem že kmalu na razpolago aprobirana knjiga „Ljudje-živali-rastline-stvari 3" avtorjev Kettenbach/Jarolim/ Ebner/Kukovica/Kukovica.
-ko
Dvojezični učiteiji so odkfonili koroški modei
203 učitelji na dvojezičnem ozemlju, združeni v Lastni iniciativi dvojezičnih učiteljev na Koroškem, so še meseca decembra 1987 podpisali odprto pismo, v katerem zavračajo koroški pedagoški model in sklep strankarksega vrha na Dunaju.
Strankarski sklep zavračajo predvsem iz sledečih razlogov: Koroški model je bil sestavljen brez sodelovanja prizadete baze ter brez preizkušnje, zato ga tudi pedagoško ni mogoče zagovarjati, kaj šele, da bi ustrezal znan-
Zadnja, peta občinska seja v letu 1987 je bila v torek, 22. decembra. Na sporedu je bilo vsega 13 točk. Glavna točka je bil proračun za leto 1988. Kotmirška občina bo imela v rednem	proračunu
17,148.000 šilingov dohodkov in izdatkov. Treba je poudariti, da so lastni dohodki kotmirške občine razmeroma nizki in daje oblikovanje pozitivnega proračuna v močni meri odvisno od posebnih deželnih in zveznih podpor. Eden najvažnejših virov je gotovo davek na pijače; od tega pričakuje občina skoraj poldrugi milijon dohodkov. Za vzdrževanje cest in poti pa bo treba odšteti okrog 2,()()().()()() šilingov.
Občinski svet se je med drugim seznanil s poročiloma
stvenim dognanjem. Pri sestavljanju	koroškega
modela niso bila v ospredju pedagoška, temveč zgolj politična stremljenja. Model pa tudi diskvalificira dvojezične učitelje, ki imajo enako kvalifikacijo kot vsi ostali avstrijski učitelji. Nenazadnje pa koroški model in sklep strankarskega vrha ogrožata tudi dosedanjo prijateljsko vzdušje na dvojezičnih šolah, kar pomeni, da so nepremišljene tudi družbenopolitične posledice modela.
Podpisani učitelji tudi pou-
nadzornega odbora od 8. septembra in 14. decembra 1987 in sprejel finančni načrt za izgradnjo stare ljudske šole. V letih 1987 do 1989 naj bi porabili 3 milijone šilingov; 500.000 v letu 1987, leta 1988 milijon, leta 1989 pa poldrugi milijon.
Gospa lise Petermann na Trabesinjah bo najela občinsko zemljišče za letno najemnino 200 šilingov. Voz za prevoz živine bo stal pri Plavcu na Vrdeh. Vodarina se je zvišala s 6 na 7 šilingov za kubik (za kmete 1 šil. manj). Novi prispevki za odvoz smeti so: vreča (60 1) 19 šil. (doslej 18); kante: 120 1 33 (30), 240 1 55 (50), 10001225 (208).
Nadalje je občinski odbor potrdil prenamembe, prvi
darjajo, da niso upoštevali mnenj in strokovnih dognanj celovške univerze, avstrijske rektorske konference, akademije znanosti in zvezne pedagoške komisije, pač pa le mnenje in želje združenj, zvez in grupacij, ki so manjšini sovražne. Poslušali pa niso tudi ugovorov dvojezičnih učiteljev.
Bodo argumenti učiteljev, izvajalcev izobraževalnega programa, kaj zalegli ali pa bodo odgovorni še kar naprej tiščali glave v nemškonacio-nalni pisker?
izredni in redni dodatni proračun za leto 1987 (med drugim zaradi regulacije potoka) in nastavitveni načrt za leto 1988. Ob zaključku se je župan Josef Struger v letnem pregledu vsem zahvalil za sodelovanje.
Občinski odbornik EL prof. Jože Wakounig je v svojem nagovoru v obeh deželnih jezikih opozoril tudi na šolsko vprašanje in na 50-let-nico nasilne priključitve Avstrije k Hitlerjevi Nemčiji. Županu, vsem občinskim odbornikom in nameščencem z vodjem občinskega urada Stefanom AdlaBnigom na čelu je želel blagoslovljen božič in srečno novo leto, AdlaBnigu pa je čestital za uspešno opravljene izpite.
Zadnjo nedeljo pred božičem je krajane šen-tlenarške fare in okolice pretresla novica, da se je v Grplčah smrtno ponesreči! 8 letni Markuš Oschounig.
Z očetom sta se peljala s traktorjem v gozd po božično drevo. Na leden! poti pa je traktor tako nesrečno zdrsel, da sta oba obležala pod njim. Markušu ni bilo
Grpiče: Slovo od Markuša Oschouniga
več pomoči - odšel je v večnost. Oče je zadobil, k sreči, lažje poškodbe. Po nekaj dneh v bolnici, se zdaj zdravi doma.
Markusov pogreb je bilo tiho, ganljivo slovo. Nešteto ljudi, sošolci in učitelji so ga spremili h grobu. Pogrebne obrede je opravil domači župnik Čebul. Poslovilne besede sta v imenu šen-tlenarške šole spregovorila ravnatelj Ivko Ferm in sošolka Marie-There-se. V neizmerni žalosti marsikdo na nešteta vprašanja ni našel odgovora.
Globoko sočustvujemo s prizadeto družino in starimi starši. Dobri sosednje in prijatelji jim stojijo ob strani.
Markuš je rad hodil z očetom v naravo, v gozd. Tam sta se oba dobro počutila. Bil je prijazen, vesel in prisrčen otrok. Kot takega ga bomo vsi ohranili v spominu.
V šoli je njegov prostor prazen. Sošolci še ne morejo doumeti, da Markuša ni več. Na njegovi klopi stoji šopek rož.
Kotmara vas: 17 milijonov v proračunu za leto 1988
NESE WOCHE !M
Aussendung zu TeHungszah! 8 a!s „bewu8te FehHnterpretation"
Auf der Sitzung des Koor-dinationsauschusses der bei-den Zentralorganisationen der Karntner Slowenen am 7. Janner 1988 wurde festge-stellt, daB es die Parteien in Karnten sind, die eine ver-niinftige Losung des zwei-sprachigen Schulwesens in Kiirnten verhindern, in dem sie die Ergebnisse des Zwi-schenberichtes der Bundes-expertenkommission ignorie-ren und weiterhin stur und unverriickbar auf dem soge-nannten Karntner Padago-genmodeH beharren.
Weiters wird festgestellt, daB die beiden Zentralorganisationen ftir weitere Ge-sprache auf der Grundlage des Zwischenberichtes der Bundesexpertenkommission eintreten. Nach dem Gesprach mit den Klubobman-nern von SPO und OVP am 15. Janner in Wien vverden die Leitungsorgane der beiden slowenischen Zentralorganisationen das weitere Vorgehen festlegen.
Im Zusammenhang mit dem neuerlichen Versuch die slowenischen Zentralorganisationen als jene hinzustel-len, die bereits vor acht Jah-
ren die Teilungszahl 8 ver-langt haben, stellen der Rat der Karntner Slowenen und der Zentralverband sloweni-scher Organisationen noch-mals fest, daB von sloweni-scher Seite keine einzige In-itiative ausging, die Schiller nach sprachlichen Kriterien zu trennen. Die Aussendung des Pressedienstes der Karntner Landesregierung konne dafter nur als bewuBte Fehlin-terpretation bedenkt werden.
Zu einem Zeitpunkt (1980), als das Schulorganisa-tionsgesetz wesentlich hohe-re Klassenschiilerzahlen vor-schrieb, machten die sloweni-schen Zentralorganisationen den Vorschlag, in Schulen mit zweisprachigen Unter-richt die Klassenschiiler-hochstzahl mit 24 und die Eroffnungszahl mit 8 festzu-setzen. Dies insbesondere an Schulen mit geringen Schli-lerzahlen, um eine bessere Organisationform zu errei-chen. In keiner einzigen Pas-sage des Briefes ist von einem Wunsch nach Trennung nach sprachlichen Kriterien die Rede, im Gegenteil: Die Schulregelung des Jahres 1945 wird ausdriicklich als die bisher Beste bezeichnet.
^^
ZENTRALVEREtN DER WTENER LEHRERSCHAFT
^ ^
Wien, IS. Oez. 1987
ein Modelih
^ das Trennung und Ausgrenzung entgegen allen wissenschaft-
/n e/nem an a//e Lanc/esgruppen des SLO (Soz/aZ/sf/scber Lehrervere/n Osferre/chs), a/so auch an d/e Landespruppe Kam fen gencdfefen Schre/den forderf der Zenfra/vere/n der IV/ener Lehrerschaff auf, s/ch ausdruck//ch vom 7rennunps-mode// zu d/sfanz/eren, da d/eses Mode// n/cbf nur ftir d/e s/o-vven/sche M/nderhe/f/n Kam fen, sondern ftir ganz Čsferre/c/i unabse/ibare Fo/gen haffe. 1/or/sfzender des SLO-Kamfen /sf der Pras/c/enf des Landesschu/rafes und 1/erfechfer des sogenannfen „Karnfner Padagogenmode//s" PD Kar/ K/r-cher...
Wagners Geschichtsauffassung: „Paukensch)ag gegen die Demokratie"
Als einen „historischen Paukenschlag zu Jahresbe-ginn" in dem der Karntner Landeshauptmann Wagner „die KompromiBbereitschaft der Karntner Slowenen ver-hohnt und zum Beginn des Gendekjahres 1938/1988 eine Geschichtsliige auftischt", bezeichnete das Salzburger Komitee zur Verteidigung der zweisprachigen Schule in Karnten die Wagner-Rede zum Jahresbeginn 1988.
In der Eklarung heiBt es unter anderem:
sich nicht befindet und in dem es sich nicht einma) in der NS-Zeit befunden hat"...
„..Wir erinnern den ge-schichtsverfalschenden Landeshauptmann von Karnten im Gedenkjahr an einige Tat-sachen: In der NS-Zeit sind mehr als hundert slowenische Familien in Konzentrations-lager ausgesiedelt worden. Die Gauleiter Rainer, Kut-schera, Pawlowsky seien stellvertretend genannt ftir die Vollstrecker jener Politik,
die „dieses Land Deutsch" machen wollte. Die Mutter des slowenischen Autors Li-puš kehrte aus dem KZ-Ra-vensbrlick nicht mehr zurilck. Wir erinnern Wagner an die Karntner Nebenlager des KZ-Mauthausen, Loibl-Nord, Loibl-Siid-die Arbeits-lager Lavamiind, Unterdrau-burg, Wunderstiiten in denen Haftlinge von der SS brutal miBhandelt vvorden sind...
Fiir uns ist Wagners Geschichtsauffassung ein Paukenschlag gegen die Demokratie!!"
„Er (Wagner - Anm. der Red.) riihrt die Trommel fiir eine minderheitenfeindliche Offentlichkeit, ja er selbst nimmt das Heft in die Hand, um die Mobilmachung deutschnationaler Gesinnung zu propagieren. Wagners Zi-tat: Wir Karntner diirfen es nicht hinnehmen, daB im Zusammenhang mit der Minder-heitenschulfrage erneut Ver-suche unternommen werden, unser Land in ein nationales Bck abzudrangen, in dem es
Gesprach mit
Kiubobmannern
^on SP und VP
Bei dem Gesprach mit d Ktubpbmannern von SP und OVP am Freitag wird s< der Karntner Slowen< me Wiederaufnahme der A U!t der Expertenkomm; *on verlangt werden.
