Letnik 2 Maribor, nedelja 2. marca 1919. Neodvisen političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 4‘50 mesečno. Če si pride naročnik sam po list: Mesečno K 4‘—, četrtletno K 14'—, polletno K 28'—, celoletno K 56'— lnserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 5. uri po- uredništvo m poldne. Narodni dom (vhod iz Posamezna številka stane 20 vin. Telefon št. uprava: Kopališke ulice) 242. Slovensko vseučilišče ugotovljeno! Tiskovna zadruga. Z sedežem v Mariboru se je ustanovila »Tiskovna zadruga«, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen »Tiskovne zadruge« je z skupnim izdajanjem knjig, muzikalij, umetnin in časopisov, političnih, strokovnih in leposlovnih, z izvrševanjem knjigotiska ter tiskarsko-litografične obrti in z založništvom knjig vseh vrst pospeševati naš tisk in širiti slovensko besedo in slovensko umetnost v najširših narodnih vrstah. Podjetje je zasnovano na široki podlagi in trdnih zadružnih temeljih. Z današnjim dnem je prevzela »Tiskovna zadruga «Mariborskega Delavca« v svojo last. V povečani obliki ga hoče, kakor do sedaj, izdajati dnevno. ' »Mariborski Delavec« bo zastopal narodna in demokratična načela. Narodnost je živa tvorna sila, ki se mora uveljaviti v vsem javnem in zasebnem življenju in narodno edinstvo Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno urejeni državi je podlaga naše bodočnosti. Pravice našega troimenega naroda do uje- Pustna nedelja med Ukrajinci. ‘Tudi 1. 1916 je bila ravno ta dan —hočem red, ravno\tako pozno, pustna nedelja. Naša bitnica je »ležala« vkopana 2 klm strelne daljave od sprednje ruske straže nad Medvedova pri Buczaczu. Do 22. februarja' smo imeli krasne dneve, kakor so v *tem času baje neka posebna lastnost precej raznolične vzhodne Galicije. 23. pa je začelo snežiti in tedaj je prišlo gorje nad vse v jarkih zakopane posadke. Da zjutraj nisi našel svojega oddelka, ker je nad njim padel do 2 metra visok sneg, to so bile vsakdanji dogodki. Nepričakovano smo dobilj povelje na takojšnji odhod v Bukovino. Čeprav so nas Rusi danzadan oblagodarjali s svojimi razno-kalibrimi »bonboni«, in smo se preživljali večinoma le s krompirjem, ki ga je vsepolno ležalo še v zemlji — vasi nevkoli so po večini izginile, da ni bilo niti sledu od njih — vendar smo se težko ločili od svojih brlogov. Dos,! v Buczacz, smo izvedeli, da je naš transport vsled prevelikega snega nemogoč; zaostali so vsi vlaki, cest pa sploh ni bilo dinjenja vseh njenih delov hočemo braniti kot našo sveto stvar in se boriti za trdno državno enoto. Vol^ ljudstva naj bo merodajen in odločujoč činitelj javnega življenja, zagovarjamo najširšo ustavno svobodo. Stojimo na stališču enakopravnosti vseh državljanov in ne priznavamo niti posameznikom, niti stanovom niti kakim napravam kakih predpravic. Enakomerno se naj dvigajo vsi stanovi, razmere časa pa zahtevajo, da se predvsem pomore šibkim slojem malemu človeku, ki težo življenja in dneva najtežje občuti. Nočemo razredne politike in odklanjamo izigravanje enega stanu proti drugemu, hočemo pa socijalne pravičnosti za vse. Zlorabe zdrave ljudske sile naj nas varuje moderna socijalna zakonodaja, ki naj. čuva in brani delavca. Zavedamo se pa tudi, da tvori ogromno večino našega naroda kmet, česar produkcijsko silo je