PRIMORSKI DNEVNIK
Ate"a^LaC.ana v g«ovim postale X gruppo
- Cena 35 lir
Leto XVII. - St. 21 (4795)
Upor na ladji «Santa Maria» so organizirali politični nasprotniki Salazarjevega režima
Izdali so po radiu proglas, s katerim zahtevajo «priznanje tega dela osvobojenega portugalskega oženilja» - General Delgado je pozval ameriško in angleško vlado, naj se v zadevo ne vmešavata Angleške in ameriške vojne ladje lovijo portugalsko ladjo na zahtevo lizbonske vlade
<(SantQ	24- — Portugalska čezoceanska ladja
be te lortr1** sP°r°čila po radiu, da spada zaplem-Portnoaiaii.0 p? 5b°rozeni skupini v okvir upora proti bilo n ■	> ki P Predseduje Salazar. Sporočilo
ciiskih p.lre]eno s poudarke m, da Drihaja od «okupa-čano ■ na *adjr Santa Maria». Poročilo je bilo od-Pred<»H„ lmenu «mednarodne liberalne hunte, ki ji sedn-v	^eneral	Humberto	Delgado,	izvoljeni	pred-
sietiarei^.	Jlgalske	republike, ki	mu	je vlada	Salazarja
«p,„ odvzela njegove pravice*.
«Prevzemam vodstvo sil,
stvom wd m°jim povelj-svoh^iif	prvi k°rak za o-
ha*	narodnega ozem-
claii’„f5> aja sporočilo in naplenil	bila	ladja za-
1.45 v	P° .kratki	borbi ob
sadka nede!j° ter da je po-MbLSprejela Pobudo kot
Svan°makcij0- ki i° pred’
sko r! mednarodno pomor-nikov f °' Tudl vecina pot-šeniem sp[ejela <<z navdu-mirnost ;Pobudo- «Njihova vu ip „	,	vamost na kro-
r°čilo vf°t dodaia spo-
^Vsg ' tako!G naHoUiiio*
takole nadaljuje: ”uicain,s ?rmaln°. kakor se
križaiii • gaja na rednem ^nzar. enm*
so serj^U!: ?^ed ljudmi, ki mi dru^m*',:llL ladie- in vse-jo na ihli -1 na kTOvu vlada-
«wt	odnosi-
he ma?rav' dalje sporočilo, smo r,fem°. sP°ročiti, kam
siav očit^rlenje?i’ P°tem ko Vrfižnost rin P°kazaH svojo so-ske vlad	JSalazarjeve tiran-
ro vseh vi ?ab*;evamo podpo-svobodnpoo in, vseh narodov P°litičnr, .sveta. Zahtevamo
0sv°bojenePpra1Znaai?-ie tega dela rvonega	,dela naseSa na-
ria«) u: ozernlja. (»Santa Ma. rfcral Itoiv111!1 Predseduje ge-Salsko liuri-l0’ kl ga ie P°rtu-0 in ki •	0 z večino izvo-
di Poplavi® po Pravici držav-ar>. Sporočilo pravi
"minili
zatem, da izvršitelji udara ne želijo nobene politične ali materialne pomoči od katere koli tuje vlade, temveč samo • žrtvovanje in patriotično vdanost tistih, ki so na ladji in ki so pod mojim povelj, stvom, in tako tudi osebja oporišča«. Poskrbeli bomo za izkrcavanje potnikov v pogojih popolne varnosti in kolikor mogoče hitreje v prvem pristanišču, ki bo zajamčilo l to možnost, ne da bi mi bili v nevarnosti, da bo ladja internirana«.
Sporočilo se zaključuje z zahvalo in s pozivom na razumevanje nagibov upornikov ter dodaja: «Vse tiste Portugalce, ki delujejo proti Sala-zarjevemu režimu, in tudi ljudstvo in tisk Brazilije, dežele. ki so jo kolonizirali Portugalci in kjer se govori portugalski jezik, zaradi njihove stalne podpore stvari upor. nikov. Sile, ki so zasedle ladjo, se počutijo dobro in pozivajo svetovni tisk, naj v njihovem imenu pozdravi člane njihovih družin«. Podpisan je Henrique Galvao.
Bivši kandidat za portugalskega predsednika general Humberto Delgado, ki je sedaj v izgnanstvu v Braziliji, je sporočil, da je bil obveščen'o načrtih kapetana Gal-vaa in da skuša ladja »Santa Maria« sedaj pripluti v Bra-
 ""iiiimimmini
Prav
* la d j
ni vidiki afere io Santa
»klftON, 24. — v l0ndon-1 le britCm^ kr°gih .menijo, zadregi ,.anika vlada zelo v ?kcije le; •	.	sv°je	pomorske
/tevo nnrt?0 J,e začela na za-jadji «v„!}lgaIske vlade proti reakciia i Ta .Maria«. Močna V sPodnii ^^rishčne opozicije Rudarila nkrP-®1. ie dejansko cbe kanit politični značaj ak-bluPuIta?a Galvaa. V kro-rb° o «p„.ade ze man; ru na laduars*vu» aii c v°riti 0 • » m zaeenji
ZTr na °l-..........
vPtašanio °sta,vbajo si sedaj
P°ta prisiJ* bi do takega u-®?emlju ?. Portugalskem interven P,1 britanska vla-
d!,to » S *' tUdi če bi 5°
da? Ptosila zavezniška vla-
Ppdstaip^k' jih je podal J?°thiei i»v,-^ v spodnji £.leška vo !a,a' da bi se an-n-a ha PortiB mornarica, ki i-lsaVa Pravic81 mednarodnega dli. ki P .° Ptiti na pomoč cmeiiia	v «8usaxstva»,
p-^Ugalske °a.?fp zasledovanje Si.- s siln J ln bl »asto-j^n® Potrebeam° V Primeru
fri zboruiPiralibete je v spod-ogata ((Roto lzJavil, da ima l?ri.. PriblijaPsay" Vukaz mirni^1 ih prei S® dežoceanski ni«.° PotonheVsem Pteprcčiti i.?.*tl več P,’tev zaradi navzoč.
lituf1 več 17'^v zaradi navzoč-ritlcnih kr , Potnikov. V po-Pot bo an“f;bhe izključujejo, 'a '? ko ' , vojna ladja!
Ijen hta M® ugotovila, da lad-
neko' dovoiua‘a>1rine bo Pot°P-w tUi„ a’ da zaplove v Ce iSdlkcije hP"stauišde izven Ut vlad« titanske mornari-Neki p
f.rava v pnr?z°r • Pomorskega kunaplehiba n i® iziavil- da
oboV^t ladfe.P°
Sk° tedek n0Ženih Potnikov > gre ?*- tak znan
tu-. Za	“*“n primer.
lalikr ha ,*“Sa«tvo„ ne za jo k° Velja «! Neki ludja lart- Samo ,-za »gusarsko lad-Une®'1! Upor naPada druge
fe	Pa	k
dje ,1^‘inikom ® «ekat a Mar -6tii® * sUo' iP0tniki. P°>astili
QJe
esor
moštva «Primer fia»» kjer so
ki'”r’ ima šam nadaljeval pro. daj ie dogoau ®n Ptocedens, Do .i® dve?- i leta 1931. Te-ne*htk°v,	venezuelskih
inga gibanian“V tevolucionar. ke» ?adk0 n "8-?adl° čaatnike rosi hoteli so ladje «Fal.
«etl1SkiSeobMiV11ra.,a ’ob vene-
Ujelg ’	SO	vlarJrto
na ladji.
so vladne
ZOa vlada U jernt krt ' Venezuel. ke» ’č“ai ZaPleni J Pozval;i
ladjo čei da ‘gernebh ladjo «Fal. to nji Ameriška , gusarsko
sSSSŠ?«*« *
j0‘»	zh	gusarsko
Prof0;
se
-sor
dejifcc6 larijeni)2alj®val: »Kat do ltv°. da L '‘Sa"ta Maria«,
kov	in	da	ie	rtj!	prišl<'
1 .ki so ..J, del potni
gr°zilo
se Polastili Tadič nasilnimi dejanji
(potopitev ladje), pooblašča policijsko akcijo s strani vojnih ladij katere koli države. Naloga portugalskih oblasti bo soditi krivce tega nasilnega dejanja.«
Na sektorju letalskih prevozov je zaplemba nekega letala v zraku s strani potnikov zelo pogost primer, in to vedno iz političnih razlogov.
Vprašanje pristojne oblasti, ki naj razsoja podobne primere, ni bilo še rešeno. V mednarodnem merilu se sedaj proučuje tak načrt-, ki teži po tem, naj bi bili poveljniki letal pooblaščeni biti oboroženi.
Predstavnik ameriškega državnega departmaja Whyte je nocoj izjavil, da je namen i-skanja ladje ((Santa Maria« ((zaščititi potnike in posadko ter vrniti ladje zakonitim lastnikom«. Na vprašanje, ali jo mogoče predvidevati, da bo Galvao zaprosil za politično zatočišče, je predstavnik odgovoril, da, če gre za upornike proti poveljnikom, tedaj se ne postavlja vprašanje političnega zatočišča. Dodal je, da domnevajo, da je na ladji 26 Američanov.
Do sedaj niso pomorske in letalske enote našle nobenega sledu za ladjo. Poudarja se, da se uporniki čutijo do neke mere varne, ker ni mogoče streljati na ladjo, če ne bo odgovorila na opozorila, ki jih predvideva mednarodno pomorsko pravo. Bojijo se tudi, da bi uporniki uporabili potnike kot talce za primer kakršnih koli pogajanj. Prav tako so mnenja, da so bili prvi podatki, ki jih je ladja oddajala po radiu, namenoma napačni, da zmedejo zasledoval-
zilijo. Davi je Delgado poslal veleposlanikom Velike Britanije in ZDA v Braziliji naslednji enaki brzojavki: «čast imam prositi vašo ekscelenco, naj obvesti svojo vlado, da zadeva z ladjo »Santa Maria« nikakor ne spada med dejanja upora ali gusarstva, temveč gre za zaplembo portugalskega prevoza s strani Portu-galcev v portugalske politične namene. Izrecno zahtevam od vaše vlade, naj se ne vmešava v to zadevo. Humberto Delgado«.
Portugalska vlada je zaprosila ameriško in angleško vlado. naj bi s svojimi vojnimi ladjami skušali ujeti ladjo •Santa Maria«. 2e včeraj so začele angleške in ameriške vojne ladje iskati ladjo. Pri ttir sodelujejo angleška fregata «Rothesay», ameriška torpedna lovca «Wilson» in • Damato« ter tri ameriška letala. Iskanje koordinira poveljstvo atlantskega brodovja ameriške mornarice. Predstavnik ameriškega obrambnega departmaja je sporočil, da so ameriške enote dobile ukaz, naj ustavijo ladjo «Santa Maria« ter jo pripeljejo v najbližje ameriško pristanišče v primeru, da se ugotovi, da gre za gusarstvo. Tudi predstavnik Foreign Officea je sporočil, da je portugalska vlada uradno zaprosila britanske vlado, naj sprejme po-tiebne ukrepe, da ustavi ladjo »Santa Maria«, »zato, da bedo ladja s posadko, s potni, ki in s tovorom lahko spet izročena zakonitim lastnikom«.
Ladja «R’othesay» je danes prekinila iskanje in priplula v pristanišče Trinidad, da se spet oskrbi z gorivom. Mac Millan in ostali člani vlade so stalno obveščeni o nadaljnjem razvoju položaja. V vodovju blizu Bahamskih otokov je tudi angleška korveta »Ulster«.
Plovna družba »Colonial de Navegacao«, ki je lastnica lad. je »Santa Maria«, je sporočila. da je na ladji 871 oseb, od katerih 370 članov posadke in osebja. Ladja se je ustavila v Vigu v Španiji, v Funchalu na otoku Maderi, v Teneriffe na Kanarskih otokih, v La Guairi v Venezueli in v Cu-racao na holandskih Antilskih otekih. V zadnjih dveh pristaniščih so se vkrcali potniki. Baje so med temi bili čla-ni oborožene skupine, ki so se polastile ladje. Ladja »San. la Maria«, ki vozi na redni progi v Brazilijo in je odplula 9. januarja iz Lizbone, je imela nadaljevati plovbo do pristanišča Everglades na Flo. ridi ter se nato vrniti v Lizbono, kjer so jo pričakovali za 6. februarja.
Uporniki, ki Jih je bilo skupno 70, so napadli častnike in stražo z brzostrelkami in ročnimi bombami. Med spopadom je bil ubit en častnik, zdravnik ladje pa je bil ranjen skupno z drugimi mornarji. Zatem se je ladja ustavila v pristanišču Santa Lu-cia med Martiniko in Trinida. dom, kjer je izkrcala okoli deset ranjenih. Takoj nato je odplula na odprto morje in od tedaj se ne ve, kje je.
Portugalska vlada se je sestala na nujni seji, takoj ko je dobila prva sporočila o u-poru. V današnjih zgodnjih jutranjih urah je vlada razdelila tisku sporočilo v katerem pravi, da gre »za izredno hudo zločinsko dejanje«.
Ladja »Santa Maria« razvija hitrost dvajseti vozlov na uro in je ena najhitrejših ladij na progah Južne in Sred-nje Amerike. Z gorivom se je oskrbela v Curacao in zato ima zalogo, ki zadostuje za piovbo dvajset dni. V Lizboni pojasnjujejo, da je od 501 potnika na ladji večina izseljencev ali .sorodnikov izseljencev — portugalskih ali španskih — ki so hoteli preživeti počitnice v domovini.
Brazilski minister za mornarico je izjavil, da bodo por-
tugalsko ladjo «Santa Maria« pridržali, če bi se vsidrala v kakem brazilskem pristanišču.
Kapetan Galvao, ki ima sedaj 65 let. ni samo politik, temveč tudi pisatelj, ki si je pridobil tudi sloves. Napisal je več del o kolonialnih vpra. šanjih, pozneje pa več gledaliških del.
V angleški spodnji zbornici je laburistični poslanec Pa-pt' vprašal vladoj čemu so uporabili britanske vojne lad. je v zadevi «Santa Maria«. I crd admiralitete Orr Exing je izjavil, da je «britanska vlada imela vso pravico na podlagi mednarodnega zakona ravnati, kakor je ravnala, na zahtevo portugalske vlade«. Nadaljeval je: «Zadeva z zaplembo portugalske ladje nikakor ni jasna. Vlada ZDA
in britanska vlada sta dobili od portugalske vlade zahtevo, naj najdeta ladjo «Santa Maria« in naj jo ustavijo. S tem v zvezi je angleška vlada dala ukaz poveljniku pomorskih sil na Antilskih otokih, naj ustavi ladjo, ne da bi povzročil izgubo človeških življenj in ne da bi jo potopil, ali naj jo sicer zasleduje. Poveljnik pomorskih sil na britan-skih Antilskih otokih je izvr-ŠT ukaz, katerega je britanska^ vlada imela pravico dati upoštevajoč s tem v zvezi mednarodni zakon«.
Predstavnik protisalazarje-vega gibanja »demokratičnih Portugalcev« v Veliki Britaniji je nocoj izjavil, da so šte. vilni člani »portugalskega revolucionarnega gibanja« na ladji »Santa Maria«. Med te-
nu je bivši častnik portugalske vojske poveljnik Calafate, ki je lani zbežal v Venezuelo. Predstavnik je dodal, da je revolucionarna vojska danes stvarnost. Obstaja od lanskega marca v Venezueli ter razpolaga z orožjem in denarnimi sredstvi. Številni brazilski in latinskoameriški intelektualci so se vključili v to voj. sko. Zaplemba ladje »Santa Maria« je prva akcija te vrste, ki jih je ta organizacija začela, in kateri bodo sledile druge. Dodal je, da se venezuelska in brazilska vlada nista uprli organiziranju te voj. ske. »Demokratični Portugalci v Veliki Britaniji svečano pozivajo britansko in ameriško vlado, naj se ne vmešavata v notranje zadeve Portu, galske«.
___________________TRST,	sreda 25. januarja 1961
Tudi Maroko bo umaknil svoje vojaštvo iz Konga
Možnost umika nakazuje tudi švedska vlada - Hammarskjoeld bi hotel, da se lumumba izroči «pristojnim sodnim oblastem»
NEW YORK, 24. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je poslal 19. in 20. januarja Kasavubuju in čombeju pismo, s katerim zahteva, naj se Lumumba premesti v Leopoldville, «da ga tam sodijo pristojne sodne oblasti«. Zahteval je daije, naj bodo zaprti kon-goški politični voditelji izpuščeni, da se lahko udeležijo predvidenih političnih posvetovanj.
Hammarskjoeldov predstavnik general Dajal pa je protestiral pri oblasteh zakonite vlade v Vzhodni pokrajini in pokrajini Kivu <<proti samovoljnim ukrepom nasproti evropskemu prebivalstvu«.
Kasavubu in Mobutu, katerih predstavnike v OZN so s pomočjo ZDA in ostalih zahodnih kolonialistov priznali, sta postala tako nesramna, da sta se sedaj obrnila na Varnostni svet in obtožila ZAiR »kršitve kongoške suverenosti« ter zahtevala sklicanje posebne seje Varnostnega sveta.
V Leopoldvillu je predstavnik OZN sporočil, da ni res, da
je Mobutujev poveljnik
iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinniiiiiiiinfiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Stopnjuje se ofenziva desnice proti sodelovanju s PSI
Vodstvo milanske sekcije PLI zahteva naj liberalci povzroče vladno krizo
Razpravo o reformi senata odložili na 22. februar - Danes bo vodstvo MSI odločilo o zadržanju fašistov na Siciliji - Pripravljalne seje za konferenco evropskih in afriških parlamentarcev v Strasburgu
(Od našega dopisnika)
RIM, 24. — Senat se je danes popoldne sestal na zasedanje. Na začetku se je predsednik senata Merzagora spomnil s kratkim govorom nedavno umrlega predsednika ustavnega sodišča Gaetana Azzaritija, v imenu viade pa je njegov spomin počastil pravosodni minister Gonella. V znak žalosti so zasedanje prekinili. Po prekinitvi so začeli z diskusijo o predlogu reforme senata, tako glede njegovega sestava, kakor tudi dobe trajanja. Predlog je pripravila posebna komisija, ki je dala novo obliko ustreznemu predlogu vlade .n pokojnega senatorja Sturza.
V diskusijo je prvi pose-
gel Nencioni (MSI), ki je kritiziral vladni osnutek predvsem zaradi tega, ker se v njem predvideva imenovanje za senatorje le med tistimi poslanci, ki so bili člani poslanske zbornice do 9. novembra 1926 ali pa ki so v poslanski zbornici nasprotovali fašističnemu režimu, bivši senatorji kraljevine Italije pa so povsem izključeni.
Barbareschi je pojasnil stališče socialistov, ki se strinjajo s tem, da je življenjska doba senata 5 let, kakor velja to za poslansko zbornico; da se določi enega senatorja na vsakih 150.000 volivcev (sedaj pride en senator na 200.000 volivcev) in s tem poveča število senatorjev; da število senatorjev do smrti ostane nespremenjeno (v nasprotju z vladnim osnutkom, ki predlaga da ostane število izvoljenih senatorjev nespremenjeno, povečalo pa naj bi se število senatorjev, ki jih ima pravico imenovati predsednik republike). Komunistični senatorji zagovarjajo podobno stališče kot socialisti, socialdemokrat Lami-Star-nuti pa je dejal, da so oni naklonjeni predlogu Sturza, ki spreminja proporc med prebivalstvom in številom prebivalstva; v ostalem se strinjajo s stališčem socialistov in poudarjajo, da reforma senata ne sme spremeniti volilnega značaja te veje parlamenta. Lami-Starnuti je hkrati predlagal, da se splošna diskusija o tem vprašanju odloži do 22. februarja. Berga-maschj je sporočil, da so liberalci naklonjeni znižanju »kvoruma«, glede ostalih vprašani pa si pridržujejo pravico, da zavzamejo določeno stališče.
