UDK — UDC 03:624 GRADBi ni l VESTIUIK L J U B L J A N A , O K T O B E R 1971 LETNIK 20, ŠT. 10, STR. 241 — 264 ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ, LJUBLJANA: Vrtalne garniture ZRMK pri vrtanju armirano­ betonske plošče 16,50 m pod nivojem morja, za sanacijo priveznega sistema plavajočih dokov remontne baze »Viktor Lenac« v Mar- tinščici VSEBINA-CONTENTS Članki, študije, razprave ANDREJ UMEK: Articles, studies, proceedings P rim erjav a odpornosti m ed neojačenim i in z vertikaln im i zidnim i vezmi ojačenim i elem enti zidanih zgradb te r arm iran im i zidovi . . 241 Resistance com parison betw een unreinforced walls, w alls w ith v e r­ tical linkages, and reinforced walls MITJA RISMAL: Vodnogospodarska preso ja desnoobrežnega ko lek torja kanalizacije v M a r i b o r u ............................................................................................................... 249 Hydroeconom ical valuation of righ t bank collector of sew er system in M aribor Iz strokovnih revij in časopisov ING. A. S.: From technical reviews A notacije iz jugoslovanskih r e v i j .........................................................................254 Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Nova separac ija v V r t o j b i ...................................................................................255 Se nekaj d robnih novic iz delovnih e n o t ................................................... 255 Razvojno organizacijska s l u ž b a .......................................................................255 P om an jkan je betonskega ž e le z a ............................................................................255 Zanim ivosti iz strokovne ekskurzije v M ü n c h e n ........................................256 Nizozemski študen t o svoji praksi v J u g o s l a v i j i .......................................... 256 Nov način š t i p e n d i r a n j a ...................................................................................... 256 Se drobne novice z g r a d b i š č ............................................................................257 Vesti iz inozemstva PROF. B. F.: News from foreign countries P roučevanje potresov na K aliforn ijsk i u n i v e r z i ............................................258 Informacije Zavoda za raziskavo JOŽE BOŠTJANČIČ: materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material Možnosti uporabe fo togram etrije v g r a d b e n iš tv u ..........................................259 and structures research in Ljubljana U red n išk i od b or: J a n k o B le iw e is , d ip l . i n ž . , V la d i m i r Č adež, d ip l . inž. M a r ja n G aspari, d ip l . in ž. d r . M ilo š M arinček , M a k s M egu šar, d ip l . in ž ., A n ton P o d g o ršek , S aša Š k u lj, d ip l . in ž ., V ik tor T u rn šek , d ip l . in ž . R e v i jo i z d a j a Z v eza grad b en ih in žen ir jev in teh n ik o v za S lo v en ijo , L j u b l j a n a , E r j a v č e v a 15, t e l e f o n 23 158. T e k . r a č u n p r i N a r o d n i b a n k i 501-8-114/1. T i s k a t i s k a r n a » T o n e ta T o m š ič a * v L j u b l j a n i . R e v i ja i z h a j a m e s e č n o . L e tn a n a r o č n i n a s k u - O d govorn i u red n ik : S e r g e j B u b n ov , d ip l . in ž . T eh n ičn i u red n ik : p r o f . B o g o F atur :i t p a j s č l a n a r i n o z n a š a 50 d in . z a š t u d e n t e 20 d in , z a p o d j e t j a , z a v o d e in u s t a n o v e 300 d in GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJECRADOEIM VESTNIH ŠT. 10 — LETNIK 20 - 1971 Prim erjava o d p o rn o s ti med neojačenim i in z v e rtik a ln im i z id n im i vezm i ojačenim i e lem enti z idanih zgradb te r a rm ira n im i z ido v i UDK 699.841:69.059 A n d r e j u m e k d i p l . i n ž . 1.0 UVOD b ah je p ritlič je vedno najbo lj ob rem enjen i del zgradbe in je to rej odpornost celotne konstrukcije N ačin in tehnologija zidave zgradb sta do ne- odvisna predvsem od odpornosti p ritlič ja . Zato davnega tem eljila na tako im enovanih »pravilih dobre obrti«. T a p rav ila so določala kvalite to ope­ ke in m alte k ak o r tud i debelino zidu v odnosu na višino zgradbe, širino okenskih slopov in odstotek o d p rtin v zidu. T em eljila so na izkušn jah in na opazovanju la s tnosti z idanih zgradb. Šele v zad­ n jem času so b ila p rav ila zam enjana z osnovami, ki bazira jo na g radben i m ehaniki, ko t so dopustne napetosti, v itk o sti itd . Te osnove so b ile dobljene iz lab o ra to rijsk ih p re iskav zidov na statično v e r ti­ kalno obtežbo. Po skopskem po tresu le ta 1963 p a je postalo jasno, da tu d i dosledna upo rab a norm za z idanje opečnih zgradb ne da je n a področjih , k je r nastopajo po tresi z rušilno močjo, zadostne varn o ­ sti. V le tu 1964 so b ili izdani »P rivrem eni tehničk i p rop isi za g rad jen je u seizm ičkim područjim a«. Poleg ostalega ti p redp isi u v a ja jo ko t b istveno no­ vost p r i g rad n ji opečnih zgradb v ertik a ln e a rm i­ ranobetonske vezi. N am en teh vezi naj b i bil po­ večati odpornost opečnih zgradb n asp ro ti seizmič­ nim vplivom . V endar pa do sedaj n jihov vp liv na lastnosti opečnih zgradb n i b il d e ta jln e je proučen. Zato smo se odločili, da v okviru raziskovalne nalo ­ ge, ki so jo financ ira li Savezni fond za un ap red je - n je naučn ih delatnosti, In dustrop ro jek t, Z agreb in Zavod za raziskavo m ate ria la in konstrukcij, L jub­ ljana , izvedem o p rim erjav o odpornosti nasp ro ti seizm ičnim silam m ed zidom brez vezi, zidom z a r­ m iranobetonskim i v e rtik a ln im i vezm i in a rm ira ­ nim zidom. Ta p rim erjav a naj b i omogočila vpo­ gled, če in koliko se je povečala odpornost opečnih zgradb v področjih , k je r nastopajo po tresi z ru š il­ no močjo, in ugotovila um estnost in uprav ičenost zah teve po v e rtik a ln ih vezeh. 2.0 IZBOR METODE PREISKAVE Opečne zgradbe, visoke do 5 etaž, lahko sm a­ tram o ko t objekte, v k a te rih so v p rim eru p o tre ­ sa dom inantne strižn e napetosti. P r i tak ih zgrad- sm atram o, da je možno z raz iskavam i n a m odelu p ritlič ja sam ega dobiti rezu lta te , k i n am omogoča­ jo sk lepati n a odpornost celotne zg radbe in izv r­ š iti p rim erjav o odpornosti dveh zgradb. P redvsem pa lahko v tem p rim eru tu d i izvedem o p rim erjav o m ed zidom in m ed zidom z v e rtik a ln im i vezm i te r a rm iran im zidom z vloženo arm atu ro . P ri m odeliran ju opečnih zgradb se po jav ijo nasledn ji problem i. Z m an jševati se m orajo tako d i­ m enzije zidakov ko t d im enzije fug. P r i vsem tem pa se n e sm ejo sp rem eniti razm erja m ed odpor­ nostjo m alte in opeke. Da b i se ognili težavam v zvezi z m odelnim m erilom , smo se odločili, da n a ­ p rav im o m odele v m erilu 1 : 2, p r i tem p a oh ran i­ mo iste ru šn e trd n o sti ko t p r i p ro to tipu . Izbrano m erilo nam ob razpoložljiv i k apacite ti pu lza to rja , kii je v Zavodu za raziskavo m ateria la in konstrukcij, ne omogoča izvedbo poskusov n a m odelu celotne 5-nadstropne zgradbe, omogoča pa, da izvršim o eksperim en te n a m odelu ene etaže. V plive ostalih etaž na n jo pa nadom estim o z zuna­ njo obtežbo. V sk ladu z ugotovitvam i na začetku p