treba dvigniti do največje popolnosti. . \ Naša jugoslovanska zemlja ima po svoji legi in svojih prirodnih 'zakladih vse predpogoje, da se v njej razvije blagostanje. Daje stremljenje ip, da se na gospodarskem polju vsestransko osamosvojimo in s tem utrdimo našo politično svobodo. Srečen in zadovoljen rod si želimo v trdni enotni državi in prepričani smo,, da bo ob sodelovanju vseh slojev, ob dobri volji vseh posameznikov mogoče doseči zaželjene cilje. spoznati več. Tako smo bili navezani čakati zunaj tedaj že večinoma razstreljenega mesta. Porazdelili so nas po hišali med Poljake in Žide. V vasi je razsajal legar. Vojne zasilne bolnice so bile prenapolnjene s težko ranjenci. Bolniki z legarjem so v najhujši krizi čakali od zjutraj do večera brez vsake zdravniške postrežbe. Tudi v naši bitnici smo imeli žrtev. A snežilo je nepretrgoma dalje. 'Vsaki dan smo imeli povelje na odhod, pa vselej, ko smo bili že pripravljeni, je prišla odpoved: transport nemogoč, počakati! In tako smo čakali do predpustne sobote. Zvedrilo se je in hajdi na pot! Toda ne v Bukovino., marveč morali smo v karanteno v gorsko vasico Woloszczyszka ob postaji Litwinow. Po glavni cesti je bilo na tisoče delavcev,.večinoma civilnih, ki so delali »gaz«. V tern okraju še sicer valovita ravna gališka pustinja nenadoma spreminje v malp-gričevi valoviti svet. Ceste strmo navkreber, še strmeje navzdol. Po trudepolnem potu smo dospeli v Podhajce, ki je bil tedaj glavni stan znanega generala Hofmana. Od sod smo imeli še 20 klm do- našega cilja. Po predpisu bi bili morali že opoldne Današnjo številko „Mariborskega Delavca" pošiljamo tudi nenaročni-kom na vgled. Poznejše številke bomo dostavljali le onim, ki se na list naročijo. Posamezne številke stanejo 20 vinarjev. Mesečna naročnina znaša z dostavljanjem na dom ali po pošti 4*50 K in 4 K, če si pride naročnik sam v upravništvo po list, četrtletno 14 K, polletno 28 K in za celo leto 56 K. Uredništvo in upravništvo se nahaja v Narodnem domu. (Vhod *iz kopališke ulice). Postanejo narodni ali ostanejo mednarodni? To vprašanje danes ni voo vprašanje samo jugoslov. soc.demokracije, ampak za nas obmejne Slovence, zlasti za nas v glavni trdnjavi je to vprašanje postalo, eno izmed usodnih jugoslovan- tja. dospeti. Ampak sneg se je presneto malo brigal za naše predpise. Komaj smo zunaj Podhajcev krenili na stransko cesto, smo že — obtičali. To priliko smo izrabili in »me-nažirali« kar v snegu sredi ceste. In tedaj se je marsikdo spomenil svojega ljubega domu in seveda — pustne nedelje. Kdo je smel upati, da še kdaj vidi svoj dom, svoje drage, da še enkrat doživi veselo našo pustno nedeljo. Na cesti pred nami je ležalo do 5 m snega. Morali smo kreniti vstran, kar črez polja in gozdove v selo. Ubogi ljudje, a še bolj uboga živina. Še le na večer smo dospeli do vznožja hriba. Onokraj je ležala vas, naš cilj. Kako s težkimi topovi in še s težjimi tovornimi vozovi n^j hrib ? Odgovor ostanem raje dolžan.