Senator Lussu (PSI) je pripomnil, da se je glede besedi-
ce.
 UMIH,  .  IIIIIIIIIIIIII!.i   lltlllll..
Kennedyjeva
o vprašanjih razorožitve
V ponedeljek bo predsednik prebral pred kongresom svojo poslanico o stanju v državi in o mednarodnem položaju
WASHINGTON, 24. — Predsednik Kennedy bo v ponedeljek 30. januarja prebral na plenarni seji zbornice in senata svojo poslanico o stanju v državi.
Danes se je Kennedy dolgo posvetoval s svojimi najožjimi sodelavci glede razorožitve v predvidevanju obnovitve pogajanj s SZ. Predstavnik Bele hiše Salinger je sporočil, da so bili navzoči med drugimi državni tajnik Dean Rusk, tajnik za obrambo, ravnatelj za razorožitvene zadeve in drugi. Davi je Kennedy sprejel podpredsednika Johnsona in predsednika obeh zbornic. Salinger je izjavil, da bodo ti razgovori redno vsak torek zjutraj.
Dalje je predstavnik izjavil, da bo predsednik posvetil svojo poslanico o stanju v državi splošnemu pregledu svetovne ga položaja in notranjega položaja ZDA, kakor ga vidi v trenutku, ko prevzema oblast. Razen tega bo predsednik govoril o gospodarskih in finanč-i.ih vprašanjih s katerimi i-majo ZDA sedaj opravka. Takoj po 30. januarju bo predsednik poslal kongresu yrsto drugih poslan,c, ki se tičejo gospodarstva, zakonodaje in proračuna.
Salinger je dalje izjavil da ne bo predložen nov proračun in da Kennedy zeli predložiti kongresu nekatere nove predloge in nekatere spremembe
v številnih ločenih poslanicah.
Zatem je Salinger sporočil, da se bodo giavni tajniki sestajali s časnikarji v rednih presledkih in da bodo tiskovne konference pogoste, čeprav ne ob določenih in rednih da-tumih. To bo odvisno od količine aktualnih dogodkov, in če bo potrebno, bodo tiskovne konference tudi vsak dan.
Sporočil je tudi, da bo predsednik sprejel zvečer osebnosti, ki imajo nalogo izvrševati program, ki daje nezadostno razvitim deželam na razpolage kmetijske presežke po zmernih cenah. Za ravnatelja t.ega programa je bil imenovan James Symington
la (komisije pokazalo »soglasje nasprotnih mnenj« in da zaradi tega nima smisla nadaljevati z diskusijo; potrebno pa je, da se glede tega izjasni tudi skupina demokristjanskih senatorjev, da bi vedeli, če bo do reforme prišlo ali ne. Senator Gava je izjavil, da de-mokristjanski senatorji še niso zavzeli dokončnega stališča, ker gre za precej kočljivo vpra-šanje. Odločili se bodo v prihodnjih dneh in želijo, da bi prišlo do sporazuma, kajti v nasprotnem primeru bi bilo pametno zadevo arhivirati. Strinjal se je z zahtevo po odložitvi. Brez glasovanja so sklenili, da se bo diskusija o tem vprašanju nadaljevala 22. februarja.
Jutri se bo začela diskusija v zvezi z mednarodnim letališčem Fiumicino, pri gradnji katerega se je — po zatrjevanju opozicije — razsipalo z javnim denarjem.
V zvezi z napadi liberalcev, desnice in glasil katoliške akcije na sodelovanje med KD in socialisti v milanskem občinskem svetu, prinaša današnja številka glasila KD «11 popolo« članek, ki ga pripisujejo političnemu tajniku KD Moru, in v katerem se odločno zavrača tolmačenje, ki ga vsi tj zainteresirani krogi dajejo temu sodelovanju, češ da gre za ((izbiro« političnega značaja, in da je zaradi tega povsem neupravičena reakcija liberalcev. KD, nadaljuje Moro, skuša v primerih, kakršen je Milan (v katerih ni moč sestaviti centri-stičnih krajevnih uprav) postaviti na preizkušnjo socialiste, ki nekaj zaupanja le zaslužijo, če niso glasovali proti sedanji vladi. Ti primeri bodo pokazali ali je možno sodelovanje me^ ((demokratičnimi« strankami ‘ in socialisti, zaključuje člankar.
Podobno stališče zagovarja tudi glasilo PSDI «Giustizia», ki pravi, da «nima smisla spraševati se, ali Milan predstavlja cilj ali izhodišče: to je odvisno izključno od PSI«. Kar je za sedaj jasno, zaključuje Giustizia«, je to, da je izbira levega centra politika krajevnega značaja, omejena na »težavne« položaje.
Vodstvo milanske sekcije liberalne stranke se je danes sestalo, da bi «proučilo položaj v luči poslednjih dogodkov« in je soglasno sklenilo odposlati Malagodiju brzojavko, v kateri zahteva takojšnje sklicanje glavnega odbora stranke, ki naj sklene odtegniti podporo vladi, «da ne bi nadaljevali v nevarnem dvoumju, ki preprečuje nujno in neodložljivo razčiščenje«. 'Spričo sodelovanja KD s socialisti v milanskem odboru je milanska vele-buržoazija hudo zaskrbljena in ne namerava trpeti niti najmanjšega napada na njene gospodarske pozicije in privilegije (v nasprotju z mnenjem glasila KPI ((1’Unita«, ki je zatrjevalo, da se je občinski odbor levega centra v Milanu uresničil s tiho podporo liberalcev).
Jutri se sestaneta izvršilni odbor in vodstvo MSI, ki bo odločilo tudi o zadržanju fašistov v deželni vladi na Siciliji,
kar bo odločilo tudi o nadaljnji usodi te vlade same.
V Rimu so se danes sestali na prvo sejo evropski in afriški parlamentarci, da bi proučili vprašanja, ki naj jih vključijo v dnevni red konference evropskega parlamenta, parlamentov afriških držav in Madagaskarja, ki se bo vršila prihodnjega junija v Strasburgu. Evropejci ;n Afričani so soglašali, da je nujno vzpostaviti najtesnejše sodelovanje med evropsko gospodarsko skupnostjo in afriškimi deželami, z novimi oblikami in v okviru ((odnosov organske asociacije«. Delegacija Madagaskarja pa je predlagala, da bi na evropski univerzi, iki jo sedaj ustanavljajo in ki naj bi imela svoj sedež v Firencah, ustanovili posebne tečaje za Afričane.
Prve seje se je je udeležilo 24 evropskih parlamentarcev, predstavniki 15 parlamentov afriških dežel, delegacija Madagaskarja, predsednik in podpredsednik evropske gospodarske skupnosti Hallstein in Caron, predsednik Evratoma Hirsch in člani evropske skup-
rega so se udeležili tudi predstavniki predsedstva republike, vlade, parlamentarnih skupin in osebnosti s področja znanosti, kulture, umetnosti in gospodarske dejavnosti.
A. P.
 «»--------
Kje so piloti?
MOSKVA, 24. — Sovjetska revija «Ogonjok» piše v svoji zadnji številki, da je v septembru 1. 1958 ameriško izvidniško letalo «C-130» padlo blizu so-vjetsko-turške meje, potem ko so ga zasledovali sovjetski lovci, in da so bili vsi člani ameriškega letala ujeti. Doslej je namreč sovjetska vlada izjavljala, da ne ve, kaj se je takrat zgodilo. Deset dm po incidentu pa so sovjetske oblasti izročile neidentificirana trupla šestih letalcev. Omenjeni časopis dodaja, da se je že pred začetkom zasledovanja letala «C?130» sedemnajst članov posadke vrglo s padali z letala, naikar so bili ujeti pri mestu Erivan.
Iz Washingtona pa poročajo,
Reforma socialnega zavarovanja v FLRJ
BEOGRAD, 24. — Napovedana reforma socialnega zava. rovanja bo izboljšala položaj koristnikov socialnega zavarovanja v državi. Predvideva se nadalje povečanje pokojnin in njihovo vskladitev s povečanjem plač. Po novem predlogu bo zdravstveno za-
iiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinminitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V ZDA strmoglavilo letalo z dvema atomskima bombama
nosti za premog in jeklo We- da je državni departma zahte-herer in Raynaud. Na Monte- val 18. t. m. od sovjetske vla-citoriu sta jim Merzagora in de pojasnilo glede pisanja Leone priredila sprejem, kate-1 «Ogonjoka».
Pongo umrl v zaporu. Dodal je, da mu je to sporočil poveljnik oboroženih sil zakonite vlade general Lundula, ki je dodal, da je Pongo pri dobrem zdravju, in predstavniki OZN ga lahko vidijo, kadar se jim zdi umestno. Predstavnik je dodal, da bo predstavnik OZN takoj obiskal Ponga.
Kakor je znano, je Mobutujev častnik Pongo aretiral Lumumbo in ga pripeljal v Leopoldville. Pozneje pa so ga predstavniki zakonite vlade a-retirali v pokrajini Kivu in ga zaprli v Stanleyvillu. Nedavno so z Mobutujeve strani razširili govorice, da je Pongo umrl v zaporu, zato da bi nekoliko pomirili razburjenje, ki je nastalo zaradi mu. čenja Lumumbe in ministra Mpola, ki je v zaporu umrl.
Iz Rabata javljajo, da je maroška vlada sklenila, da bodo maroške čete zapustile 30. januarja Kongo. Tudi švedski zunanji minister je sporočil danes v parlamentu, da bo Švedska umaknila svoje čete iz Konga, če bo v tej deželi izbruhnila državljanska vojna. To bo storila, tudi če bodo kaj takega storile druge države.
V Elisabethvillu je predstavnik OZN izjavil, da bodo Združeni narodi eventualno umaknili svoje čete iz važnega središča Luena, kjer se ponavljajo srditi spopadi med Combejevimi žandarji in uporniki plemena Baluba. To bodo storili, če se bo stanje poslabšalo.
Predstavnik OZN je sporočil tudi, da so večje skupine upor. nikov plemena Baluba napadle številne vasi v severno-vzhodnem delu Katange. Prišlo je do številnih spopadov s Combejevimi orožniki. Podrob. nosti pa niso znane. 'Značilno je, da skuša poveljstvo OZN doseči umik zakonite kongoške vojske iz Manona. Predstavnik OZN je danes sporočil, da posredovanje v tem smislu ni imelo uspeha. Predstavniki OZN so na splošno zelo vestni pri poročanju o «ropanju» in «napadih na belce« s strani zakonite kongoške vojske, do-čim so skrbno molčali, in še vedno molčijo o vseh pokolih Combejevih in Mobutujevih oboroženih tolp.
Na sreto sta bili obe bombi brez naprave za povzročitev eksplozije Od posadke so doslej od osmih oseb našli samo štiri in jih ranjene prepeljali v bolnišnico
GOLDSBORO (Severna Ca-rolina), 24. — Ogromno vznemirjenje je povzročila po vsem svetu vest, da je v prvih u-rah danes zjutraj strmoglavil reakcijski bombnik «B-52» z dvema atomskima bombama, katerih naboji so bili brez vžigalnikov. Letalo je padlo o-krog 20 kilometrov severno od Goldsbora v Severni Caro-hni. Seveda je predstavnik letalskega oporišča Seymour Johnson takoj izjavil, da ni nevarnosti zaradi radioaktivnosti ali pa zaradi morebitne jedrske eksplozije in da zaradi tega tudi niso predvideli izselitev okoliškega prebivalstva. Pozneje je predstavnik ameriškega letalstva izjavil, da vendarle obstaja nevarnost eksplozije navadnega eksploziva, s katerim se povzroča sprožitev naprave za eksplozijo a-tomske bombe. Poudaril pa je, da je ta eksploziv shranjen ločeno od jedrskih snovi v drugem delu letala.
Samo letalo se ;e dobesedno raztreščilo, ko je zadelo ob tla in izkopalo sedem metrov globoko jamo, v kateri je izbruhnil hud požar. Ena izmed dveh atomskih bomb je že pred padcem zletela iz le-tala, drugo atomsko bombo pa so našli med razbitinami.
Od osmih oseb, ki so bile v letalu, so se samo štiri rešile in so jih prepeljale v bolnis-nico. Kje so ostale štiri osebe se še ne ve, kajti med razbi-tinami jih niso našli.
 «»--------
Požar uničil mesto
PERTH, 24. — Pred več dnevi je izbruhnil v gozdu južno in južnovzhodno od Pertha požar, ki je najhujši požar v zgo. dovini zahodne Avstralije. Po-
žar je obkolil mesto Dwelling, ki je industrijsko središče področja, ki je zelo bogato z lesom.
Ves dan so pošiljali na ogroženo področje padalce, posebne oddelke letalstva, policaje in prostovoljce, ki se trudijo, da bi požar omejili.
Prebivalstvo se je zateklo na neko pusto področje. Nastale so tudi eksplozije v skladišču petroleja.
Vse ceste so prekinjene zaradi dreves, ki so se zrušila nanje. Hudo so poškodovane tudi telegrafske in telefonske proge. Tudi v Keysbrooksu, 50 kilometrov južnovzhodno od Pertha se več vojakov bori proti velikemu požaru.
Zvečer je trem moškim uspelo prodreti z avtomobilom iz gorečega obroča. Sporočili so, da je bilo mesto Dwelling skoraj do tal uničeno.
Kritike na zasedanju CK KP Francije
PARIZ, 24. — Na zaseda, nju CK komunistične partije Francije, ki je bilo 12. in 13. t.m., so kritizirali dva člana svojega vodstvo: Marcela Ser-vina in Laurenta Casanovo, ki sta člana političnega urada. Obtma so očitali »oportunistične napake ter odklon pod pritiskom nasprotnika«. Pd vesteh tiskovne agencije AFP sta baje Servin in Casanova kritizirala vodstvo KP zaradi preveč ozke politike partije v zvezi z zgrešeno a-nalizo de Gaullovega režima.
Oba sta baje trdila, da sedanji režim ni tako reakcio-
zlo. Baje sta kritizirala tudi politiko enotnosti KP in obžalovala zlasti, da se KPF ni pridružila dnevu akcije za mir v Alžiriji 27. oktobra lani, ki ga je organizirala nacionalna unija francoskih študentov.
Marcel Servin je bil nekoč načelnik kabineta Maurica Thoreza, Laurent Casanova pa minister za bivše bojevnike.
Gospodarsko sodelovanje med FLRJ in Malijem
BEOGRAD, 24. — Gospodarska delegacija Jugoslavije bo konec tedna odpotovala v Gano in republiko Mali, kjer se bo razgovarjala o sklenitvi trgovinskega in plačilnega sporazuma. Verjetno je, da bo de legacija obiskala tudi nekate-rc druge države Zahodne Afrike in proučila možnosti gospodarskega sodelovanja Jugoslavije s tem področjem Afrike.
Jugoslavija je doslej navezala redne trgovinske odnose * Afganistanom in Gvinejo. Afganistan sta doslej obiskali dve jugoslovanski gospodarski delegaciji in kot rezultat tega obiska so jugoslovanska podjetja sklenila važne kupčije o izvozu svojih izdelkov. Med drugim je Jugoslavija prodala Gvineji za okrog 1.5 milijona dolarjev cementa. Čeprav z republiko Mali Jugoslavija doslej ni imela rednih trgovinskih odnosov, menijo, da so ugodne možnosti za njihovo uvedbo.
MOSKVA, 24. — Agencija
Tass javlja, da sta dve sovjetski znanstvenici našli metodo
r.sren kot trdi KPF in da ga i za računanje starosti meteori-je treba sprejeti kot manjše I tov.
varovanje neposredno vezano na komune, ki bodo v ta namen formirale posebne sklade s skupščinami, ki bodo samostojno razpolagale s temi sred. stvi. Predvideva se tudi formiranje republiških skladov.
Socialno zavarovanje bo v kratkem razširjeno tudi na zasebne obrtnike. Po osnutku zakona, ki se pripravlja, bodo obrtniki s plačilom prispevka dobili pravico do zdravstvenega, pokojninskega in bolniškega zavarovanja za sebe, za ženo oziroma moža, otroke in starše, kolikor jih vzdržujejo. Starostna s/ieja za pokojnine bo za moške 60 let, za ženske pa 55 let. Za popolno pokojnino bo potrebna 40-letna delovna doba za moške, 35-Ietna za ženske, pravico na bolniško pokojnino bodo imeli obrtniki po 10-letni delovni dobi.
Dr. Ivan Ribar odlikovan
ZAGREB, 24. — Podpredsednik izvršnega sveta Hrvaške Krajačič je izročil danes dr. Ivanu Ribaru, dolgoletnemu predsedniku prezidija jugoslovanske zvezne ljudske skupščine red «Junaka socialističnega dela«, s katerim ga je odlikoval predsednik republike maršal Tito ob njegovi 80-letnici. Dr. Ivan Ribar se je že leta 1935 kot pristaš levega krila demokratske stranke povezal z ljudsko fronto, ki je bila ustanovljena na pobudo ilegalne Komunistične partije Jugoslavije. Sodeloval je v narodnoosvobodilni borbi od leta 1941. Na prvem zasedanju AVNOJ leta 1942 pa je bil izvoljen za prvega predsednika. Po osvoboditvi je bil dr. Ivan Ribar predsednik začasne jugoslovanske zvezne skupščine, od leta 1945 pa predsednik prezidija. Odlikovan je s številnimi jugoslovan. skimi odlikovanji.
Znižanje cene tekstila v FLRJ
BEOGRAD, 24. — Z uveljavitvijo novih gospodarskih u-krepov bo tekstilna industrija Jugoslavije znižala povprečno cene svojih izdelkov za 10 odstotkov. Najbolj bodo znižane cene povprečno za 25 odstotkov umetnim tkaninam volnenega tipa. Globalno vzeto bodo letos cene tekstila znižane za okrog 18,2 milijarde dinarjev. Za uvoz tekslila je letos določenih 14,2 milijona dolarjev. Predvideva se, da bo uvoz tekstila prenehal leta 1963, ko bodo končno zgrajene nove tovarne, katerih pro. izvodnja bo omogočila, da se produktivnost v celoti poveča in da jugoslovanska tekstilna industrija doseže svetovno stopnjo.
Izjava ministra Mohameda Jazida
TUNIS, 24. — Mohamed Ja-zid, minister za informacije v začasni alžirski vladi, je danes izjavil novinarjem: »Naše matere in naše neveste, ka-kor tudi francoske matere in neveste, hočejo, da se v Alži-riji vrne mir. Ta mir pa je lahko samo rezultat pogajanj, tako kot smo izjavili v našem poročilu od 16. t.m.».
»Naši borci se ne bojujejo zaradi vojne«, je dejal Mohamed Jazid. »Nudijo oborožen upor zato, da bi priborili svo. bodo in dostojanstvo svojemu narodu ter da bi uresničili trajen mir. Mnenja smo, da upi za mir, ki jih je v Fran-ciji povzročil naš predlog za pogajanja, ne bi smeli razočarati in da bi se predstavniki umirajočega kolonializma morali sramovati, da se v sedanjih okoliščinah poslužujejo potvarjanj in neverjetnih iz-zivanj«.
Nato je Jazid kritiziral francosko generalno delegacijo v Alžiru, zlasti kar se tiče razlage njenih funkcionar, jev o zadnjih atentatih v Alžiriji. Dejal je. da je francoska vojska v Alžiriji pobijala ženske in otroke. Glede zad-njega atentata blizu Lavige-rie, kjer so izgubili življenje štirje mladi socialni asistenti in vojaški kaplan, je Jazid iz. javil, da so alžirski vojaki napadli vojaški transport, ki je bil močno oborožen in pod zaščito rednih enot francoske vojske.
Ben Gurion bo odstopil?