a je po­ vsem logično, da izvajam o poskuse n a p ritlič ju , kot najbo lj obrem enjen i etaži. S tem p a je d an osnov­ n i koncept p reizkušanca. V plive ostalih etaž in po­ m ikov ta l nadom estim o z dodatno v e rtika lno ob­ težbo in re la tiv n im i pom iki zgorn je plošče nasp ro ti spodnji. M om ente, ozirom a n jim p ripadajoče za­ suke, k i delu jejo n a p ritlič je naše im aginarne zgradbe, lahko v sk ladu z ugotovitvijo , da g re za konstrukcije z dom inantn im i strižn im i napetostm i, zanem arim o. P ri izb iri re la tiv n ih pom ikov pa naletim o na vrsto problem ov, ki se brez poenostavitve ne dajo rešiti. K ot p rvega lahko om enim določitev vzb u ja ­ n ja o b jek ta ozirom a izbiro seizm ogram a. Če se že odločimo za nek seizm ogram z določenim spek­ trom , časom tra ja n ja in in tenziteto , je nam reč sko­ ra j gotovo, da bo ta deloval n a določen koncept zgradbe n eugodneje ko t na drugega. P otrebno bi bilo to re j določiti za vsak tip zg radbe nek speci­ fični, v en d a r ek v iv a len tn i seizm ogram . Sedaj pa bi bilo po trebno določiti za vsak seizm ogram odgovor n jem u p rip ad a jo če zgradbe in to za elastično in elastop lastično področje vse do porušitve. Tako bi šele lahko določili re la tiv n i pom ik stropne plošče nad p ritlič jem n asp ro ti s tropn i plošči nad kletjo. C elo tn i zgoraj opisani postopek je kom pliciran in d o lgo tra jen in za rad i neenakom ernosti p r i po­ n ašan ju m a te ria la m ed p re iskavo tu d i netočen. Za­ to smo se odločili, da vse m odele podvržem o ena­ k im re la tiv n im pom ikom , k a te rih tra ja n je , f re k ­ venco 'in am plitudo bom o določili vnap re j. Ta m e­ toda nam omogoča dokaj enostavno p rip rav o p ro ­ g ram a prem ikov in p rim erjav o ponašan ja kon­ stru k c ij n a ta p rogram . S tem p a je tu d i dan osnovni koncep t o b rem en jevan ja m odelov. Tak koncept p re isk av e pa p red stav lja ugo tav ljan je to ­ gosti in odpornosti e lem enta zg radbe na osnovi v n ap re j postav ljenega p rog ram a horizon ta ln ih obre­ m enitev . 3.0 O PIS MODELOV IN KVALITETE U PO RA BLJEN IH M ATERIALOV Da b i za je li vse b istvene nosilne elem ente, ki p ride jo v poštev p ri opečnih zgradbah , smo se od­ ločili za dva tip a m odelov. P rv i tip sestav lja jo š tir ­ je zidni e lem enti v oblik i č rke L. T a tip s ta p re d ­ stav lja la m odela A in D. D rugi tip pa sestav lja jo m odeli z dvem a z idn im a elem entom a v ob lik i črke T. Ta tip so p re d s ta v lja li m odeli E, F in G. Pod p rv im tipom smo obdelali dva raz lična nač ina g rad ­ n je in sicer k lasičn i način g rad n je in način g rad n je z v e rtik a ln im i vezm i. Pod d ru g im tipom pa smo ob­ dela li t r i načine g radn je , oba zgoraj opisana, poleg tega pa še g rad n jo z v lag an jem a rm a tu re v ho­ rizo n ta ln e fuge. V ertik a ln e vezi so b ile a rm ira n e s po 4 0 8, tak o d a je znašal odsto tek a rm a tu re fj, = 1,70 % . P ri a rm iran em zidu p a smo v lagali a rm a tu ro v vsako drugo horizontalno fugo. Ta a r ­ m a tu ra je im ela obliko strem en. N a 1 m 2 z idu smo je po rab ili 1,2 kg. Vsem m odelom pa je skupna tu d i k v a lite ta opeke, izdelane v pom anjšanem m e­ r ilu 1 : 2. Iz se rije desetih p re izkušancev sm o dobili n asledn je k a rak te ris tičn e vrednosti: amin = 268 kp/cm 2 Opovpr = 305 kp/cm 2 Umax = 386 kp/cm 2 T udi v pogledu m alte sm o skušali doseči k ar na jvečjo en akost m ed m odeli. Podajam o rezu lta te p re iskave tlačne trd n o s ti m alte za vsak m odel po­ sebej : m odel A <7p0vpr = 34,4 kp/cm 2 m odel D op0Vpr — 28,5 kp /cm 2 m odel E opovpr = 35,5 kp/cm 2 m odel F apovpr — 27,3 kp/cm 2 m odel G ap0vpr = 28,5 kp/cm 2 T lačna trd n o st betona v v e rtik a ln ih vezeh pa je znašala na dan pre iskave: m odel A öp0vpr = 410 kp/cm 2 m odel E ap0vpr = 228 kp/cm 2 4.0 OPIS PREISKAVE M ed p re iskavo smo m odele ob rem en jevali z dvem a različn im a v rs tam a obrem enitve, to sta v e r­ tik a ln a s ta ln a obtežba in pom iki k rovne plošče m o­ dela. S tem a dvem a tipom a obtežbe smo skušali vnesti v m odel enako napetostno stan je , ko t je v p ro to tip u m ed nekim im ag inarn im potresom . Me­ rili pa smo pom ike m odela in silo, ki je delovala nanj. 4.1 STALNA VERTIKALNA OBTEŽBA V ertika lno stalno obtežbo smo določili tako, da znaša n ape tost v zidu Uzidu = 3,5 kp/cm 2 S tem smo dosegli isto obtežbo, ki je norm alna za opečne zgradbe. Ta nap e to st pa nam da sedaj dve raz ličn i v e r tik a ln i sili in sicer za m odela A in D: V = 24 000 kp in za m odele E, F in G: V = 18 000 kp P roblem p a n as tan e p r i u v a jan ju vertik a ln e sile v m odel. Popolnom a jasno je, d a p r i m odelih brez v e rtik a ln ih vezi v ertik a ln o silo razdelim o ena­ kom erno po vsej površin i zidu. P r i m odelih z v e r ti­ ka ln im i vezm i pa se p roblem razdelitve v ertik a ln ih sil kom plicira. Časovno odvisne defo rm acije zidu so nam reč znatno večje od časovno zavisn ih defo rm a­ cij vezi. Zato zidovi sčasom a izgublja jo k o n tak t z zgorn jo ploščo in celo tna konstru k c ija se postopo­ m a sp rem in ja v skeletno konstrukcijo z opečnim i polnili. T ako prevzam ejo v ertik a ln e vezi v teku časa vse večji odsto tek v e rtik a ln e sile. Po končani konsolidaciji pa lahko aproksim ativno privzam em o, da se v sa v e rtik a ln a sila p renaša p rek v ertik a ln ih vezi. Z ato smo tu d i vnesli v e rtika lno silo tako, da smo obtežili sam o v e rtik a ln e vezi, m edtem ko je ostal zid neobrem enjen . Da b i zagotovili neobrem e­ n jenost zidu, smo m ed zid in krovno ploščo vložili p last valov itega kartona . 4.2 DINAM IČNA OBTEŽBA P ri izboru d inam ične obtežbe im am o z ozirom n a m ožnosti p re izkuševalne n ap rav e na Zavodu za raziskavo m a te ria la in konstrukcij dve a lte rn a tiv i: P rog ram iram o lahko pom ike in m erim o sile, a li pa obran to program iram o sile in m erim o pom ike. Na osnovi obeh a lte rn a tiv dobim o n ek P — <5 d ia ­ gram . V en d ar p a nam sam o p rv a a lte rn a tiv a om o­ goči raz iskave v poporušnem obm očju. K a jti koli­ ko r bi de la li po d ru g i a lte rn a tiv i, b i sila p ro g ram ­ sko naraščala , in ko b i b ila m aksim alna odpornost m odela p rek o račen a (porušitev), bi pom iki nekon­ tro liran o naraščali. Tem u pa se lahko izognemo, če p rog ram iram o pom ik. To tu d i jasno sledi iz spod­ n je skice, na k a te ri je podan nek P — d d iag ram : P Z arad i vseh zgoraj naveden ih razlogov smo se odločili, da p rogram iram o pom ike 'in menimo sile. T e pom ike smo razde lili v t r i skupine — baze, k er nam edino to omogoča dovolj natančno p ro g ram i­ ran je . O bm očje baze tv o ri p rincip ialno dese tk ra tn a v rednost n a jm an jšega pom ika. Tako dobim o n a ­ sledn je tr i faze: 1 . faza pom iki od 0,2 . . . 2 m m 2 . faza pom iki od 2,0 . . . 20 mm 3. faza pom iki od 20 . . . 