- Le eno naj tu ovekovečim. Konjem, ki niso mogli naprej, je stotnik pustil vojeti navezati pod jezik, bilo in teplo se je toliko časa po živali, da ji je padel odtrgan jezik iz gobca na s krvjo pobarvani sneg. Poročnik Žid je s svojim bičem skrbel, da se nismo preglasno zgražali nad tem brezsrčnim ravnanjem. Še le ob 8. url po noči je cela bitnica po strašnih naporih. skih vprašanj. Mi vsi dobro vemo, da je bila stranka ki si je nadela naslov »Jugoslov. soc. demokratska stranka«, pravzaprav le podružnica nemške soc. demokrac. za slovenski jug, da je imel glavno vodstvo te podružnice Dunaj; zlasti pa da je bil Gradec sfce za mariborsko soc. demokrat. organizarano delavstvo. Med tem delavstvom se pa nahaja — če ne več, vsaj dobra tretjina tudi našega zavednega slovenskega življa. Jasno je tudi, daxče bi-vše.n tistim, ki se danes izdajajo za nemške »socijes potrgali ' umetno nakiteno perje, bi danes tukajšnjo soc. demokrat, stranko morali nadvladati Slovenci. Če se odpadniki tudi še sedaj, ko bi morali pred seboj videti nove, tudi zanje ugodneje razmere, ne sramujejo še nadalje nositi tuje vse-nemško nacijonalno lice, jim privoščimo to veselje. Toda ne more in ne sme nam biti vseeno, ali naj naši delavci še nadalje ostanejo v dosedanji organizaciji vkupaj z nemškimi sodrugi. Ob zadnjih krvavih dogodkih smo vsi pregloboko občutili, kako daleč sega vpliv in nasilje nemških sodrugoy napram slovenskim tovarišem. Mi vsi — brez razlike stranke — smo bili ob teh dogodkih prepričani, da treba ta v sedanjih razmerah nenaravni zakon razdražiti — z lepa ali z grda. Čakali smo, da to nujno potrebno nalogo izvrši Jugosl. soc. dem. stranka sama. Zato smo bili radovedni na izid strankinega shoda, ki se je pretečeno soboto vršil v tukajšnjem Narodnem domu. Ali če smo upali, da se ob tej priliki izvrši prepotrebna operacija, smo le obogateli za eno — razočaranje. Razočara nas je vodja tukajšnje, še le pred kratkem novo ustanovljene podružnice »JSDS« g. prof. Favaj, ki je tako izrazito zastopal .stališče internacijo-nale, da se je to še celo g. Kristanu zdelo ali pretirano ali preodkrito. G. Favaj je na eni strani sicer skušal zavrniti očitke, da bi bila stranka protinarodna. Toda na drugi strani je narodnost oziroma narodno zavest organiziranega slovenskega delavstva pokopaval globoko v stare grobove pokojne internacijonale. Tako se je med drugim izrazil, češ, da »od same narodnosti delavec nima ničesar, če se bori za kruh« »mi se borimo najpreje za socijalno stališče«. »Mi se borimo za enakopravnost vseh narodov, torej tudi za tistega, ki nam je doslej gospodoval«. »Vsak šovinizem je ostre obsodbe ■ vreden in ga pobijamo tudi pri svojih lastnih ljudeh« . . . Če bi g. profesor govoril o šovinizmu n. pr. mariborskim nemškim sodrugom, bi bil imel prav. Toda g. profesor je govoril svojim jugoslovanskim somišljenikom. In baš v Mariboru govoriti o kakšnem šovinizmu od naše strani, posebej pa še od strani jugosl. soc. demokrat, delavstva, to je malo prehudo poprano, Ta občutek je moral imeti tudi g. Kristan, ki se je čutil primoranega Favajovo ostrino opiliti in omiliti. G. Kristan je odkrito priznal: »Naše delo tu smo morali prepustiti nemškim soc. demokratom. Vedeli smo, da Nemci ne poznajo naših teženj in da je za nas zlasti tu in na Koroškem narodno vprašanje obenem vprašanje tudi — kruha. (Splošno odobravanji). Poznali smo težko stališče našega delavca tu na obmeji, toda pomagati nismo mogli, ker nas je bilo premalo — samo 6 za delo ,na vse strani • • • Vemo dobro, da so nemški sodrugi videli le sami sebe! Toda danes to vprašanje za na§e delavstvo