JERUZALEM, 24. — List «Davar» piše, da se bo Ben Gurionov šesttedenski »dopust«, ki se je začel 25. decembra, podaljšal za nedoločen čas. »Davar« je glasilo laburistične tendence izraelske sindikalne zveze, kateri pripada Ben Gurion
Glasilo enotne socialistične stranke «Lamerkhav», ki je v vladni koaliciji, pa meni, da «se Ben Gurion ne bo vrnil na oblast ob poteku dopusta«. Po mnenju opazovalcev se je kriza, ki se ie bila začela s sporom med Ben Gurionom in ministrom Lavonom, sedaj tako zaostrila, da je »nerešljiva«.
Vreme včeraj:	najvišja	dnevna
temperatura 7.6, najnižja 4.2, ob 19. uri 6.6 stopinje. Zračni tlak 1005.4 pada, veter 2 km severovzhodnik, vlage 84 odst., nebo po-obla-čeno, morje mirno, tempera-tura morja 8.7 stopinje, padavina tekom dneva 2 mm.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 25. januarja
Pavle
Sonce vzide ob 7.35 in zaione ob 17.00. Dolžma dneva 9.25. Luna vzide ob 12.27 in zatone ob 2.01
Jutri, ČETRTEK, 26. januarja
Pavla
Pismo Kmečke zveze predsedniku prizivnega sodišča
Protest
Kmečke
proti
zveze
izključitvi predstavnikov iz dveh sodnijskih komisij
Seznam oseb, iz katerega naj se izberejo predstavniki KZ v dve sodnijski komisiji
Ob otvoritvi novega sodnega leta so bili objavljeni seznami z imeni članov sodišč in raznih komisij. Med temi komisijami sta tudi specializirani komisiji za kmetijske spore, in sicer ena na sodniji, druga pa na prizivnem sodišču. Doslej je bil v teh komisijah vedno kak predstavnik Kmečke zveze, letos pa ni nobenega. Predstavniki Kmečke zveze so skušali ugotoviti, zakaj ni bil imenovan noben predstavnik njihove strokovne organizacije, vendar na sodišču niso dobili zadovoljivih po-
jasnil. Zato je Kmečka zveza poslala predsedniku prizivnega sodišča v Trstu naslednje pismo:
«Kmečka zveza, ki ji je bila priznana pravna osebnost z dekretom. štev. 3183/7516 od dne 17. junija 1950 in ki ga je izdala tržaška prefektura — predsedstvo cone — se v svoj-stvu predstavnika neposrednih obdelovalcev na podlagi čl. 3 pravil zveze, ki pravijo: «Clan lahko postane kmetovalec, najemnik ali spolovinar, če neposredno obdeluje zemljos — obrača na ekscelenco predsednika prizivnega sodišča, da predloži naslednje:
Dne 9. 12. 1960 smo prejeli pismo Vaše ekscelence od dne 2. decembra 1960, v katerem nas pozivate, da imenujemo osebe, izmed katerih bi Vi izbrali strokovnjake v specializirani komisiji za reševanje kmetijskih sporov na sodniji in prizivnem sodišču v Trstu.
Mi smo nemudoma odgovorili na Vaš poziv, a smo kasneje ugotovili, da v nobeno od omenjenih komisij ni bil imenovan naš predstavnik.
Tee dejstvo m v skladu s črko in duhom zakonskih določil, ki hočejo dati možnost strankam, ki sklepajo kmetijske pogodbe, da imajo svojega predstavnika v omenjenih komisijah. Odlok, s katerim sta bili sestavljeni omenjeni komisiji, je izključil pomemben del pogodbenih strank s tem, da ni vključil v specializirani komisiji predstavnike naše organizacije.
Ne moremo zatajiti našega začudenja, ko smo čitali v krajevnih časopisih, da so bile ta. ko v komisijo pri sodniji kot v ono pri prizivnem sodišču
Sklepi tržaškega občinskega odbora
Snoči se je sestal tržaški občinski odbor na redni seji in razpravljal o kakih 50 upravnih zadevah. Med drugim je sklenil, da se prizna družbi
ACI upravljanje parkirnih prostorov na trgih Verdi, Goldoni in Banco (bivši Trg sv. Katre) ter poleti pri Sv. Justu. Podžupan Cumbat je poročal o premestitvi treh stojnic z ribarnice na Trg Perugino, kot se je že zgodilo za stojnice, ki so na Ponterossu in v Rojanu. Gre za stojnice, opremljene s hladilnimi napravami in s tekočo vodo. Odbor je nadalje odobril dokončni sklep o najetju 83 milijonov posojila za nakup vozil in naprav za mestno čistočo. Odbor pa je zavrnil prošnjo za neki zabaviščni pro
Prihod novega kvestorja dr. Armanda Paceja
Sinoči je prispel v Trst novi kvestor, ki bo verjetno danes prevzel posle. Novi tržaški kvestor dr. Armando Pace se je rodil leta 1902 pri Catanzaru in je stopil v službo leta 1928. Več let je bil v službi v Rimu in je bil leta 1956 imenovan za kvestorja. Vodil je že kvesturo v Viterbu in Benetkah. Od septembra 1958 je imel
stor z vrtiljaki in podobnim I funkcijo generalnega inšpek-v Videmski ulici.	j	torja
•iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiii,,,m,,,,,um,,,,,!
Se z zadnje seje tržaškega občinskega sveta
Krivična merila pri odpustih starih občinskih delavcev
V kratkem bodo začeli delovati občinski delovni centri Nesmiselne omejitve zdravil za zavarovance INADEL
imenovane samo
osebe, ki jih | splošnem
Poleg tov. dr. Dekleve so na zadnji seji tržaškega občinskega sveta postavili vprašanje še razni svetovalci, od katerih omenjamo najbolj važna.
Odv. Sinigaglia je vprašal župana, kaj je s 60 stanovanji INA-Casa ppi Sv. Ivanu za uslužbence občine in Acegata, za katera so se priglasili že pred dvema letoma. Zdi se, da teh stanovanj niso začeli niti zidati. Zato si bodo morali ti uslužbenci poiskati stanovanje drugod, ker ne morejo tako dolgo čakati. Župan dr. Franzil je odgovoril, da se je občina zanimala za to vprašanje in podprla zamisel, toda vodstvo Acegata m kazalo posebnega navdušenja zanj. Zato kaže, da bo stvar zaspala. Vsekakor pa bodo dodelili uslužbencem občine in Acegata stanovanja v hišah, ki jih gradi INA-Casa na
je predlagala Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev s sedežem v Ulici Roma 20.
V skladu z navedenimi dejstvi moramo vztrajati na tem, da se vključijo v ^specializirani komisiji sodnije in prizivnega sodišča tudfi predstavniki Kmečke zveze, ki naj se izberejo med spodaj navedenimi osebami:
dr. Stanislav Oblak — Trst, Ulica Cicerone 8, inž. Josip Pečenko — Trst, Ulica Settefontane 36,
Josip Sancin — Dolina 112, Mario Svab — Sv. Križ 244, Josip Bolčič — Boljunec 12, inž. Stanislav Grgič — Bazovica,
Josip Bizjak — Col 10, inž. Andrej Cok — Trst, Ulica Beato Angelico 8
V pričakovan ju vljudnega in čimprejšnjega odgovora
beležimo s spoštovanjem
Predsednik:
J. SKERK, 1. r.»
Isti svetovalec se je tudi pritožil nad pomanjkljivim delovanjem RK. Ob neki cestni nesreči v mestu so poklica, li RK, pa je moral ponesrečenec pol ure čakati ter ga je nato peljal’ nato"V bdlnisS-r.ico polieijsKi avto. Župan je obljubil, da bo poizvedel, ka. ko se je moglo to pripetiti, tir je dejal, da se to pač naj-brže ne more pripisati malomarnosti osebja.
Svetovalec prof. Dulci je r.ačel vprašanje občinskih delovnih centrov in vprašal, kdaj bodo končno začeli delovati, saj je ravno pozimi mno. gr, brezposelnih. Župan je dejal, da se je stvar zavlekla, ker ima naša občina prvič opraviti s temi centri, medtem ko skrbijo občine po drugih pokrajinah že dolgo zanje. Pri nas imamo namreč že mnogo let SELAD in pre-usmeritvene tečaje, ki skrbijo zu brezposelne. Na uradu za delo se je priglasilo za te cen-
tre nad 100 brezposelnih. Občina bo poskrbela, da se de. lovni centri čimprej odprejo.
Drug svetovalec je opozoril na nezadovoljstvo vojnih vojaških pohabljencev in invalidov z novim zakonskim načrtom za pokojnine, ki jih bo močno prizadel. Predlagal je, naj tudi tržaški občinski svet zavzame do tega vprašanja svoje stališče in moralno pod. pre invalide, župan je dejal, da spada ta stvar bolj v pristojnost parlamentarcev, saj se z njo ukvarjata obe veji parlamenta.
Svetovalec Muslin (KPI) je omenil nujnost popravil v Ul. Bonomea ter predlagal izboljšanje prevozne službe Acega-ta na tramvajski progi št. 8, da ne bi delavci zjutraj več zamujali dela. Svetovalka Benna je vprašala, ali je izredno nadurno delo pravilno porazdeljeno po vseh občinskih oddelkih. To vprašanje .,e je pač nanašalo na dejstvo, da se razni uslužbenci pritožujejo, da dodeljujejo nekaterim uradnikom preveč nadurnega dela in jim s tem omogočajo večji, zaslužek, drugim ra'skoraj nič. -Odbornik Ve-mer j# odgovoii!; de se izredno "delo ‘ ne ' mofč enakomerno porazdeliti, češ da je pač izredno in ga zato nima-io vsi oddelki enako količino. Po zakonu smejo namreč o-pravljati delavci 60 ur nadurnega dela na mesec, uradniki pa 45 ur. Ce se te ure presežejo. je treba odobriti plačilo zanje s posebnimi sklepi.
Svetovalka dr. Weissova je vprašala, zakaj se zdravstvena komisija, ki mora reševati važna vprašanja, kot na primer ustanovitev občinske lekarne, prenovitev bolnišnic in nadzorstvo nad ponarejanjem živil, že dolgo ne sestaja. Pod. župan Cumbat je obljubil, da bo komisijo v kratkem sklical. Svetovalka se je tudi pri-
llililiHiliiiiiiiiiiilMiiiimillmiimiiiliNlliliiuiiiimiiiiiimniiliMiliiiiinniiuMNlliillmiiiiiiiiimiimNlimiiiinmiimimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiii
Uspela v vseh
enodnevna pod jeljih
Slavka
CRDA
Od sobote do torka ponovna stavka v obratih CRDA v Trstu in Tržiču - lakaj se policija vmešava v stavko v podjetju AFA?
Včeraj je bila enotna 24-urna stavka vseh obratov CR DA v Trstu in Tržiču, ki so jo proglasile vse sindikalne organizacije. Slavke so se ude. ležili skoro vsi delavci in večje število uradnikov.
Dopoldne je bila skupščina delavcev tržaških podjetij CR DA, ki jo je sklicala FIOM-<XHL in na kateri so govorili o razlogih, ki so privedli do stavke. Poudarili so, da bodo delavci vztrajali in da je
r-----------------n
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO
TRST-UL MONTECCH1 6-11 TELEFON 93-808 IN 94-638
Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA
Ulica S. Pelhco l-II. — Tel. 33-82
UPRAVA
TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št 37-338
NAROČNINA
Mesečna 650 Ur — Vnaprej: četrtletnaI800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 40 din, mesečno 300 din — Nedeljska: letno 1920 din, polletno 960, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun; Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči lačun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm
v širim enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mal! oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO
Izdaja in tiska ZTT, Trst
treba stavkovno gibanje še zaostriti, zato da se doseže ures. ničitev vseh zahtev.
Kot smo že poročali, bo nadaljnja stavka v obratih CR DA v Trstu in v Tržiču od sobote od 6. ure pa do torka do 6. ure. Med tednom pa se bodo ponovno sestale sindikal. ne organizacije, ki bodo razpravljale o nadaljnji zaostritvi gibanja.
Včeraj se je nadaljevala e-notna stavka v podjetju APA, ki so se je ponovno udeležili vsi delavci. Dopoldne je bila skupščina, na kateri so delavci sklenili, da bodo stavkali še tri dni, in torej do sobote. V petek se bodo ponovno sestali in razpravljali o nadaljevanju stavke.
Na skupščini so obsodili sta. lišče podjetja, ki zahteva odpust sedmih delavcev. Govorili pa so tudi o nerazumljivem stališču komisariata pri Sv. Soboti, ki na osnovi ne-
kega incidenta, do katerega ja prišlo med prvim dnevom stavke, sedaj kliče delavce na zasliševanje in jih sprašuje, če se s stavko strinjajo ter podobno.
Obe sindikalni organizaciji sta sklenili, da bosta proti takemu ravnanju protestirali pri odgovornih oblasteh, saj gre za ravnanje, ki ni v redu, ker ustavna določila jasno govore o pravici do stavke.
Včeraj je bil na združenju industrijcev prvi sestanek glede napovedanih odpustov v ladjedelnici Sv. Justa. Ravnateljstvo podjetja je sporočilo, da namerava odpustiti 30 delavcev in tri uradnike in pravi, da je do tega prisiljeno zaradi nezadostnih naročil. Na tem stališču je včeraj ravnateljstvo vztrajalo, kar je v ostrem nasprotju s prejšnjimi izjavami, da bodo uredili položaj. Sklenili so, da bodo pogajanja nadaljevali prihodnji torek.
tožila nad tem, da daje pristojna občinska komisija pri odkupu del raznih umetnikov prednost abstraktni umetniški srr.eri. Odbornik Gridelli je odgovoril, da gre za dela, ki jih odkupijo od umetnikov, ki razstavljajo v občinski galeriji in ki jih dajejo nato na loterijo. Zanimivo pa je, da mnogi dobitniki ne pridejo po slike, ki pripadejo zato po določenem roku ustanovi ECA.
Radich (KPI) je vprašal odbornika za osebje, zakaj hočejo odpustiti pet občinskih delavcev, češ da niso več zmožni svojega dela, ko pa opravljajo dobro še sedaj to delo in- niso bili skoraj nikoli odsotni zaradi bolezni. Pri tem je treba tudi upoštevati, da ti delavci niso bili zavarovani pri zavarovalni ustano. vi uslužbencev krajevnih usta-rov ali vsaj s posebno konvencijo INPS, kot bi morali biti. Preden jih odpustijo, bi morali vsaj pravilno urediti njihov socialno - zavarovalni položaj. Z malo navadno pokojnino INPS se namreč ne bi mogli preživljati in bi bili zato po drugi plati zopet le v breme občine. Zato je sklep o njihovem odpustu krivičen. Odbornik "Verrier je odgovoril. da občina ne meče na cesto svojih uslužbencev ter da je treba zadevo pripisati zdravstveni komisiji, ki je pregledala te delavce ip jih proglasila za nezmožne dela.
Končno je prof. Tagliaferro opozoril na absurdne odredbe zavarovalne ustanove INA-DEL glede oskrbe njenih zavarovancev z zdravili. Novi predpisi namreč določajo nedopustne omejitve, po katerih bi se povrnili najmanj za petdeset let nazaj, kar se u-činkovitosti zdravil tiče, čeprav je bil dosežen v tej panogi ogromen napredek. Nekatere omejitve glede zdravil bi bile naravnost smešne, če ne bi bile žal tragične, ako pomislimo, da smo v letu 1961!
Po vprašanjih in diskusijah so prišli na vrsto sklepi. Svetovalci so odobrili sklep, s ka. terim se spremeni pravilnik o gradnjah v zvezi z ograjami oziroma zidovi. Po seda-r.jem pravilniku, ki velja od leta 1933, so smele biti ograje ob cestah visoke 3 m, od če-sat je odpadlo 1.25 m na podstavek (zid) in 1.75 na mrežo. Če pa je bila posest oddaljena več kot 7 m od ceste, je bila lahko ograja vsa iz zidu, to je do 3 m višine. Ker so razni ljudje protestirali, saj zastirajo zidovi razglede, so sklenili, da bodo smele imeti vse ograje samo do 1.25 m zidu, ostalo pa mrežo. Seveda lahko zasadijo lastniki tudi žive meje.
Drug sklep se je tikal ukinitve živinskega sejma na Op. činah, ki je bil že tako le na papirju. Pri tem je svetovalec Gombač dejal, da je tega krivo tudi nezanimanje za to vprašanje. Občinski svet je odobril sklep o ukinitvi s pri-poročilom, da se bodo pozanimali, ali ne bi mogli pripra. viti sejma v kaki drugi vasi. Svetovalci so odobrili še sklepe o spremembah tarif za nosače na tržnici na debelo za sadje in zelenjavo ter na ribji tržnici, sklep o podelitvi kolajn občinskim uslužbencem, ki gredo v pokoj (izdatek 330.000 lir) ter sklep o 6 083.000 lirah izdatka za izkaznice za vožnjo občinskih uslužbencev na mestnih tramvajih, filobusih in avtobusih.
V zvezi z imenovanji v pokrajinsko bolniško blagajno
Dr. Palamara zavrnil priziv glede predstavnika SGZ
Komisar pravi, da ni pristojen - «Federcommercio» in «Commercianti al dettaglio» sta vložili nov priziv na ministrstvo za notranje zadeve - Velika škoda za trgovce
Vladni generalni komisar je zavrnil priziv «Federcommer-cio» in «Associazione commer. cianti al dettaglio» glede predstavnika Slovenskega gospodarskega združenja v pokrajinski komisiji za bolniško blagajno trgovcev. Komisar se je namreč izgovoril da ni pristojen za rešitev omenjenega priziva.
Omenjeni združenji sta nato vložili nov priziv ministrstvu za notranje zadeve in v podrejeni stopnji tudi ministrstvu za delo in socialno skrbstvo. Ta novi priziv je v bistvenih potezah enak one. mu, ki ga je zavrnil Palamara.
Kaže, da je dvomljivo stali-šče vladnega generalnega komisarja, da ni pristojen za reševanje tega vprašanja. Na vsak način pa se bo s tem novim prizivom rešitev tega vprašanja in s tem tudi priče, tek delovanja omenjene pokrajinske komisije ponovno zavlekla na škodo vseh prizadetih trgovcev, gostilničarjev in drugih upravičencev.
Splošni predpisi upravnega prava določajo, da je treba vsak dekret nemudoma izvajati, pa čeprav je proti njemu nekdo vložil priziv. To pomeni, da bi morala pokrajinska komisija za bolniško zavarovanje trgovcev takoj pričeti z delom, saj je bila po zakenu imenovana in zlasti ker je to r.ujno potrebno za pravočasno in redno delovanje bolniške blagajne.
Izvedeli pa smo, da kaže, da ne nameravajo sklicati te komisije, vse dokler ministrstvo ne bo odgovorilo na vloženi priziv. Ta postopek naj bi trajal dva do tri tedne m torej naj ne bi prišlo do zasedanja komisije pred drugo polovico februarja. To pa pomeni, da bo po vsej verjet, nesti prišlo do škodljivega zavlačevanja.
Na ta način sta obe omenjeni združenji, ki se bahata, ar ščitita koristi vseh tržaških trgovcev, gostilničarjev in drugih prizadetih katego-lij, s svojim ravnanjem prav tem kategorijam v resnici ze-
Poziv Slovanskega gospodarskega združenja
Prijave za bolniško blagajno trgovcev
Slovensko gospodarsko združenje opozarja, da je le še tri dni — do sobote — časa za prijavo za bolniško blagajno. Zato združenje vabi vse trgovce, gostilničarje in vse druge upravičence, naj se nujno zglase v uradu, Ul. Fabio Filzi 8, tel. 37-808. V kolikor nimajo potrebnih dokumentov (družinski list) bo po uradnem dogovoru uredilo vse potrebno združenje.
Illllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll)
Iz sodnih dvoran
Razburljiv	pot
proti	skupini
Incidenti med zagovorniki in javnim tožilcem Nadaljevanje razprave pred prizivnim sodiščem proti skupini znanega procesa «o sladkorju»
Ves dan se je nadaljevala včeraj pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, razprava proti 12 obtožencem tihotapstva cigaret na grljanski obali. Govorili so odvetniki Girometta (Di Lernia), Annoscia (Zotti in Piccioni), Nardi (Corazza) in Kezich (Marchesich). Odv. Kezich je poudaril, da sloni vsa obtožnica na zelo meglenih osnovah, da so zapisniki preiskovalnih organov nepopolni ter da bi moralo tožilstvo zasnovati obtožnico na trdnejša in konkretnejša dejstva.
Spričo zelo živahnega in celo burnega poteka razprave je državni tožilec menil, da je potrebno, da odgovori na razna izvajanja odvetniškega zbora. Med drugim je trdil, da so nekateri zagovorniki izmaličili smisel raznih delov njegovega obtožilnega govora. Se enkrat je poudaril, da so nekateri obtoženci lučali kamenje na financarje. Na koncu je ponovno proučil kazensko odgovornost posameznih obtožencev.
Takoj potem je zahteval besedo odv. Annoscia, ki je dejal, da mu je žal, da je prišlo med razpravo do dveh hrupnih incidentov. Poudaril je, da ni imel namena, da bi žalil sodnike ali državnega tožilca, temveč se je pri svojem nastopu samo posluževal pravic, ki jih ima obramba po zakonu. Rekel je še, da je nastopil proti nekaterim izjavam državnega tožilca, ker so bile po njegovem mnenju neumestne. Tudi med včerajšnjo razpravo se je napetost v sodni dvorani precej povečala. Vgndar pa ni prišlo do novih incidentov. Razprava se bo nadaljevala danes. Zdi se, da bodo nekateri zagovorniki še enkrat posegli v razpravo, nakar bo sodišče odšlo v posvetovalno dvorano. Razsodba bo izrečena danes.
# * *
Pred prizivnim sodiščem, ki mu predseduje dr. Calvelli, se je nadaljevala včeraj razpravs proti številnim obtožencem z znanega procesa o sladkorju. Za obtoženca Catalisana, ki
niiiiiiiiiiiiiiiimmHiiiniitimiiMiiimiimmnmiiiiiiiiiHiitHiiifimiiimiiiiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiioimmiimiMiiiMiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiinuHiiiiitHiiiiiiiiiiiiii
Slavnostne otvoritve akademskega leta v začetku novembra se akademiki, kot je običaj, niso udeležili v znak protesta proti povišku univerzitetnih pristojbin, ki ga je določil administrativni svet tržaške univerze.
Proti povišanju
univerzitetnih pristojbin
Ze leto prej so energični protesti akademikov in njihovih predstavnikov v akademskem svetu preprečili povišanje, za premnoge študente le itak previsokih taks.
Glavni vzrok poviška je, da naša univerza že dalj časa pre. življa finančno krizo. Vladni prispevki pa so tako neznatni in seveda ne zadoščajo za krit. je primanjkljaja. Zato se že vdrugič dogaja, da univerzitetne oblasti skušajo rešiti, kar Se rešiti da, na račun imetja študentovskih družin. Take odločitve so v nasprotju z demokratično italijansko ustavo, ki daje vsakemu pravico do
študija. Se več, s temi drastič. nimi ukrepi, da se krije primanjkljaj, hočejo univerzitetne oblasti ignorirati hud polo. žaj tržaškega gospodarstva, ki se negativno odraža na finančne možnosti študentov.
Finansiranje univerze je problem, ki ga mora reševati vla. da, tista vlada, ki bi morala radikalno spremeniti svojo šolsko politiko. Kot se zdi, se italijanska vlada prav malo zanima za tak kočljiv problem, kot je šolski problem. Tudi zadnji Fanfanijev načrt z vsemi vnesenimi popravki bo samo posplošil velike pomanjkljivosti italijanske šole ih seveda tudi naše univerze. Zato
pa morajo vsi akademiki dvigniti svoj glas, da se bodo za to zanimale tukajšnje oblasti in da se obvešča javno mnenje o položaju na tržaški univerzi. Omeniti je treba, da so študenti v Milanu, Benetkah in v Palermu dosegli že lepe rezultate in dokazali, da so pravi poborniki šolske reforme.
Protest tržaških vtsokošol-cev proti povišanju univerzitetnih taks ni privedel do nobenega rezultata. Do sedaj univerzitetne oblasti niso dale ni-kakega pozitivnega odgovora v tem smislu in s tem povzročile nezadovoljnost vseh akademikov.
Posledica tega je bila, da so napredni akademiki včlanjeni v UGI (Unione goliardica ita-liana) postavili ta kočljiv problem pred javno mnenje, Z zadovoljstvom je treba ugotoviti, da je ta pobuda našla razumevanje tudi v občinskem svetu. Sam župan je obljubil, da se bo osebno zanimal za stvar.
Akademska lista UGI pa se že dalj časa pripravlja, da zavzame bolj konkretno stališče za obrambo študentovskih interesov in za reševanje hudega položaja, v katerem se nahaja tržaška univerza. V tem trenutku pa je treba take pobude samo podpreti v interesu vseh visokošolcev, treba je dvigniti glas, da se bodo te krivice popravile in da bodo vladni organi enkrat za vselej posvetili več skrbi šolskim problemom, bodisi tehničnim kot finančnim.
L. ABRAM
je bil obsojen na 1 mesec zapora ter 18.016.000 lir globe, je govoril odv. De Vincentis Za Aime Roffeja, ki je bil obsojen na 20 dni zapora ter
12.010.670 lir globe, pa je govoril odv. Angrisano. Na jutranji razpravi je spregovoril še branilec Radiče, ki brani obtoženca Castellija. Slednjega je kazensko sodišče obsodilo na 25 dni zapora in 13.512.000 lir globe.
Na popoldanskem zasedanju se je zvrstila cela rajda zagovornikov. Naj navedemo tu na kratko imena zagovornikov posameznih obtožencev in kazni, na katere so bili slednji obsojeni od kazenskega sodišča: Odvetnika Pedrazzi in Delitala sta branila Bianchija (20 dni zapora ter 12.648.953 lir globe). Girometta je branil Busija (o-proščen zaradi pomanjkanja dokazov), Baronija (20 dni ter
5.186.670 lir globe) in Barbie-rija (20 dni zapora ter 4.463.910 lir globe). Odvetnik Annoscia je zagovarjal Gibertinija (pri. pisano dejanje ni kaznivo) ter Landrianija (20 dni zapora ter 1.480.000 lir globe). Odvetnik Jacuzzi je zagovarjal Gismon-dija (20 dni zapora ter 7 milijonov 10.670 lir globe), Sbisa je branil Colombija (2 leti in 20 dni zapora ter 6.410.670 lir globe) in Pitacca (20 dni zapora in 6.410.670 lir globe). Včerajšnje zagovore je zaklju. čil odv. Borgna, ki je branil Stenerja (20 dni zapora ter 4.463.980 lir globe).
Razprava se danes nadaljuje. Predvidevajo, da bo preteklo še precej časa preden se bo zaključila.
io škodili.
V resnici pa je škoda še mnogo večja, saj gre pravzaprav za stare izrabljene izpade proti slovenski skupnosti in s tem s ponovnim pogreva, njem šovinizma, ki lahko tržaškemu gospodarstvu samo škoduje in to zlasti prav zgo laj omenjenim gospodarskim kategorijam.
Planinski večer SPDT
V petek dne 27. t. m. ob 20.30 priredi SPDT v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 svoj planinski večer s predvajanjem barvnih filmov Aljoše Žerjala s potovanja po Grškem. Sledila bo družabna predpustna zabava za naše zveste planince.
Tečaj za fotografijo
Slovenski fotoklub prirtdi praktični m teoretični tečaj kot uvod v fotografijo. Pri tečaju bodo sodelovali strokovnjaki na tem področju, ki bodo tudi s praktičnimi nasveti pomagali fotoamaterskim začetnikom ali že kolikor toliko izvežbanim, da se bodo razvijali vzporedno z napredkom te moderne kulturne dejavnosti. Vsakokrat bo diskusija o najvažnejših in najnovejših pridobitvah fotografije. Pozivamo zato, posebno mladino, delavsko ali dijaško, deželno enako kot mestno, da se tečaja udeleži. Začetek s priglasitvijo danes 25. januarja t.l. ob 20.30 v Ul. Geppa 9-11., ko bi se tudi pogovorili zaradi urnika. Tečaj bi se vršil v večernih urah vsakih štirinajst dni ob sredah, ker je pač^ vsakomur dostopen tudi zvečer zaposlenim dijakom. Prosimo tudi slovenske vzgojitelje, poleg staršev, ki jim je pri srcu napredek njih o-trok, doraščajoče mladine, da opozorijo na iepc priložnost.
Vpis in obisk tečaja sta brezplačna.
Zadela jo je kap
Včeraj ob 8. so pripeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice truplo 58-letne Marije Pucer por. Rozman iz Planjav št. 57 v Koprščini. Ženska je prišla predvčerajšnjim s svojo 13-let-no vnukinjo Angelo iz Puč št. 8 v Campore, kjer sta prespali. Včeraj zjutraj sta se: beteli peljati z avtobusom v Trst na obisk k svojcem in po opravkih. Ko pa je ženska stopila v avtobus, ji je nenadoma postalo slabo in so poklicali rešilni avto, da bi jo odpeljal v bolnišnico toda med potjo je ženska izdihnila zaradi srčne kapi.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 25. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani na Opčinah, v nedeljo 29. t. m. ob 16. uri na Kontovelu ALEJANDRO CASONA
DREVESA UMIRAJO STOJE
V vlogi gospe Eugenie nastopa tržaška rojakinja, članica ljubljanske Drame,
ELVIRA KRALJEVA
Dvorane ogrevane
( KAZKA OBVBSTII.A j
Slovenski fotoklub v Trstu obvešča, da je danes ob 20.30 v Ul. Geppa 9-1. reden sestanek. Na dnevnem redu pogovor o organizaciji tečaja za leto 1961.
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 27. januarja t.l. ob 18. uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
Filatelistični klub «L. Košir«.
Danes 25. t. m. ob 20.30 običajni sestanek na sedežu v Ul. Geppa 9.
VČERAJ V »VERDIJU«
veeer španskih plesov
Neroden padec
V noči med nedeljo in ponedeljkom je 71-letni Giovan-i:i Apollonio iz Pisciolona pri Miljah št. 587 nerodno padel blizu doma v odcestni jarek. Sele naslednje jutro ga je zapazil neki pešec in mu pomagal do doma. Apollonio si je pri padcu zlomil desno ramo in je skraja mislil, da ne bo hudega, včeraj popoldne pa so morali poklicati rešilni avto. da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo na ortopedski oddelek.
Nezgoda na delu
Med delom pri rušenju neke stare hiše v Ul. Marconi se je včeraj popoldne pone-siečil 48-letni Bruno Cociani iz Ul. Vigneti 69. Na delavca je padel material z zida, ki so ga rušili in ga pobil ter ra. nil po prsnem košu in desni reki. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Zdraviti se bo moral od 8 do 30 dni.
Čitnjle in širite
PRIMORSKI DNEVNIK
iitiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiaiiiiiiiiiitiii
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA. SMRTI IN POROKE I mandarini Dne	24. januarja t.l.	se Je	v	jabolka I.
Trstu	rodilo 1 <f otrok,	umrlo	je	jabolka II.
pa 13	oseb.	hruške I. .
RODILI SO 9E: Emanuela Zam-par, Tiziana Drožina, Fabio Man-zutto, Fatrizia Ierardi, Nicoletia CapiHi, Carottna Valentin, Paola Saltimi, Perla Gregor,1, Cosimo Corsa, Roberta Semerelli.
UMRLI SO:	87-letna	Amalia
lacomin, 81-letna Tereza Juriše-vič vd. Kreševič, 60-litmi Matteo Nicoli, 58-letni Francesco Peschia-
.... 59-letni Giuseppe Polacco, 14-letna Maria Giuditta Mengaziol, 66-letni Alfredo Peruzzi), 90-letna
Maria Vatle por. De Giorgi, 58-letn,j Mario Videvich, 70-letna’ Antonia Ruzzier por. Goina, 76-let-na Ermmla Pellarin por, Cavalie-ri, 2-letnii Mauro Scabich, 77-let-na Alba De Totto por. Corsi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo-Carniel Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11- Al Ga-leno, Ul. sv. Odi n a 36 (Sv I-van); Alla Minerva, Trg sv Frančiška 1; Ravasmi. Trg Libertš 6
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so naj-nižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladujoče)
pomaranče 	53 165 65
limone ............. 118	153	141
,	.	83	224	153
.	.	71	141	88
.	.	24	94	59
.	.	129	176	129
hruške II........... 29	83	41
pesa .	  71	77	77
artičoke............ 20	42	35
zelje............... 36	65	47
cvetača ................. 36	100	83
ohrovt.............. 36	59	47
cikorija............ 18	41	29
čebula.............. 88	100	94
koromač ....
razna solata . . krompir ..... rdeči radič zeleni radič II.
zelena...........
špinača ...	.
36 71 53 75 150 113 26 66 41 175 400 225 136 225 188 65 176 83 150 200 163
Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec).
Valute
| Trst '	
dolar	624.75
švicarski frank	145.30
funt Sterilne	1743.50
francoski frank	126.40 1
marka	149.95 i
šiling	24,—
dinar	—.70
marengo	4950,—
zlato	710— j
Včeraj je v «Verdiju» prvič nustopil Luisillo s svojim gledališčem španskega plesa. Luisillo, ki se sicer imenuje Luis Ferez Davila, je idealen vodju svoje skupine: učitelj plesa, koreograf ter prvovrstni plesalec. Njegovo skupino tvori kakih dvajset plesalcev, pevcev, kitaristov in drugih, ki so včeraj prinesli na oder «Verdija» drobec španske plesne umetnosti. S plesom se je družilo tudi petje, kajti v Španiji ples in petje prepletata vso dejavnost v življenju; seveda ljudsko dejavnost in zato je Luisillo prikazal razne prizore, v katerih je bila vidna tudi španska folklora. Tako so v Trigales de Trebu-jena nastopali kmetje na polju, perice in razni drugi podeželski ljudje, v Pandeirada de Santiago pride najprej do izraza muhavost deklet, ki puste fante praznih rok, potem pa se polagoma razvije že kar frcnetičen ples in podobno se godi v Gigantes y Cabezudos, kjer se procesija zaključi prav tako z ognjevitim plesom, ki za trenutek zanese celo župnika.
Poleg teh je bilo še nekaj plesov, pri katerih so imeli priliko izkazati se vsi plesalci in plesalke. Prvačil je seveda Luisillo s svojo nenadkriljivo tehniko in dovršenostjo udarjajočega in podrsavajočega koraka, za kar je večkrat žel aplavz občinstva. Poleg njega so se odlikovale plesalke, ki so z njim plesale v posameznih plesih: Josefa lbarz, Nuria Ranz in Alicia Fer-nandez.
Priznanje za uspeli večer zasluži tudi Tržaški filharmonični orkester, ki je brezhibno igral pod vodstvom dirigenta skupine Ramona Jime-neza.
VERDI
Drevi ob 21 druga in zadnji predstava »Luisilla in njego*'*'!
ga gledališča španskih plesov*, Luisilla smatrajo dandanes A najbolj izrazitega predstavo*j ka španske plesne umetnost S svojo skupino, ki se vracjl z izredno uspelih nastopov >j Parizu, na mednarodnem fes«'' valu v Nerviju in na festival* v Salzburgu, bo Luisillo na odru izraza duhu najMj pristne španske plesne u®6 nosti.
TEATRO NUOVO
Drevi ob 21. uri os®1 predstava Shakespearove *!? ((Dvanajsta noč» za abonma o Cene 650, 450 jn 250 lir.
C
KINO
Fenice 16.00 ((Vodnjak devi«* Zadnji film Igemarja Berg®. na. Prepovedano mladini d°
leta- .»
Excelsior 16.00 »Napoleon v *” sterlitzu«, eastmancolor, R°6' no Brazzi, Claudia Card'n* Leslie Caron.	-
Filodrammatico 16.00 ((Ujed? Amsterdama«. Grozoten F°* ski film.
Grattacielo 16.00 ((Velika oli»P” da«, eastmancolor. Najv**” predstava sveta.
Arcobaleno 16.00 ((Italijani v Pu klu». Zgodovina Italijanov 9 vseh frontah.
Supercinema 16.00 ((Razvedri*®
Jean Paul Belmondo, Sylva
Ki*
scina, Claude Brasseur, PttP vedano mladini.
Aiabarda 16.00 «Domov po »9* ju«, Eleonor Parker in R0*3 Mitchum. Tecbnicofor.	-\
Aurora 16.00 »Gusar Morgap, technicolor.	JL
Capitol 16.00 ((Veliki ribič«. teC!! nicolor, Hovard Kelly, Su® i Kohner. Film po isto-imensK1 Douglasovem	romanu.	-
Garibaldi 16.30 ((Princ juts Maurizio Arena, Lorella De “ ca, Memmo Carotenuto. Crlstallo 15.30 «Car Aljaske«, P bert Rya,n, Richard Burtofl technicolor.	M
Impero 16.30 ((Silvester, neh® maček«.
Italia 16.00 »Balada o Nagrajen v Cannesu. Val0*1 Ivasciov.
Massimo 15.30 «Veliko ne»® Kirk Douglas, Elizabeth ^ att. Zadnji dan.
Moderno 16.30 ((Dolina mašče nja», technicolor, Burt La*1 ster, Robert VValker.
Astra 16.30 «Cerasella».
Astoria 16.00 «Oko na pero«.
Sl*
kan.ice v technicolor ju.
Vhtorio Veneto 16.00 «Trnova P,
’ t“
stelja«, technicolor, Rici1* I Burton, Barbara Rusch. P* !
vedano mladini.	J
Marconi 16.00 ((Zmenek na I^.J technicolor, Antonella Lt*a : Mina Modugno.
Ideale 16.00 »Polžaste stopi*1
iiceU
- -	-	-	a*
Savona 16.00 «Vitezi časti«, lL|j nicolor, VVilliam Holden, ^ -Freeman.
Odeon 16.00 ((Karavana V. Staal, technicolor.
Skedenj 16.CO »Velike druž*|lt,| Jean Gabin.
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 25. t. ob 19.30 Metro cine®8' scope film
Tajna operacija
(Operazione segreta)
Igrata JAN STERLlN® in JOHN DREW BAb' RYMORE
mmmmm
predvaja danes 25. in jutri 26. t. m. film
Ljubimci ob luninem svitu
(Gli amanti al chiaro di luna)
1, mm
Igrajo: BRIGITTE BARDOT, ALIDA VALLI i» STEPHE N BOYD
melbrosin
lahko nabavite
Ulic»
v Kopru, trgovsko podjetje «KLAS», maršala Tita 10; v Piranu, trgovsko podjetje «DELIKAT£S*' Trg osrednjih vrat st. 2;
V Umagu, «NARODNA LJEKARNA« U®"' v Sežani, trgovsko podjetje »PRESKRB^* Sežana - Kolodvorska ul. 2.	,
Analizo o MELBROSINU čitajte v ((Primorskem dnevnik*111 dne 22. januarja 1961.	>
UIIIINHA PKONVUTA
Prosvetno društvo v Skednju vabi vse svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo v četr tek 26. t.m. ob 20.30 v društvtnih prostorih, Ul. di Servola 124-1 Predaval bo prof. Bojan Pavle tič o XVII. olimpijskih igrah, ki so se vršile lansko leto v Rimu.
Prosvetno društvo Barkovlje sklicuje za nedeljo 29. januarja t.l. redni občni zbor.
Ker se bo na tem občnem zboru sklepalo o novih smernicah prosvetnega delovanja, se naprošajo vsi člani kakor tudi prijatelji prosvetnega društva, da se že sedaj pripravilo na ta občni zbor.
Dne 24. t. m. je Pre naša draga mama
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO 1
i/
m. je Prel1’
mama
Josipina vd. Ferlič
5*7!