40 m m Z notra j teh območij pa se pom ik zvezno sp re­ m in ja in sicer tako, da je obm očje razdeljeno v več stopenj, od k a te rih vsaka vsebu je 5 sinusnih valov. R azdelitev stopenj je nasledn ja: 1. območje 2 A = 0,2—0,4—0,6—0,8— 1,0— 1,2— 1,4— 1, 6— 1 ,8—2,0 mm 2. območje 2 A = 2,0—4,0— 6,0— 8,0— 10,0—12,0— 14, 0— 16,0— 18,0— 20,0 m m 3. območje 2 A = 20,0—25,0— 30,0—40,0 m m Z dokajšnjo natančnostjo lahko ugotovim o, da se la s tn a frekvenca zidanih zgradb g ib lje m ed 2 Hz in 3 Hz. U poštevaje m odelno m erilo 1 :2, smo za Sl. 1. P o šk o d b e v z id n em e lem en tu frekvenco pom ikov izb ra li 5 Hz, to re j srednjo v red ­ nost za m odel celotne zgradbe. P otrebno se je tu d i zavedati, da se p ro g ram i­ ra n i pom iki rea liz ira jo na batu . P r i p renosu na m o­ del pa se del teh pom ikov izgubi in so to rej pom iki m odela m anjši. Zato je za obdelavo rezu lta to v p re ­ iskav po trebno vzeti pom ike, izm erjene na m odelu. 4,3 M ERITVE POM IKOV Pom ike smo m erili na tre h različn ih nivojih . To so b ili: Pom iki tem eljne plošče. T i b i m orali b iti enaki nič. S tem , da smo jih m erili, smo se p repričali, v ko likšn i m eri nam je uspelo zagotoviti ta pogoj. V splošnem lahko reče­ mo, da smo tem u pogoju zadostili z veliko n a tan č­ nostjo. V nasp ro tnem p rim eru pa b i im eli tud i možnost, da z odštevanjem teh pom ikov od pom i­ kov krovne plošče dobimo re la tiv n i pom ik krovne nasp ro ti tem eljn i plošči. Seveda p a b i se p r i tem postopku natančnost rezu lta tov zm anjšala. Pom iki na polovici v išine m ed krovno in te ­ m eljno ploščo. T ud i ti so bolj in fo rm ativnega značaja. Pom iki krovne plošče. DINAMIČNI H - S DIAGRAMI ZA ARMIRANI ZID M sil 1 cm.... 0£Mp Mdef lem ....0,2mm sila Tem smo v tej p re iskav i posvetili vso pozornost in p red s tav lja jo tu d i b istvene rezu lta te . Vse pom ike smo m erili z indu k tiv n im i m erilci pom ikov in beležili n a 5-kanalnem optičnem pisalu s pom očjo fo tografskega pap irja . 4,4 M ERITVE SIL P ri m eritv ah sil, k i so delovale n a model, smo se poslužili in d irek tn e m etode. To pom eni, da smo v resn ici m erili p ritisk o lja v b a tu in iz n jeg a sk le­ p a li n a silo, k i d e lu je na m odel. Da p a b i e lim in i­ ra li sile, k i nastopajo zarad i n o tran jeg a tre n ja v p u lza to rju in v m ehanizm u, ki na j zagotovi p renos sile n a m odel, smo p ri istem p rog ram u pom ikov sile m erili d v ak ra t: e n k ra t z m odelom , drugič brez n jega. D iferenca sil iz obeh m eritev pa nam da silo, k i de lu je n a m odel. Za u g o tav ljan je odpornosti smo j i odšteli še silo, po trebno za prem agovan je v z tra jn o sti p rem ikajočih še m as sam ega m odela. 5,0 REZULTATI PREISK A V R ezu ltate p re isk av podajam o v dveh oblikah in sicer de janske pom ike zgorn je plošče naspro ti spodnji in d iagram sila-deform acija za vsako fazo in n jene ponovitve posebej. D iagram pom ikov je podan v blokovski obliki v koord inatnem sistem u, k je r smo n a abscisno os n an aša li čas, n a o rd ina tno os p a pom ike. Z arad i boljše p reg lednosti pa nism o risa li k riv u lje pom i­ kov ko t funkcije časa, tem več sam o njeno envelo- po. Tako sm o dobili iz lite ra tu re dobro poznani b lokovski d iagram . S pom očjo d iagram a pom ikov in zapisa sil kot funkcije časa smo k o n stitu ira li d iag ram e sila-de­ form acija. Postopek p r i tem je b il naslednji. N aj­ pre j smo danem u zapisu sile k o n stru ira li envelo- po, sedaj p a smo iz obeh envelop e lim in ira li čas in dobili funkcijsko povezavo m ed pom iki in silo. 0,0 ANALIZA REZULTATOV 0,1 ODPORNOST O snovni pokazatelj za analizo rezu lta tov p re ­ iskave je m aksim alna horizon ta lna sila, ki nam de­ fin ira odpornost. R azm erje m ed to silo in v e rtika lno obtežbo je ob predpostavki, da bi b ila zg radba togo telo, tud i m erilo m aksim alnega horizon talnega pospeška. Na osnovi tega in znane frekvence pa lahko ocenim o stopnjo fik tivnega po tresa po skali GOST, k i je po­ dana v kn jig i S. V. M edvedev: Inženirska seizmo­ logija. S tem pa smo uspeli k lasific ira ti silo, k i je 'delovala na m odel ob »porušitvi«, to je v tren u tk u , ko je b ila dosežena m aksim alna sila. P redpostavka, da se z idana zgradba ponaša ko t togo telo, seveda n i točna. Sm atram o pa, da je pom ik n jenega težišča dovolj m ajhen, da ga lahko p r i oceni stopnje po­ tresa zanem arim o. O dpornost posam eznih m odelov je p rik azan a v tabe li I. Tabela I T loris m od e la O znaka Hpuš H ruš V P rim erjava n o s iln o st i v •/• 4L-opeka D 7 ,4 0,28 100 4L-vertikal. vezi A 8,6 0,32 115 2T-opeka F 4,3 0,21 100 2T-vertikal. vezi E 4 ,9 0,24 115 2-T arm iran zid G 9,3 0,46 215 P ri obeh v rs tah tlo risn ih elem entov 4L in 2T je odpornost p ri zidovih z v e rtik a ln im i a rm iran o ­ betonskim i vezm i za 15 % večja od one, k i sm o jo dosegli p r i zidu brez teh vezi. Za 100 % večji e fek t pa se doseže, če je zidovje horizon talno a rm irano z 1.2 kg /m 2 v m odelu a li 2,8 kg /m 2 v p ro to tipu , to je s s trem eni 0 2,8 ozir. 0 6, v loženim i v vsako drugo fugo. Iz zgoraj navedenega lahko sklepam o, da a r­ m iran i zid tu d i p r i po tresu 9. s topn je po MCS ska­ li ne bo u trp e l tež jih poškodb, to je, da se razpoke ne bodo odpirale. 6.2 DEFORM ABILNOST D rugi pom em ben pokazatelj je duktilnost, ki jo v fo rm ulah označujem o z D. Z duk tilnostjo se označuje razm erje m ed elastično in dejansko defo r­ m acijo k onstrukc ije p r i določenem lim itnem s ta ­ n ju . K ot lim itno s tan je izberem o m aksim alno m ož­ no obtežbo m odela in n je j p ripadajoče defo rm acij­ sko stan je. N ad a ljn ji pokazatelj, k i ga dobim o iz preiskave, pa je togost elem enta, k i jo defin iram o kot razm erje m ed silo in deform acijo. Togost ele­ m en ta v elastičnem s tan ju pa je d e fin irana z n a ­ klonom tan g en te v začetni točki H — d d iagram a. O znaka za togost je K. D eform acijske k a ra k te r i­ stike posam eznih m odelov so podane v tab e li II. Tahela II >ce T l o r i s n i e l e m e n t CÖXCÖ s 0 d ru š >02 (hH“O p s- “D ^ II P K e ^ r u š Kruš KE 4 L opeka D 2,50 0,78 3,20 11,78 3,00 0,26 4 L v e rti­ kalne vezi A 2,66 0,76 3,50 11,75 3,24 0,28 2 T opeka F 1,36 0,50 2,72 8,35 3,18 0,38 2 T v erti­ kalne vezi E 3,75 0,94 3,99 5,35 1,31 0,25 2 T arm i­ ran zid G 1,94 1,04 1,90 8,70 4,80 0,55 2 T arm i­ ran zid G 4,42* 1,04 4,25* 8,70 1,94 0,22 V rednosti, označeni z zvezdico, se n an aša ta na horizontalno obtežbo H = 8,56 Mp, kii nastop i po 9 X 5 = 45 ciklih druge faze preiskave. K ot je bilo p ričakovati, je togost K odvisna od tlo risne zasnove elem enta. Iz zgorn je tabele pa v i­ dimo, da je togost e lem enta v elastičnem območju neodvisna od načina gradnje , saj dobimo za n av ad ­ n i zid, zid z vertik a ln im i vezm i in a rm iran i zid aa> crqo w < < 2 ^ 0) O N P < Ä PpO CL a * <1 73 o" 0> cr t-. o 3 * «-+■ »3 ft co< TJ P h m - N pt a | irD f»r - 3 2&• o & P a N< c - , . 