odpade in ostane le še socijalno vprašanje«. Koncem teh tudi za nas važnih priznanj pa Kristan izraža možnost, da nemški sodrugi tudi še nadalje ostanejo v skupni organizaciji, zatrjuje sicer, da se bodo *jporali' sprijazniti« z novimi razmerami. Maribor ni mesto za internacijonalni »šovinizem«, tu morajo biti tudi socialno demokratične organizacije — Jugoslovanske. Agitirajte za „Mariborskega Delavca” in prijatelji našega tiska za „Tiskovno zadrugo". Posebne vesti. obstala vrh hriba. Oddelki, ki so že 2—3 ure pred zadnjimi dospeli tja gori, so morali premočeni v hudi burji čakati dohoda zadnjih vozov. Dospeli v vas, splošna zmeda. Ljudje so v temni noči iskali zavetja zase in živino V našo srečo smo našli dobrosrčne ljudi, mešanico Poljakov in Ukrajincov. Do onemoglosti utrujen, sem se vlekel do pasu v snegu do prve razsvetljene koče Siromašna družina, a sprejeli so me s prisrčno gostoljubnostjo, ki je pri pravih Ukrajincih (Rusinih) navadno nismo našli. Položili so malo slame na ilovnata tla, vrgel sem se v premočeni obleki na slamo, pokril se s plaščem in zaspal. A še predno so se zaprle trepalnice vtrujenih oči, so mi misli poromale daleč, daleč preko teh snežnih poljan, tja proti solnčnem jugu, vse zadnje pustne nedelje so »ptarširale« pred menoj. Ko je prišla ta slednja na vrsto, sem se poslovil od nje z globokim vzdihom, kot bi se bil za vedno poslovil od življenja. Mnogo od tovarišev, ki smo tisto pustno nedeljo preživeli med Ukrajinci, se je že zdavno ne spominja več . . leže bogzna k^e zakopani . . . Tudi njim postavi na tem jnestu spomenik. Tovariš Franjo Pirc. Današnjo številko razpošljemo v večjem številu tudi ven na deželo in v sosednje slovenske pokrajine. One gg. naslovnike, ki dobe več izvodov, prosimo, da jih razdajo med svoje znance Vse pa prosimo, da list priporočajo in da nam vpošiljajo naslove onih, ki se za list zanimajo. Obenem se priporočamo tudi za dopise iz vseh strani naših j igoslov. pokrajin. Uredništva — zamenjava listov. Novo izdajo pošljemo uredništvom v svrho Zamenjave. V izogib nepotrebnemu pisarenju sledeče v pojasnilo: Uredništvo, ki ne re-flektuje na zamenjavo, blagovoli list vrniti na naslov uredništvu »Mar. Delavcu«. Druge g. g', tovariše pa prosimo, da preskrbe za točno izmenjavo. Odvetniki. V področju od efniške zbornice v Ljubljani, je sedaj vpisanih 116 odvetnikov in sicer v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča 47, novomeškega okrožnega sodišča 10, celjsl&ga okrožnega sodišča 27 in maribors vega okrožnega sodišča 32. V Celju samem je vpisanih II slovenskih in 5 nemških odvetnikov, v Ptuju 6 slovenskih in 3 nemški ter v Mariboru 8 slovenskih (Dr. Glaser, Dr. Irgolič, Dr. Koderman, Dr. Leskovar, Dr. Lipold, Dr. Pipuš, Dr. Rosina in Dr. Sernec) in 8 nemških odvetnikov. _ • Odslov pisaric iz vojaških pisarn. Kakor se čuje, je višja vojaška oblast odredila, da se z dne 1 marca odpove vsem ženskam, ki so bile doslej zaposlene v vojaških pisarnah. Na njih mesta se morajo sprejemati le invalidi. To bo joka in stokal Vstaja Srbov pod vodstvom Črnega Jurija. Pod lem naslovom izide jutri v podlistku začetek zgodovinsko zanimive razprave iz peresa veščaka, na kar že danes opozarjamo. Telefonska poročila. H Slovensko vseučilišče ugotovljeno! Beograd, 