EG-Partament: Es war kein AHeingang von G)yn Ford!
Das CEDRI (Europai-sches Komitee zur Verteidigung der Fluchtlinge und Ga-starbeiter) teilt mit:
In einer von mehreren osterreichischen Zeitungen wiedergegebenen APA-Mel-dung bestritt Ex-Minister Jankowitsch mit Hilfe unrich-tiger Aussagen, daB die So-zialistische Fraktion im EG-Parlament einen Antrag zur Minderheitenfrage in Karnten eingebracht habe. Janko-witsch befindet sich im Irr-tum. Tony Robinson vom So-zialistischen Pressebilro des EP stellt diese Falschmel-dung wie folgt richtig:
„Der Versuch, die Sorge der EG liber eine osterreichi-sche Minderheitengruppe vom Tisch zu wischen, rief von Labourseite eine energi-sche Reaktion hervor. Der Abgeordnete zum Eoropa-
parlament G!yn Ford - vor-mals Vorsitzender des EG-Untersuchungsausschusses liber Rassismus und Faschis-mus - war schockiert liber Berichte in der osterreichischen Presse. Er sagte: „Die Pressemeldung unterstellt, daB ich im Alleingang agiert habe, um im EP eine Debatte iiber das Recht der Karntner Slovvenen, ihr Erziehungssy-stem beizubehalten, zu initi-ieren. Tatsachlich wurde der EntschlieBungsantrag im Namen der sozialistischen Fraktion im EP eingereicht. Er er-hielt die volle Unterstlitzung der kommunistischen und der griinen Fraktionen, eine Debatte im Parlament konnte al-lerdings noch nicht erreicht werden."
Der Abgeordnete G!yn Ford teilte mit, daB er sich rechtliche Schritte vorbehalt.
Arge Reba so!idarisph
In einer Presseerklarung solidarisiert sich der Dach-verband der osterreichischen Behindertenvereine, die „Arbeitsgemeinschaft fur Rehabilitation", mit den Karntner Slowenen und ih-rem Wunsch nach gemeinsa-mer Schule.
In ihrer Erklarung gibt die Ošterreichische Arbeitsge-meinschaft fiir Rehabilitation, die Dachorganisation der osterreichischen Behin-dertenverbande, ihrer Be-stlirzung iiber die segregati-ven Tendenzen der Schulpo-litik in Karnten Ausdruck.
„Erst in jiingster Zeit ge-lingt es engagierten Gruppen von Eltern behinderter und nichtbehinderter Kinder, in Modellversuchen die gemein-same Unterrichtung ihrer SproBlinge durchzusetzen. Der	bildungspolitische
Grundsatz „nur wer gemein-sam aufwachst und gemein-sam lemt, wird auch gemein-sam leben konnen" schien sich in Schulverwaltung und Schulpolitik durchzusetzen.
Durch die Ausgliederung slowenischer Kinder werden auch die Interessen behinderter Schiiler gefiihrdet. Die OAR protestiert gegen diese minderheitenfeindliche Politik und schlieBt solidarische, gemeinsame Aktionen mit den Karntner Slowenen nicht aus", heiBt es in der Soli-daritatserklarung.
AppeH des Universitats-kottegiums zur Schu!frage
Die Auseinandersetzung um Sprache, Schule und BewuBtsein und damit um nationale Identitat und Integration steht in viel-schichtigen Wechselbeziehungen von wirtschaftlichen, parteipoli-tischen, religiosen, kulturellen und damit auch padagogischen Interessen. Im Wissen um diese komp!exe Situation ethnischer Konflikte, in Sorge um die ge-deihliche Entwicklung Karntens und auch betroffen von Angrif-fen einzelner Gruppen oder Per-sonen auf einige ihrer Mitarbei-ter hat die Universitat Klagenfurt in einer auBerordentlichen Sitzung des Universitatskollegiums am 16. Dezember 1987 folgende Stellungnahme diskutiert und verabschiedet.
„Das UniversitatskoHegium bekundet angesichts der derzeit tei)weise sehr heftig gefuhrten Diskussionen liber die im Be-reich des zweisprachtgen Schul-wesens in Karnten vorgesehenen Anderungen seine groBe Sorge liber die Entwickiung in der Karntner Minderheitenschuifra-ge. Es appeihert an aile, die in dieser Frage verantwortiich zu entscheiden haben - vor allem aber an die im Pariament vertre-tenen Parteien nur einer Vor-gangsweise zuzustimmen, die den gemeinsamen zweisprachi-gen Unterricht von Mehr- und Minderheit sichert und die im Einvernehmen mit den Vertre-tern der slowenischen Volks-gruppe festgelegt wird. Der gemeinsame Unterricht ist eine we-sentliche Grundiage fiir die Ent-faitung und Weiterentwick!ung der siowenischen Voiksgruppe in Karnten im besonderen sowie der osterreichischen Volksgrup-pen im allgemeinen.
Die BeschluBfassung der Bun-desparteiobmanner vom 18. November 1987 bedeutet nach Auf-fassung des Universitatskollegiums ftir den Fali der Verwirkli-chung des sogenannten Karntner Padagogenmodells eine weitere Trennung der Kinder im zwei-sprachigen Schulwesen. Die Dis-kussion um dieses Modeli forcier-ter Trennung hat zu einer starken Emotionalisierung des Verhalt-nisses zwischen den Volksgrup-pen geflihrt. Dies veranlaBt das UniversitatskoHegium zum jetzi-gen Zeitpunkt zu einer Konflik-taustragung, die auf unangemes-sene Mittel verzichtet, sowie zu einer Versachlichung der Diskus-sion aufzurufen. Deshalb schlagt das UniversitatskoHegium vor, die Expertenkommission beim Bundesministerium fiir Unterricht, Kunst und Šport zu Fragen des Minderheitenschulwesens in Karnten auf der Grundlage des im August 1987 von der Abtei-lung 1/la vorgelegten Referent-enentwurfs zur weiteren Bera-tung zusammenzufurfen. Gleich-zeitig solite versucht werden, be-wahrte Regelungen im zweispra-chigen Schulwesen beizubehalten und Neuerungen beziehungs-weise Reformschritte durch Schulversuche und deren wissen-schaftliche Evaluation an be-griindet ausgewahlten Schulen (gemaB Art IV, der z. SchOG-Novelle) unter Wahrung der Freiwilligkeit der betroffenen Lehrer zu erproben. Gerade in dem so sensiblen Bereich des Minderheitenschu!wesens emp-fiehlt sich die Anwendung der heutigen erziehungswissen-schaftlichen und schulpadagogi-schen Standards. Ansatzpunkte fiir differenzierte Erprobungen liegen durch die Arbeit der ge-nannten Expertenkommission beim Bundesministerium fiir Unterricht, Kunst und Šport bereits vor Fiir das UniversitatskoHegium Der Rektor
13.-19.1.
TV AVSTR! JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA 1
9.05 Alf - zabavna oddaja; 9.30 Francoščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Naša mala farma; 11.55 Paradiž živali; 12.15 Zunanjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Užaljeni krokodil; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Nekoč je bil... človek -risanka; 17.30 Moja mala Robbe Laura; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest -družinska saga; 19.15 Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Morilska strast; 21.45 Črni dragulj; 23.15 Šport; 0.15 Aktualno.
9.05	Eichbergerjevi posebni primeri; 9.30 Dežela in ljudje; 10.00 Šolska TV; 10.30 Avstrija; 12.00 Burleska; 12.15 Klub seniorjev; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke;
17.05	Babica, prosim pridi-risanka; 17.10 Pomorščak Sindbad; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Maj bi bilo, če -zabavna oddaja; 21.45 Studio lota - 1-2-X (nogomet in toto); 22.15 Pustolovka; 23.25 Šport.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Komunikacija in družba;
18.00	Eichbergerjevi posebni primeri; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Avstrija-dokumentacija; 21.45 Obrazi Evrope; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Mučenje - dokumentacija o mučenjih v raznih deželah; 23.10 Podobe sovraštva; 0.40 Aktualno.
15.00 Šport; 16.00 VVurlitzer; 17.15 Kelti; 18.00 Pan-optikum; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal, 20.15 Dynasty - Denverjev klan; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Klub 2; Aktualno.
9.45-11.40 in 16.15-0.00 Teletekst; 10.00 Mozaik;
10.00	Nekakšna Aljaska; 11.00 Osmi dan; 16.30 Videostrani; 16.45 Oddaja o kulturi; 17.25 Oblaček Pohajaček; 17.40 Ostržek; 18.15 Nadarjeni otroci: V srcu Istre; 18.45 Risanka; 18.55 Viedostrani;
19.00	Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.30 Dnevnik; 19.50 Vreme; 20.05 Koncert slovenske filharmonije ob 40 obletnici; 22.05 Dnevnik; 22.20 Film tedna: Nebesa lahko počakajo -ameriški film; 0.00 Videostrani.
17.20 Dnevnica braževalna Dnevnik; 20F"Y umetnostne^' ' 21.30 Poročili
Mimica.
9.45 Videostrani; 10.00 Mozaik - Šolska TV: zdravstvena vzgoja; orodja prihodnosti; 11.00 Šampion;
13.00	Videostrani; 15.45-1.30 Teletekst; 16.00 Videostrani; 16.15 Mozaik-šolska TV; 17.15 Pisma iz TV klobuka; 18.00 Glasbeni ropot; 18.45 Risanka;
18.55	Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik;
19.55	Vreme; 20.05 Tednik; 21.10 Čarobna gora;
23.00	Dnevnik; 23.15 Jubilejna teveteka; 1.15 Videostrani.
17.20 Dnevni^ rimo o zdravjtL Vilke in črke-^ 19.30 Dnevni^ drsanju (Ž) - r " mentarni vece"
9.05	Pan-optikum; 9.30 Ruščina; 10.00 Šolska TV;
10.30	Pustolovka-film; 11.50 Paradiž živali; 12.10 Notranjepolitični report; 13.00 Mi; 13.30 Aktualno;
15.30	Šport; 16.30 Am, dam, des; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Calimero; 17.30 Fantje z ulice Baker;
18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Kdo nudi več?;
19.30	Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Akti XY - nerešeni...; 21.20 Veliki napad na Minisoto - vestern;
22.45	Oddaja o umetnosti; 23.15 Ena in dve ničli -film; 1.10 26 kopalnic-filmski esej.
9.05	Angleščina; 9.35 Francoščina; 10.05 Ruščina;
10.35	črni dragulj; 12.05 Jourfixe; 13.05 Mi; 13.35 Aktualno; 14.40 Fleinz v Luni - film; 16.00 Otroški VVurlitzer; 16.55 Poročila za otroke; 17.05 Risati -slikati-oblikovati; 17.30 Pika nogavička; 18.00 Mi; 18.25 Vprašanja kristjana; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Kot so peli stari - zabavna oddaja;
21.45	Yes minister; 22.15 Šport; 23.00 Mednarodni jazz: 0.00 The Mansters; 0.25 Aktualno.
11.55	Šport - smuk za ženske; 16.00 VVurlitzer;
16.45	Reši me, kdor more - zabavna oddaja; 17.30 Divjim živalim na sledi; 18.00 2X7 - sedem dni sporeda na obeh kanalih; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Gala solistov; 23.00 Šport; 0.20 Akti XY - nerešeni; Trgovina kač -srhljivka; 2.00 Poročila.