0> 3(D ^ O cn W re o' W I S 'a ^ a o >ö g £ 3 S S-SN 3 P re o re (D0 *a 1 c-t- P «— i. a> P p p o S a g S ? i i CO «—1. ST "> P* N as. a g < < N 2 **g N COP C+ >-< t_h3 o a ^o 2 ;»d Np 3 N P P 05 p 5 & p c+- *0O OI •S- a * P 2 .re 3 O TO 3 >o p 3’ § >o p E i-s g » § U^O & r e p p o - 3 3 _ a p w 5! s o 3 S t ! P- I P Oa DINAMIČNI H - f f DIAGRAMI ZA ARMIRANI IN NEARMIRANI TLORISNI ZIDNI ELEMENT TER ELEMENT Z VERTIKALNIMI VEZMI sila U m ek: P rim erjava odpornosti 246 G radbeni vestnik, L jubljana 1971 (20), št. 10 MODEL „D" M 1:50 P = 27,00 0 Mp P = 27, 000 Mp PRIMERJAVA DIAGRAMOV SILA - DEFORMACIJA MODELOV „A" IN .D" S l ik a 4 G radbeni vestnik, L jubljana 1971 (20), št. 10 247 U m ek: P rim erjava odpornosti 6,3 M EHANIZEM POŠKODB IN R U ŠEN JA P ri deform acijah , k i so nastop ile tedaj, ko je b ila dosežena odpornost e lem enta, nism o m ogli ugo tov iti z idn ih razpok. Te so se po jav ile p r i ele­ m en tu 2 T šele, ko smo povečali deform acije, seve­ da ob zm an jšan i obtežbi, p r i e lem entu 4 L pa je b ilo po trebno zato m odel podvreči še enem u ob- težnem u ciklu. V ečje poškodbe in ru šen je delov zidov pa je nastop ilo šele po ap likac iji večjega šte ­ v ila ob težnih ciklov. G orn je ugo tovitve so razv idne iz tab e le III. T abela III T l o r i s n i C0 1 V e l i k e p o š k o d b e V e č je in p o š k o d b e r u š e n j e e l e m e n t IO p o f a z i š te v .c i k lo v p o f a z i š te v .c ik lo v 4 L opeka D II-2 2 X 45 II-6 6 X 45 4 L vertik . vezi A II-2 2 X 45 III 4 X 45 2 T opeka F I I- l 1 X 45 II-3 3 X 45 2 T v e rti­ kalne vezi E I I- l 1 X 45 II-4 4 X 45 2 T a rm i­ ran i zid G II-5 5 X 45 III 7 X 45 P ri zidovih z v e rtik a ln im i arm iranobetonsk im i vezm i se p o jav lja jo poševne razpoke le v en i sm eri, iz česar lahko sklepam o, da je zid polno obrem e­ n jen le, k a d a r se be tonsk i s teber naslon i nan j. P ri a rm iran em zidu pa smo opazili, da vložena a rm a­ tu ra p rep reču je n a s ta ja n je večjih poševnih razpok. Razpoke se enakom erno porazdelijo in po tekajo v večji m eri p rek v e rtik a ln ih fug. P r i poizkusih smo U D K 699.841:69.059 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1971 (20) S T . 10, S T R . 241— 248 A ndrej Um ek: PRIM ERJAVA ODPORNOSTI MED NEOJACENIM I IN Z VERTIKALNIM I ZIDNIM I VEZMI OJAČENIM I ELEMENTI ZIDANIH ZGRADB TER ARMIRANIM I ZIDOVI Članek obravnava rezu lta te preiskave o odpornosti p ro ti seizm ičnim silam : p ri zidu, neojačenem z vezmi, zidu z vertikaln im i vezm i in arm iranem zidu. Z vgra­ d itv ijo arm irno—betonskih v e rtika ln ih vezi se odpor­ nost elem entov zidanih zgradb poveča za ca. 15% . Te vezi vp livajo ugodno tudi n a m ehanizem rušenj,a. Večjo varnost opečnih zgradb na seizm ičnih področjih p a m o­ ram o iska ti zlasti v p rav iln i zasnovi in k v alite ti m ate­ rialov, tako m alte kot tu d i opeke. Z arm iran jem opeč­ n ih zidov zagotovim o večjo odpornost in boljše defo r­ m acijske karak teristike. tu d i opazili, da je p rišlo p re j do ru še n ja zidu ob sred n ji odprtin i, ko t p a do izp ad an ja vogalov. To je v n asp ro tju z opazovanji ob skopskem potresu . V endar si lahko to dejstvo razložim o z m an jk a jo ­ čim i v ra tn im i okvirji. T i n am reč p reprečijo izpada­ n je opek v v ra tn ih in okenskih odprtinah , tak o da se celoten pom ik, k i n a s tan e zarad i ra z ra h ljan e s tru k tu re zidu, o b m e navzven, to je v vogal. Iz tega pa lahko tu d i sklepam o, da postanejo v ra tn i okv iri v p rim eru po tresa nosiln i e lem enti in jih je ko t tak e treb a tu d i upoštevati. 7,0 ZA K LJU ČK I Z v g rad itv ijo arm iranoben tonsk ih v ertik a ln ih vezi se odpornost e lem entov zidanih zgradb poveča za ca. 15 °/o. Te vezi vp liva jo ugodno tu d i na m e h a ­ nizem rušen ja , v en d ar pa ne p red stav lja jo b istve­ nega povečanja v a rn o sti opečnih zgradb. R ešitev v a rn o sti opečnih zgradb n a seizm ičnih področjih m oram o to re j isk a ti v p rav iln i zasnovi in k v a lite ti tako m alte ko t tu d i opeke. Z a rm ira ­ n jem opečnih zidov p a lahko na področjih , k je r p ričak u jem o ru šiln e potrese, b istveno povečam o v arn o st z idanih zgradb. Z a rm iran jem n jihov ih ele­ m entov sm o nam reč zagotovili večjo odpornost in bo ljše defo rm acijske k a ra k te ris tik e p r i večjem štev ilu ob težnih ciklov. Izvršene p re iskave ind ic ira jo po trebo po n a ­ d a ljn jih sistem atičn ih p re iskavah horizontalno a r ­ m iran ih zidov, k i na j b i tv o rile osnovo za izdelavo ustrezn ih priporočil. U D C 699.841:69.059 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1971 (20) N R . 10, P P . 241—248 A ndrej Umek: RESISTANCE COMPARISON BETWEEN UNREINFORCED WALLS, W ALLS W ITH VERTICAL LINKAGES, AND REINFORCED WALLS The paper trea ts the resu lts of investigation about the resistance tow ards the seism ical forces: a t th e w all, unreinforced w ith linkages, a t the w all w ith vertical linkages, and a t the reinforced w all. Inserting re in ­ forced concrete vertical linkages the resistance of ele­ m ents increases fo r abou t 15 %. These linkages have also a good influence on the m echanism of destruction. G reater safety of brick-buildings on the seism ical areas w e have to search particu lary in the righ t pro ject an the m ateria l quality , specially m orta r an d brick. R ein­ forcing the brick w alls w e assure g rea ter resistance and b e tte r deform ation characteristics. Vodnogospodarska presoja desnobrežnega k o le k to r ja kanalizacije v M aribo ru UDK 69.027:628.24 m i t j a r i s m a l , d i p l . i n ž . Z arad i zajezitve D rave na področju M aribora po izg rad n ji HC SD1 in v sk ladu z vodnogospodar­ skim i dovo ljen ji je bilo po trebno v M ariboru izgra­ d iti na levem in desnem bregu D rave g lavna zb irna k o lek to rja m aribo rske kanalizacije. O snovni nam en izg radn je obeh ko lek to rjev je, da se p rep reč i onesnaženje novo nasta lega M aribor­ skega jezera, in da se v končni fazi omogoči oči­ ščenje m estn ih odplak p red n jihovim izlivom v Dravo. V času izg rad n je HC SD1 je bil izveden skoraj v celoti kanalizacijsk i ko lek to r na levem bregu D rave. D esnoobrežni ko lek to r pa zarad i p o m an jkan ja sredstev čaka na sicer z up rav n im i odločbam i za­ htevano izgradnjo. V isoka lega m esta M aribo ra n a desnem bregu nad glad ino zajezene D rave omogoča v p rincipu dve, v g radbeno tehnološkem in h idrav ličnem po­ gledu različn i rešitvi. P rva, k lasična rešitev , sloni na navezavi vseh g lavn ih in s tran sk ih kanalov, k i se sedaj posam ič izlivajo v D ravo, na g lavni zb iraln ik , izg ra jen ve­ činom a pod obstoječo cesto, ki po teka vzdolž des­ nega brega D rave. K anal je p redv iden v g lobini 4 do 8 m. Izvedba z izkopi a li tu ne lska g rad n ja s »kr­ tom«. V sk ladu z vodnogospodarskim dovoljenjem je k anal p redv iden za kapacite to (1 + 4) sušnega od­ to k a tj. za Q = ca. 3,00 m3/sek s p re liv i razbrem e- n iln ikov na kotah , k i ustrezajo (1 + 4 )-kratn im sušnim pretokom v kanalskem om režju na desnem b regu D rave. Z opisano tran sp o rtn o sposobnostjo kana la in višinsko nam estitv ijo p re livn ih robov razbrem enil- nikov, so podane osnovne h id rav lične značilnosti kanala . T ran sp o rt vode je p redv iden s p rosto g lad i­ no. V vodnogospodarskem pogledu (tj. s sta lišča za­ ščite D rave p red onesnaženjem z odpadnim i voda­ mi) im a ta v a ria n ta nasled n je značilnosti: V D ravo n a področju m esta (v obm očju desno­ b režnega ko lek torja) se bodo p re liv a le razredčene odplake p rek razbrem eniln ikov ob ravnavanega ka­ n a la le ob naliv ih , p r i k a te rih bo p re to k v k an a l­ skem om režju presegel (1 + 4) X količino sušnega pretoka. C e upoštevam o obstoječo