28. febr. (Sl. N.) Minjstrski svet v Beogradu je dovolil 1,400 000 K za slovensko univerzo realnega tipu in želi, da se že to jesen prične na univerzi s poukom. ' Regent Aleksander odputuje. Pariz, 28. februarja. (Sl. N.) Naša mirovna delegacija javlja, da odpotuje • regent Aleksander v najkrajšem času v Belgrad. Vdeleži se Državnega Veča, kjer poda svoj prestolni govor. Prost promet z živili in krmili v Jugoslaviji. • Beograd, 28. febr. (Sl. N.) Ministrski svet je dovolil prost promet za žito, moko, živino, meso, mast, sadje, zelenjavo, vino, žganje, olje in les ter izdelke, kmetijsko orodje in stroje. Kar ni tu navedeno, je še navezano na dovoljenje pokrajinskih vlad. VVilson se vrne. Geneva 28. febr. (Sl. N.) Wilson se vrne na mirovno konferenco in odpotuje 5. marca iz Amerike. Naše severne in iztofne meje. Geneva 28. febr. (Sl. N.) Komisija za romunska vprašanja, ki je razžirjena tudi za druge.zadeve, se zdaj peča z mejo Jugoslavije napram Avstriji, Ogrski in Bolgarski. Za demobilizacijo. — Nemiri v Italiji. Geneva, 28. febr. (Sl. N.) Včeraj pop.se je vršil v Milanu ogjromen tabor vsega delavstva. Zborovanje je bilo izredno viharno in naperjeno proti aneksijam in intervencijski politiki Ljudstvo je zahtevalo takojšnjo demobilizacijo. Vse vojaštvo je bi*o konsignirano in je zasedlo vse glavne ulice. Na mnogih mestih je p išlo do pretepov in celo do streljanja. Med vojaštvom se opaža pojemanje discipline. Generalni štrajk v Italiji. Geneva, 28. februarja. (Sl. N.) Rimska sekcija sindikata železničarjev je včeraj sklenila generalni štrajk vseh železničarjev v celi Italiji, ako se takoj ne ugodi vsem njihovim zahtevam. Položaj v tekstilni industriji je iz-vanredno napet. Tudi tu se pričakuje v kratkem splošna stavka. Italijanska zbornica. Geneva, 28. febr. (Sl. N,) Otvoritev zbornice bo 1. marca. Že s zedaj je vpisanih 57 govornikov k vladni izjavi, med njimi opozicijonalci Labriela, Schantzer in Turati. Mnogo poslancev je že v Rimu. rv ri Političen pregled. H Dr. Kamnikar še vedno hujskal V nedeljo je dr. Kamnikar povabil vse župane in svetovalce občin cmureškega in radgonskega okraja, v koliko so iste sedaj zasedene po naših četah, v Apače ter jih nagovarjal, naj naj gredo osebno v Gradec in naj prosijo za združenje njih občin z Nemško Avstrijo. Kako se je delala ljudska volja na Ščavnici. Pretečeni teden tega meseca so pobirali različneži, nahujskani po dr. Schormannu in dr. Kamnikerju podpise po občini Ščavnica za priklopitev k Nemški Avstriji. Temu postopanju se je napravilo od naših oblasti konec. Značilno je* pod kakim pritiskom in kakimi pre,tnjami 60 podpise izsiljevali. Župan Jurij Kraner je izrabljal svojo uradno oblast s tem, da je žugal, da bode vse rekvizicije in javne dajatve tirjal samo od onih, kateri se ne bodo podpisali. Še nasilneje pa se je obnašal odbornik Beserl, kateri je kratkomalo stranke na pripravljenih tiskovinah podpisal in to kljub najodločnejšemu protestu. Na tak način izsiljene vspehe pot-m naši odpadniki proslavlajo na ficjelne komisije kot »Volja nar di“ ®®®®®®®®e®»®®»®®i®i®®®®®®®®®®e®®®®e Slovenci! Slov e ne k! Govorite povsod samo slovenski! ®®®®®®®®®®®®®®®®!®!®®®®®®®®®®®®?