Žalostno vest sporočaiJ^F; vi in hčere JOSIP, STA»f JUST, ANA, MARIJA. A*/ in KAREL (odsotna), apiP zetje, vnuly in ostali sorJ
Pogreb nepozabne Pol?0V, bo danes, dne 25. t. m. o.®. C' uri iz hiše žalosti v logna Monte Fiascone * '
Trst, 25. januarja 19«1
Trije upoštevanja vredni glasovi |
Nevarnosti jedrske strategif e
htrebno je iskreno zaupanje, pravi britanski filozof
Dokaj dolgo je, odkar se o ‘Omski nevarnosti bolj malo 2ad°'?' Mnogi važni dogodki njih časov so atomsko pro-e®a'tiko potisnili nekoliko stran, da host
je svetovna jav-
Nek;
nanjo malone pozabila.
aJ hrupa je med tem ča-vzbudil, lahko bi rekli , 1 smešno-žalostni tretji nnconski poizkus v Sahari, , Pa je upravičeno razburil jj afriška ljudstva, dočim je
bol' ^VroPa mimo njega na J nezainteresiran način, kot je to niti ne tikalo. Se-. 1 Pa so se oglasili k besedi r trije močni in poklicni gre za enega znan-
Slasovi-
].Ven‘^a' 23 enega javnega de.
lavci
stiem
m za — porazne stati-16 podatke.
Začnimo s slednjo, s stati-tjiva' ^ 36 na^°^ PrePrie-
. Američani menijo, da je nji-Va vest lahko spet mirna,
80 pilota izvidniškega le-nnajorja Eatherlyja, ki je
sodeloval
Padu
pri atomskem na-
na Hirošimo in Nagasa-
.' spravili ponovno v noriš-'Co. da bi jih, če bi živel * svobodi, ne spravljal v za-Pr a ^°^a številke, ki so jih dnevi objavili na Japon-*n>. govore o ameriškem a-
;omsk,
;em napadu, ki je bil de-
, nsko nekakšen «poizkus na vem», vse drugače. Pustimo tev s*r.ani 200 in več tisoč žr-> M jih je napad neposred-p0 terjal leta 1945, toda Ja-®°i čutijo posledice tega “*kusa na živem« še da-j.s in jih bodo čutile tudi sta bodoče generacije. Raka-v °holenja in levkemija sta
liirfler''U 15 let me^ Pre2*ve' j, 1 Prebivalci Hirošime in 5vasakija štirikrat številč-cibSa^. *C°t Pri ostalih Japon-
Podatki
fo dokazujejo statistični
ki so bili objavljeni
•tim
hratkim. Kar se pa gene. je 'n motenj in mutacij tiče, le Podatkov več kot preveč, boa.,5 n'so ti popolni, ker se " h dosedanjim tako pogona sPačkom, ki jih rojevajo (ja e matere v Hirošimi in j6 asakiju, pridružili ,mnogi k0tV Prihodnjih generacijah, Pov 2,nanstveno utemeljeno na-Hbn 630 strokovnjaki poki ,ega japonskega inštituta, tiovp hoj po vojni usta-šlti)1Ien za proučevanje biologu .'n genetičnih posledic a-csltega napada.
]a e Je tolikšno zlo povzročita 8nebogljena))
atomska bombi^ 2 a 1945, kolikšne bi le be? J5°s'e<dtce vodikove bom-aPel vu° 3e P°vsem razumljiv hjim ga ie tik pred seda-taosu aasedanjem vodstva bri-iavil 6 laburistične stranke ob. dikat Vo<Jia britanskega sin-
transportnih delavcev
s'hes. v
»ki ^°iem «apelu proti jedr-jedfS. azn°sti» Cusines obsoja Hov -° strategijo in apelira na Seo a*in pristopanja «Jc re-jedrju^ svetovnega miru v tej «itioral atomski dobi«, ki se
raj«” °tresti koncepcije o »it „ 1 ustvarjanja blokov aines SVetovnam merilu)). Cu-bJste Pravi> da postajajo raz-hja . ®a svetu zaradi širje-bujjj grškega orožja vedno liku k njegovem bi si «Ve-
»Otl,
®rit,
ati	.........
‘IfJke V korist podpiranje je-^ora^^rategije«, pač pa bi * n PrePrhlevati druge debili b,
se jedrskemu o-aPorij>0<lrekle. Pristanek na ris« 9 *a rakete vrste «Po-Pristj^a Škotskem, kot tudi tO v eh na spremenitev NA-v^tijui P°sebno jedrsko silo ■ koj9 britanski sindikalist Pott!u nazaj. Po njegovem en>U -	Pristopiti k pro-
Ve5atta az°r°žitve na svetu z 6tav>, d	plati, hkrati pa
!azUuia a.ne vidi možnosti spo.
bapl • vsaka jedrska sila ehrpi el sodeluje v jedrski ^blmer ograža mir na . razj,j..a slePa ulica se mo-bta«,, l> pravi sindikalist, ljudstvo pa ima sest*’ kak^^° Prožnost poka-1 iedr ? se zaveda nevarno-t K tem 8 strategije».
.tabj . ** treznemu pozivu je glas	še bolj kvalifici-
c, ^alik’ * Prihaja prav tako v °20( pe Britanije. Britanski boli KUs- -
uuija ne smela pripi-
mislecev Zahoda
nec vsega, do česar nam je sploh kaj mar)).
Na vprašanje, ali bi *ojna z vodikovimi bombami bila vojna, v kateri bi nekdo mogel zmagati, je Russell odgovoril:
«Nobena stran bi ne mogla zmagati, v kolikor bi za zmago ne našli neke nove definicije. Moglo bi se na primer zgoditi, da bi na Zahodu ostalo živih 6 oseb, v SZ 4, na Kitajskem prav tako 4. Potemtakem bi na Vzhodu ostali živi dve osebi več kot na Zahodu. Seveda bi se tudi to moglo smatrati za zmago, toda ta zmaga bi prav nič ne bila slavna«.
Na vprašanje, ali računa na verjetnost vojne z vodikovimi bombami, je Russell odgovoril:
«Iskreno upam, da do vojne ne bo prišlo, vendar smatram, da je vojna z vodikovimi bom. bami zelo možna vse dotlej, dokler bodo razmere na svetu takšne kakršne so... To se pravi, da smo vedno v nevarnosti, da zaradi nekega nesporazuma, morda celo zaradi nekega prirodnega pojava ena stran pomisli, da je druga stran začela z vojno in ji odgovori v enaki meri. To prav gotovo ni izključeno.))
Britanski filozof govori nadalje še o oboroževalni tekmi in o površnosti človeka, ki se na «strahotne možnosti« kaj kmalu navadi. Za primer jemlje atomski napad na Hirošimo in Nagasaki, ki se danes jemlje kot nekaj nepomembnega. Britanski filozof pa vendarle upa in veruje v to, da se ta strahotna nevarnost, ki visi nad človeštvom, da odstraniti, vendar pod pogojem, da se dosežejo povsem novi politični uspehi, dede tega Russell dobesedno pravi: «Ce ■nam uspe prepričati vlade, da je važno doseči sporazum, ne pa le voditi razgovore, bomo dosegli velik korak naprej. To pa je povsem v okviru možnosti praktične politike.))
Vendar pa je Russell glede tega mnenja, da ni dovolj doseči sporazum o prenehanju izdelovanja atomskega orožja, niti ni dovolj doseči sporazum, da se obstoječe atomsko orožje uniči. Da bi se svet dokončno otresel atomske nevarnosti^ je treba nekaj več. ‘Potrebno je iskreno zaupanje in odstranitev vzrokov trenja, kajti vojna se lahko začne tudi z navadnim orožjem, nadaljuje pa z vodikovimi bombami, ki bi jih ena ali druga stran začela izdelovati po že preizkušenih principih, ko bi se vojna že začela, pravi Russell.
«
Sanremo 1961
»
tl
Ob koprski uprizoritvi «Dnevnika Ane Frank>
«Ana» je ljudem potrebna
Izredna odrska kreacija Mire Sardočeve, ki je vznemirja-la in pretresala - Sinkroniziranost celotnega ansambla
■+
* * * I *
Tehnika
m
Milva ena izmed pevk na letošnjem festivalu v Sanremu
S podatki tokrat nisem na tekočem. Ne vem, kdaj je bila uradna premiera Dnevnika v tržaški izvedbi in ne, kako ga je sprejela tržaška publika. To je zapis o ne vem kate. ti ponovitvi, in sicer ob gostovanju Slovenskega gledališča iz Trsta v koprski gledališki hiši. Okrog sto ljudi je ostalo pred vrati, ker ni bilo več vstopnic, avditorij pa je bil tik pred začetkom kakor čebelji panj. In dolgo sem razmišljal, kateremu od blagohotnih naključij se ima zavod ePrimorske prireditve» v Kopru zahvaliti za tak nenavaden obisk in interes. Pa mi je postala stvar k oj jasna: vroča, vseprisotna aktualnost Dnevnika je speljala reko ljudi v teater. In nič drugega. Kajti danes živimo v času, ko petnajst let po končani zadnji vojni zlagoma in komaj, komaj zamirajo spomini na gangsterski avanturizem german. skih Hunov skoraj po vsej Evropi in ko se tista generacija, ki je najlepša leta svo-1 jega življenja ožgala s smod-
nikom otroške vere v lepše dni, že vdaja trmastemu in hotenemu pozabljenju. Dnevnik pa je komaj trinajstletna Judinja Ana Frank pisala zategadelj, da bi ga ljudje tudi kdaj prebrali in da bi jim spomini na zadnjo vojno s cinično krutostjo vsaj za hipec zameglili bela obzorja bogu-vdanega življenja. Resnica pa je še ta: usoda nam namreč tudi danes ni odžrla sreče, da bi se po svetu ne vojskovali. In nič novega ni, če rečem, da je med — recimo — pripadniki alžirskega osuobodil-nega boja nič k oliko An Frank zaprtih v ječah ali francoskih koncentracijskih taboriščih, ki pišejo svoje dnevnike in niso ti dnevniki nič manjša in nič manj tragična pričevanja svoje dobe, ko se pod gobastimi kupolami atomskih eksplozij mali narodi trgajo iz kolonialističnih verig in si želijo to, kar si je tri leta vsak dan posebej želela Ana Frank na podstrešju neke amsterdamske hiše: malo pravega sonca, zraka,
MiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiimiiiiiiiittiiiiiiminmiiiiiiiiifiiiiiififiiiiiiiiiiiimiiMiiiiimimiiiitiiiiiiiMmiiHMmiiiiiimniitfmtiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiimiMMimmiiiii
V sicer tako «zgledno urejeni» Švedski
Bodo proti «te jutri	nastopili
Poleg s policijskimi silami skušajo težak problem švedske «hiper-trofične» mladine reševati s «kompromisi», tako da ji dovolijo vse
Prejeli smo
PIONIR. Izdaja založba Mladinska knjiga. 1960—61. Številka 4. Ljubljana.
GALLERIA DEL CORSO. At-tualita e.d informazioni del-la mušica leggera italiana e istranliera. N. 1. Gennaio-marzo 1961.
KNJIGA 60. GlasiDio slovenskih založb. VIII. - 12. Ljubljana.
TURISTIČNI VESTNIK. Glasilo Turistične zveze Slovenije. Leto IX. Stev. 1. Januar 1961. Ljubljana.
V času, ko so bili na dnevnem redu bolj važni problemi kot na primer alžirski, laoški, belgijski in kongoški problem, se je svetovni tisk bolj malo zmenil za dogodke v Stockholmu, do katerih je prišlo tik pred novim letom. Švedska je sicer zelo urejena dežela, toda tu je prišlo do izrednih izpadov dela švedske mladine, do izpadov, ki jih poznamo tudi drugod po svetu, le da so bili švedski «teddy boyi» v svojem besu mnogo
, hujši od njih kolegov drugod po svč\u. V, švedski prestol-. t nicij Se. je računalo, da bi fif-j padi določenega dela mladine znali privesti še do hujših dogodkov, zato so bili sprejeti določeni preventivni ukrepi. Občinska uprava v Stockholmu je zato organizirala bogat program novoletnih zabav, na katerih naj bi se mladina nekoliko izživela, da bi ne prišlo do izpadov na ulicah, toda zdi se, da so bile te priprave za to mladino kaj malo učinkovite, zato je bilo treba mobilizirati ves policijski aparat, kar ga Stockholm premore, in na stockholmskih ulicah so se običajni policiji pridružili še policaji na konjih, na motornih vozilih, posamezni oddelki policije pa so zavzeli «strateške položaje« v centru mesta s posebnimi jeepi z radijskimi oddajniki itd.
V trenutku, ko se je zdelo, da bo prišlo do najhujšega. ie bil ustavljen celo avtomobilski promet, da bi pobesneli mladeniči in dekleta avtomobilov ne spreme-
nili v barikade. Kljub temu je kakih 5000 mladeničev in deklet za nekaj ur povsem prevladalo po središču mesta in policija je morala nastopiti proti njim s solzilnimi bombami, s konjenico in motorizacijo. Prišlo je tudi do streljanja, pa čeprav le v zrak zaradi strahu. Ko pa se je pobesnela mladina morala iz središča vendarle u-makniti, je pustila za seboj pravo opustošenje. Posebno se	je	znesla nad	postajami
podzemske železnice, kamor ze je umaknila pred konjem-, -co	in	jeepi. Policija	je aretirala	220 deklet	in	mlade-
ničev, povečini mladoletnikov. Bilo je tudi na desetine ranjenih. Skratka je policiji uspelo mladino ukrotiti, toda ta dogodek je ponovno s prstom pokazal na težak problem, na problem, ki	se	še razvija	in	bohoti
in ki ga ne bo lahko premagati.
Švedski mladeniči in dekleta so siti, v otroških letih popolno vitaminizirani proti rahitisu «oboroženi» proti tuberkulozi, skratka proti vsem boleznim. Njihove mišice so napete, ker vsi morajo skozi telovadnice švedskih osnovnih in srednjih šol in skozi športna i-grišča in campinge. Njihova bodočnost je zagotovljena. Socialnih problemov ne poznajo, Zdi se pa, da jim to ni dovolj in da so žrtve «določene hipertrofije racionalnega sistema in splošne sitosti, dolgočasja in karier-ske varnosti«. Švedski pedagogi, ki se ukvarjajo s to problematiko, pravijo da
(il^> Brit;
'a ;«*»anihe-:ki je ed!n, n^3
“Olj
i	   —________
VztrtlNal“tivnejših in naj- . «1Je<Wa',rl'k Pobornikov pro-. l.°borožitvi na Angle.
orit
imel
2 nekim članom Boljnjega doma ji, v ka-
s«tain je n° televiziii.
(in ^“Slo / vPrašanje, saj di Voitie z ®oc*Bi, če bi prišlo
' tekel VO(Dkovimi bomba.
h
je in *hraino težko
0o«o- ne bi želel
di, ^ v prak ^°verprever-
vpra-da bi se
^ v	Zdi	se mi pa.
)3h(
i čp.	...............
^UaUi^^ino uničeni vsi O Po!obS,euarne poloble, na o n,. i Zemlje pa bi po-
prave prav’ . hm vodikovimi bom-.
Sle«, "hlonn u jV-"1
h . tari:	3U(D.	zaradi	po-
P*. ri„ 0alctii>nili padavin. V)er. , * to priuedlo do
Pio
,p ggj ,	_.	   „.
4>lJcu^i^akouati nič takš. bj i,n k'*0 zaželenega nkrati pomenilo ko-
katerih
bi nihče
Radio Trst A
Sreda, 25. januarja 1901
Nacionalni program
7.30: Jutranja glasba; 11.45: Vrtiljak, pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj; 13.30; Dobro zabavo vam želijo Trio Hotcha, Sid Hamhl-tcr, Van Wood im Crazy Otto; 17.20:	Pesem in ples; 18.00:
Slovenščina za Slovence; 18.15: Književnost, umetnost in prireditve; 18.30: Liki in značaji iz opernih del: «Kecal»; 19.00: Zdiastvcna oddaja; 19.20: Glasbeni kaleidoskop: Orkester An-drč Kostelanetz — Duo Mor-ghen Mellier — Pevci iz Furlanije — Nekaj ritma z Willy-jem Glahejem; 20.00:	Šport;
20.30: «Vrv med nebotičniki«. Igra v treh dejanjih; 22.20: Schubert: Miaša v As-duru.
6.30: Vreme na ital. morjih; 7.00:	Jutranje melodije; 9.30:
Jutranji koncert; 11.30: Izbran program Rogerja VVilliamsa, Charlesa Aznavoura oti Margarete Wbittimg; 13.30:	Glasba
mladič; 15.15: Andrč Kositela-
rijeve opere «Stirje grobijani« in Gershvvinove opere «Porgy in Bess«; 1100: Od polke do mamba; 12.00: Kvintet zadov. Kranjcev; 12.15: Rad. kmečka univerza; 12.25: Zabaven opoldanski spored; 13,30: Iz zbornika jugoslovanskih samospevov; 14.35: Pavei Sivk: Štiri
netz in njegov orkester; 17.20: skladbe za klavir im godalni Lepe strani iz romantičnih o- orkester; 14.40: »Spominčice« —
Trst
12.25:	«Tretja stran«; 14.20:
Prijateij cvetlic; 14.30: Verdi «;La Traviata« — registracija iz gledal šča Verdi; 15.00: Tržaška pisma; 15.10: Italijanski ar-niv skladb; 15.20: Concertimo.
Koper
7.15: Glasba z« dobro jutro; 7.45: TečSj italijanščine; 8.00: Prenos RL; 12.00: Od melodije do melodije; 12.45:	Program
pesmi; 13.15: Naša žena; 13.40: V riunu z maiimi ansambli; 14.00: Narcdne pesmi in plesi iz raznih krajev; 14.30: Kulturni obzornik:	»Založba LI-
PA v letošnjem letu«; 14.40: Parada plošč; 15.10:	Zabavna
glasba; 15.30: Poje moški zbor iz Kopra; 16.00: Otroški kotiček; 16.30; Simfonični koncert; 17,40:	Madžarski ljudski plesi
in pesmi; 18.00:	Prenos RL;
19.00:	Orkester RTV Ljublja-
na; 19.30: Prenos RL; 22.15: igra Friedrich Gulda in njegov orkester; 22.35: S pesmijo v noč; 23.00: Prenos RL
per; 18.30: Sola za vse; 19.30: Pregled umetnosti; 20.00: Skladbe iz filmov in revij; 21,00: Koncert violinista Henryka Szeryriga in pianista Eugeinia Bagnolija; 22.20: Cafffe Ottocen-to; 22.50: Trideset let naselja; 23! 15: Plesna glasba.
//. program
9.00: Stari motivi za novi dan; 10.00: Potovanje v svet pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00:	Veliki orkestri
igrajo slavne melodije; 15.00: Poje Jimmy Fontana; 15.15: Koncert v nvimiiaturi; 16.00: Glasbeni program ob 4; 17.30: Variete s Talegallijem; 20.30: Revija:	«Sesalec za prah«;
21.45: Simfonični koncert.
III. program
1.7.00; Simfonični koncert (Franz Joseph Haydn); 19.00: Ob 400-letnici rojstva Gesual-da da Venose; 20.00: Vsako-večerni koncert (Vivaldi. Strauss); 21.30: «Angelica», satirična drama v treh dejanjih; 23.15: Poslovilni koncert (Schubert).