prakso p ri dim enzio­ n ira n ju čistiln ih naprav , bo č istilna n a p rav a m a­ ribo rske kanalizacije biološko očistila le (1 + 1) X razredčene sušne odplake a li le 40 % tran sp o rtn e k apac ite te ob ravnavanega kolek to rja . P reosta lih 60 °/o razredčen ih odplak ozirom a tran sp o rtn e k ap a­ cite te k o lek to rja bo možno očistiti le m ehansko (čas sed im entacije 10'— 30'). P r i 20 °/o e fek tu m ehanske­ ga čiščenja odplak lahko računam o, da bo očiščenih le ca. 40 %> + 0,20 X 60 °/o = 52 %> odplak. P ri na liv ih z večjim i odtoki ko t (1 + 4) gs bo °/o očiščenih odplak m an jši p r i na liv ih z m an jšim i od­ to k i p a večji ko t 52 %>. (Efekt biološkega čiščenja čistilne n ap rav e smo zarad i poenostav itve upošte­ va li 100 %.) Iz zgoraj navedenega ko t tu d i iz d iag ram a sli­ ka 1 sledi, da izb rana s topn ja razredčenosti odplak 1 + 4 in s tem p o treb n a d im enzija desnoobrežnega k o lek to rja ne p risp ev a ta mnogo k zaščiti D rave p red onesnaženjem . Povečanje tran sp o rtn e sposob­ nosti desnoobrežnega k o lek to rja od (1 + 1 ) gs na (1 + 4) gs omogoči nam reč zm anjšan je onesnaženja D rave le za ca. 12 °/o. Povečanje tran sp o rtn e sposobnosti od (1 + 1) gs na (1 + 4) os, kak o r vidim o iz vodnogospodarskih razlogov, nim a večje teže. S l ik a 1. O d stotek o d p lak p r i ra z ­ lič n ih p a d a v in sk ih o d to k ih v k a ­ n a lsk e m om režju za k la s ičn o v a ­ r ian to (1 + 4) in za a ltern a tiv n o varian to (1 + 1) % OČIŠČENIH ODPLAK PRI RAZLIČNIH PADAVINSKIH ODTOKIH V KANALSKEM OMREŽJU ZA K L A S I Č N O VARIANTO ( 1 + f ) — < D ZA A L T E R N A T I V N O VARIANTO ( M ) - © T ž g č f M U P P U i m ftLTERNAiii/m » u m u 1,1 -•/. %-_ačiščfiim owin' »i uflsičm vnimi u< a ) £ s P R E T O K I V K A N A L S K E M O M R E Ž J U a D im enzion iran je desnoobrežnega ko lek to r j a n a (1 + 4) gs je v danem p rim eru lahko uprav ičeno p redvsem iz san ita rn o -teh n ičn ih in este tsk ih raz ­ logov, k e r se n a ta način zm anjša pogostost in t r a ­ ja n je p re livov k ana lske vode p rek razb rem en iln i- kov v D ravo. P r i tra n sp o rtn i sposobnosti k an a la (1 + 4) gs je pogostost p re livov 147 X n a leto s skupn im t r a ­ jan jem 859 ur. P r i tra n sp o rtn i sposobnosti kana la (1 + 1) gs pa se poveča število pre livov v D ravo na 216 X na leto s skupn im tra ja n je m 2004 u re (glej tab e lo 1 ). T abela 1 K la s i č n a v a r i a n t a t A l t e r n a t i v n a v a r i a n t a l + i 1 -h ll d n a l i v a š te v i lo p r e k o r a č i t e v t r a j a n j e p r e k o r a č e n i h u r š te v i lo p r e k o r a č i t e v t r a j a n j e p r e k o r a č e n i h u r š te v i lo p r e k o r a č i t e v t r a j a n j e p r e k o r a č e n i h u r 1 u ra 49,1 22,75 57,6 24,51 — — 5 u r 87,7 138,95 89,6 139,71 — — 7 u r 100,9 224,75 100,9 213,01 — 229,88 12 u r 133,8 553,55 121,6 416,91 — — 24 u r 197,9 1.708,95 147,0 859,61 216,7 2.004,18 A lte rn a tiv n a v a ria n ta desnoobrežnega kolek­ to r j a od k lasične p redvsem v nasledn jem : 1. P rv ič izkoristi obstoječo konfiguracijo te re ­ na, s tem , da p redv id i izvedbo desnoobrežnega ko­ lek to rja v berm i brežine D rave. T akšna izb ira t r a ­ se omogoča izvedbo kan a la s povprečn im i izkopi ca. 1,50 m. 2. K anal je v n a sp ro tju s klasično v a rian to p redv iden za o b ra to v an je pod tlakom . T akšno re ­ šitev n a rek u je prv ič n iž ja lega d rav sk e berm e gle­ de na lego bodoče čistilne nap rave , in drug ič mož­ nost, da se na ta način zagotove večji h id rav ličn i padci in s tem m an jše d im enzije desnoobrežnega k o lek to r j a. 3. N ad a ljn ja b istvena značilnost a lte rn a tiv n e v a ria n te je, da izkoristi razpoložljiv i re tenzijsk i vo lum en za lednega k analskega om režja in p red ­ vsem dveh g lavn ih k o lek to rjev : T aborskega in S tudenškega kanala , U poštevanje re ten z ijsk e sposobnosti navedenih kanalov omogoča bistveno zm an jšan je dim enzij desnoobrežnega k o lek to rja v p rim erjav i s klasično v arian to . Razen navedenega zagotovim o z uporabo re - ten z ijsk ih vo lum nov T aborskega in S tudenškega k o lek to rja sedim entacijo padav inske vode pred n jen im pre livom v D ravo. 4. V n asp ro tju s k lasično v a rian to so p r i a lte r­ n a tiv n i v a ria n ti razb rem en iln ik i p red v id en i n a do­ točnih kanalih . P re liv n i robovi so s itu iran i veči­ nom a v tem enu dotočnih kanalov in ne n a višini (1 + 4) gs vode, ko t p r i k lasičn i varian ti. Z nam estitv ijo razb rem en iln ikov n a dotočne k an a le in z zv išan jem p re liv n ih robov razb rem e­ n iln ikov so u s tv a rje n i pogoji za izkoriščanje om e­ n jen ih re ten z ijsk ih volum nov v naveden ih ko lek­ to r j ih. P rim e rja v a obeh v a r ia n t z vodnogospodarske­ ga sta lišča (ozirom a s sta lišča onesnaženja D rave), ko t z v id ika san ita rn o teh n ičn ih in este tsk ih v id i­ kov daje p rednost a lte rn a tiv n i v arian ti. K ot je iz d iag ram a slika 1 razvidno, zagotav­ lja a lte rn a tiv n a v a ria n ta m an jše onesnaženje D ra ­ ve kot k lasična v a ria n ta p r i vseh kana lsk ih p re to ­ kih, ki so večji od (1 + 4) gs. Ta ugotovitev je po­ sledica dejstva, da se v re tenz ijsk ih p ro sto rn inah obstoječih kanalov m ehansko očistijo (sed im entira- jo) vse k ana lske vode, p red en se p rek razbrem e­ niln ikov p re lije jo v Dravo. P ri k lasičn i v a r ia n ti se m ehansko očisti p red izlivom v D ravo le (1 + 4) gs padav inskega odtoka, ki p riteče po ko lek to rju do čistilne nap rave . Vse padav inske vode, večje od (1 + 4) gs, se brez p redhodne sed im entacije p re li­ je jo p rek razbrem eniln ikov v Dravo. A naliza pogostosti in tra ja n ja prelivov k an a l­ ske vode v D ravo na področju m esta da je p rav ta ­ ko p rednost a lte rn a tiv n i varian ti. K ot je iz tab e le 1 razvidno, je pogostost in t r a ­ ja n je p re liv an ja razbrem eniln ikov p ri a lte rn a tiv n i v a r ia n ti m an jša za vse n alive z m an jšim tra jan jem ko t 7 ur. A lte rn a tiv n a v a ria n ta to rej bo lje ščiti D ravo p red onesnaženjem s kanalsk im i vodam i, kot k la ­ sična v a r ia n ta v času k ra tk o tra jn e jš ih in in tenziv ­ nejših nalivov. To je s sta lišča san ita rn ih in es te t­ sk ih v id ikov ugodno, k er so- k ra tk o tra jn i na liv i po­ gostejši v po letnem obdobju, ko bo zajezena g la­ d in a D rave v večji m eri služila rek reacijsk i de jav ­ nosti (čo lnarjen je itd), kot v jesenskem in zim skem obdobju, ko p rev lad u je jo do lgo tra jneša deževja m an jše in tenzite te . V obra tovalnem pogledu m ed obem a v a ria n ta ­ m a n i b istven ih razlik . A lte rn a tiv n a v a ria n ta lahko d e lu je po p rinc ipu »sifona« tako, da brez č rpan ja zago tav lja tra n sp o rt vode do kote 257,70. M ožna p a je tu d i reš itev s č rpan jem kanalske vode v končni točk i desnoobrežnega ko lek to rja od kote 253,00 n a koto 257,70. O bratovaln i strošk i p ri tak šn i re š itv i n im ajo teže, k e r so investic ijsk i stro- ški za izgradnjo sam ega desnoobrežnega ko lek torja , po a lte rn a tiv n i varian ti, b istveno n iž ji ko t p ri k la ­ sični v arian ti. K ljub m ajhnem u padcu