10.50 Šport; 14.45 2X7 - sedem dni sporeda na dveh kanalih; 15.15 Viški zimskih olimpijskih iger -v 4 delih; 16.15 O demonih, medvedih in čarovnicah; 17.00 Draga družina; 18.00Trailer-nasvetiza ljubitelje filmov; 18.30 Avstrja v sliki; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Sneg na Kilimandžaru - film;
22.05	Proces v hitrem postopku; 22.30 Aktualno;
23.35	Hči prerije-vestern.
9.45	Videostrani; 10.00 Tednik; 11.00 Čarobna gora; 12.40 Videostrani; 16.05-0.30 Teletekst;
16.20	Videostrani; 16.35 Tednik; 17.35 Kljukčeve dogodivščine; 17.50 Super stara mama; 18.15 Državljan Dubrovnika ih sveta; 18.45 Risanka;
18.55	Videostrani; 19.00 Vreme; 19.01 Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno; 19.30 Dnevnik; 19.51 Vreme; 19.55 Zrcalo tedna; 20.15 Sever in jug; 21.10 Pohod evropske civilizacije; 22.05 Dnevnik; 22.20 Divja tolpa; 0.30 Videostrani.
17.10 Dnevni^ 18.00 Izobrazi ! Številke in črke, k 1. oddaje; 19.3' nostnem drsa* P' Poročila; 22.35"°'
7.50-0.50 Teletekst; 8.05 Videostrani; 8.20 Radovedni taček; 8.35 Pamet je boljša kot žamet; 8.40 Oblaček Pohajaček; 8.55 Kronika z mednarodnega lutkovnega festivala; 9.10 Soba 405; 9.40 Studio je vaš...; 10.50 Pfronten: Svetovni pokal v alpskem smučanju - superveleslalom (Ž); 12.10 Kitzbuchet: Svetovni pokal v alpskem smučanju - smuk (M); 13.15 Ostržek; 13.50 Videostrani; 14.40 Videostrani; 14.55 Ljubljana; rokomet (Ž) - Belinka-Olimpija: Debrecen; 16.15 Pisma iz TV klobuka.
14.30 Praga: prenos; 17.35?°s Dallas - amekji večer v soboto'"1 Poročila; 21.50'
9.05	Pustolovščina Amaconas; 9.50 Tedenski pregled; 10.20 Šport; 11.30 Ura tiska; 12.30 Hello Austria, hello Vienna; 13.00 Orientacija; 13.30 Mi;
14.00	Paradiž živali; 14.25 Salpsticklers - burleska; 14.40 Sled časa - film; 16.10 Kako seje začela zgodovina; 16.15 Poročila za otroke; 16.25 Risanka; 16.50 Budalci - film; 17.20 Risanka; 17.35 Helmi -prometni klub za otroke; 17.40 X-Large; 19.25 Poglej in zadeni; 18.30 X-Large; 19.30 čas v sliki; 20.15 Boj tigrov; 21.50 Spektrum; 0.30 Aktualno.
9.05	Skrivnost belega bivola; 9.50 Plezalci in gradbinci hiš: miške; 10.00 Šolska TV; 10.30 Nora poroka; 12.05 Nastanek glasov; 12.15 S tridesetimi se prične staranje; 13.00 Primer za ljudskega tožilca;
13.30	Aktualno; 16.30 Am, dam, des; 16.55 D'Ar-tagnan in trije mušketirji - risanka; 17.30 Henry in levo življenje; 17.55 Otrokom za lahko noč; 18.00 Ml; 18.30 Falkon Crest; 19.15 Kdo nudi več?; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.50 Miami vice; 22.00 Harry in Tonto - film.
9.05	Avstrija v sliki; 9.30 Angleščina; 10.00 Šolska TV; 10.30 Harry in T onto; 12.20 Šport v ponedeljek;
13.30	Mi; 13.45 Aktualno; 16.30 Am, dam, des;
16.55	Poročila za otroke; 17.05 Pinocchio; 17.30 Tudi šala mora biti; 17.55 Otrokom za lahko noč;
18.00	Mi; 18.30 Falcon Crest; 19.15 Kdo nudi več?;
19.30	Čas v sliki; 19.57 Šport; 20.15 Dežela gora;
21.00	Poglej in zadeni; 21.07 Ellis Island; 21.55 Superflip; 22.22 Divji dvajsetniki-film; 0.05 Aktualno; 0.10 High Chaparral - vestern.
9.05	Cartoom comics; 9.10 Zabavna oddaja; 10.00 Dokumentacija o šegah v pustni noči; 10.50 Sto mojstrovin; 11.00 Opera - prenos; 12.15 Športno popoldne; 17.15 Klub seniorjev; 18.00 Mi-special-no; 18.25 Poglej in zadeni; 18.30 Avstrija v sliki;
18.55	Žrebanje lota; 19.00 Čas v sliki; 19.45 Primer za ljudskega tožilca; 20.15 Pizza Connection-film;
22.20	Nora poroka-film; 23.55 Sedem dni športa; 0.15 Aktualno; 0.20Čikago 1930.
16.00	VVurlitzer; 17.30Telekoleg-fizika; 18.00 Lin-denstra6e; 18.30 Avstrija v sliki; 19.00 Čas v sliki;
19.20	Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Klinika v Schwarzwa!du; 21.00 Novo v kinu; 20.08 Mojstri kuhajo; 21.15 Šiling -gospodarski magacin; 21.50 Stranski pogledi;
22.00	Čas v sliki; 22.22 Šport; 0.00 Aktualno.
16.00	VVurlitzer; 17.00 Orientacija; 17.30 Šport;
18.00	Alf - zabavna oddaja; 18.30 Avstrija v sliki;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje aktualno; 19.30 Čas v sliki; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Tingel tangel -zabavna oddaja; 21.00 Poglej in zadeni; 21.07 „Av-strija 200" - pogled v dramatične družbene spremembe; 21.55 Stranski pogledi; 22.00 Čas v sliki; 22.22 Kavarna Central; Aktualno.
7.30-22.55 Teletekst; 7.45 Videostrani; 8.00 Živ žav; 8.55 Super stara mama; 9.25 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Ž); 10.30 Svetovni pokal v evropskem smučanju - slalom (M); 11.15 Ljudje in zemlja; 11.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (Ž); 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - slalom (M); 13.40 Vrnitev v paradiž; 14.25 Domači ansambli: Ansambel Lojzeta Slaka; 14.55 Hiša; 16.30 Donovanov greben; 18.15 Slovenci v zamejstvu; 18.45 Risanka.
8.45-14.00 in 17.05-23.20 Teletekst; 9.00 Zimski počitniški spored: 9.05 Spominski koledar; 9.10 Biskvitki; 9.35 Kam, kje, kako med počitnicami; 9.40 Risanka; 9.45 Ogroženi Pande; 10.25 Exlibris;
11.20	Enajsta šola I.; 12.00 Otroci rocka; 12.25 Dvorni norček; 17.20 Videostrani; 17.35 Radovedni taček; 17.50 Soba 405; 18.20 Boj za obstanek;
18.45	Risanka; 18.55 Videostrani; 19.00 Vreme;
19.01	Obzornik; 19.19 Iz TV sporedov; 19.24 Zrno;
19.30	Dnevnik; 19.55 Vreme; 20.05 Mistralova hči.
8.55 Poročila;^ - oddaja v roitf' tnem drsanju , j' 15.45 Ral!y IHF Budučno^" Košarka - Cih^. čila; 21.35 Ena'
______________/*
18.00 Beograjs' L Indirekt - odd^' Zunanjepolitiči^g Maupassantoiij: mentarna serija '

8.45-14.35 in 15.45-23.25 Teletekst; 9.05 Zimski počitniški spored: 9.05 Spominski koledar; 9.15 Biskvitki; 9.40 Kam, kje, kako, med počitnicami;
9.55	Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (M); 11.00 T ujci našega planeta; 11.25 Risanka;
11.35	Ex!ibris; 12.55 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (M) 2. tek; 13.45 Enajsta šola-2.; 16.00 Videostrani; 16.15 Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (M); 17.15 Kronika mednarodnega lutkovnega festivala.
17.10 Dnevnikih braževalna od<% ran čas; 19.30^ ske muzeje in 9(g, lota; 21.00 Zab"^

Torek, 12.1.
Spravilo lesa
Sreda, 13.1.
Domača zabavna glasba
Četrtek, 14.1.
Rož-Podjuna-Zila
Petek, 15.1.
Iz kuturnega življenja koroških Slovencev: Koroški kulturni dnevi
Sobota, 16.1.
Duhovni nagovor
(Janez Tratar)
Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 17.1.
Severjeva nagrada 87 med nagrajenci tudi kor. Slov.: Miha Kap
Ponedeljek, 18.1.
Organizacije na papirju? Mladi se (ne) združujejo
Torek, 19.1.
Slovenska popevkarska scena: Simona VVeiss
Torek, 19.1.
S!ovenska popevkarska scena - Simona Weiss
Bila je fotomodel, manekenka, sodelovala je na plesnih in lepotnih tekmovanjih - kot sama pravi je miss v penziji - sedaj pa se je posvetila glasbi. Lani poleti je izšla njena prva kaseta, pred kratkim pa še plošča. Simona Weiss, Mariborčanka, ki živi v Ljubljani, je sodelovala na številnih jugoslovanskih glasbenih festivalih, sklenila pa je, da odslej na teh ne bo več nastopala. Medtem ko je na strani B Simonine plošče čutiti še vpliv festivalskih melodij, ki so nastale v zgodnji fazi njenega ustvarjanja, pa se s skladbami na drugi strani predstavlja v bolj sodobni in zreli luči. Novi zvok, sodobna produkcija, njen image, vizualni vtis, solidno pevsko znanje in temperamenten scenski nastop - to so prav gotovo osnovne značilnosti nove slovenske popevkarske zvezde Simone Weiss.
SLOVENSM
VEMMK
Naročam
k
da mi ga p'
Ime in priimek
naslov
pošta
Obvezujem se, da bom naročnino (250 šil'^ slavijo) redno plačeval(a) in prosim, da mi f
(kraj in datum)

RAD!0 LJUBLJANA 1
V TEM TEDNU NA TELEMZ! J!
