8t«¥. 306,__ U h tj t vsak dan, tudi ob nedeljah fn , praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. Franćiik« Asjike^a iL 20. L naJstr. — Vsi dbpisi na| k pottljijo urcdailtvu Usta. Kefrankirdr.s pisma se ne sprejemajo tn rokopisi se ne vračajo, bdajitelj ia odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsortlj tista .Edinost*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zsdruge z tene Jen im poroitvom v Trstu, ulica Sv. FrančiSka Aaižkega it. 20. Telefon urednlitva in uprave Ste v. 11-57. Naročnina tnali: Za celo leto...... . K Žm po! teta ................. sa tri mesece z i nedeljsko tsdajo sa celo leto....... za pol leta.................2-00 V Trstu, ¥ četrtek 4. novembra 115, Letnik XI. Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po S vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računao na milimetre v Sirokosil ene kolone. C«ne: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za« vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v teksta lista do pet vrst .... ... K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... . Z— Mali oglasi po 4 vinarje beseda« r.ajmanj pa 40 viiurje* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinost:*. Naroinl« tn reklamacije se pošiljajo upravi listi. Plačuje se Izključno It upravi .Edinosti-. — Plača In tofi se v Trstu. Uprava In Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FraiČl&4 Asificega JL 20. — Pošto ohrani hi ični račun SL 841.&V Pregled najnovejših dogodkov. Italijansko bojišče. — Italijani nadaljujejo z močnimi silami napade na fronto od plavskega do severnega doberdobskega odseka. Napadi so bili povsod odbiti. Ponoči je laški zrakoplov metal bombe na Gorico. Jugovzhodno bojišče. — Naše čete so vzele južno Avtovca vrh Bobijo na črnogorskih tleh in tri druge gorske vrhunce. V Srbiji so naši zasedli^ Užice in se bore južno in južnovzhodno Čačka. Južno Kragujevca in nad Jagodino hud srbski odpor. Naše in nemške čete napredujejo tudi tu. Bolgarsko - srbsko bojišče. — Bolgarji so ob cesti Zaječar Paračin vrgli Srbe zapadno Planinice. Jugozapadno Knja-ževca so vzeli švrljiško predmostje ter prodirajo proti Nišavski dolini. V Nišavski dolini zapadno Bele Palanke so se Bolgarji umeknili do Bogovega vrha. Rusko bojišče. — Srditi boji ob Strypi v vzhodni Galiciji se nadaljujejo z menja-jočim se uspehom. Avstro - ogrsko - nemški napad zapadno Czartoryskega napreduje. — Na središčni fronti položaj neiz-prernenjen. — Pred Dvinskim Rusi napadajo dalje. Med Sventenskim in Ilsenskim jezerom so se nemške črte morale upo-gniti. Zapadno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Ob Soucheškem potoku so se Nemci namenoma umeknili iz majhnega kosa jarka. Turška bojišča. — Na dArdanelski fronti brezuspešno topovsko streljanje, na kavkaški fronti nepričakovani obupni ruski napadi odbiti. Razno: Izjava angleške vlade o položaju. __ I avfiMalpta bojišča. DUNAJ. 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. nov. 1915, opoldne. Italijansko bojišče. — Italijani so nepretrgoma nadaljevali svoje proti Gorici naperjene napore na fronti od Plav pa do vštetega severnega odseka dober-dobske planote. Včeraj so zopet napadale zelo močne sile; bile so zavrnjene povsod. V teh bojih je več italijanskih polkov izgubilo polovico svojega moštva. Danes po poinoči je laški zrakoplov vrgel veliko število bomb na mesto Gorico. Na drugih delih jugozapadne fronte ni bilo nikakršnih pomembnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Prvi den novembra na Goriškem. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega *tana se poroča: Na Goriškem se še vedno vrše srditi boji. Ko se je izjalovil proti vsej naši primorski iroiiti naperjeni splošni napad ob najtežjih laških izgubah, so pui/kušali zbrati vse kakorkoli razpoložljive moči za obupen napad na onih napadnih mestih, kjer bi se mogli nadejati kakega krajevnega uspeha, ki bi bil spojen z vroče zaželjenim mestom Gorico. Temu smotru so veljaii vsi napori včerajšnjega dne. ki je bil posebno časten dan za naše vrle čete, katere so storile minula dva tedna, kar presega vse, kar je bilo doslej. Saj te šlo za to, da se odbije hudi napad svežih, z drugih front dovedenih sovražnih moči. Proti goriškemu predmostju samemu je sovražnik zastavil naimanje dve novi brigadi, ki ste stali prej na dolomitski fronti. Sabolin so napadli dvakrat, O-slavje enkrat, postojanke zapadno Pevme pa štirikrat; vse zastoni. Zelo močni napadi so bili tudi naperjeni proti Podgorskemu vrhu. kjer je sovražnik, kakor že večkrat, mogel vdreti v nekaj jarkov, iz katerih pa se je moral umeknili