® »cavnice. R,izmere v občini Ščavnica1, o iaj Cinurek.) Občina Ščavnica je podpisala svojeas majniško deklaracijo in to po želji skoraj celega ^prebivalstva te občine. Ta izjava sed i) jako m,»ti cmureške in radgonske nemškutarje in zato so si dobili zvestega pomočnika rT” k J Izdaja sladkornih izkaznic. Sladkorne izkaznice za mesftc marec se bodo izdajale za komisijo 1, to je graško predmestje, v pondeljek dne 3. marcu, za komisijo II, to je notranje mesto in koroško predmestje, v t6rek dne 4. marca, in za komisijo III, to je Mag-dalensko predmestje v sredo dne 5. marca! vsakokrat od */„9. do II. ure dopoldne v občinskem gospodarskem uradu na Rotovžkem trgu št. 6. Po izkaznice imajo priti hišni posestniki in oddati v njih rokah nahajajoče se sezname prebivalcev. Izkaznice se morajo dostaviti takoj sirankam. Za izgubljene izkaznice se ne izdajajo nadomestila. Kdor izgubi izkaznico, ne dobi naiinanj 3 mesece sladkorja. Osebe, ki stanujejo le mimogrede v Mariboru, nimajo pravice na izkaznico za sladkor. Izdaja sladkorja. Prodaja sladkorja za mesec, marec se začenja v pondeljek dne 3. marca. Na dušo odpade s/, kg. Pri izdaji sladkorja ima prodajatec odtrgati od izkaznice oba marčeva kupbna, jih skrbno zbirali in, kadar sladkor razproda, takoj z običajnim izkazom v občinskem gospodarskem uradu v roke vodje izdaje krušnih izkazuic oddati. Priporoča se, da se občinstvo za nakup sladkorja pri enem trgovcu prej .prijavi; sladkorne izkaznice naj ne da nikdo iz rok, ampak se mora ta šele pri nakupu sladkorja pokazati. Izgubljene izkaznice se- ne nadomeščajo. Dodatne izkaznice se v marcu ne bodo izdajale. Tudi ni dovoljeno, kupone za marec doma odtrgati, kajti na odtrgane kupone se sladkor ne sme izdajati. Samo one izkaznice so veljavne; na katerih marčevilii, aprilovih in majevih je žig „B K A Maribor". Trgovci dobe z dvema izjemama isto količino sladkorja, kakor doslej. Oni so torej v stanju sprejemati prijave in odjemalcem takoj povedati, d* li jim morejo dobaviti sladkor. C e tega ne inorejo se odjemalec javi lahko takoj pri drugem trgovcu. Sladkorne izkaznice za podnajemnike. Da se izogne gnječi, bodo se izdajale te izkaznice na sledeči način: V četitek dne 6. marca za podnajemnike komisije I, v petek dne 7. marca za podnajemnike komisije II, v soboto dne 8. marca za podnajemnike komisije III, črke A—K vedno od '/s9.—'l,212. ure dopoldne, črke L—Z pa od 5. ure’ popoldne. Komisije so zaznamovane na družinskih nakupovalnih izkaznicah. Prosi se, da se občinstvo drži strogo te odredbe. Nakaznice za sladkor. Nakaznice za sladkor se bodo izdajale gostilničarjem in kavarnarjem v pondeljek dne 3. marca, slad-ščičarjem, lekarnarjem in zavodom v toreK dne 4. marca in sicer vsakokrat med 3. in 4. up popoldne. Sladkor se dobi na istih mestih kakor v mesecu februarju. Krušne izkaznice za osebe, ki se nahajajo le mimogrede v Mariboru, ki se pa morejo izkazati z živilsko odjavnico svojega dosedanjega bivališča, bode izdajal občinski gospodarski urad. Na zgornjem robu je označeno število odpadajočih krušnih porcij s število, modro obkroženo, na desni tedenski dnevi, ob katerih se sme izdati kruh in ki se morajo odrezati od izkaznice, kadar se kruh izda. V sredini konečno je okrožje, pri katerem se kruh dobi. Te izkaznice veljajo največ 14 dni. Premog za domačo rabo. Izdaja premoga za domačo rabo se vrši od pond- ljka, dne 3. marca t. 1. naprej pri vsih oddajalcih premoga in sicer za tedenski odrezek št. 20 to je od 23. 