,nitPška oddaja; 18.10 Izo-Videogodba; 19.30 O.Cfsn, 20.30 Praga: EP v ' Vključitev v prenos; čil^tniški večer: Valroslav
niH^aoddaja; 18.10 Govo-ivj"^ , oddaja: 18.40 Šte-19.10 Risanka; D ^ ^ "nietnostnem - F ^"''očila; 21.35 Doku-:ČC
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.50 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Koncert za mlade poslušalce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Moste-Polje Lj.; 14.45 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00.
oddaja TV Skopje;
až?' '°-30 Risanka; 18.40
pari - prenos; 22.30
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Antonio Vivaldi: Štirje letni časi; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 13.30 Od melodije do melodije: 14.35 Popoldanski mozaik: 14.50 Človek in zdravje; 15.50 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 19.35 Lahko noč, otroci.
a:	drsanju - moški -
35?°ska pitava; 18.40 ""if , ' 20.15 Glasbeni 3°'°<n 6 T°sca"ini; 21.45
1.50^ Športna sobota.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Pionirski tednik; 9.35 Danes smo izbrali; 10.05 Sobotna matineja; 11.20 Minute za staro glasbo: 11.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Popoldanski mozaik; 15.55 Zabavna glasba; '16.00 Vrtiljak; 16.30 S poti po Jugoslaviji; 17.00 Studio ob 17.00; 18.30 S knjižnega trga.
:ila:^td; 12.00 Angiunipe roP*. 39a: EP v umetnos-njujyne revije; 14.50-/	Rokomet -
čno? "^0 Dnevnik; 20.00 Cibt^ Prenos; 21.30 Poro-En 3' '0 Športni pregted.
la Premor; 19.00 dnevnik; 20.00 Poročila; 20.55 %. Revolucije-doku-a '2.55 Mali koncert.
5.00 Poročila; 5.50 Rekreacija; 7.30 Zdravo, tovariši vojaki; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.45 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši; 10.05 Nedeljska matineja; 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.20 Za naše kmetovalce; 17.05 Nedeljska reportaža; 17.30 Pojo amaterski zbori; 18.00 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Glasba za prijeten konec tedna; 23.05 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
4.30 Poročila; 4.50 Dnevni koledar; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Tekoča repriza; 11.05 Izbrali smo...; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe vam igrajo; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Ponedeljkov križemkraž; 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih.
vnikhr °ddaja; 18.00 Izo-t	19-00 Rezervi-
T30 "'skujemo sloven-3 in	20.55 Žrebanje
Zab^ °ddaja iz kulture.
4.30 Poročila; 5.50 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.50 Iz naših sporedov; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Nenavadni pogovori; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače: 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Popoldanski mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak; 18.00 Sotočja; 19.35 Lahko noč, otroci.
Morilska strast
Sreda, 13.1. TV Al, 20.15
- Agatha Christie, angleška pisateljica kriminalnih romanov se odlikuje predvsem po napetih, psihološko utemeljenih zgodbah in dobro zadetih značajih. Po eni izmed njenih zgodb je nastal tudi film o morilski strasti, ki pripoveduje o znanstveniku in strokovnjaku za računalnike L. Williamu. Le-ta začne s pomočjo računalnikov raziskovati nekatere skrivnostne umore, na katere gaje najprej opozorila neka stara dama.
Leseni junaček
Sreda, 13. 1. 1988, TV LJ 1, 17.40 - Ves svet pozna Pinocchia, po slovensko Os-tržka. O tem malem junaku je tokrat na sporedu 2. del predstave SMG. Za veliki oder je to priljubljeno povest dramatiziral Ivo Svetina.
Muppet mladiči
Nedelja, 17. 1. 1988, TV Al, 16.25 - Muppet Show prav gotovo ni več tuj mladim gledalcem, saj že nekaj let lahko spremljajo zgodbe teh lutk. Sedaj pa se nudi posebna zanimivost, namreč muppet mladiči. Zanimivo morda tudi, kako jim je ime. Naj jih naštejemo: Gonzo, Rowlf, Piggy, Kermit, Scoo-ter, Fozzie in Animal. Gotovo bo mlade gledalce zanimalo, ali so mladiči takšni kot njih starši. Odgovore na vas vprašanja pa boste dobili v oddaji sami.
Odiseja na TV
Sobota, 16. 1. 1988, TV LJ1, 15.50 - Med različnimi verzijami Homerjevega epa Ilijada in Odiseja je češkoslo-vaško-vzhodnonemška zanimiva, ker predstavlja Odisejevo popotovanje po Sredozemlju s posebno animacijsko tehniko: liki iz papirja igrajo, komentator pa pripoveduje zgodbo. Seveda ta pripoved s Homerjem nima ničesar skupnega. Tekst le ilustrira zanimive prigodbe od Trojanske vojne do vrste Odisejevih dogodivščin.
Polnočni strah Okoii po mestu
Sobota, 16. 1. 1988, TV Al, 0.00 - Kdo ne pozna družine pošasti, ki je že pred leti strašila na malih zaslonih? Tokrat imate še posebno priložnost gledati te nakaze kar ob uri strahov, saj se oddaja začne šele ob polnoči. Torej še posebej mikavno za tiste, ki se radi predajajo strahovom.
Sobota, 16. 1. 1988, TV LJ1, 23.00 - Glasbeni film Okoli po mestu je priredba nadvse uspešnega musicala. Trije mornarji ameriške vojske imajo priložnost preživeti 24 ur v New Yorku. Zgodba se od začetka ob plesu, glasbi dinamično zapleta in razpleta.
Težka pot iz izolacije v rezervatih
Nedelja, 17.1. 1988, TV Al, 21.50 - Tretji in zadni del oddaje o ameriški indijanski duši prikazuje umetnike od včeraj in danes. Peter Baumann prikazuje v svojem filmu težko pot Dakota, Cheyenne. Kiowa in Apache indijancev iz izolacije v rezervatih.
Uspe! mu je podvig na naj višje gore
Torek, 19. 1. 1988, TV Al, 20.15 - Poljak Jerzy Kukczka je po Reinholdu Messnerju drugi alpinist, kije premagal vse osemtiso-čake na svetu. Kot zadnji mu je septembra 1987 uspel vzpon na Shisha Pangma (8.013 m). Oddaja „Dežela gora" išče odgovor, zakaj so Poljaki takšni mojstri za osemtisočake, ko pa je v njihovi deželi le nekaj nepomembnih manjših gora. Prav gotovo bo oddaja zanimiva predvsem za planince, ki pravtako sanjajo o podvigih na najvišje gore.
um ^ Cestnik" in prosim, ra p' Dastednji nasiov:
ši)'^^ dinarjev — za Jugo-mif in položnico.
Naročite in širite Siovenski vestnik!
Spoštovana bralka, spoštovani bralec Slovenskega vestnika! V roki itnate novo, sodobno številko novega Slovenskega vestnika. Upamo, da vam bo nova oblika, vsebina, novi, bolj ročni format in še marsikaj drugega ugajalo. X novo koncepcijo hoče Slovenski vestnik pridobiti še več naročnikov. Ce še niste člani velike družine bralcev SV, potem izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Slovenski vestnik, Tarviser Strahe 16, 9)120 Celovec/ Klagenfurt. Prvi mesec dobite novi Slovenski vestnik brezplačno!
RADIO MARIBOR - PROGRAM MM 2
Od ponedeljka do sobote: Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program 6.00-6.30 Križem -kražem
6.30-7.00 Glasbena skrinja
7.00-10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-
glasbeni
spomini
12.00-	14.00 Aktualno
14.00-	16.00 Glasbeni vrtiljak
16.00-	19.00 Vabimo na kavo
19.00-	19.30 Križem-kražem 19.30-20.00 Lovely
mušic
20.00-	22.00 Hit corner
22.00-	24.00 Specialitete
MM2
Informativne oddaje:
(od ponedeljka do sobote)
6.35 vreme za pomorščake (v slovenščini, angleščini, nemščini ali italijanščini)
8.30.9.30,	10 3(h l) ,3(h
12.30 in 13.30 poročila v nem. 12.Oditi 16.00 poročita vangl. 14.00 in 18.00 poročiht v lrmic.
22.13 informativna oddaja v nemščini in angleščini
Prometne informacije od7. do 19. ure vsako uro ob četrt in tričetrt Informativne oddaje:
(ob nedeljah)
9.30.	11.30. 13.30v nemščini Prometne infornmcijcod7.
do!9. urevsitkouroob četrt in tričetrt
Ob nedeljah Ukv 102,8 MHz
0.00-6.00 Nočni program
6.00-	6.30 Križem - kražem -narodnozabavna glasba
6.30-	7.00 Glasbena skrinja
7.00-	10.00 MM 2 vam želi dobro jutro
10.00-	12.00 Memories-glasbeni spomini
12.00-	14.00 Glasbeni vrtiljak
14.00-	17.00 Popoldne z MM 2
17.00-	18.00 Hit Corner - ura za glasbene uspešnice
18.00-	18.30 Križem - kražem
18.30-	19.30 Country
19.30-	20.30 TOP TEN - mednarodna lestvca
20.30-	22.00 Happy Pop-vedre melodije
22.00-	24.00 Glasba na tekočem traku
8 13. januar 1988
Datum	Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj
Petek 15.1. 19.00c.t.	gostitna Weidirtger,POL!T!K DER GEFUHLE-esej o Avstriji Danhausergasse 3, dr. Josef Hasiinger 4. dunajski okraj		Dunajski krožek
Sobota 16.1. 19.00	Kuiturnidom na Radišah	RAD!ŠK! PLES igrajo: Fantje iz Podjune	Siovensko prosvetno društvo Radiše
Sobota 16.1. 20.00	gostiinaŠoštar vGtobasnici	15. PODJUNSKtPLES igra: Ansambei Viiija Petriča	SKDvGiobasnici
Sobota 16.1. 19.00	pri Rastočniku v Lepeni	ZiMSKA DOMAČNOST dr. Pavie Zabtatnik: Šege in navade zimskega časa; Karta Haderiap in domačini pa so pripraviti prispevke iz kapeiških grap.	Siovensko prosvetno društvo Zarja
Sreda 20.1. 19.30	Katoiiški dom prosvete v Tinjah	SPOR ZARADi DVOJEZiČNE ŠOLE - Podijska Sodaiitas diskusija; Razpravijajo: prof. dr. Reginaid Vospernik, dr. sv. dr. Raif Unkart, dr. Mirko VVakounig, prof. dr. Hugo Reinprecht, univ. prof. dr. Dietmar Larcher. Vodja diskusije: dv. sv. dr. Vaientin inzko. Vsi udeieženci so čiani ekspertne komisije za vprašanje manjšinske šoie pri Zveznem ministrstvu za pouk, umetnost in šport.	
Sobota 23.1. 20.00	pri Svetiju na Ptešerki	HOD!ŠK!PLES Za pies igra: Ansambei Vita Muženiča	Siovensko prosvetno društvo Zvezda
četrtek 28.1. 19.30	Katoiiški dom prosvete v Tinjah	BiLASEMZAHiTLERJA dr. Erika Horn, Gradec; izkušnje priče časa in njeni zakijučki. Prireditev iz cikia „Vetiki tabu" -oz. Kako ravna Avstrija s svojo pretekiostjo. Diskusijo vodi: dr. Janko Zerzer.	Sodaiitas
Petek 29.1. 20.00	Dom sindikatov Cetovec	PLES ZVEZNE GiMNAZiJE ZA SLOVENCE Za pies igrata: ansambei Mareia in ansambei Rendezvous; v prvem nadstropju: discc z Marjanom Veiikom in izbor uspešnice meseca januarja. Za otvoritev bomo maturantje zapiesaii meunet; poinočni viožek.	Maturantje gimnazije i
TEČAJ! ZA SLOVENŠČ!NO			
Sreda 13.1. 18.00	pri kapucinih, Waaggasse15, Ceiovec	SLOVENŠČiNAZA NAPREDUJOČE, 2. dei vodi: Franc Krištof	Sodaiitas
Četrtek 14.1. 18.00	Katoiiški dom prosvete v Tinjah	SLOVENŠČINA ZA NAPREDUJOČE. 2 del vodi: ravnateij Mirko Srienc	Sodaiitas
RAZSTAVE			
Kulturna taberna Pri Joklnu Risbe sovjetskih mladostnikov (Dušanbe) skupno z Avstrijsko-sovjetskim društvom
Ceiovec		Hans Staudacher- Novejša deta na piatnu do 23.1.