Slovenija
8.05: Giasbema dejavnost v Zavodu za slepo mladino v Ljubljani; 8.30: Edvvard Elgar: Londonske slike; Mihajlo Vuk-dragovič:	Vokalna lirika, ci-
klus pesm! z.' ali in orkester; 9.15; Izbrali smo za vas...; K! 15. Odlomki iz Wolf Frrra-
Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor; 16.00: Koncert po željah poslušalcev; 17.30: Zabavni vas bo Billy Vaugbn s svojim orkestrom; 17 45; Jazz na koncertnem o-dru; 18.00: Kuilturna kronika; 18.20: Od Gallusa do Hinde-raitha: Johannes Brahms; 18.45: Četrt ure z Olivero Markovič; 20.00: Zvoki iz daljnih dežel; 20.25:	Marjan Kozina:	Ekvi-
nokcij, opera v štirih dejanjih; 22.15: Mladim plesalcem; 22.50: Lite ra rn' nokturno ;	23.05:	Iz
modernega glasbenega	sveta.
Ital. televizija
13.00: TV šola; 17.00: TV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Odgovor za vas; 19.05: Poletna slast (enodejanka); 20.15: Made in Italy; 20.30; Dnevnik; 21.15:	«Controc»nale»;	22.30:
Umetnost in znanost; 22.15: A-frika se spreminja (od Nigerije do Senegala); 23.20: Dnevnik.
Jug. televizija
Italiji 17.00: '1V za	otroke.
Zagreb 18.00; Oddaja za otroke Beograd 18 45: Svet v znamkah; serijski film; 19.00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00: TV dnevnik; 20.1«: Sist svečanih vabil — (juiiz od laja. Zagreb 21.30:	Zdravnik na vasj —
filmska reportaža Italija približno ob 22.00: Controcanale 22.30: Umetnost in znanost
je ta ((hipertrofija« že nekakšno pijanstvo, ali točneje «s1anje pijanosti«.
«Mi ne mislimo na ničesar«, je izjavil neki predstavnik tolpe «car angeles« (avtomobilski angeli) novinarju in dodal: »Tako nam ugaja in kaj nam mar, kaj naši stari o tem mislijo.#
Najbolj znane tolpe švedskih «teddy boyev» si nadevajo slikovita imena. Razen že omenjenih «angelov», ki imajo 25 avtomobilov na 60 članov, je tu še tolpa ((cestnih vragov«, ki razpolaga s 30 avtomobili na 75 članov. Nadalje je tu tolpa «svetnikov», ki šteje 25 članov in razpolaga z 10 avtomobili itd.
Divjati, vzbujati strah, razbijati, rušiti, to je vse, to je bistvo izživljanja švedskih «teddy boyev». Nedavno je neka tolpa na avtomobilskih dirkah napadla s kamenjem policijske avtomobile in povzročila pravo bitko. Namen tega podviga je bil vzbuditi pozornost in napraviti škandal. Neka druga tolpa je pred kratkim napadla gasilsko kolono in jo ustavila, da bi slednja ne mogla pravočasno priti na kraj velikega požara. Neka tretja tolpa je lani poleti zažgala svoj camping in policijo, ki je prihitela na kraj požara, so člani tolpe, ki so v campingu taborili, — mladeniči in dekleta — dočakali povsem goli in jo napadli s steklenicami in kamenjem.
Švedski časopis «Aftonbla-det» je pred kratkim prinesel pod naslovom na petih stolpcih prve strani reportažo o poizkusu skupine «ted-ay boyev», ki je s 50 velikimi črnimi avtomobili hotela vdreti v središče Osla, da bi policiji pokazala, kaj zmore. Na srečo jo je cela vojska policije pred mestom ustavila in zato ni prišlo do večje nesreče. Zato pa je skupini mladeničev vendarle uspelo vdreti v središče Osla, tu porazbiti neki lokal in posiliti natakarico.
Pri vsem tem pa se je nekomu na Švedskem porodila sledeča ((posrečena ideja«. Mestni načelnik Stockholma, šef policije in predstavnik nekega profesorskega združenja so se dogovorili, da se bodo problema lotili — s psihološke plati. «Teddy boyem» je občina dodelila 3 vile, da bi se v njih mogli sestajati, se zabavati, če jim je prav tudi pretepati, skratka, da bi mogli tu izživljati svojo ((hipertrofijo«.
Poizkus je, kot je bilo pričakovati, propadel, toda dokazuje, da se švedske oblasti tega problema lotevajo s kompromisi. To dokazuje tudi primer nekega javnega zavoda, v katerem je mladini dovoljeno vse: Tu smejo gojenci delati, kar hočejo: Razbijati, pretepati se, se seksualno izživljati s svojimi kolegicami, ki prav tako žive v zavodu, in če jim preostane kaj časa tudi kaj študirati. Zanimivo pri tem
je še to, da nekateri pedagogi računajo, da bodo ti ((kompromisni poizkusi« rodili sadove.
Vse to pa se je izkazalo, kot jalovo iskanje rešitve, kar so dokazali dogodki v središču Stockholma tik pred koncem minulega leta. Prav nič bi zato ne presenetilo, če bi pri nekem prihodnjem mladinskem izpadu morali nastopiti proti njihovi ((hipertrofiji« tudi tanki.
ulice vzdolž in počez, nemara malo ljubezni in vsega, kar je narejeno za Človeka. Samovšečni bedaki in ljudje brez notranjega poguma se danes skrivajo za bariero pozabe. Ali pa tisti nesrečniki, ki jih je druga vojna (pravimo: dru. ga vojna! Kakšen nesmisel!) tako prizadela, da zdaj le še životarijo, a jim je na obrazu in v očeh. ostal pritajen strah pred taborišči, krematoriji, streljanji in pasjimi laježi. Taki seveda ne bodo pozabljali. Za njih pa Ana Frank tudi ni pisala svojega Dnevnika, ker jim je čas napisal na kožo svoj dnevnik.	?
Zato v nobenem smislu ni bilo ne programsko in ne sicer nepravično postavljanje Goodrich-Hackettovega «Dnevnika Ane Frank» na odre ljub. Ijanskega Mestnega gledališča (ob nerazumljivo mizerni ude. ležbi ljubljanskega občinstva), v Mengšu, Zireh, potem pa še v Divači, Prestranku, Kopru, Portorožu in na izrecno zahte. vo občinstva še v Izoli. Dvora, ne na Primorskem so bile polne, ansambel Slovenskega gledališča iz Trsta pa si je za daljšo dobo naprej zagotovil spontane simpatije razumevajočega občinstva v Slovenskem Primorju in Istri.
Zamikala pa me je misel na eventualno kritično beležko te predstave predvsem iz enega edinega razloga: ker namreč že dolgo časa (pri tržaškem SG pa po usodnem naključju še nikoli!) nisem gledal uprizoritve, ki bi bila estara«, t. j. narejena scela, uležana, ansambelsko in mizanscensko do kraja uglašena. Skratka:	v
igralskotehničnem smislu urejena in zatrdna. In to je bila uprizoritev «.Dnevnika Ane Frank» v Kopru. Menim, da je uspeh Tržačanov v Kopru vreden vsega spoštovanja in da ga bo SG tudi zapisalo v kroniko, pa ne zato, ker je moralo skoraj sto ljudi brez vstopnic ostati onkraj gledaliških vrat, ampak zategadelj, ker se je v ozračje gledališkega interieurja že kar na začetku vrinil zanos. Imel sem občutek, da so se igralci kar sami od sebe pijano razdajali in se po nekem nerazmevnem postopku tudi fetišistično o-mamljali. Seveda: zaradi neke evidentne čustvene vznemirjenosti občinstva, neke nervoze ki je visela nad parterjem kakor težka svinčena plošča na nitki in pretila, da se bo
zdaj zdaj utrgala. Morda se motim, morda so bili igralci na odru celo zdolgočaseni ob ne vem kateri ponovitvi «Dnevnika». Ce je bilo to res, potem so zaslužili dvojno pohvalo: znali so namreč iz »ponovitvenega dolgočasja» zaigrati kreativno nestrpnost, kar pomeni, da so preigrali sami sebe. V tem primeru so seveda igrali dvojno vlogo. Z dvojnim uspehom.
Menda sem gledal vse štiri slovenske Ane: najprej tisto v Mariboru (bila je — že zato, ker je bila prva! — čudovita in krhka Mihaela Novakova), potem v Celju (precej neprepričljiva Mmca Jerajeva), pa ljubljansko Dramo (prezrelo, prežensko, nekam (ipreduhovno» Majdo Potokarjevo) in zdaj v Kopru še tržaško Ano, Miro Sardočevo. Njena Ana Frank na predstavi v Kopru pa je vznemirila, včasih celo pretresla.
Ana Mire Sardočeve je bila zelo okusna, zavzeta, v njeni osebnosti pogojena igralska kreacija. Polna čezmernosti, ki
MIRA SARDOČ
imiifiiiiiMiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiMiiimiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiitmiitiiiitiiiiniMniiMiitiiiiiiiiiHimit
Aldo Carvin v «S. Giustu»
Odličen kolorist, poln iznajdljivosti m svežine
V galeriji »San Giusto« (Ulica Foschiatta, 3) razstavlja svoje slike Aldo Carvin, ki poučuje risanje na srednjih šolah. Četudi je profesor ni v njegovih slikah nič profesorskega, ker so zasnovane in izdelane zelo sproščeno v svojevrstnem ekspresionističnem slogu. So to večinoma olja in nekaj temper, pretežno zelo barvita toda polna prijetne barvne skladnosti. Vsa dela, razen ene tempere, so naslikana z lopatico. V pokrajinah s širšim razgledom, figuralnih delih in nekaj tihožitjih uporablja Carvin ozko lopatico, ki mu dovoljuje podrobnejšo izdelavo posameznosti in pestrejšo školjkasto oblikovanje barve, zgrajeno na neštetih drobnih kontrastih, ki s svojim optičnim migotanjem ustvarjajo prepričljivo zračno globino. Poleg tako izdelanih bolj lirično občutenih del («Deklica z mačko«, «Tri deklice«, ((Okno«) pa prevladujejo živahnejša dela v katerih podaja slikovite skupine hiš. Za izdelavo teh uporablja Carvin zelo široko lopatico s katero mozaično nanaša tonsko prefinjene odtenke barv. Polagajoč ploskev ob ploskev gradi sliko in doseza tako učinkovito prostorninsko izstopanje stavbnih teles. Kljub širokim barvnim ploskvam pa mu uspe ustvariti dojem zračnosti in globine. Odlični sta v tem pogledu ((Pokrajina z mostom« in »Slepa ulica«. Z enako široko ploskovno obdelavo pa sta mojstrsko naslikani tudi sliki tihožitja z mlinčkom in ena s steklenko ter celo morje z jadrnico, kar izpričuje
vsestransko obvladanje te zvrsti oljne tehnike. V tej je dospel celo do izvirnega postopka. V nekaterih slikah stavb ter v ((Sesljanskem zalivu« opazimo namreč, da je še svežo, komaj dokončano sliko, navpično razoral z neštetimi vzporednimi brazdami, ki ustvarjajo videz plohe. V splošnem je Carvin odličen kolorist, poln iznajdljivosti in svežine, ki sledi velikemu toku sodobne umetnosti ne da bi zašel v njegove nevarne vrtince.
MILKO BAMBIČ
Uspek «Kola»
Jugoslovanski koncertni ansambel «Ko!o», ki je zaslovel na vseh celinah s svojimi narodnimi plesi, ima vsak ponedeljek koncert v dvorani Svobodnega gledališča na Crvenem krstu v Beogradu. Dvorana s 650 sedeži je zmerom razprodana. Gledališki blagajnik pravi, da bi ljudje napolnili dvorano, tudi če bi bilo v njej 2000 sedežev, tako zelo se zanimajo za te koncerte.
Razstava
slikanic
V Pionirski knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo slovenskih slikanic, izdanih od 1945 do 1960. Razstava je prirejena v okviru «Pionirskih iger.. Med eksponati so tudi originalne ilustracije, pri čemer so že posebej u-poštevana dela Levstikovih nagrajencev za mladinske knjižne ilustracije. Razstava bo odprta do 6. februarja.
je tako karakteristična za pubertetno dekle, ostro zarezana v akutnih melanholijah prve ljubezni, živa in temperament, na, malce nesramna in večkrat razmišljajoča. Pač Ana, ki o-stane v spominu. Perkinsova je bila na platnu izmodelira-na, skrbno počesana in neskončno žalostna. To je slaba Ana. Izjemna. Teh pa ni bilo in taka tudi ni bila prava Ana, vsaj po dnevniku ne. Mira Sardočeva jo je verjetno spoznavala v knjigi m sčasoma je rasla v njej podoba odrske Ane. Po tej podobi jo je zdaj naredila: v enem kosu, ki pa je sestavljen iz številnih kamenčkov. In — če pravilno domnevam:. Sardočeva je ob Ani sčasoma zgubljala svojo osebnost. Tudi privatno, kajti v njej je nastajala in ko je nastala, živela dalje tista Ana, ki si jo je oblikovala beroč njen dnevnik. To je bil dolg, a ne preračunan proces nekega nastajanja. Na odru zdaj ni več mogla ubežati lastnim relacijam do te podobe in jo je pač ohranila. Zato tudi ni bilo špekulacije.
Gombač je deloma ponovil svojo celjsko režijsko zasnovo. Pa spet eden od tistih sicer dobrih in ambicioznih režiserjev, ki zaradi hlastanja izgubijo ves smisel za ekonomiko. Dnevnik bi se dal pač precej krajšati in pognati njegov ritem.
Ves ansambel je bil urejen, dober in nenavadno sinkro-niziran. Se posebej Modest Sancin kot Dussel in Nakrst kot Otto Frank. In osi drugi. Jože Cesar je kot scenograf in slikar ujel c-mbient v blodnjak podstrešnih dimenzij. Všeč mi je bil njegov sicer nenavadni odstop od stilne barvne kompozicije v sivino.
Menim, da še ni čas, ko bi bilo treba Dnevnik odstaviti s programa. Naj ostane v železnem repertoarju. Zato, ker je ljudem potrebna Ana. Zato, ker nastajajo tudi take pesmi
njej:
NEPOZABA
Predivo na votku sanj je gomazelo na površini
srčnih prekatov: spomin je obujal podobo črnolasega dekleta!
Moja sanja je položila vanj otroštvo in molk prezira židovskega gheta!
Bila je otroški smeh na podstrešju v Amsterdamu,
a ko je spoznala da ubijanje ni greh m da je življenje otroštva, da je neka puberteta lahko ena sama rana — je zapisala sto besed v
Dnevnik.
In s krhko roko je dodala: Frank Ana!
Danes, sredi oblaka miru je Ana ostala podoba iz sanj
in vendar je toliko, toliko An
ki pišejo dnevnik za sto in sto
bodočih rodov m za košček življenja, ki naj bi bil dober. In nov!
MiLi
  ................................................................
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Neko delo bo zahtevalo od vas
j velike vztrajnosti. Uredite zaostalo korespondenco. Zdravje | razmeroma dobro, vendar po-, zor.
J BIK (od 21. 4, do 20. 5.) j Male težave vas ne smejo pre. I strašiti. Možnosti za uspeh so | dobre. Nevarnost neprijetnih , srečanj. Kadite manj!
I DVOJČKA (od 21. 5. do 22. j 6.) Ugodna delovna forma za intelektualne poklice. Do ze-I lo dovzetnega prijatelja bodite obzirni. Zdravje odlično.
! KAK (od 23. 6. do 22. 7.) Potrebni bodo hitri ukrepi proti tekmecem. Spoznali bo-
ste osebo, ki vas bo zelo zanimala. Nevšečen prehlad.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) V odnosih z nadrejenimi bodite spretni. Izpopolniti bo treba organizacijo vašega delo. vanja.
DEVICA (od 23. 8 do 22. 9.) Zelo razgiban poslovni dan. Ugoden večer za nave-zanje novih stikov in prijateljstev, Potrebni ste počitka.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne vmešavajte se v spore med vašimi znanci. V večernih urah boste morali pokazati veliko spretnosti.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22 11.) Kritično presojajte na videz vabljivo ponudbo. Vaše ideje družinskim članom ne ugajajo. Verjetno potovanje.
STRELEC (od 23. 11 s do 20. 12.) Zaupane vam bodo odgo-
vorne naloge. Rojstvo globoke simpatije z daljnjimi posledicami. Prijetno pismo. KOZOROG (od 21. 12. do 20.
1.) Kljub jutranjim težavam dobre večerne možnosti. Brez strahu priznajte lastno napako. Prijetne ure z ljubljeno osebo.
VODNAR (od 21. 1. do 19.
2.) V nepredvidenih okoliščinah se boste dobro znašli. Odložiti boste morali načrt za neko zabavo. Zdravje dobro.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Sreča vam bo danes naklonjena. Odženite bojazen in nemir, nost. Zdravje neuravnovešeno. Ljubezen v nevarnosti.
; znanos
* + * 4-■¥ *■ * * <-4" 4-4"
Kovine v prahu
Po pisanju londonskega znanstvenega tiska, je Velika Britanija začela izdelovati razne kovine v prahu. Zrnca prahu so velika od 20 do 50 mikronov v premeru, so popolnoma okrogla in gladka. Do danes so že izdelali v prahu baker, aluminij, nikel, jeklo, kmalu pa se bo začela tudi proizvodnja drugih kovin v prahu.
Mohorovicev načrt Ameri-lki znanstveniki so izdelali opremo za vrtanje, kd bi morala doseči globino 5000 metrov pod morsko površino. Namen *ega vrtanja je proučevanje geoloških slojev, felimatičnih sprememb v zemlji in evolucije življenja. Vrtali bodo na morskem dnu v bližini obale Mehike, zaradi tega ker je zemeljska skorja pod morjem mnogo tanjša kot na kopnem. Poskus so imenovali »program Moho« po jugoslovanskem geologu Mohoroviču, ki je znan po svojih znanstvenih delih s področja seizmologije. Trinadstropni most čez Rokavski preliv
Britanski strokovni tisk je objavil načrte inženirja Wil-liamsa za gradnjo trinadstropnega mostu čez Rokavski preliv, ki naj bi slonel na stolpih, oddaljenih 400 m eden od drugega. Na zgornjem nastropju bi bile dvosmerne železniške proge, na spodnjih dveh pa ceste za motorni promet. Gradnja mostu bi stala okrog pol milijarde angleških funtov.
Antarktika — enoten kontinent Člani sovjetske odprave na postaji Mirnij na Antarktiki so po dolgih proučevanjih prišli do zaključka, da je Antarktika enoten kontinent. Povsod pod ledom se namreč nahaja debela zemeljska skorja, v povprečni debelini 35 km, prav tako kot na drugih kontinentih. Doslej je veljala teza, da je Antarktika sestavljena iz številnih o-toikov, pokritih z debelo ledeno skorjo.
Porast levkemije v Avstraliji Po statistikah Svetovne zdravstvene organizacije je v Avstraliji zabeležen velik porast levkemije. V letu 1959 je bilo ugotovljenih 100.000 primerov te nevarne bolezni, smrtnih primerov pa je bilo petkrat več kot leta 1956. Posebno velik skok je bil zabeležen pri primerih akutne levkemije in kronične levkemije limfnega sistema. Avstralski strokovnjaki so mar-ljivo na delu, da bi ugotovili vzroke tega krvnega raka. Nova dietetična soj
V Švici so izdelali in dali v promet novo dietetično sol, ki predstavlja zameno za ku. hinjsko sol, kadar se zaradi določenih bolezni ne sme uživati navadna sol. Nova sol je spojina adapinske kisline. Je prijetnega okusa in zelo spominja na morsko sol.
V organizmu se popolnoma razkroji in je brez vsakega zastrupljevalnega delovanja.
V poštev pride predvsem pri obolenjih na srcu in ledvicah.
Magično oko v londonskem prometu
V Londonu so objavili načrt «magično oko«, ki naj bi pospešil avtobusni promet v britanski prestolnici. Načrt predvideva namestitev elektronskih naprav ki bodo prenašale znake v prometni center m jasno pokazovale položaj vsakega avtobusa na določeni progi, Ta sistem so že uspešno preizkusili na e-m sami progi. Vsak avtobus ima svojo številko za identifikacijo, katero spremljajo elektronske «oči», nameščene na posebnih nosilcih ali pa na poslopjih na določenih točkah vzdolž proge.