desnoobrežnega kolek­ to r ja (berm a D rave im a m ajh en padec) m ed ob ra­ tovan jem n i p ričak o v a ti nevšečnosti. A naliza h itro s ti vode v k an a lu pokaže (glej d iag ram slika 2), da bo h itro st vode v kan a lu z leti n a rašča la in da v začetn i fazi n e bo m an jša od 0,55 m /sek. D okler ne bo zgra jena č istilna n ap rav a v M ariboru , n i po trebno dv igan je vode na koto 257,70. Z ato bodo sušn i odtoki v desnoobrežnem ko lek to r ju do ca. le ta 1983 odtekali s p rosto gladino s h itro s tm i m ed 0,55 m /sek do 0,70 m /sek. S ele po le tu 1983 bo p riče l ko lek to r ob ra tovati pod tlakom . Izp iran je k o lek to rja zago tav lja jo padav inske vode s h itro stm i do ca. 2,20 m /sek. V pogledu g radben ih stroškov je m ed obem a v a rian tam a zn a tn a razlika. M edtem ko cenimo gradbene stroške za a lte rn a tiv n o v a rian to (4 km sa­ lon itnega cevovoda 0 80 — 0 50, 1,5 m izkopa) na ca. 7— 8.000.000,— din, cenim o g radbene stroške za klasično v a rian to na ca. 24.000.000,— din (profil kana la m ed 0 200 cm in 0 125, g lobine izkopov m ed 8 —i m , a li p red v id en a tu n e lsk a izvedba s »krtom«) U poštevati je tu d i okolnost, da je lahko g rad iti k o lek to r v b rem e D rave, ne da bi b ili m o­ ten i p rom etn i in ostali režim i v m estu. Izvedba k la ­ sične v a ria n te ne g lede n a to, a li se izvede tu n e l­ sko a li z o dp rtim izkopom, ko lid ira v večji ali m anjši m eri z obstoječim režim om na tem področju. S l ik a 2. A n aliza h itro sti v o d e v k a n a lu S l ik a 3. P o d o lžn i p r o f il d esn o b režn eg a zb ira ln ik a k a n a liz a c ije v M ariboru M 1:100/5000 I I ii S l ik a 5. P o d o lžn i p r o fil zb ira ln ik a T ab or M 1:100/5000 Z a k l j u č k i V o d n o g o sp o d a rsk a in s a n ita rn o - te h n ič n a a n a ­ liz a d esn o o b re žn e g a k o le k to r ja v M a rib o ru p o tr ju ­ je , d a je m ogoče z iz g ra d n jo ra z b re m e n iln ik o v z u s tre z n im i re te n z ijs k im i v o lu m n i doseč i zn a tn o z m a n jš a n je d im en z ij k o le k to r ja in s te m p o ce n ite v in v e s tic ijs k ih stro šk o v . P ri te j re š itv i je rec ip ien t D rava k lju b m anjši tra n sp o rtn i sposobnosti desnoobrežnega kolek to rja , ko t jo p red v id ev a k lasična va rian ta , bolj zavarovan p red onesnaženjem ko t p ri izvedbi k lasičn ih raz ­ b rem en iln ikov (brez re ten z ijsk ih volum nov). Iz k o r išč a n je o b sto ječ ih re te n z ijsk ih v o lu m n o v v d o to č n ih k a n a lih zago tov im o z d v ig o m p re liv n ih ro b o v ra z b re m e n iln ik o v v te m e n a k an a lo v . U D K 69.027:620.24 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1971 (20) S T . 10, S T R . 249—254 M itja Rism al: VODNOGOSPODARSKA PRESOJA DESNOBREŽNEGA KOLEKTORJA KANALIZACIJE V MARIBORU Z aradi zajezitve D rave na področju M aribora po izgradnji HC S redn ja D rava 1 in v skladu z vodnogo­ spodarskim i dovoljenji je bilo potrebno v M ariboru zgraditi na levem in desnem bregu D rave glavna zb ir­ na ko lek torja m ariborske kanalizacije. Č lanek podrob­ no obravnava tehnične pogoje teh kolektorjev. A naliza desnobrežnega ko lek to rja dokazuje, da je mogoče z zgraditv ijo razbrem eniln ikov doseči znatno zm anjšan je dim enzij ko lek torja in s tem pocenitev investicijskih stroškov. iz strokovnih revij in časopisov MATERIJALI I KONSTRUKCIJE — Beograd, 1971. St. 1. D. B l a g o j e v i č : M odifikovane konstruk tivne re ­ lacije u teo riji po larn ih elastičnih m aterija la . S tr. 3—11. Ing. . S l i m a k : M jeren je in tenziteta po tresa na dolphinam a u brodograd ilištu »Viktor Lenac« — M artinščica izazvanih m in iran jem na zapadnoj uvali uvale. S tr. 12—20, 5 sl., 3 tab. Ing. S. D r o l j e : Inform acija o rad u radne grupe za cem ent tr i in stitu ta i ud ružen ja cem entne in d u stri­ je JUCEMA. S tr. 21—23. Prof. ing. B. K u j u n d ž i č , gl u redn ik časopisa M aterija li i konstr.: R ad časopisa M aterija li i kon­ strukcije , organa Saveza Jugosl. labo ra to rija za is- p itavan je i istraživan je m a terija la i konstrukcija. S tr. 24—27. B ibliografija . S tr. 28—38. K ongresi, saopštenja, sim pozijum i, kolokvijum i. Str. 38—39. Iz Saveza Jugosl. labora to rija . S tr. 39—43. Iz jugosl. d ru štv a za m ehaniku stena. S tr. 43—45. Iz jugosl. d ru š tv a za m ehaniku tla i fundiran je . Str. 45—47. Iz jugosl. nacionalnog kom iteta za visoke b ran e Str. 47. V h id rav ličnem in g radbenem pogledu je mož­ n a izvedba desnoobrežnega k o lek to rja v berm i d ravske brežine. S takšno izbiro tra se cevovoda se zm anjšajo povprečni izkopi globine 8 m, ki jih zah­ teva k lasična v a ria n ta na 1,5 m. Izvedba a lte rn a tiv n e v a ria n te je ekonom sko in kakovostno u tem eljen a tud i zato, k e r na ta način odpade ali pa se zm anjša po treba po izg radn ji sedi­ m entacij skih bazenov za padavinsko vodo p red či­ stilno napravo , n e da bi b ila p rizad e ta k v a lite ta recip ienta. A lte rn a tiv n a v a ria n ta je razen p rednosti v vodnogospodarskem in san ita rn em pogledu cenejša od k lasične v a rian te za več kot 16,000.000 din. U D C 69.027:628.24 G R A D B E N I V E S T N IK , L J U B L J A N A , 1971 (20) N R . 10, P P . 249—254 M itja Rismal: HYDROECONOMICAL VALUATION OF RIGHT BANK COLLECTOR OF SEWER SYSTEM IN MARIBOR Because of D rava’s darning up on M aribor area a f te r the building of PS S redn ja D rava 1 and according to the w atereconom ic perm issions it w as necessary to bu ilt two m ain collectors of M aribor’s sewer system on the righ t b ank of D rava river. The paper trea ts in details th e technical conditions of these collectors. The analysis of th e righ t bank collector proves th a t w ith th e building of by-w ashes it is possible to reach con­ siderable reduction of collector’s dim ensions and the cheapening of investm ent expenses. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1971. St. 6. Prof. Dr. L. S u k 1 j e : N estabilne kosine. S tr. 121—128, 15 sl. Ing. D. N i n k o v i ć : D eterm inante položaja, uloge i organizacije vodoprivrednog preduzeća za vodo­ vodno' područje. S tr. 129—134. Ing. E. M a l i : Inform acija o izp itivan ju keram zit — betona. S tr. 135—142. 8 sl., 7 tab. S avetovanje s tručn jaka za seizmičko grad jev inarstvo na Bledu. S tr. 143—144. Iz naših in stitu ta . S tr. 144a—144b. A m otacije zanim ljiv iih članaka iz ovog b ro ja Tehnike: Savetovanje o periodičnoj stručnoj štam pi 21 — 22. 1. 