2. do 1. 3. 1919. Tedenski odrezki 11 všievši 19, zapadejo. Do tedenskega odrezka.št. 10 nedobljeni premog, je istotako zapadel. S Zadnje vesti. Štrajk nem. železnič. ponesrečen. Kakor se nam ob sklepu lista poioča, se je za danes nameravani štrajk .nemških železničarjev na Koroškem kolodvoru ponesrečil. Ta štrajk je bil mišljen pravzaprav v to namen, da Nenici izsilijo, da se slovenski železničarji odpuste iz službe. (Ta načrt so Nemci predčasno izdali sami, ker so preveč javno grozili da bodo vse „windišerje" napodili iz kolodvora in delavnice). Naši varnostni oblasti se je posrečilo v odločilnem trenotku iztegniti svojo roko po glavnih hujskačih. Upamo, da bo ta dogodek imel odločilen vpliv tudi v J. S. D. S. Razglas. . Glasom naredbe poverjeništva za so-cijalno skrbstvo z dne 14. februarja 1919 posluje začasna delavska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani za vse območje deželne vlade za Slovenijo. Zato se naroča vsem poslodajnikom naj prijavijo pismeno vse svoje v. poštev prihajajoče obrate najkasneje do 6. sušca 1919 mestnemu magistratu v Mariboru. Obenem z prijavo je tudi naznaniti, do kdaj in za katere obrate je plačana zadnja premija (prinos), ter priložiti tudi zadnje še veljavne uvrtitvene odloke (»Einreihungs-bescheide«). T.skovino za prijavo se dobijo pri podpisanem uradu. Mestni magistrat Maribor, dne 27. svečana 1919 Vladni komisar: dr. Pfeifer 1. r. Pri slovenski rodbini išče mr sobo če mogoče tudi prehrano, naš sourednik. nudbe na uredništvo lista. Po- Vojaška veselica se vrši v nedeljo 2. marca 1919 v Marekovi gostilni na Karčevini. Šaljiva pošta, tombola in srečolov. Pred veselico se bo brala zjutraj ob 6. uri maša za pokojne vojake. K obilni udeležbi vabi Odbor. Podrti« Ljubljanske kreditne banke v Mariboru Delniška glavnica 115,000.300 K nar Sprejema vloge na knjižice, tekoči in žiro-racun proti najugodnejšemu obrestovani«. Kentrii davek plača banka sama. Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd., eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd. Rezervni fondi nad 4,000.000 K / SENTRftllft V LJUBLJANI Poslovalnica avstrijske razredne loterije Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Mariboru. Izdaja čeke, nakaznice in akreditive. * Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in lilago. Izvršuje borzna naročila najkulantnije. I. Maribosršlsi bioskop Tegetthoffova cesta. Od sobote 1.—7. marca 1919 Ljubimka vseh kino-obiskoualcev HENNY PORTEN Prihod Odvsela v domovino Kmefka komedija v 4 dejanjih. V glavni ulogi umetnica W Henny torten. Od 8.—14. marca 1919 Dnevnik zgubSjenke. Predstave se vrše vsaki dar ob 6. in 8. uri, v nedeljah In praznikih ob '/,3., 4.,»6. in 8, uri zvejer 0š 8 v ©•«•©••••• Juraj Gredlič, brivec v Tegetthoffovi cesti 22 se priporoča jugoslovanskemu občinstvu. Florjan Skale, čevljar, Maribor Vitrinjska ulica 15 Zaloga vsakovrstne čevljarske potrebščine. Velika iz-bera izgotovljenih moških in ženskih čevljev. Stalna cena! Solidna postrežba! K zz£>er -op-* =5)0 Prva jiplmlia lizamiea i Hitim . ’ Tegetthotfov trg št. 3 priporoča vsem svojo točno in dobro izdelano pohištvo, zgradje parketnih tla kakor tudi bikini-, nih miz. S postavanjem / Rudolf Novak, mizar. 