Merjen.e temperature do llt.tliH) stopinj Sovjetski inženirji so izdelali napra/o. Ki omogoča merjenje temperature do 10.000 stopinj. Ta naprava ni. ma nič skupnega z navadnim termometrom, ker deluje na principu vzporejanja jakosti svetlobe osvetljevanega telesa z .ntenzivnostjo svetlobe kovinskih nitk v navadni e-lektricni žarnici. Doslej je bilo v industriji mogoče iz-meljti temperaturo samo do 2.800 stopinj in še to z velikim odstotkom možne napake. Pri preizkušanju so sovjetski znanstveniki vnesli nekatere popravke v mednarodno lestvico visokih temperatur. pri merjenju temperature do 1000 stopinj je napaka bila okrog 1,5 stopinje. Merjenje najvišjih temperatur v industriji je izredno važno, ker je to neobhodno potrebno za proizvodnjo posebnih spojin in za spremljanje mnogih kemičnih reakcij. Zelenjava na ognjeniskih tleh.
Na Kamčatki in pri Niči-ki .skih vrelcih na vzhodu Sovjetske zveze so začeli gojiti zelenjavo v rastlinjakih r.a kulkanskih tleh. Na pobočjih so na terasah posadili vrtnine m tako pre 1 kratkim že pridelali čebulo. Po mnenju sovjetskih strokovnjakov so vulkanska področja zelo prikladna za gojitev povrtnin. Zlato v morju
Nekoč so menili, da je v toni morske vode 6 miligramov zlata, potem pa da ga je desetkrat več. Najnovejše raziskave so pokazale, da ga je povprečno komaj tisočinko miligrama in torej ga ni vredno pridobivati. Ob tej ugotovitvi so morski biologi pregledovali tudi plankton. Pravijo, da je v morski vodi, ki je bogata s planktonom, tudi razmeroma več zlata in seveda obratno. Ob tem sodijo biologi, da je večina morskega zlata prav v teh najmanjših zastopnikih življenja v morju.
Goriško-beneški dnevnik
viz
IZVOIII!
Vsak volivec lahko odda poleg svoje še eno glasovnico, za katero je dobi! pooblastilo
V nedeljo 29. januarja bodo volitve v kmečke vzajemne bolniške blagajne v občini Števerjan in Sovodnje. Prihodnjo nedeljo bodo volili v občini Gorica in v drugih furlanskih občinah.
V vseh občinah v goriški pokrajini, razen v občinah So. vodnje in Števerjan, kjer je bila predložena enotna lista, ter v občini Gradež, kjer prevladujejo priseljenci, je bila poleg bonomijanske liste «Col-tivatori diretti» predložena tu. di lista Vsedržavne kmečke zveze. Ker pa je zakon, ki urejuje volitve odborov kmečkih bolniških blagajn nedemokratičen, bo dobila vsa mesta v odboru tista lista, ki bo prejela več kot 50 odst. glasov. Takšen volilni zakon piav gotovo ni demokratičen, ker ne predvideva, da ima tudi manjšina svojega predstavnika. V občini Števerjan in Sovodnje sta bili predlože-ni enotni listi, v kateri so takšni Občinarji, ki s svojo sposobnostjo in prizadevnostjo jamčijo, da bo delovanje bolniške blagajne potekalo ta-ko, da se bodo spoštovale koristi članov.
V števerjanski občini, kjer ima volilno pravico 87 družinskih poglavarjev, je bila predložena naslednja lista: Ciril Klanjšček, Avgust Stekaj Josip Humar, Albin Škorjanc, Anton Klanjšček, Mario Drufovka, Zdenko Terčič, An-tor. Vogrič, H-'rtnenegild Pod. veršič, Romano K irsič. Karel Maraž, Karel Komjanc, Jožef Primožič, Marčelo Humar, A-lojz Mužič. Stalna nadzornik'« sta Ignac Maraž in Mario Mi-k’uš, njuna namestnika pa sta Mario Hlede in Franc Komic.
Na listi za izvolitev sovo-denjske kmečke bolniške blagajne pa so naslednji kandidati: Josip Pipan, Remo Devetak, Andrej Cotič, Dušan Malič, Jožef Tomšič, Erminio Dottori, Ivan Petejan, Franc Ficrenin, Miroslav Lukman, Anton Tomšič, Anton Tomšič, Edvin Kovic, Alojz Tomažič, Friderik Hmeljak. V nadzornem odboru sta Ivan češčut in Emil Devetak, njuna namestnika pa sta Janko Cotič in Venceslav Cernic.
Volitve se bodo začele ob 7. uri in se bodo zaključile v nedeljo zvečer. Vsak volil-n' upravičenec lahko odda dve glasovnici, svojo in pa glasovnico, za katero je do-
t timi umili tu n minulimi nun im tiiiitiiiiiiiii
OD VČERAJ
D
KINO
CORSO. 16.30: «Mlin kamnitih žensk#, P. Brige in S. Ga-bel. V barvah. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 17.00: «Marines na Salomonovih otokih#, E. Mi-thevvs, J. Addams. Ameriški fi’m.
VITTORIA. 17.00: «Kot Eva... bolj kot Eva#, J. Collins in G. Code, v barvah. CENTRALE. 17.00:	Dinosau-
rus», W. Ransej in K. Han-scn. V barvah.
MODERNO. 17.00: «Dežurni kaplar#, R. Como in M. Arena.
 «»------
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo v Gorici zabeležili najvišjo temperaturo 6,2 stopinje nad ničlo ob 14.30 in najnižjo 0,2 stopinje ob 6. uri zjutraj. Vlage je bilo 96%, dežja je včeraj dopoldne padlo 1,6 mm.
 «»------
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna D’Udine, Ulica Rabatta št. 18, tel. 21-24.
bil pooblastilo družinskega po. glavarja, ki zaradi bolezni ali kakšnega drugega vzroka ne more priti na volišče. Pooblastilo izda predsednik bolniške blagajne.
 «»---------
gija Grossija iz Ul. Lunga št. 25 v Gorici. Grossi se je včeraj nekoliko dalj časa zadržal v postelji, ker se je slabo počutil. Domači so mu prinesli termofor s toplo vodo. Iz neznanih vzrokov pa se je vroča voda, ki je bila v termoforu, zlila pa njem in mu povzročila opekline prve stopnje po levi nogi in po spodnjem delu telesa. Pridržali so ga na zdravljenju. Zdraviti se bo moral 10 dni.
Nesreča livarniškega delavca
Pri basanju električne peči v livarni SAFOG je plamen povzročil opekline 1. stopnje po obrazu in po rokah 40-le:-nemu delavcu Davorinu Kon-cutu iz Rupe št. 21. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali na zdravljenju. Ozdravel bo predvidoma v 10 dneh.
Kos železa mu je padel na glavo
Ob 15.15 je pri ročnem delu v industrijski šoli v Ul. Bo-schetto padel kos železa na glavo 17-letnemu dijaku Robertu Fontani iz Gradiške. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na temenu. Pridržali so ga na zdravljenju.
Upokojenec se je oparil s toplo vodo
Včeraj ob 10. uri so z rešilnim avtomobilom Zelenega križa odpeljali v civilno bolnišnico upokojenca 67-letnega Lui-
    .................................
Lepe besede in manj lepa dejstva pri KD
Ureditev manjšinskih vprašanj osnova za napredek gospodarstva
Odpraviti je treba krivite preživele fašistične zakonodaje in izdati ter uveljaviti nove demokratične zakone v duhu republiške ustave
Pred dnevi so imeli na sedežu KD v Gorici občni zbor mestne sekcije te stranke, na katerem so razpravljali o vpisovanju novih članov. Ne bi omenili tega zborovanja, ker je že običaj vseh političnih strank, da ob začetku novega leta pregledajo svoje vrste in jih skušajo okrepiti z novimi člani in somišljeniki. Zanimivo pa je dejstvo, da so na njem posvetili še posebno pozornost razpravljanju o go-riškem gospodarstvu in njegovi posebni vlogi z ozirom na splošen značaj in položaj, ki ga zavzema naša pokrajina.
Poročilo o goriškem gospodarstvu je imel poslanec Martina. Uvodoma je omenil ukre. pe, ki sta jih sprejela parlament in rimska vlada v korist goriškega gospodarstva z namenom, da bi ustvarili potrebne pogoje za njegov preporod in omiljenje krize. Govornik je nato prikazal, da je v zadnjih letih znatno narasla proizvodnja, bančne vloge in dohodek na posameznega prebivalca in to celo v večji meri kot na Tržaškem ali v videmski pokrajini.
Vendar pa nas to dejstvo, je poudaril govornik, ne sme spraviti v preveč optimistično razpoloženje kar se tiče prihodnosti našega mesta. V bodoče bomo napredovali le, Ce se bo ustvarilo potrebne predpogoje za zdrav in naraven razvoj goriškega gospodarstva.
Da bi še v večji meri privabili zasebne investicije v Gorico, je potrebno še bolj decentralizirati naše mesto v odnosih z državo. Gorica bi morala postati glavno področje za gospodarske odnose in stike s sosednimi državami; v ta namen bi bilo treba v prvi vrsti vključiti Gorico v glavne cestne, železniške in letalske zveze s sosednimi državami in v vse druge gospodarske pobude. Kar se tiče bodočih upraviteljev goriške občine, bodo morali imeti ved. no pred očmi te osnovne probleme. Vodilo pri njihovem delu pa bo moralo biti spoštovanje svobode in čut pravičnosti, kar je predpogoj za raz. voj demokracije in gospodarstva.
čut pravičnosti do vseh državljanov, ne glede na njihov socialni položaj ali narodno pripadnost. Enake pravice in enake dolžnosti je osnovno na. čelo, preko katerega ne more in ne sme iti nobena javna uprava, ki ji je pri srcu napredek državljanov, ki jih u-pravlja.
Zal pa moramo ugotoviti, da smo doslej že večkrat slišali take besede, ki so bile izrečene morda tudi v dobri veri, v večini primerov pa ni prišlo do njihovega izvajanja v praksi. To velja zlasti za odnose z našo narodno manjšino. Na naše pritožbe, kadar gre za posebno grobe diskriminacije, se po navadi pristojni organi izgovarjajo z obstoječimi in še vedno veljavnimi zakoni iz dobe fašizma, ki prav gotovo nimajo ničesar skupnega ne z demokracijo in še manj s čutom pravičnosti. Zato bi morali tudi krajevni predstavniki KD in predstavniki krajevnih oblasti vplivati na pristojne organe v Rimu in na vlado, da se taki ostanki fašizma odpravijo.
Popolnoma pravilno je, da
se Gorica v vedno večji meri vključi v gospodarske in druge odnose s sosednimi državami, predvsem s Slovenijo in Jugoslavijo. Dosedanje petletno obdobje malega obmejnega prometa nam nudi v tem oziru za Gorico posebno prepričljive dokaze, o pravilnosti takega stališča. Ze nekajkrat pa je bilo pri mednarodnih sestankih med predstavniki obeh držav ugotovljeno, da so prav narodne manjšine tiste, ki lahko take medsebojne odnose olajšujejo in krepijo v obojestransko korist. To delo pa lahko izvršujejo edinole takrat, ko je njihov položaj urejen na popolnoma enakopravni podlagi. Za dosego tega pa bi bilo potrebno najprej odpraviti proti Sloven. cem naperjene stare fašistične zakone in namesto njih uveljaviti nove, v smislu kot jih že petnajst let obljublja člen šesti nove republikanske u-stave.
Od take rešitve bi imelo goriško gospodarstvo najuečjo in neposredno korist, ker bi bile s tem dane nove osnove za še širše in globlje mednarodne gospodarske odnose.
iiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiii
Važna vest za občino Doberdob
V Dolu si bodo v kratkem svetili z električno lučjo
Na Palkišču gradijo pokopališče
Navedli smo teh nekaj misli poslanca Martine, ki res lepo donijo in zato je tudi naša želja, da bi se začele v najkrajšem času tudi dejansko izvajati. Tudi mi smo mnenja, da je predpogoj za napredek demokracije in gospodarstva na našem področju
Iz doberdobske občine smo prejeli zelo zanimivo vest, ki bo prav gotovo razveselila vse prebivalce Dola: ministrstvo za javna dela je v soboto poslalo dekret, da se sredstva, ki so bila nakazana za elektrifikacijo Dola, lahko porabijo. Županstvo je z druž. bo SELVEG že podpisalo sporazum o izvedbi del, za katere bodo potrošili 4,7 milijona.
Elektrifikacija Dola, pod ka. terega spada .precej zaselkov med Palkiščem in Boneii, ter napeljava elektrike k Sabli-čem in Komarjem, je bila nuj. no potrebna. Ti kraji so zadnji ng Goriškem, kjer še ne sveti električna luč. Prebivalci živ‘i-jo ob državni cesti, po kateri je velik promet, vendar si morajo svetiti s petrolejkami. De. mokratična občinska uprava je postavila v svoj program ureditev tega vprašanja, in zdaj, ko je prišlo iz Rima obvestilo, lahko rečemo, da ni več daleč dan, ko se bo to delo
izvršilo in se bo odprla za prebivalce teh krajev ob meji nova stran v njihovi zgodovini.
Obenem napredujejo dela pri gradnji pokopališča na Palkišču, ki so si ga domačini vedno želeli in jim je občinska uprava željo tudi izpolnila. Gradbeno podjetje je že pripeljalo material in začelo s pripravljalnimi deli za izvršitev tega važnega in potrebnega objekta.
Snežne razmere
Lokve 0,1 stopinje, 15 cm snega, sneži; Lažne 0,2 stopinje, 60 cm snega; Vojsko 0,2, 80 cm snega; sneži; Crni vrh 35 cm južnega snega; Idrija 0,1 stopinje, 10 cm snega, sneži; Livek 0,2, 15 cm snega; Bovec 1 stopinja, 20 cm južnega snega; Log pod Mangartom 0,2 stopinje, 50 cm snega, Golaki 0,2 stopinje, 85 cm snega.
Danes zvečer v miljski telovadnici
Košarkarsko srečanfe Hausbrandt-Lokomotiva
V predigri z začetkom ob 20. uri bo dvoboj ženskih ekip
Danes zvečer se obeta Tržačanom in Miljčanom lep košarkarski večer. Kot smo že javili, bo danes gostovala v miljski telovadnici petorica iz Zagreba. Gre za moštvo košarkarskega kluba Lokomotiva, ki ima v svoji sredi kar tri državne reprezentante.	-
«Dolgina» Petričeviča že skoraj vsi dobro poznajo: glas o
njegovi izredni igri je kaj kma lu šel tudi preko mej njegove domovine. Z njim pa bosta nastopila tudi ostala dva igralca, ki sta že oblekla jugoslovanski državni dres in sicer Kovačič in Kocijan. Da tudi ostali igralci ne zaostajajo za njimi so že večkrat dokazali z odličnim plasmajem v raznih mednarodnih turnirjih in še posebno v zadnjem, ki je bil v Ljubljani. Spočetka so prireditelji povabili na turnir za zlati pokal OLO Ljubljana poleg madžarskega prvaka Honveda tudi moštvo Petrarce iz Padove in brazilske igralce. Ker sta slednji dve ekipi odpovedali udeležbo, so prireditelji povabili beograjsko Crveno zvezdo in zagrebško Lokomotivo.
Zagrebčani niso razočarali. Z odlično igro so odpravili tako
Madžare kakor tudi Ljubljančane, ki so se ponašali z naslovom jugoslovanskega prvaka in so tako zasedli prvo mesto.
Te igralce bomo imeli danes priliko videti v Miljah. Zagrebčani bodo prispeli v Trst z brzovlakom ob 13.18. Sicer so imeli na sporedu srečanje z Ginnastico Triestino, ki bi moralo biti snoči, toda kratkovidno in predvsem šovinistično nastrojeno vodstvo tega tržaškega kluba je dvoboj, pa čeprav sta trener moštva in vodja sekcije pristala nanj, odpovedala.
Lokomotiva bo tako nastopila samo nocoj v Miljah, kjer se bo ob 21. uri spoprijela z moško petorico Hausbrandta. Kot predigra bosta nastopih ženski petorici Hausbrandta A in B. V prvi so igralke, ki
iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii
V povratnem prijateljskem srečanju
Dijaški dom-Cankar 1:1 v namiznem tenisu
V šahu je zmaga pripadla šentjakobskemu
prosvetnemu društvu
V soboto popoldne sta se v Dijaškem domu spoprijeli v povratnem prijateljskem srečanju namiznoteniški ekipi Dijaškega doma in PD Cankar. B ekipa dijakov je z lahkoto odpravila nasprotnike z rezultatom 5:0, kar jasno dokazuje kakšno je bilo razmerje sil ob zelenih mizah.
Med A ekipama pa je šlo nekoliko drugače. Mladi can-
nastopajo v italijanskem prvenstvu, v drugem pa so izbrane igralke iz Trsta in Milj. Kot so javili prireditelji, bodo vstopnice po izredni ljudski ceni, s čimer oo dana možnost vsakomur, da si ogleda to zani-m.vo tekmo med Tržačani ;n Zagrebčani.
V nedeljo zaostale tekme diletantskega prvenstva
Saici prevzelo
vodstvo v B skupini
Pcnziana doživela v derbyju z Edero poraz
V skupini diletantskega prvenstva je večina enajsto*1 počivala. Odigrali so le nekaj zaostalih srečanj, od kat«1 sta se dve končali z neodločenim rezultatom brez gola, pa z zmago domačinov.
Od zmagovalcev je treba o-
rr.eniti svetoivansko moštvo, Ki je imelo v gosteh miljski Fortitudo. Gostje so morali
iiiiiliiniiiiiiiiiimiiiiiHiiiimiiiiiiiimiMiiiiMiiMiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiimnimiiiiiinuiiiiiimim
Od 28. do 30. t. m.
Smučarji	iz
za «Pokai Kurikkaia>
zapustiti igrišče s	I
katerega si niso zaslužil'-
druge strani pa je treba Pjj pisati poraz Miljčanov np®
„ r..._  niiH
ž včnosti, ki si jil^j^JKf it®'
la po golu, ki so ga Sv*J
karjaši so premagali svoje nasprotnike s 5:2 in se tako maščevali za poraz, ki so ga doživeli proti Dijaškemu domu pred nedavnim. V Cankarjevi ekipi so zadovoljili vsi trije člani te ekipe. Do zmage so Sentjakobčani prišli predvsem zaradi dobro tolčenih servisov in zaradi hladnokrvne igre. Nasprotno pa so bili gojenci Dijaškega doma v slabem dnevu in predvsem zelo nervozni.
Poleg namiznoteniškega srečanja je bila tudi partija šaha med Jankovičem, ki je nastopil za Cankarja in Pahorjem, ki je predstavljal Dijaški dom. Zmaga je pripadla Jankoviču.
Rezultati namiznoteniškega dvoboja so naslednji:
Dijaški dom B-PD Cankar B 5:0 Primožič-Pertot 2:0 (21:7, 21:19) Drašič-Fischer 2:0 (22:20, 21:16) Košuta-Jankovič 2:0 (21:6, 21:13) Primožič-Fischer 2:0 (21:9,21:19) Drašič-Jankovič 2:0 (21:10. 21:6) PD Cankar A-Dijaški dom A 5:2 Ažman - Gergolet 1:2	(21:18,
10:21, 10:21)
Vitez-Skrk 2:0 (22:20, 21:16) Kufersin-Jakin 2:1 (18:21, 21:17, 21:14)
Vitez-Gergolet 2:0 (21:0, 21:0) Kufersin-Skrk 2:1 (12:21, 21:18, 21:15)
Ažman-Jakin 1:2 (21:17, 9:21, 7:21)
Kufersin - Gergolet 2:0	(21:0,
21:0)
I. KUFERSIN
AVTOMOBILIZEM
MONTELIMAR, 24. — Avto-mobilski rallye Montecarla je zahteval kar dve smrtni žrtvi. Posadka avta, ki je nosil startno številko 137, se je vračala po odstopu od nadaljnjega tekmovanja proti jugu Francije, ko se je na državni cesti št. 7 južno od Pierrelatte silovito zaletela v drevo.