1971. u Beogradu. Tehnika 6 — 1971, 121—143. Dr. Ing. D. L a 1 i ć : R azvojna funkcija u preduzeću. O rganizacija rad a 6 — 1971, 122—125. Ing. A. S t a n o j e v i č : K ibernetsk i model procesa izrade periodičnog p lana preduzeća sa sam ouprav­ nom struk tu rom organizacije. O rganizacija rada 6 — 1971, 126 — 130. Ing. M. A l e k s i č : Analiza poslovanja industrijskog preduzeća kao elem ent ukupnog procesa u p rav lja ­ nja. O rganizacija rada 6 — 1971, 131—142, 2 si., 23 tab. I n g . A . S . iz naših kolektivov NOVA SEPARACIJA V VRTOJBI Iz avgustove številke lis ta delovne skupnosti SGP P rim orje povzemamo: V V rtojbi, k je r imamo gramoznico že več le t in na n jenem robu postavljeno asfa ltno bazo, bomo posta­ vili im pozanten objekt, ki ga že dolgo pogrešamo. To bo nova av tom atizirana separacija, ki bo zavzem ala prib ližno 44 X 74 m prostora. V končni fazi bomoi do­ b ili 5 frakcij okroglega m ateria la in ravno toliko f ra k ­ cij drobljen ca. Okrogel m ateria l bo uporab ljen za be­ tone, drobljeni m ateria l pa bo uporab ljen za pripravo asfaltov, ki tud i zahtevajo velik izbor frakcij. V tesni povezavi s separacijo in n jen im obratova­ n jem bomo m orali zgraditi še v rtan i vodnjak do glo­ b ine 40 m, ki bo m oral dati zadostno količino vode za p ran je gramoza. R ačuna se, da bo separacija potrošila 800—1000 m 3 vode dnevno. Ta odpadna voda bo spe­ ljana v vsedalnike, k je r se bo očistila in deloma po­ novno uporab lja la za pran je . N ačrt in separacija je delo ita lijanske firm e F er- rero, s katero je naše pod je tje sklenilo1 pogodbo za njeno dobavo. P ri nabavi oprem e je b ila posvečena pozornost tud i domači industriji, p ri k a teri bomo n a­ bavili vse pogonske elektrom otorje in uvozili le to, česar doma ne morem o dobiti. Splošno kovinsko pod­ je tje iz A jdovščine bo s svojim delom precej soudele­ ženo p ri izdelavi oprem e separacije. Izdelalo bo vse tekoče trakove in stopnice. SE NEKAJ DROBNIH NOVIC IZ DELOVNIH ENOT — ILIRSKA BISTRICA: V «Lesonitu« je b ila 3. ju lija otvoritev nove proizvodne hale, k i jo je zgradila naša enota. H ala m eri 3.000 m?, zgrajena pa je bila v enem letu. Investito r je z objektom zadovoljen. P odjetje »Lesonit« je z otvoritvijo hale praznovalo 25. obletnico svoje ustanovitve in 20-letnico sam oupravljanja. —■ D vajsetega ju lija je bil tehnični prevzem objek­ ta finalizacije v Tovarni organskih kislin, končana pa je tud i praln ica v pod je tju »Transport«. — Te dni bo enota končala z deli n a poslovno- stanovanjsk i stavbi. — AJDOVŠČINA: N ajvidnejši dogodek v te j enoti je vsekakor otvoritev hotela »Bor« v Črnem vrhu. O tvoritev je b ila 12. jun ija . Hotel im a 72 postelj, re ­ stavracijo, tristezno kegljišče z barom in snack bar. P ravijo , da je hotel v celoti zaseden z domačim i in tu ­ jim i gosti, ki se pridejo v poletni vročini h lad it v Crni vrh. — Enota, bo v kratkem dokončala novo skladiščno halo v tovarn i »Fructal«. H ala je zgrajena iz železo- betonskih strešnih nosilcev in m eri 4.000 m 2. Zgrajena je bila v dobrih š tirih mesecih. — Tudi na novi pekarn i »M linotest« v Ajdovščini gredo dela h koncu. Še v tem mesecu bo objekt začel obratovati. —• V V ipavi bo te dni dokončan nov m arke t za trgovsko pod je tje »Grosist«. V Vipavi so pričeli grad iti tr i stanovanjske sed- m orčke za trg. O bjekti bodo grajen i po sistem u litega betona. Predvidevajo, da bodo vseljiva meseca aprila 1972. RAZVOJNO ORGANIZACIJSKA SLUŽBA P red k ra tk im se je v G radisu končala razprava o organizaciji nove službe p ri centrali podjetja. O bliko­ vana je razvojno-organizacijska služba, ki bo usm er­ jena v perspektivn i razvoj podjetja , za razvoj dejav ­ nosti, za ka tere je bilo že dalj časa čutiti, da zaostajajo. Služba bo v principu delovala v sm eri študijske obdelave posam eznih razvo jn ih nalog n a področju te h ­ nologije, organizacije dela in poslovanja te r ekonom ike poslovanja, p ri čem er bodo m orale b iti upoštevane op tim alna funkcionalnost, ekonom ičnost in ren tab ilnost p red laganih rešitev. Zaradi zm anjšan ja obsega investicijske porabe ob sorazm erno še nezm anjšanih kapacite tah gradbenih podjetij v naši republik i se bodo gotovo sprem enile tržne razm ere. O strejša bo konkurenca glede kvalitete, ekonom ske cene in rokov gradbenih storitev. N ujno bo treba poslovati kvalitetneje, ceneje in seveda tud i h itre je reag ira ti oz. se sproti p rilaga ja ti razm eram na trg u gradbenih storitev. S tem i problem i se bo tud i nova razvojno-organi­ zacijska služba m orala ukvarja ti, seveda v sodelovanju z vsemi enotam i in strokovnim i službam i v podjetju , od katerih bo pričakovala tudi določene spodbude za svoje delo. Tako npr. bi p re teh tan e tehnične rešitve, razni v a ­ rian tn i pro jek ti (ki naj bi bili že vnaprej p rip rav ljen i in na razpolago), boljši organizacijski p rijem i itd. p r i­ pomogli k racionalnejši in učinkovitejšem u poslovanju in s tem k čim prejšn ji prilagoditvi novim tržn im raz ­ m eram . In dalje, v stabilizaciji, ko bo obseg gospodar­ skih investicij bolj zožen, se bomo m orali m orda bolj o rien tira ti na gradnjo stanovanj. POMANJKANJE BETONSKEGA ŽELEZA — OVIRA V GRADNJI HOTELA V K ran jsk i gori — takoj za m otelom — so že dobro vidni obrisi bodočega hotela A kategorije, ki ga gradi G IP Gradis, financira pa turistično pod je tje Kompas iz L jubljane. To bo res lep, sodoben hotel, k i bo imel v treh nadstrop jih in v treh trak tih okrog 400 ležišč. Novi hotel, k i naj bi bil že letos do zime pod streho tako, da bi ga lahko prihodnje leto še znotraj uredili in pred zimo 1972 predali investitorju , bo resnično po­ m em bna pridobitev ne sam o za K ranjsko goro, m arveč za slovenski turizem sploh. Hotel je zgrajen v tipičnem gorenjskem slogu, tako da se vrašča v okolje (projek­ ta n t inž. arh. Slapšak), v k le tn ih prostorih bodo garaže, bar, p lavaln i bazen in kegljišče. Seveda bo v hotelu tudi sodobno u rejena restavracija , tako kot tud i dvi­ gala in še m arsikaj, k a r pogojuje kategorija A (na prim er vsaka soba m ora im eti svojo kopalnico in po­ dobno). Objekt, ki bo, kot rečeno, usposobljen v treh m ed seboj povezanih trak tih , bo imel fasado iz bele­ ga betona, streha pa bo lesena, pok rita s salonitno k r i­ tino. Računajo, da bo hotel z vso oprem o vred veljal okrog petdeset m ilijonov d inarjev . Pomembno' je, da bo večji del oprem e domačega izvora (tudi kuhin jska oprema) tako, da bo treb a uvoziti le dvigala in k lim at­ ske naprave. Na gradbišču, ki je zaživelo letos aprila, je delo zdaj v polnem razm ahu. Čeprav do sedaj ni bilo kakšnih posebnih težav ozirom a zastojev, se g rad itelji vendarle boje, da bi po­ m an jkan je železa ogrozilo postavljene roke. Z drugim i besedam i to pomeni, da bi pom anjkanje železa lahko onemogočilo dograditev hotela do strehe pred letošnjo zimo, to pa bi seveda vplivalo tudi na končni rok uspo­ sobitve objekta, k a jti če hotel pred bližnjo zimo ne bo pod streho in zasteklen, je tud i veliko vprašanje, če bi ga lahko pred zimo 1972 povsem dograjenega predali investitorju . ZANIMIVOSTI IZ STROKOVNE EKSKURZIJE V MÜNCHEN Iz »Gradisoveiga vestnika«, ki je izšel v avgustu, povzem am o nas ledn je zanim ivosti, o ka terih piše ing. D. S., eden od udeležencev strokovne ekskurzije v M ünchen: — D ruštvo inžen irjev in tehn ikov v L ju b ljan i nas je povabilo, da sodelujem o v strokovni ekskurziji, ki jo izvede lju b ljan sk a občina na povabilo občine M ün­ chen. — O rganizator ekskurz ije je bil DIT L jub ljana, neposredni vodja ekskurz ije pa republišk i inšpektor dipl. ing. Rot. P revoz je oskrbelo pod je tje »Slavnik« iz K opra. — P rv i dan sm o prišli k a r po p rogram u čez Je ze r­ sko, Leinz in tehnično zelo in te resan ten p redor v M ün­ chen. — Ne sm em o pozabiti, da im a m esto M ünchen kot g lavno m esto B avarske 1,300.000 prebivalcev. K er bo v le tu 1972 v tem m estu olim piada — srečan je špo rt­ n ikov iz vseh delov sveta, im a občina še posebne n a ­ loge, da bo vsaj približno lahko organizirala p rom et in nas tan itev vseh gostov in tu ristov . — D rugi dan. S prejem na m estnem m agistratu . V m estn i h iši nas je sp reje l finančni svetn ik dr. Gasser, ki nam je na k ra tk o razložil organizacijo občine, po­ tem pa še na željo odgovoril na razna vprašan ja. — N ajbolj k ritičen je p rom et v m estu. Sedaj im a­ jo reg is triran ih 380.000 avtom obilov, letno pa reg is tri­ ra jo 20.000 novih, tako da reg istrira jo vsakih 15 m inut en novi avto, vsak ih 42 m inu t se pa rodi otrok. Z aradi izbo ljšan ja g radijo podzem eljsko železnico, o tem pa na d rugem m estu. Povprečna najem n ina stanovan ja je 8 DM /m2 m esečno. Sedanja vrednost DM pa je 4,28 din. — S tavbena parcela v m estu za lokale je ca. 1000 m ark za k v ad ra tn i m eter, se p a je tud i že zgodilo, da so lastn ik i zah tevali tud i 10.000 DM! — V m estnem m uzeju je dipl. ing. Engal razložil u rban istično zasnovo m esta predvsem iz aspek ta n a ra ­ ščajočega prom eta. Na lepo u re jen ih pano jih smo h itro dobili p regled n ad delom. — Posebno m i je im ponira la točnost. Vsak obisk se je točno ob napovedanem času začel (če smo m i p ravo­ časno prišli!) in točno ob predvidenem času končal. Popoldne sm o izkoristili za obisk naše enote Inco-B au v M ünchnu. — V odja naše enote v M ünchnu nas je najp re j sp reje l v p isarn išk ih prostorih , ki so v cen tru m esta in lbpo urejen i, potem nas je odpeljal na gradbišče A rlach, k je r gradim o m ontažna skladišča. Po tem, k a r smo tam videli in slišali, smo dobili najbo ljši vtis in b i b ilo priporočljivo, da bi si še k a te ri naši fan tje iz operative te g radn je pogledali, ker določene posebno­ sti lahko vidiš sam o na gradbišču, g radn ja p a se lahko denarno in časovno izboljša, če nove prijem e uporabiš v praksi. M im ogrede smo si še ogledali novo olim pij­ sko halo za košarko, ki je tud i m ontažna in in te re ­ santna, je pa ne gradim o mi. — T re tji dan. D opoldne smo si ogledali tehnično zelo zanim ivo izgradnjo »U -Bahn«, tj. podzemno želez­ nico. Z gradba je v treh nadstrop jih , v enem so lokali in podhodi, v drugem »U -Bahn«, tj. podzem na cestna železnica, v tre tje m pa državna železnica »S-Bahn«. Z arad i olim piade je h g radn ji p rispevala d ržava 50%>, občina 25 % , 25 ®/o pa posam ezne družbe. V glavnem so š tiri sm eri. Sm er iz cen tra p ro ti olim pijskem u stad i­ onu v dolžini 13 km je skoraj gotova in 5 km že po­ skusno obratu je . Poizkusno ob ratovan je m ora tra ja ti 6 mesecev, da event, nevšečnosti lahko še odpravijo. Tudi mi smo se odpeljali in lahko samo rečem : odlično. — Da ne bi m islili p ri nas, da se v N em čiji pri g radbenik ih ni n ičesar podražilo. Inženir, k i nam je tolm ačil načrte in izvedbo del, mi je povedal, da stane en sek tor proge, za katerega so nared ili p red dvem a letom a p redračun za 112 m ilijonov DM, danes v enaki izvedbi 200 m ilijonov DM. — Popoldne smo si ogledali olim pijsko naselje. T uristično najbolj ak tivn i ob jek t je o lim pijski stolp, ki im a na višini 189 m vrtečo restav racijo z m aketo, ki nazorno pokaže obseg olim pijskega terena. — Tehnično najbo lj zahtevno je po k ritje o lim pij­ skih objektov. 74.000 m 2 športn ih površin bo pokritih . Po neštetih poskusih so osvojili idejo dunajskega pro­ jek tan ta , ki bo p rek s treh e napel p rednapeto jekleno žico, na to pa m ontira l specialno steklo v kom adih 75 X 75 cm. V sekakor tehn ična zanim ivost, za katero se vsi tehn ičn i strokovnjak i živo zanim ajo. S sto lpa je krasen pogled na M ünchen, v neposredni bližini s ta ­ diona pa grad i avtom obilski koncern BMW svoj novi center. — Č etrti dan. P rek zim sko-športnega cen tra G ar­ m isch-P artenk irchen smo šli p rek Innsbrucka proti do­ mu. Na b rennerskem prelazu smo si še ogledali n a j­ višji m ost v Evropi »Europa-Brücke«, ki je s 192 m visokim stebrom res im pozantna zgradba. — Tudi na ita lijansk i stran i iste av to ceste, ki še ni gotova, je še nekaj zahtevnih in zanim ivih ob jek­ tov in mislim , da bi bilo prav, da bi si g rad ite lji naše avtoceste ob priložnosti ta dela ogledali. NIZOZEMSKI STUDENT O SVOJI PRAKSI V JUGOSLAVIJI 2e samo to, da sem imel priložnost obiskati Jugo­ slavijo, m i veliko pomeni. L epa je vaša domovina, m no­ go se gradi in vaš standard je sorazm erno visok. Zelo sem bil zadovoljen tud i s prakso, še posebno na av to­ cesti, na »R avbarkom andi«. M oram priznati, delate ze­ lo kvalitetno. Ko se bom v rn il v svojo domovino, bom o Jugosla­ viji povedal samo lepo, vsekakor pa bom v Jugoslavijo še prišel. NOV NAČIN ŠTIPENDIRANJA 39. številka časopisa »KOLEKTIV«, ki ga izdaja SGF Slovenija ceste, seznanja člane z novim načrtom štipend iran ja z nam enom , da uvede ta k sistem štipen­ d iran ja, ki bo omogočal dijakom in študentom šolanje in življenje v razm erom a ugodnih pogojih. Zato so družbenopolitične organizacije in repub li­ ški up ravn i organi predlagali delovnim organizacijam sprejem in podpis družbenega dogovora o štipend iran ju in k red itiran ju , po katerem naj bi bila m inim alna š ti­ pendija na sredn jih šolah 450 din, n a visokih pa 540 din. Š tuden tje in dijaki, ki pa se vsakodnevno vozijo iz k ra ja b ivan ja v k ra j šolanja, m orajo im eti v išje š ti­ pendije. O m enjeni dogovor je bil pred k ra tk im podpi­ san s s tran i družbenopolitičnih organizacij, sedaj pa bodo to sto rile še delovne organizacije. Ob upoštevanju dogovora in predhodnega pregleda sistem ov štipend iran ja v neka te rih večjih slovenskih gradbenih pod je tjih je delavski svet po trd il sistem š ti­ pendiran ja, ki sloni predvsem na naslednjih dejstv ih : 1. U poštevano je priporočilo družbenega dogovora glede m inim alnih štipendij, vendar s pripom bo, da je ta višina vezana na uspeh in višino letn ika; 2. S tem sistem om se uk ine sistem posojil; 3. S tipendija je kom binacija nagrade in režijskih stroškov, 150,00 din od štipendije predstav lja jo potni stroški; 4. Poostreni so k rite riji glede uspehov, dokončanja šo lanja ozirom a štud ija in d rug ih obveznosti; 5. P redvidevam o, da se bo in teres za boljše uspehe povečal, k e r vsebuje predlagani sistem tud i sankcije za neizpolnjevanje štud ijsk ih obveznosti ozirom a slab­ še uspehe. Sistem je naslednji: Srednje šole U sp eh ob k o n cu le ta L e t n i k U s p e h o d l i č e n (125 % ) p r a v d o b e r (115 °/o) d o b e r (1O0 °/o) z a d o s t e n (ao °/o) I. le tn ik 500 460 400 320 II. le tn ik 510 740 410 330 III. le tn ik 530 490 430 340 IV. le tn ik 550 510 450 350 OPOMBA: 1. Za 3 nezadostne ocene ob polletju se ukine iz­ p lačevanje štipendije, dokler ne popravi ocen in p r i­ nese o tem potrdilo. 2. Za nezadosten uspeh ob koncu le ta se ukine izplačevanje, dokler se ne vpiše v v išji le tnik. To je razum eti tako, da m u za p rim er ponav ljan ja razreda štipendija ne pripada. 3. D ijakom , ki se vsakodnevno vozijo domov v k ra j, k i je oddaljen nad 20 km od k ra ja šolanja, se priznajo potni stroški v višini 150 din. 4. Za uko r po razredniku se zm anjša štipendija za 30°/o, za uko r po razrednem učiteljskem zboru in za ukor po celotnem učiteljskem zboru za 50