Karntner Landesgaierie Ceiovec		Arnotd Ciementschitsch - razstava ob 100-tetnici rojstva umetnika do31.1.
OB!ŠČ!TEVSLOVEN!J!		
Nedeija 17.1. 16.30, 19.30	farna cerkev vDravtjah, Ljubijana	PAST!RSKA!GRA Nastopajo igraici in pevci iz Roža inzGur
16.1.-20.1. Cankarjev dom Kidričev park 1, Ljubijana		LUTKE 88 - mednarodni festivai iutkarskih šo) in studiev, izbrani program jugostovanskih iutkarskih predstav.
do 21.1.	Narodna gaierija Prežihova 1, Ljubijana	EVROPSK) SLiKARJ! !Z EREMiTAŽE V LENiNGRADU Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeijah od 10.00 do 13.00; ob ponedetjkih zaprto.
do 29.2.	Narodni muzej Trg osvoboditve, Ljubijana	ANTIČNI PORTRET V JUGOSLAVIJI Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00; ob ponedeljkih zaprto.
31.1.	Moderna gaierija Tomšičeva 14	KIPARSKA DELA FRANCETA GORŠETA-retrospektivnarasztava Razstava je odprta od torka do sobote od 10.00 do 18.00, ob nedeljah od 10.00 do 13.00; ob ponedeljkih zaprto.
CT	Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na
_ ' _ '	* Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraRe 16. Uredništvo
VESTNIK
' kV * ^ '***- nik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej IVIohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 12.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 900.000 dinarjev.
Vabilo
Tudi letos se bo Zveza koroških partizanov poklonila padlim ob grobu heroja Matije Verdnika-Tomaža v Svečah. Tradicionalna letna proslava bo dne 7. februarja 1988 ob 11. uri. Vse rojake, demokrate in antifašiste vabimo, da se te svečanosti udeležite. Pripeljite s seboj tudi svoje sorodnike in znance. Na proslavi bodo sodelovali recitatotorji ter Koroški partizanski pevski zbor. Slavnostni govor bo imel predstavnik Zveza slovenskih organizacij na Koroškem.
Na svidenje na prosiavi!

37. Slovenski pies tudi tokrat vese! in zabaven
37. Slovenski ples je bil tudi tokrat vesel in zabaven. Obiskalo ga je mnogo ljubiteljev veselih ritmov z vseh koncev našega naselitvenega prostora; prišli so tudi številni prijatelji iz Slovenije kakor tudi iz vrst večinskega naroda. Med gosti so bili članica Izvršnega sveta SR Slovenije Cvetka Selšek, predsednik komisije za manjšinska vprašanja in mednarodne stike pri RK SZDL Slovenije Željko Jeglič ter zastopniki naših političnih in kulturnih organizacij.
Prireditelju, Slovenski prosvetni zvezi, je za letošnji Slovenski ples uspelo pridobiti ansambla Agropop in Šik iz Slovenije, ki sta znala ustvariti veselo razpoloženje med obiskovalci in zadovoljiti še tako zahtevne plesalke in plesalce. Ansambla sta
namreč igrala skladbe vseh vrst - od narodno zabavnih do modernih sodobnih popevk in evergenov.
Posebno je publiko spravljala v dobro voljo evka in kabaretistka erbi, pozornost občinstva pa so zbudile tudi
mlade plesalke mažu-retne skupine pihalnega orkestra radeških papir-ničarjev.
Tako lahko rečemo, da je letošnji tradicionalni Slovenski ples povsem uspel, posebno še zato, ker se ga je udeležilo mnogo mladih ljudi.
Med sfevi/nim; obiskova/c/ ;e bi/ tud/ na. redni gost Slovenskega p/esa.
V Moderni galeriji v Ljubljani: razstava del Franceta Goršeta
V Moderni galeriji v Ljubljani poteka razstava kiparja Franceta Goršeta. Odprli so jo v začetku meseca, njen ogled pa je možen do 31. januarja.
To je prva Goršetova retrospektivna razstava v Ljubljani in tudi prva po njegovi smrti. Kot znano, je France Gorše svoj življenjski večer preživljal pri nas na Koroškem, kjer je imel v stari Vrbnikovi
domačiji v Svečah atelje, na vrtu pa galerijo svojih del.
Za to priložnost je izšel tudi razstavni katalog, v katerem je dr. Ivan Sedej napisal esej o oblikovnih in vsebinskih značilnostih Goršetovega kiparstva, v njem med drugim pravi:
„Goršetov „univerzalen evropski izraz", povdarjeni plasticizem iz najplodnejšega obdobja v Ljubljani v tridese-
tih letih, je sinteza ekspresionističnih in novostvarnostnih oblik. Gorše se je označil za zmernega modernista, obenem pa je ves čas eksperimentiral z materiali in realistična izhodišča dinamiziral s ekspresionističnimi (Meštrovi-čev portret) in kubističnimi (Primitivna žena) formulacijami, vendar vseskozi zvest izhodiščnim usmeritvam iz sredine 30-ih let.
Za tržaško obdobje takoj po drugi svetovni vojni sta značilni dve izhodišči: žanrska motivika, s katero je izražal specifičen slovenski značaj in ljudska ikonografija, v čemer se je s poenostavitvijo oblik naslonil na ljudsko izročilo.
V	duhu te usmeritve je v začetku sedemdesetih let nadaljeval na Koroškem. Sintezo tovrstnih snovanj predstavlja lesena plastika Pridigar.
Bil je mojster izrabe materialov (kamen, bron, glina, terakota, les, žična plastika, orešec, umetni kamen, pati-niran mavec, baker, itd.), ki jim je znal prilagoditi svojo vizijo plastičnosti, motiviko in ikonografijo. Vedno je skušal najti materialu ustrezno, vrojeno obliko.
V	ateljejski plastiki je iskal čisto obliko in povdarjene kiparske efekte (Eva), pri portretih je ob poenostavljanju oblik in ekspresivni karakterizaciji upošteval realistično izročilo. V sakralni tematiki se je naslanjal na izročilo gotske in ljudske plastike. V ameriškem obdobju je poduhovljenost prevladala, čeprav je občutna razlika med stiliziranimi portreti in križevimi poti. V njih in v kipih iz orešca postanejo figure tipizirane, zato opušča nadrobnosti.
Goršetovo celotno kiparsko delo kaže na širok razpon njegovega ustvarjanja in življenja, v katerem sta se nenehno prepletali duhovnost in neposredni odnos do realnosti".
France Gorše; Eva, delaj/-bron 1936
Pri Antoniču na Reki še do 17.1.88
Teden istrskih rib
Gostujejo kuharji iz Umaga.
Prisrčno vub//'c/u7
Popravek
V zadnji številki se je pripetila pomota v naslovu „Jepa-Baško jezero" ima mešani zbor. Kot je razvidno že iz Prvega stavka poročila, ima novoustanovljeni mešani zbor Slovensko prosvetno društvo Dobrač na Brnci. Bevcem, zborovodju in piscu članka „Viku" se za neljubo Pomoto opravičujemo.
Uredništvo
S/ovenska prosvetna društva /zS/ovenjepa P/ajberka, Se/-Kota, Borove// /n Šentjanža so /etos že šest/č pr/red//a s//ve-strovan/e v boroveZ/sk/ mestn/ b/š/. Tud/ /etošnja pr/red/tevje povsem uspe/a, saj je b;7a ude/ežba ze/o dobra. P/esa/c/ so pr/š// /z vseh do//n južne Koroške ter se v /zredno dobrem vzdušju zabava// prav do jutranj/d ur novega /eta. Ob/sko-va/ce je v /menu pr/red/te//ev pozdrav// Me/d/or 1/erde/, še posebej pa sta j/d navduš/ta P/an/nsk/ sekstet ter bogat/ sreče/o v.
SPD „V. Poianšek": iep zakijuček teta 1987
Četudi zadnje čase v naših listih ni bilo kaj brati o dejavnostih SPD „Valentin Poianšek" na Obirskem, to še ne pomeni, da ne bi bilo o čem poročati. Naj bo torej to poročilo nekakšna bilanca dogodkov zadnjih mesecev.
Po napornem pohodu na Obir je bilo treba nadaljevati z vajami Dekliškega terceta, ki je bil vabljen k sodelovanju pri občinskem dnevu starih v Železni Kapli. V neštetih domačih in tujih časopisih smo nato brali o mednarodnem pisateljskem srečanju pri Kovaču na Obirskem; pri pripravah za to prireditev društveniki po potrebi rade-volje pomagamo. Le dva dni pred obiskom pisateljev smo na Obirskem sprejeli še ekskurzijo z mednarodno udeležbo. Vodil jo je prof. Moritz s celovške univerze. Gostje so si z zanimanjem ogledali Varhovo domačijo, obiskali ljudsko šolo in bili veseli sprejema s strani dru-štvenikov ter petja Obir-skega ženskega okteta.
Enkrat letno pa si privoščimo izlet, za nas prijetno spremembo. Ker nekateri med nami še nikdar niso videli morja, smo si za letošnji izlet konec oktobra izbrali Portorož. Zaradi obiska Hrastovelj in Motovuna nam je navsezadnje zmanjkalo časa za sprehod ob obali. Tako smo sklenili vožnjo po morju opraviti na enem izmed naslednjih izletov. Ob koncu novembra je društvo povabilo h Kovaču prof. dr. Petra Haderlapa,
da bi pokazal dia-posnetke o jamah in kapnikih v Obirju oziroma poročal o delovanju društva, katerega cilj je skrivnosti notranjosti našega dvatisočaka napraviti dostopne vsemu svetu. O tem projektu, ki bo dokončno uresničen najpozneje leta 1989, bomo še dosti slišali. Domačini, mladi in stari, so tudi zelo številčno pričakali Miklavža, kateremu so obirski šolarji spet pripravili topel sprejem s pozdravnim recitalom.
Mesec december je bil izjemno natrpan z tudi dodatnimi obveznostmi izven domačega kraja. Ljudje se zavedajo pomembnosti obstoja celulozarne na Rebrci in nevarne grožnje o ločevanju šolskih otrok. Kdor je le mogel, se je s somišljeniki podal na Dunaj - nekateri kar obakrat.
Prisostvovali smo tudi Zarjini prireditvi ob 80. obletnici v Železni Kapli. Kot najbližnje krajevno društvo se je slavja udeležil celoten odbor in lepo število naših članov.