Pri trčenju sta našla smrt
Georges Chauvet in Raymon-d Lafont, medtem ko je bil njun kolega Marin Couderc resno ranjen.
SMUČANJE
MADONNA Dl CAMPIGLIO, 24. — Antonino Vischi je zmagal v teku na 6.500 m v okviru smučarskih tekem italijanskih novinarjev. Drugi je bil Attilio Crivellari član uredništva «Resto del Carlino#, tretji pa Raffaele Medetti, ki je zaposlen Pri časopisu «La Notte».
Tudi Jugoslavija je prijavila tekmovalce za moško, žensko in juniorsko konkurenco
AOSTA, 24. — Za najvažnejšo mednarodno smučarsko prireditev evropske sezone za pokal Kurikkala, ki bo od 28. do 30. t. m. v Cogne, so že poslale svoje prijave smučarske zveze Jugoslavije, Avstrije, Češkoslovaške, Francije, Nemčije, Poljske, Španije, Švedske, Švice in seveda tudi Italije.
Jugoslovanska smučarska  ------------------------------------
zveza je javila udeležbo Cveta in Janeza Pavčiča, Romana Seljaka, Gašparja Kordeža in Zdravka Hlebanje med seniorji, Mileno Kodričevo med žen-
skami ter Milka Bavčeta, Pavla Kobilico in Janeza Kovača med juniorji.
Avstrijsko moštvo bodo sestavljali Hermann Meyer, Hans Pfeffer, Hermann Avocker, A-dolf Schervvitzer, Ernst Hom-tzicher, Sowie Falkaner in Ludvig Heidi, medtem ko bodo Francijo predstavljali Jean Mermet, Felix Mathieu, Rene Secretant in Rene Mandrillon v seniorski kategoriji, Claude Legrand, Gervais Poirot, Phili-pe Grosspellier, Melet, Behra in Ravanel med juniorji. Španija pa bo poslala na tekmovanje Aria Moralesa, Jezusa Mirina, Asaaca Garcio, Jezusa Pereza ter Angela Gonzalesa De Leno.
Italijanska ekipa še ni znana, vendar predvidevajo, da bodo med ženskami nastopile Elisabetta Asteggiano, Maria Cadringer, Fernanda Barrel, Lorenzina Guala in Alina Re-boulaz.
ZA PRVENSTVO REZERV
Danes na stadionu Triestina B-Pordenone
Prihodnjo nedeljo bomo imeli priliko prisostvovati srečanju Triestine z Genoo. To bo tekma med dvema enajstorica-ma, ki sta spoznali v preteklosti čast in slavo.
Za nedeljsko srečanje vlada v krogih Triestine precejšnje zanimanje, a tudi skrb je doma v vrstah domačega moštva. Tržačani bi hoteli spraviti na igrišče najboljšo postavo, vendar.dejstvo je, da je več igralcev pod zdravniško oskrbo kot pod oskrbo trenerja. Dva igralca bosta prav gotovo izostala: gre za Luisona, ki ima precejšnjo vročino in Frigerija, ki se je poškodoval tako, da so mu stavili nogo v mavec. Tudi Bernard in Sadar sta poškodovana in vrhu tega se Rebizzi še ni popolnoma opomogel.
Med včerajšnjim treningom s«- se pripravili tudi rezervni igralci, ki bodo danes popoldne nastopali na stadionu v zaostali tekmi prvenstva rezerv z moštvom iz Pordenona.
 ......................................................    iiiiiiiiiiiiiimiiimiiimuimnilliiiiliniiiinmilllii.................
Fischer ali Reshewsky iz ZDA, Pachman ali dr. Filip iz-CSSR, Szabo (Madžarska), Panno ali Najdorf iz Argentine, Schmid ali Unzicker (Zah. Nemčija), Uhlmann (NDR) in Donner iz Nizozemske. To velemojstrsko vrsto bi dopolnili še jugoslovanska velemojstra Gligorič in Matanovič, mednarodna mojstra Fuderer ali Bertok ter domačina Puc in Parma. Za rezerve bi pritegnili velemojstra Ivkova, Larsena (Danska) in Olaffsona z I-slandije. Vsekakor elita kakršne šahovski svet že desetletja ni videl zbrane. Ze sedaj je za takšen blejski turnir v šahovskem svetu veliko zanimanje.
Vprašanje sredstev za izvedbo tega kvalitetnega in pomembnega turnirja za zdaj še ni rešeno. Vendar je na sestanku prevladovalo mnenje, da bo tudi to pomembno vprašanje čimprej spravljeno s poti. Decembrski plenum Šahovske zveze Jugoslavije je namreč soglasno že odobril zamisel in vso možno pomoč. V načrtu pa je tudi izvedba drugega, po moči šibkejšega turnirja z manjšim nagradnim skladom, toda tako, da bi zanj udeleženci ali njihove zveze sami krili potne stroške in del stroškov za oskrbo. Letošnje blejske in radovljiške šahovske prireditve bodo pomenile veliko šahovsko in turistično privlačnost v letošnji jeseni.
Na Bledu jeseni letos
Mednarodni turnir za šahovsko elito
Prireditelji nameravajo povabiti vse dosedanje svetovne prvake-Talj m Smislov sta že pristala na udeležbo
LJUBLJANA, 24. — Na sestanku zastopnikov ObLO Bled. Turistične zveze Slovenije. Šahovske zveze Slovenije in drugih turističnih in šahovskih organizacij so raz-oravljali o izvedbi šahovskega veleturnirja v proslavo 30-letnice turnirja na Bledu 1931, ki naj bi bil letos septembra na Bledu.
V pretresu je bil tudi predlog Šahovske zveze Jugosla-
vije, da bi hkrati izvedli mednarodni šahovski turnir, na katerem bi sodelovali mednarodni šahovski mojstri in mojstri iz držav, ki nimajo velemojstrov kot Avstrija, Italija, Norveška, Švica, Španija, Izrael, ZAR, Grčija, Romunija, Bolgarija, Poljska in še nekatere. V obravnavi je bil slednjič še predlog, da bi oo istem času na Bledu ali v Radovljici priredili mednarodni šahovski festival, na katerem bi sodelovala 4-član-ska moštva domačih kolektivov in raznih organizacij.
Kakor je znano, namerava-
jo povabiti na blejski veleturnir štiri dosedanje svetovne prvake Talja, Botvini-ka. Smislova in dr. Euvveja, od katerih sta Talj in Smislov že dokončno pristala v Leipzigu, medtem ko sta Bot-vinik in dr. Euwe glede na sestavo turnirja prosila za premislek. Ce bi igrali Talj in dva bivša svetovna prvaka iz SZ, tedaj bi povabili še enega izmed tehle velemojstrov; Keresa, Spaskega, Korč-noja, Petrosjana ali Gellerja.
Prav ti bi prišli tudi v poštev, če bi izostala Bot-vinik in dr. Euwe. Med udeleženci bi bili še velemojstra
ivančani dosegli iz enajs' ; trovke. Druga zmaga P* j, pripadla moštvu INA ®.» na domačih tleh odp*a r.evarno Terzo.
Sangiorgina je v nedelj® j* gubila izredno priložnost, -bi prišla do istega števil*1 . kof vodeča Saici. Toda domače migrišču ji je v ti s Trivignanom i*P°“"SJ zaradi česar je morala “u točki z nasprotnikom. r®.%| n c se je pripetilo trz* Cremcaffe ki ni mogla “J,! kot do neodločenega izid®>y,! katerega jo je prisilila tr** , GRDA.
* # #
V C skupini, kjer so odil^ !i samo tri tekme, sta_ se j končali z zmago moštev, ^
so imeli to prednost, 5s f
je preše«1
Sl» .rt, t
igrali na domačem igri z enim samim neodlo*® (j,
izidom, ki pa je Prca'"j(i)| vse poznavalce razmer v , turnirju. Vodeča Rom*®aJ. n-orala namreč prepustit' <: ko gostujočemu moštvu 'V Canciana, ki životari le « I stopnic od dna.
V našem mestu je vla^j precejšnje zanimanje za med Edero in PonzianO. ci slednjega moštva so '»p: s precejšnjim strahom 1" >. ni mogla Edera, to so rjt, naredili: zakrivili so au t(, in s tem podarili nasprv kem nepričakovano in si|{[ nepredvideno zmago. ,v Svetoivančani so doživel'L raz, pa čeprav le za rS > enega gola, kar ni n ec* jf še posebno, ker so mora",,.-žačani igrati na igrišču . riaca, ki je trenutno na jem mestu lestvice.
Skupina B
IZIDI
»Sangiorgina - Trivignafl®
»INA- Terzo 1:0	*
»S. Giovanni - Fortitud®
»Cremcaffč - CRDA 0:0 LESTVICA
Saici
Sangiorgina
Cremcaffe
INA
Terzo
Fortitudo
Trivignano
Cervignano
Muggesana
S. Giovanni
Gradese
CRDA
Fiumicello
Aquileia
Rivignano
13 7 5 1 24	:
14 8 2 3 39 J 14 8 2 4 20 1 14 8 1 5 20
13 7 2 4 25 !;
13 6 3 4 14 \:
14 5 5 4 21 ‘ 14 6 2 6 2l‘( 14 4 6 4 17' 14 4 5 5 18 l 14 4 4 6 15 *
14 4 2 8 18 S 14 4 2 8 12 14 2 4 8 12 13 2 3 8 U
S
Prihodnje tekme (29.
,l.lKj
Zaostala srečanja: Riv'911 Fortitudo, Terzo-Saici.
Skupina C
IZIDI »Edera - Ponziana 1:0 »Romans-S. Canciano »Turriaco - Sant’Anna ” LESTVICA
i
14 9 5 0 32 | 14 8 4 2 2j M
14 6 6 2 22 [
15 6 6 3 „ . 14 7 3 4 1® » 14 5 6 3 25 14 5 6 3 22 14 5 5 4 1 14 5 4 5 14 3 6 5
Romana Mossa Torriana Turriaco Ronchi Ponziana Pieris Edera P. Romans Libertas Mariano Cormonese S. Canciano Sant’Anna Amoco
Prihodnje tekme <29-l-*^.
Torriana - Ponziana, ^ t Libertas, Pieris-Marian®, J
Canciano-Mossa, Rom* Romans, Edera-Amoco.
14 4 4 6 6,, 14 4 3 7 ljji
14 2 6 6 1J j
15 3 2 101** 14 1013 1%
ekme (29-1-1*!
BORIS PAHOR:
55.
Onkraj pekla so ljudje
Roman
Ne	zgodi	se namreč malokrat, da	se telo	in čuti	takč razvežejo in	da pride	brez težave, naravno	in preprosto, na
dan beseda, ki prej ni hotela ne noter ne ven. Vendar njena mala dlan ni samo sanjska kakor prvi večer, ko ga je vodila skozi mesečino; zdaj jo povezuje z zdravnikovim pismom in v njenem gibu je slutiti preračunanost.
Ni, ni, se upira; a sam upor ne zadostuje, če nima nič, da bi nadomestil to, čemur se upira. A ima njeno vdanost, njeno otroško željo, da bi mu pomagala, in to zadostuje, da se premaga in sprejme njeno naklonjenost.
«Slama je,» je rekla. In šumno je sedla kakor mulec, ki mu je všeč vse, kar je glasno in zbuja pozornost.
«Moj	mali.# In	njene roke so	objele	njegov	vrat.
«Da,»	je rekel	in prikimal; a	njene	ustnice	razvelja-
vijo trpki posmeh in njeno telo podpre s svojo naklonjeno težo željo, da bi se spet, kakor po navadi, zaiskrilo med njima njuno ozračje.
Zadržal je njeno teme v svojih dlaneh in narahlo raz-česal z razkrčenimi prsti mehke lase. A ona čuti, da ni duha v tem, si misli, za vsak gib ve žensko telo, če je pristen ali ponarejen, za vsak najmanjši gib. In toliko bolj, ker je ona ponudila ljubezen in jo skoraj vsiljuje. A kaj hoče pravzaprav? Nenavadno dekletce ima, ki zna ljubiti tudi v pastirskih bajtah, na slami, ker živi z naravo, kakor bi rad živel tudi on; je torej vsa, kakor si jo želi, kaj hoče še? Ne zahteva nič in z veseljem daje vse. Je razočaran zato, ker si jo je nekdo poželel? A kaj-more ona za to. Kaj si more, če je enkrat sedla k njemu v avto in jo je njegova roka objela okoli ramen.
In njegova desnica se približa njenemu telesu kakor v želji, da skrajša razdaljo, kakor v tolažbo, ker jo je tako dolgo pustil samo in skoraj ob strani. A ona čuti to, si pravi, ona čuti, da se dlan premika sama od sebe in da ni pričujoč v nji, da jo prsti božajo, a da ni v njihovem božanju. In to je nepošteno, da so prsti tam in ni on z njimi.
Odgrknil se je, ko da hoče naglas pregnati hudobno misel.
»Kaj je, Igor?#
«Ne morem se pomiriti ob misli, da zmeraj vse skrivaš.#
«Nič ne skrivam.#
«Pač.»
Potem ju je razdelil molk, v katerega se je vtihotapil prezebel glas samotnega črička. Velika revščina je ljubezen tako na slami med vegastimi deskami, če ni vere, ki bi ji dala goriva. In vse še bolj klavrno, ko pa je vsenaokoli dvajseto stoletje s svojo tehniko in s svojim udobjem.
«Tvoj Antoine ti je spet pisal.#
#Ni.»
«Brez pomena je, da tajiš.#
«Ce rečem, da ni, ni.»
Krotil je razburjenje, ki ga je prevzemalo, in čutil je, da ne bo lahko zadelati razpoko, ki se bo začrtala med njima, če se bo prenaglil. A zakaj so njene besede tako gotove, brez sledu najmanjšega obotavljanja?
((Kakšen smisel ima laž v tem trenutku?#
»Saj se ne lažem.#
V njenem glasu je manj upora in manj odločnosti, a prav tisti odtenek popuščanja mu je ta hip kakor past, ki mu jo nastavlja neodgovorna, a hkrati prebujena zahrbtnost. Kakor slabost, ki se zaslanja s koketnostjo in se s tem zaveda svoje moči.
Potegnil je roko izpod njene glave in vstal.
Da bi kaj rekla, si misli, ko se prestopi. Da bi ga poklicala po imenu, kakor to nezamenljivo zna. Zadostovalo bi. A je, ko da je ni, a je huje, ker jo sovraži zaradi te pričujoče odsotnosti in tega hladu. Je v temi eno s slamo in je, ko da je ni, potem ko ga je vsega razgrebla s svojo ljubeznijo, s svojo lažjo in zdaj s svojim molkom.
XLII.
Bil je spet na poti in se začel vzpenjati navkreber proti črni gmoti borovega go<«da. Njegovi koraki so bili najprej hitri, a počasi so se umirili.
Navzdol bo šla, proti domu. Naj gre, kamor hoče in naj bo konec teh otročarij. A način, kako taji, ni prav
nič otročji. Ali pa. Menda so ravno otroci tako trdovratni v zanikanju. V redu, a konec s tem. In ker je ljubezen potrebna, naj bo nekaj trdnega in zanesljivega, ne igra, ki se vsak dan spreminja. Lepa skušnjava, ki človeka drži zmeraj v krogu in ozračju otroškega vrtca. Ringa ringa raja. In če bi to trajalo še nekaj časa, se bi popolnoma pootročil, tako da se sploh ne bi več zavedal, od kod je prišel. Saj se že zdaj bolj malo. In zadovoljen je, da je povedal Yvesu o Janošu. Prvič, da se je razkril. In je prav, ker je razumen in dober. A to je nekaj, če ima zaklad takšnega števila človeških smrti v sebi. In takšno odgovornost ob vsem tem. Ne slepomišenje z mesečnico, ki sede k nekomu v avto in pravi, da se ni mogla zmeraj upirati vsiljivi ljubeznivosti njegove roke. Ni se mogla upirati. In če ona reče, tla ni spet pisal, potem ni. In to sprejema, potem ko je videl Janoša v kocu in Mladena na kamnitni mizi zraven goreče kope. Neresna igra z Rdečo kapico. In prav tukaj se je takrat počutil, ko da se je je rešil. A že prvi hip ga je premamila. Zmeraj pripravljen izgovor. A kje je pri nji meja med utemeljenim razlogom in navadno lažjo? Nisem si barvala vek, ko pa je že od daleč videti kakor igralka po predstavi. Ne odtegujem roke, potem pa se razločno dokaže, zakaj jo odmika. S tem je treba končati; ni to noro dekletce, ki mu bo stalo ob strani v spoprijemu z življenjem. Ni to žena, ki bo tudi tovarišica.
A vendar je prav nji rekel, da če bi bila trezna in materinska, bi mu ne mogla pomeniti tega, kar mu pomeni zdaj. In je res. Ne znal bi se ji zaupati. Ne znal bi biti sam. In to je menda tisto poglavitno. Biti sam in hkrati imeti možnost, da pozabi nase. Kajti ko so umirala in gorela moška telesa, žensko bitje ni moglo biti v pomoč , niti kot spomin. Se najmanj kot spomin. In če so nekje postajala okostnjaki in nato gorela tudi ženska bitja, so gorela - ločeno; njihov pogin ni bil nič v zvezi z moškim poginom. Ozračje njegove smrti ni imelo nobenih stikov z ozračjem njihove smrti. In če je bila takrat njegova samota tako dokončna, s kakšnim sredstvom lahko zdaj ona dobi vstopnico do njega? Z dobroto? A kar
je niso raztrgali lačni zobje in kar je ni zgorelo ^ takrat dobrota ni imela ženskega obličja Zato l)1* ( kot dobrota, kot Samaritanka nima nikakega pome«,js: žena zai-adi spola. Ob taki bi bil sam. Njena pr'ču^ ! bi ostajala ob robu njegove skrivnosti. Negovala J telo. In pri tem ne bi bila marljiva v tolaženju temveč samica, začudena nad nepotešljivim bog^ji strasti. Valovanje njenih kolkov in njenih nedrij. ritem živega mesa po povodnji kosti in skorjaste, ' c mentasto suhe človeške kože. Ljubiti rožnato telo natim telesom kakor nov val in spet nov vai velet® J dere od smrti proti neskončnemu, čistemu in je morju.
Na koncu gozda se je ustavil.	,	«
Cesta gre zdaj za spoznanje navzdol, a v tert>' $ komaj opaziti. Z desne, s severa brije skoraj ostr« .
Nenaden hlad kakor v gledališču, ko se vzdi8«*j stor in zaveje z odra. A vendar vse te prispodobe f) pomagajo človeškemu bivanju na zemlji, si misli, J) bo začelo zebsti in telo bo treba obleči; tedaj bo t0tj ki z drevjem in z ljubeznijo v pastirskih bajtah 0 (( kalo. A vendar. Koča iz brun v gozdu in ogenj 11J medtem ko pokriva naravo sneg. Ribiška hiša na I nem bregu, kjer je slišati samo hrumenje valov ke galebov, ki se derejo in prepirajo, da so njih0 j sovi skoraj človeški. Oskrbovati majhen svetilnik v tem preprostem poslu cilj in koristnost svojih 0 njih dni.	{
Arlette, si je tedaj nenadoma rekel in se za*L, čati, ona je to. Je spol, a je še prej pravljičnost. vanost otroških oči ob pripovedovanju čudovite Ob nji je sam, a ne v praznini, ki sledi slepemu nju v valove ženskega telesa. Sam, ampak z neutcSs|f jo po njenih sanjah in njeni igrivosti. Z njo spet j: sredi narave. In ona ve za njegovo preteklost, vsem svojim bitjem obhaja in se prav s tem svo)1 jem cepi na njegovo neusahlo zmožnost pnmla ienJ*'
Se n«d°U’