1 Knjigarna in veletrgovina papirja | 1 1 S. Vilko Weixl Maribor, Glavni trg 22 f K N priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih raz* gs glednic, raznega papirja in sploh_vseh pi- ^ Stilnih in šolskih potrebščin. V zalogi razne šolske ter leposlovne knji* j?) ge, tudi v hrv. jeziku. v) Prevzame naročila na štampilije. V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. Še v zalogi se nahajajoče drobnarije in igrače ^ raztirodaiO. razprodajo. V kratkem se otvori lastna knjigoveznica. J. Božič Maribor, Tegetthoffova cesta 34 Modni atelije za gospe in gospode. Naročila po meri se solidno in točno ižvrše. Vojaške uniformp se izgotovijo v najkrajšem času. Zaloga vsakovrstnih oblek za moške in dečke, kakor tudi vojaške čepice ter epolete. 0 Naznanilo. Podpisana uljudno javljata slavnemu občinstvu, da sva otvcrila, dne 15. svečana 1919 Hotel m restavracijo ..Union** (preje Erzherzog Johann) v Mariboru Istočasno zagotavljala vsem cenjenim gostom postreči vedno le z najboljšo kuhinjo in prvovrstnimi vini tako tudi le z vedno snažnimi hotelskimi sobami. Blagohotnega obiska ter naklonjenosti proseč - udana Ciril in Rozi Tratnik. ms 1 Ze-20 -let izvršujem mojo #brt kot strokovnjak, zato se priporočam ■ cenj. občinstvu za vse v mojo stroko spadajoča popravila. Vfm Natančna popravi-la gramofonov. Zaloga vsakovrstnih zlatnin in srebrnim po nizkih cenah. Lovrenc Stoječ, urar, Maribor Tegetthoffova cesta st. 30. oer 13) 5- =sg: Karbidove svetilka in sveče, velika izbirka. Pri prodaji 5 ali več komadov precejšnji popust. C. Th. Meyer 4-4 Maribor ob Dr., Zg. Gosposka ulica št. 39. Zahtevajte cenik! Trgovina s papirjem Ivanka Weixl, Oospodska ulica 33 priporoča razglednice, papir in druge pisarniške ter šolske potrebščine- A. Vertnik z mešanim blagom in premogom Sodni jska ulica 17 priporoča se občinstvu. Posoji9nica v Mariboru (Narodni dom) vabi na 37. redni občni zbor za upravno leto 1918 ki se vrši v nedeljo, dne 9. marca 1919 ob 10. uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Odobrenje računskega sklepa za leto 1918 ter razdelitev čistega dobička. 4. Volitev dveh članov ravnateljstva. 5. Volitev enega člana nadzorništva. 6. Sprememba pravil. 7. Slučajnosti. V Mariboru, 1. marca 1919. Ravnateljstvo. 30 Trgovska agentura in komisijska trgovina Franjo Vidovič • Maribor, Cvetlična ulica št. 15 Preskrbuje prodajo in nakup vseh — v trgovino spadajočih stvari. = Obsežno posestvo obstoječe iz mlina, žage, 70 oralov gozda, 6 oralov polja in uinograda. Bremen prosto in posta v 'hiši 8 minut oddaljeno od kolodvora Pojasnilo daje pisarna dr. Kodermana v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 30. Gostilna in mesarija J. Kirbiš Maribor; Vetrinjska ul, priporoča svojo Izvrstno toplo kuhinjo ter najboljša pristna vina. Vojaške čepice bojne čepice (sajkače), epolete zlate in srebrne, baržun v prepisanih barvah, kokarde za častnike v državni barvi SHS ih kokarde za moštvo SHS, srbske rosete (zvezde), različne borte po predpisih razpošilja modna trgovina Zalogd perila za dame, steznikov in moderčkov. Zaloga svile za obleke in bluze. Uzorci na razpolago. M. BIDOUC, Maribor, Tegetthoffova cesta št. 28 Izdajatelj in odROVorni urednik : Fr. Voglar. — Tiskarna : Karl Rabitsch v Mariboru