Zaključek vseh letošnjih prireditev SPD „Valentin Poianšek" pa je bila božičnica pod geslom „Domačini za domačine". Družabni večer so s petjem in instrumentalnimi točkami olepšale vse trenutno obstoječe obirske in koroške skupine. Z adventnimi okraski je svoj delež prispevala šolska mladina, gospodinje pa so napekle čudovitih in okusnih dobrot. Ob tako prijetnem vzdušju in domačnosti nam je bilo lepo.	M. P.
Dejavnost društva stiki in besedi
Pevsk/ zbor SPD „Jepa-Baško jezero na enem /zmed gfev/7n/d nastopov.
V soboto, dne 2. januarja 1988 je Slovensko prosvetno društvo Jepa-Baško jezero izvedlo že tradicionalno predstavitev video-filma o delu društva v minulem letu. Prikazali so razgibano dejavnost moškega pevskega zbora in tambura-škega ansambla. V filmu je nekaj zelo lepih pokrajinskih posnetkov, kakor tudi pogovorov z domačini, med drugim tudi s predsednikom društva Francem Černutom.
Predsednik Černut je ob otvoritvi tega društvenega večera pozval vse navzoče, naj tudi v bodoče ostanejo zvesti slovenski besedi. Posebno v sedanji težki situaciji, v kakršni se nahaja
naša narodna skupnost, nikakor ne smemo metati puške v koruzo, je menil predsednik in poudaril, da se moramo prav zdaj še bolj zavzemati za naše pravice, ki nam pripadajo na podlagi 7. člena Avstrijske državne pogodbe.
Zahvala velja predvsem pevcem, ki so se vedno vestno udeleževali pevskih vaj in seveda tudi vodji zbora Aleksu Schusterju. Posebno pa se je Franc Černut zahvalil tajniku društva Jošku Wro!ichu, ki je kljub preobremenjenosti pripravil tako kvaliteten video-film in s tem poskrbel tudi za sodobno dokumentacijo.
Viko-
Stovenski vestnik posebej za Vas - ka j nam obeta teto 1988:
Zakoni, odredbe, spremembe, inovacije (H)
Zrrc/nj/č srno	z osnovno lenr/cnco
/n	A;/y';A/e v oAv/rtr varčcvrr/nrT: M&re-
pov ^ irr/ro	„vrrrčeva/nrw paAg/ow" avstr;)'-
za /elo 79<§<9 aapra/a Aoa//c^'.sAa v/ar^a .SV'O a; OVP. /(oaArelao pa smo preplavi// aove arg^^g m larr/g pr/ A MlnpA/A zvgza//r zg/gza/gaA (OBB). VoAra/ aa<7a//a/gmo z aov/m/ poAopaa.sA/m; argr/^am/ Igr <7o/og///, A/ zar/gva/o a^fomoTa/alg.
IGOR SCHELLANDER
Tako imenovana pokojninska reforma" predvideva za upokojence marsikatera poslabšanja.
# Šolska ali študijska doba bo upoštevana samo še za izpolnitev čakalne dobe. Možnost naknadnega nakupa teh let je dana; obstajajo tudi prehodna določila. Za moške rojene leta 1927 in ženske letnik 1932 (ali starejše) ta določila ne veljajo. Za vse ostale
DEVIZE/VALUTE
Devizni tečaji 11.1.1988
Nakup Prodaja
us $	11.462	11.562
can $	8.87	8.97
angl. E	20.83	21.09
irl	18.56	18.82
sfr	861.20	863.60
bfr	33.47	33.67
ff	207.61	209.49
hfl	624.66	627.54
dm	702.23	705.07
lit	0.948	0.966
dkr	182.20	183.60
nkr	181.77	183.23
skr	193.09	195.11
fmk	286.80	289.20
Vaiutnitečaji 11.1.1988
din	0.60	090
us$	11.30	11.90
can $	8.70	9.30
angl. C	20.40	21.60
irt	18.10	19 10
sfr	851.00	871.00
bfr	32.80	34.00
ff	202.50	212.50
M	617.00	633.00
dm	694.50	710.90
lit	0.925	0.975
dkr	178.50	185.50
nkr	178.50	185.50
skr	189.50	196.50
fmk	281.50	292.50
XX2 12X2tXX2t
pomeni to zožitev storilnosti za pokojnino (maksimalno ena šestina).
#	Pokojnine bodo zvišane šele s 1. julijem tega leta, in sicer za 2,3 odstotka. Isto velja za prilagoditev raznih drugih prispevkov (npr. za vojne ali druge žrtve). Prispevek za pogrebne stroške je črtan, v posameznih primerih bo mogoč prispevek do 6.000 šil.).
#	Pokojnina za vdove ali vodvce bo priznana samo še osebam, ki so že dopolnile 35. leto (izjeme: zakonska zveza najmanj deset let, prizadeti invalid,'v zakonu rojen ali legitimiran otrok). Če priza-
deti nima pravice do tovrstne pokojnine, potem mu pripada prehodna pokojnina za čas 30 mesecev.
***
Nova določila v zvezi z avtomobili naj bi pomenila več prometne varnosti ter varovanja okolja, vendar na drugi strani to tudi pomeni, da bodo avtomobilisti morali še globlje seči v žep.
#	Vsa osebna in transportna vozila, ki so bila (ali bodo) v letu 1988 na novo prijavljena, morajo biti opremljena s katalizatorji.
#	Od letos naprej je prepovedana prodaja takih zimskih gum, ki ne zdržijo končne hitrosti najmanj 160 km/ h. Uporaba takih gum je avtomobilistom dovoljena še do leta 1992.
#	Od 1. aprila 1988 dalje bo možna tipizacija samo še vozil z brezazbestnimi zavornimi oblogami.
#	Od 1. julija tega leta bo veljavna tako imenovana „anonimna odredba" (Ano-nymverfugung): Eksekutiva bo prometne prekrške lahko kaznovala tudi brez ugotovitve voznika prizadetega avtomobila. To pomeni, da bo v vsakem primeru sprva kaznovan uradni lastnik vozila, ne pa tisti, ki ga je v danem primeru tudi dejansko vozil (npr. pri ovadbah, radarskih pasteh etc.) Tudi kazenske odredbe so zvišane do največ 3.000 šil. (prej 2.000 šil.).
#	Na novo prijavljena motorna kolesa morajo biti zdaj opremljena z varnim stojalom.
#	Od 1. oktobra bodo veljala tudi nova osnovna določila za zavarovanje pred hrupom: na novo prijavljeni motocikli in motorna kolesa ne smejo več preseči skale hrupa 71 decibelov, mala motorna kolesa 74 db, avtomobili 79 db.
# S 1. januarjem se je razširilo področje zavarovanja za pravno varstvo. Le-to zdaj velja v vseh evropskih državah in ob Sredozemskem morju. Zavarovalnice so obvezane svoje pogodbe formulirati v „razum!jivejši" nemščini.
# Od maja dalje hoče avstrijska eksekutiva uveljaviti maksimalno kontrolo nad alkoholiziranimi vozniki. Od tedaj dalje bo vsaka policijska oz. žandarmarijska enota v presledku 10 km opremljena z novimi aparati alkomati. Alkoholiziranemu vozniku grozi takojšnja (časovno omejena) izguba vozniškega dovoljenja. Nadalje bodo nabavili 10 novih aparatov za radarsko merjenje hitrosti (sedaj jih je v Avstriji 110).
***
Naslednjič: nova določila za zdravstvo, socialno varstvo in kmetijstvo.
A B C 0 E
brez jamstva!
B C B E
Tridimenzionalna križanka
Besede začnete vpisovati ob obeh zgornjih robovih in levem robu lika, tečejo pa do obeh spodnjih robov in do desnega roba lika.
od A do A: železen držaj na stremenu, kovinskem obroču, ki je pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju
od B do B: hladen severni veter v Italiji in slovenskem Primorju od C do C: tveganje,
izpostavljanje nevarnosti
-	osebni praznik
od D do D: grška črka, neznanka v matematiki -visoka igralna karta; tudi odlični športnik, šampion
-	kratica za „Naše razglede"
od E do E: samostanski predstojnik v nekaterih katoliških redovih -tibetansko govedo z izredno dolgo dlako od F do F: točka v kabaretih in nočnih lokalih, pri kateri se plesalka
slači ob spremljavi glasbe (originalno)
od G do G: vojaško letalo iz prve svetovne vojne
od H do H: ženska, ki pretirano troši denar od I do I: domača oblika ženskega imena Emilija - bodeč poljski plevel
od J do J: hrošček, ki živi v moki - spolnost od K do K: grško ime turškega pristanišča ob izlivu Marice v Egejsko morje (tudi Enez) - krato
reklamno sporočilo, zlasti na televizji, tudi svetlobni krog na odru od L do L: začetnici izumitelja Tesle - etnična skupina v Mozambiku od M do M: meso ovčjih mladičev
od N do N: vetrni jopič s kapuco (po eskimskem vzoru) - zyišana nota „c" od O do O: del kopalnice, banja - kratica za nekdanjo „konjsko silo" - skandinavsko moško, ime
sestavi) Jože Pete!in
TEDENSK! HOROSKOP
LEV (23.7.-23. 8.)
Malo ste sami s seboj nezadovoljni, pa bo vse prešlo v najlepšem redu. Izkoristite svoje kuharske sposobnosti in ne pretiravajte preveč z estetiko pri kuhi.
DEVICA (24.8.-23.9.)
Nekdo misli, da vas lahko okoli prinaša in vam dela kar naprej težave. Zberite vse svoje site in se uprite, dokler je še čas. Vaša srečna številka je osemdeset.
TEHTNICA (24.9.-23.10.)
Včasih se vam zazdi, da plavate v oblakih, pa se ne splača. Življenje vam je dalo smi-sei tudi za druge stvari; poskušajte jih izkoristiti.
Vaša srečna številka je petintrideset.
ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.)
Lepo ste si uredili življenje in le tako naprej. Tudi zdravje dobro služi, čeprav sami do
_____ sebe niste zmerom dovolj previdni. Vaša
srečna številka je sto.
STRELEC (23.11.-21.12.)
Vse v vas kliče po beli opojnosti, pa ni pravega denarja za take podvige. Vseeno vas čaka prijetno presenečenje in vse bo tako, kot si želite. Vaša srečna številka je trinajst. KOZOROG (22.12.-20.1.)
Tudi vam je največ do zdravja in dobrega počutja. Zato pa morate napraviti marsikaj v svojo korist. Poskusite tudi s tekom. Telefonski pogovor vas bo zelo razveselit.
Vaša srečna številka je petintrideset.
VODNAR (21.1.-18.2.)
Malo ste se prehladili in tudi drugače vam prejšnji teden ni šlo vse po sreči. Bodite bolj previdni in predvsem pazite na svoje zdravje. Vaša srečna številka je sedem.
RIBI (19.2.-20. 3.)
Dovolj je bilo slepomišenja, zdaj pa je čas, da se resnično postavite na svoje noge. Bodite strpni do svojih sosedov. To bo vam le koristilo.
Vaša srečna številka je devetindevetdeset.
OVEN (21.3.-20.4.)
Vaši pogledi na življenje so včasih malo negotovi. Zaupajte predvsem samemu sebi in še neki osebi, ki vas spoštuje, in nikar več ne tavajte v brezupe.
Vaša srečna številka je triintrideset.
BIK (21.4.-21.5.)
Vaša razboritost lahko tudi škoduje. Bodite previdni in nikdar si ne delajte nepotrebnih težav. Za vašo notranjo srečo je potreben
še nekdo.
Vaša srečna številka je oseminpetdeset. DVOJčKA(22. 5.-21.6.)
E ri Tudi pri vas se stvari lahko zapletejo, zato T W ^ vzemite pamet v roke in začnite jovo na novo. Do poletja je še daleč in nikar ne mislite, da imate vse adute v rokah.
I RAK(22.6.-22.7.)
Spet ste se obrnili na napačen naslov. Vseeno pa vas bo rešila vaša prebrisanost
________I in pogum, ki se ga premalo zavedate. Vaša
srečna številka je dvaindvajset.
TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV
Odprto pismo dr. Grilcu!
..štajerska je vsa zelena, a Koroška zamračena". Ti, slovenskim otrokom napisani, Zupančičevi verzi mi prihajajo na misel, ko v ljubljanskih časopisih čitam najnovejše novice s Koroškega. Skorajda jim ne morem verjeti.
Po vseh razburljivih dogodkih v zadnjih tednih in mesecih na Koroškem - tudi jaz sem se udeležila „zase-danja" v koroški deželni vladi in protestnega zborovanja -sem pričakovala vse prej, kot Pa Vaše najnovejše senzacionalne izjave v zvezi z ločevalnim šolskim modelom. Nočem se spuščati v razpravljanje o posledicah loče-yanja otrok za dvojezično šolstvo. Menda so tudi Vam dovolj jasne, saj je bilo o njih dovolj napisaneaa in povedanega.
Zame in za stotero drugih
ni bilo niti najmanjšega dvoma, da o ločevanju, seveda tudi o ločitvenem številu, nimamo z nikomer, ne z vlado in ne s strankami, sklepati kakršnihkoli sporazumov. In tudi zahteva o dvomljivih asistenčnih učiteljih je bila na protestnem shodu čisto jasna.
Tem bolj nejasna in zamračena pa se mi zdita Vaše politično zadržanje in vloga te dni na Koroškem. Ste sedeli na protestnem zborovanju v Mladinskem domu sploh na pravem mestu? Dvomim!
Očitno ste se samo prilagodili množičnemu protestnemu razpoloženju in sramežljivo molčali o svojih .resničnih načrtih. To je bilo zelo poceni!
Da ne bo nesporazuma!
Kadar sklepate spora-
zume oziroma namišljene kompromise o teh srhljivih ločitvenih številkah 7, 8, 9 ali 10, ne govorite v mojem in v imenu mojih otrok. Ne vem, od kod Vaša samovšečnost in predrznost, da govorite kar v imenu vseh koroških Slovencev, ko pa ste očitno prelomili besedo, ki smo si jo dali na nedavnem protestnem shodu!?
Vaše zadnje izjave v javnih občilih so kratkomalo nespametne, neodgovorne in nesolidarne! Kaj le bi k temu rekel „oče" skupnega dvojezičnega šolstva na Koroškem, naš bivši profesor, ravnatelj in spoštovani predsednik Narodnega sveta, dr. Tischler?
Najverjetneje bi ga s svojimi izjavami vsaj toliko razočarali kot ste mene!
Tatjana Messner-Zeichen
Kostanje/Celovec, tačas na študiju v Ljubijani
Čestitamo!
Naš poklicni kolega, urednik Našega tednika, Franc Wakounig se je še v starem letu poročil z našo kulturno sodelavko Sonjo Ban. K skupni življenjski poti jima iskreno čestitamo!
Obisk uredništva „Po!et" iista hrvaške ndadinc
Pretekli teden sta se na Koroškem mudila Vladimir Spasič in Darko Marič, urednika Poleta, tednika sociali-
Rešitev zadn je križanke
J	//			4				T	o	P	P	
4			/	$	7"		L	4	Al'	4		*
p	L	A	T	4	/V	xi	4?	A/	4	A?	F	
	L		O	Af	4		4		A/	E	P	o
	y	e		4	L	a	/	/V		7* y <%ž		
o	uc	F			O	%	*	4	/V	7 3		
	o	p	F	L			č-	P	c	3 41 7		
L	o	/	P	E	7"		/7	F	T	'		o
O	p	L	/	%	4	%	%	%	A	*r A /?		
stične mladine Hrvaške. Spasič in Marič sta obiskala različne ustanove, kjer sta se pogovarjala o problemih koroških Slovencev. Pri tem je jasno, da sta se zanimala predvsem za šolstvo, trenutno najbolj pereče vprašanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Urednika mladinskega lista iz Zagreba sta med drugim obiskala tudi uredništvo Slovenskega vestnika, kjer sta se pogovarjala z glavnim urednikom Ivanom Lukanom. Sprejel ju je tudi tajnik ZSO dr. Marjan Sturm. Poleg tega sta želela slišati tudi Koroško uradno mnenje, pri tem jima je odgovarjal dr. Ralf Unkart. Dobila sta torej vsestranske informacije, pri čemer si bosta ustvarila svojo sliko o dejanskem položaju koroških Slovencev in novi ureditvi dvojezičnega šolstva.
Was woMten die S!owenen 1980 wirk)ich?
In zwei KarntnerTageszei-tungen wurde dieser Tage das Faksimile aus einem Me-morandun der beiden Zen-tralverbande der Karntner S!owenen abgedruckt. Aus dem Text werden Schlusse gezogen, die in keiner VVeise dem damaligen Anliegen der zvveisprachig unterrichteten Lehrer entsprechen. VVorum ging es beim Vorschlag der Slowenen wirkllch und war-um vvurde er gemacht?
Erstens vvurden 1980 die Klassenschulerzahlen fur al-le osterreichischen Volks-schulen herabgesetzt. Die neue Verordung lautete: „Die Zahl der Schiller einer Klasse soli 30 (fruher 40) nlcht uber-schreiten und 10 (fruher 20) nicht unterschreiten". Diese Regelung gilt auch nocht heute! Sie berucksichtigte in keiner VVeise die besonders seit der Einfuhrung der Ab-bzw. Anmeldeverordnung 1958/59 besonders schvvie-rig gevvordene Situation vor allem an den niederorgani-sierten zvveisprachigen Volksschulen, die eine Er-leichterung durch nledrigere Schulerzahlen sehr wohl ge-rechtfertigt hatte. Deshalb der Vorschlag: Eine Klasse solite bel 24 Schulern geteilt und erst bei Unterschreiten der Schulerzahl 8 geschlos-sen werden. Aus dieser For-derung den SchluB zu zie-hen, die zvveisprachigen Lehrer hatten selbst die Tei-lungsziffer 8 verlangt, ist un-zutreffend. Im Gegenteil: Die Teilungszahi solite 24 und die SchlieBungszahl unter 8 betragen!
Wenn heute die Eroffungs-ziffer 7 diskutiert wird, so be-zieht sich diese ausschlieB-lich auf die Bildung von Pa-rallelklassen an zvveisprachigen Volksschulen, also auf die Trennung der einspra-chig bzw. zvveisprachig zu
unterrichtenden Schiller. Zvveitens darf ich bemerken, daB die obige Forderung aus der Situation 1980 begriln-det war, als von einer Neure-gelung des Minderheiten-schulvvesens noch keine Rede vvar.
Drittens muB zur Begriln-dung gesagt vverden, daB 1979 die zvveisprachigen Volksschulen in einer neuen VVochenstundentafe! den einsprachigen Volksschulen vollkommen gleichgestellt vvurden: Die fur den zvveisprachigen Unterricht bis dorthin etvvas hohere Stun-denzahl fur den Sprachun-terricht vvurde ersatzlos ge-strichen, und nun standen filr den Unterricht in zwei Spra-chen nur noch genauso viele Unterrichtsstunden zur Ver-filgung wie filr den einsprachigen Unterricht. Erst nach jahrelangem Kampf vvurde schlieBlich eine zusatzliche zvveisprachige Forderstunde bevvilligt. Das also vvaren die Bevveggrilnde filr die Forderung nach Herabsetzung der Schulerzahlen an zvveisprachigen Volksschulen.
OSR. Valentin Vauti, Einersdorf/Nonča vas
Stromwerbung
In den letzten Monaten ha-ben sich die VVerbeeinschal-tungen der E-Wirtschaft ge-hauft. VVie ist es moglich, daB jahrlich mehrstellige Millio-nenbetrage von Monopolbe-trieben dafilr ausgegeben vverden dilrfen, der Bevolke-rung die Notvvendigkeit der Errichtung vveiterer Kraftvver-ke einzureden und schmack-haft zu machen?
Solange so etvvas ge-schieht und solange ilber 50% der eingesetzten Pri-mareinergie ungenutzt verlo-ren geht, fehlt der E-Wirt-schaft woh! jedes Recht, neue Kraftvverke zu beantra-gen.
Monika Paile, Steinfeld
- KAROLINA KOLMANtČ - a
!zzvene!a je pesem
Mati, ki prihaja iz hiše, si spotoma popravlja ruto, se narejeno smehlja in vpraša hkrati:
„Gremo v hišo ali naj kar pod brajdo pogrnem?"
Odločitev je prepustila Pepci, ki je precej razsodila:
„Zunaj bo kar prijetno."
Vera je prinesla stole, mati Pa velik, svež prt, ročno izvezen, ki je prekril mizo le ob svečanih priložnostih.
,,Jedli ne bomo. Saj smo doma kosili. Pijače in kave pa se ne bomo branili", je zago-stolela tašča.
„Tako je. Vse ob svojem času. Kavo bom jaz skuhala, atama, ti pa kar prisedi", se je Ponudila Vera.
Oče je prinesel iz kleti hladno domače rdeče vino, slatino in se pohvalil:
„Dobro. Ta brajda je žlahtna
izabela. Napolnila je stolitrski sod."
Vera je postavljala skodelice na pladenj, ko se je med vrati pojavila mama. Plašno se je ozrla, se zaupno sklonila k hčerkinemu obrazu in vprašala:
„Kdo je tista Irena?"
„Torej ste slišali?" je prikovalo zopet Vero k tlom.
„Vsako nedeljo poslušamo-kot vedno. Vsi..."
„Saj vem, mama. Boli, kajne? Prej Anja, zdaj Irena."
Samo pokimala je in ponovila:
..Dragemu, nepozabnemu Emilu..."
„Bog, tega nisem... A tako je prebrala?"
..Zapomnila sem si, če ne dobesedno, pa vsaj nekako tako."
„Mama, ne pokvari si te nedelje. Pozabiva! Končno bi
jo lahko vzel, če bi hotel, seveda", je skušala potolažiti bolj sebe kot mater. Dobro sta se poznali in resnica je razžirala obe enako. A treba je zaigrati. Postregla je s kavo. Obraz sl je nadela z nasilno priklicano vedrino in živahno postavljala skodelice na mizo.
Vrnila se je v kuhinjo. Mati je skrbno naložila na velik krožnik pecivo. Iz pekača se je že kadilo, zato je pojasnila:
„Kmalu bo vroč tudi zavitek. Čisto svež ne bo, vendar se ga da dobro segreti."
Hčer se je ponovno vrnila k nedorečeni temi. Urno je nanizala dve vprašanji hkrati:
„Je, je slišal tudi ata. In kaj je rekel?"
„Slišal. Nerodno je že, kar tako na sveže. Lahko bi tudi prej čestitala. Tisto bi še nekako razumel."
,,Prej, prej! Pač ni vedela. Ukrepalismohitro, sajveš, in kar molčali, če se je dalo."
,,Seveda, ker niste šli v cerkev. Tam bi se vsaj razvedelo."
,,Zdaj se je tudi, danes, meni. Upam, da je dovolj! Smejva se na vse. Tako bo najbolje. Tudi nič ne bova omenili, niti Emilu, še manj pa materi."
,,Čas bo prinese! svoje. V medeni teden ti je že kanila kaplja pelina."
,,Reciva, da jih ne bo mnogo", se je grenko nasmehnila Vera in se podala pod brajdo, kjer so živahno kramljali in obnavljali sobotno gostijo. Kaže, da je to bila edina skupna tema, o kateri se je dalo razpravljati. Vse so premleli, od godcev, jedi, do sme-špo pijanih gostov. Izostal je le pogovor o stroških. To sta moža precej tisto jutro opravila in drugih naj se ne bi tikalo. Tašča je hrupno nazdravljala, hvalila kmečke jedi in pijačo. Ob tem je nekaj meglila o svojem poreklu. Nihče točno ni vedel, od kod izhaja. Vendar je
bilo očitno, da se hitro prilagaja in navzema gosposkih navad v hrani in oblačenju. Vera je zdavnaj odkrila njen nepristni okus, vendar je to ni motilo. Novo sorodstvo, ki sta ga v naglici skovala dva mlada človeka, se je nekako nasilno stapljalo v naravni proces.
Zakon Verinega in Emilovega živjenja ni vrgel v nove tirnice. Teklo je pač kot doslej. Veri je kratil celo vznemirljivo prijetnost, ko si naročaš in iščeš pohištvo: lepo, cenejše. Vse, ali skoraj vse sta opravila pred poroko že mati in Emil. Celo njuno zakonsko spalnico so opremili takrat, ko je bila v šoli. Vera ni imela smisla za ravnanje z denarjem. Njena skromna učiteljska plača je zadostovala zato, ker je gospodinja računala že skoraj ponižujoče malo. In zdaj je odpadlo še to. Emilovi prihranki na devizni knjižici je niti niso zanimali. Čudno in tudi sam je nikoli ni pokazal in po njenih dohodkih ni spraševal.
6. februarja: Začetek smučarskega tečaja SŠZ
Slovenska športna zveza prireja tudi ietos za vse prijatelje zimskega športa smučarski tečaj. Ta bo v času "energetskih počitnic", kakor danes imenujejo semestraine počitnice šotarjev in dijakov. Letos vodi pot udeiežence smučarskega tečaja na Kron-piatz na Južnem Tiroiskem, in sicer od sobote 6. februarja do sobote 13. februarja. Odhod bo 6. februarja ob 14. uri izpred posiopja Zvezne gimnazije Siovence.
Cena tečaja je izjemno ugodna: 3.000 šilingov. V njej pa je zajetih sedem poiovič-nih penzionov in prevoz z modernim	avtobusom.
Vključen je tudi smučarski izieti pod strokovnim vodstvom. Seveda pa udeležen-cem ni treba sodelovati pri
pouku smučanja ali pri smučarskih izletih, če se raje prosto vozijo po dobro pripravljenih smučiščih.
Kot že tradicionalno, bo tudi letošnji smučarski teden dobro organizacijsko in strokovno pripravljen. Zagotovo pa bo poleg možnosti smučanja in smučarske šole velikega pomena tudi družabnost, ki se običajno razvije v takih skupinah.
Interesenti za to ugodno in zanimivo ponudbo naj prijavijo najkasneje do 27. januarja 1988 z naplačilom 1000 šilingov na konto SŠZ, štev. 3.029.113 pri Posojilnici Celovec. Zaradi omejenega števila mest pa se bodo tudi prijave upoštevale po vrstnem redu vplačil.
Zabomčan Franc/ 14//ege/e s/ je na ,,/nfersporf" turnej/ v smučarsk/h skok/b zagofov/1 fozov-n/co za o//mp;jske /gre v Ca/gar//u. B/7 je najbo/jš/ /1 t/sfnjec.'
Danijela
Karničar
Nekdanja koroška v/ce-prvak/nja v karateju je te dr?/ oprav/la sodn/šk/ /zp/t za smučarske skoke na Berg /se/nu. /n to kar z od//ko. SŠK ,,Ob/r" /n uredn/štvo S/o venskega vestn/ka j/ k temu /skreno čest/tata. Upamo, da do vztraja/a tud/ do /zp/ta F/S.
Odličnemu F. Wiegeieju vozovnica za Calgary!
23-letni Zahomčan Franci Wiege!e si je na nemško-avstrijski skakalni turneji dokončno zagotovil nastop na olimpijskih igrah, ki bodo čez nekaj tednov v kanadskem Calgariju.
Mladi Zahomčan, ki je leta 1983 osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka, se je v letošnji skakalni sezoni končno otresel krize, ki ga je spremljala zadnji dve sezoni.
Wiege!ejev vzpon se je v tej sezoni začel na Japonskem, ko je osvojil prve točke v letošnjem tekmovanju za svetovni pokal. Potem se je nadaljevala serija odličnih
uspehov na veliki skakalnici v Oberstdorfu (14. mesto), v Garmisch-Partenkirchnu (12. mesto) in v Innsbrucku (13. mesto).
Naj večji uspeh v tej sezoni pa je bil brez dvoma odlično šesto mesto na skakalnici v Bischofshofnu 6. januarja 1988, s katerim je postal tudi najboljši Avstrijec na tej tradicionalni skakalni turneji. Wiege!e je bil v skupni razvrstitvi peti in s tem pustil za seboj ,,velikane" kot Vetto-rija in Felderja iz lastne ekipe, ter skakalce kot Norvežana Opaasa (zmagovalca svetovnega pokala 1986/87),
Finca Puikonena ter Ulago, Tepeša itd.
Poleg Wiegeleja so se iz avstrijskega moštva za nastop na olimpijskih igrah kvalificirali še Ernst Vettori, Andreas Felder ter šele 17-letni Belja-čan Heinz Kuttin, ki je brez dvoma veliko presenečenje nove sezone. Kuttin je bil na turneji kar dvakrat najboljši Avstrijec: šesti v Oberstdorfu in peti v Bischofshofnu!
Franciju Wiegeleju k velikemu uspehu iskreno čestita tudi uredništvo "Slovenskega vestnika" in mu želi uspešen nastop na olimpijskih igrah.
!van P. Lukan
Sankaške tekme za poka! Obhja
Tudi letos prirejajo kulturni in športni dejavniki v Železni Kapli tekme sankačev za pokal Obirja. Prva tekma bo 17. 1. na Obirskem (prireja SPD Val. Polanšek: ob primeru pomanjkanja snega bo tekma 31. 1.), druga 24.	1. v Lepeni/Koprivni
(prir.: SPD Zarja), tretja 13. 3. spet v Lepeni (prir.: SŠK Obir), zadnja pa 20. 3. v Šmarjeti (prir. TVN Šmarje-ta).
Smuk „kurhjev"
Zveza borcev Jesenice prireja 17. januarja 1988 na Javorniškem Rovtu 34. smuk karavanških kurirjev NOB. To je ekipno tekmovanje, kategorije pa segajo od prvošolcev do veteranov.
Posebno s/a navdušila Kitajca D/ng V/ (slika) /n 14/de/ Zdeng, k/ sta demonstrirala nam/zn/ ten/s na svetovni ravni.
Turnir Setanov: Namizni tenis na svetovni ravni
Športno društvo DSG Sele je ob začetku novega leta priredilo že tradicionalni 13. mednarodni namiznoteniški turnir, ki je bil najkvalitetnejša namiznoteniška prireditev ne samo na Koroškem, temveč celo v Avstriji.
Kako popularen je ta turnir, kaže že število prijav: 121 igralcev iz 30 klubov iz Jugoslavije, Nižje Avstrije in Koroške. Iz Jugoslavije je bila zastopana večina vrhunskih igralcev. Letos pa so prvič sodelovali tudi vrhunski igralci iz Avstrije.
Številni gledalci so bili presenečeni nad kvaliteto novoletnega turnirja, ki nima para na Koroškem in je eden največjih turnirjev v Avstriji. Veliko igralcev je izrazilo mnenje, da takih tekem na Koroškem še ni videlo. Posebno so bili navdušeni nad finalno tekmo svetovne kvalitete in pri kateri je prese-
netljivo zmagal Whei Zheng proti Ding Yiju.
V osmih skupinah so tekmovali po izločilnem sistemu. Za Koroške igralce je bila vabljiva skupina H (1.2. in 3. razred) kjer je zmagal Stane Bec (DSG Sele) pred Litsch-erjem (BIK Kelag), 4. pa je bila Marta Oraže (DSG Sele). Zelo lepim tekmam pa smo lahko sledili tudi v skupinah A, C, D ter pri ženskah in mladincih. Novoletni namiznoteniški prvak je postal Whei Zheng drugi pa je postal Ding Yi.
Rezultati:
A: mednarodno (54 udeležencev): 1. Whci Zheng (USV Wo!ker-sdorf), 2. Ding Yi (USV Wo!ker-sdorf), 3. Jože Urh (Olimpija), 4. Robi Smrekar (Olimpija), 5. Marinko Grbič (Maribor). Bojan Pavič (Olimpija).
B: ženske (20); 1. Vesna Ojsteršek (Kemičar). 2. Andreja Urh-Ojsteršek (Kemičar). 3. Tanja Pan-
dev (Olimpija), 4. Polona Frelih (Merkur. Kranj).
C: deželne lige (63): 1. Gregor Komac (Kočevje). 2. Marjan Hribar (Novo mesto), 3. Marjan Špclič (Kočevje), 4. Janko Ori (Murska Sobota), 5. Mirko Unger (Murska Sobota). Zoran Gašič (Olimpija).
D: dvojice: 1. Ding Yi/Whei Zheng (Wo!kersdorf), 2. Urh/ Smrekar (Olimpija), 3. Pavič/Gašič (Olimpija). 4. Pleše/Kerkovič (Vje-snik).
E: mladinci (60): 1. Neven Kar-kovič (Vjesnik), 2. Mirko Unger (Murska Sobota), 3. Robi Smrekar (Olimpija). 4. Polona Frelih (Merkur. Kranj), 5. Marjan Špelič (Kočevje). Boris Rihtarič (Murska Sobota).
F: šolarji (29): 1. Uroš Šemrov (Olimpija), 2. Boris Rihtarič (Olimpija). 3. Roman Puhek (Ilirija)^. Peter Rebič (Ilirija).
G: veterani (15): I. Edo Vecko (ETI Reutlingcn). 2. Slobodan Nisavič (Judenburg), 3. Vlado Tomc (Kranj), 4. Jože Mikeln (Olimpija).
H: 1 . 2., 3. razred (23): 1. Stane Bec (DSG Sele), 2. Peter Litscher (Kelag). 3. Gcrnot Rieger (KAC), 4. Marti Oraže (DSG Sele)