pred stanovitnimi protinapadi. Kakor navadno, je uvajal sovražne napade neprestan topovski ogenj. Istočasno pa so naperili silovit zaporni ogenj proti okrožju za našo fronto in zapadnemu delu Gorice. Močni napadi proti plavskemu okrožju in severnemu delu doberdobske planote naj hi bili podpirali glavni napad. Pri P!a-* ah samih je naša artiljerija z uničujočim ognjem preprečila napad. Pri Zagori je prišlo do bojev moža proti možu, ki se še v rše. V severnem delu doberdobskega odseka Je bil napad več bataljonov naperjen proti Vrhu sv. Mihela. Honvedski poSk št. I. ga je krvavo odbil. Proti okrežiu pri Sv. Martinu je napadalo pet italijanskih pe«polkov. Prišlo je v naših jarkih do boja moža proti možu. Kar se je moglo rešiti sovražnikov, je pobegnilo. Naše postojanke *o ostple v naših rokah. I jugovzhodnega bojišča. Po včerajšnjih uradnih poročilih našega. nemškega in bolgarskega generalnega štaba si moremo ustvarili naslednjo enotno sliko položaja na jugovzhodnem bojišču: Bojna front« se je zadnje dni raztegnila r 'T na bosensko-hercegovsko-črncgor- sko mejo z očividnim namenom, da prepreči ali vsaj oteži umik na črnogorska tla. Uradno poročilo našega generalnega Štaba govori o napadih naših čet na številnih mestih črnogorske meje ter omenja osvojitev mejnih višin Troglava in Orlovca, jugovzhodno hercegovskega Avtovca, ter obvladovalno višinsko postojanko na Vardarju, severovzhodno Bi-leča. Smer našega napada gre tu v črnogorsko dolino Pive, leve izvirnice Drine, po kateri vodi cesta v bosensko Fočo. Jugovzhodno bosenskega Višegrada se vrše boji med našimi in Črnogorci še na bosenskih tleh, dočim pa je vzhodno Višegrada, kakor so javljala poročila pred par dnevi, sovražnik zavrnjen na srbska tla. Vsekakor je tu namen našega armad-nega vodstva, da naše od Višegrada proti vzhodu prodirajoče čete dosežejo preko Užic stik s skrajnim desnim krilom K6-vessove armade, ki je že dosegla ozemlje severno Požege, ki je oddaljeno od Užic v vzhodni smeri samo 15 kilometrov. Iz poročil našega generalnega štaba ni bilo doslej razvidno, ali se v približno 40 kilometrov širokem pasu, ki mu je meja na eni strani Drina vse tam gori na severu od Lešnice, od mačvanske nižine, pa do Višegrada na jugu, na drugi strani pa cesta, ki vodi od Sabca ob Savi naravnost proti jugu mimo Valjevega na Požego-Užice, nahaja še kaj srbskih čet. Ako so v tem pasu še Srbi, bi jim zveza med našo višegrajsko skupino, prodirajočo proti Užicam, in desnim krilom Kovessove armade, ki prodira proti Požegi, popolnoma oc ezala umik proti jugu in združenje z glavnimi srbskimi četami, ki stoje proti splošni fronti Kovessove in Gallwitzeve armade. Splošna naša fronta gre po včerajšnjih poročilih iznad Požege, preko Cačka, izpod Kragujevca, iznad Jagodine (ob niški železnici), odtod pa se zavije v severovzhodni smeri v ozemlje izpod Kučeve-ga. Na vsem tem zadnjem, proti jugovzhodu usmerjenem delu fronte, se imajo Gall-vvitzeve čete boriti s precejšnjimi terenskimi težavami, visokim gorovjem Liško-vac (Leskovac) planine, Homoljske planine, Beljanice in Zlatovo planine. Zato tod v nasprotni smeri tudi bolgarsko prodiranje napreduje le v počasnem "tempu. V nemškem uradnem poročilu omenjeni Ba-grdan se nahaja ob niški železnici, 15 km južno Svilanjca, na pol poti do Jagodine, Do važnega železniškega vozlišča Parači-na. kjer se od niške proge odceplja železnica v Zaječar, je odtod še kakih 30 kilometrov. Kako daleč so dospele izpred Zaječarja ob železnici proti zapadu po dolini Ornega Timoka in južno odtod ob cesti prodirajoče bolgarske čete, iz novejših poročil ni znanega ničesar. Neko prejšnje bolgarsko poročilo je omenjalo Boljevac in potem Jablanico, odkoder bi bilo še kakih 40 kin do Paračina-Čuprije, stične točke med središčem Gallvvitzeve armade in to skupino armade generala Bojadjeve-ga. Razumljivo je, da je bolgarsko prodiranje tod počasno, kajti srbske čete, ki so branile obdonavski kot med Oršovo. Brzo Palanko in Negotinom, si gotovo tudi tu poizkušajo zavarovati umično črto proti jugozapadu, ki jim je bila odrezana po stiku Gallvvitzeve in Bojadjevega armade pri Cupriji-Paračinu. Po dolini Moravice, ki se pri Aleksincu izliva v Aloravo, izpred Knjaževca prodirajoče bolgarske čete so dospele do višine izza Slatine, kakih 10 km od Knjaževca naravnost proti vzhodu. Namen teh čet ie očividno osvojitev Aleksinca, s čimer bi bila Nišu odrezana železniška zveza proti severozapadu. Aleksinac je oddaljen od Niša kakih 30 km. Druga bolgarska kolona prodira izpred Knjaževca v jugozapadni smeri proti NiŠu in je dospela do višin vzhodno Svrljika, odkoder je do Niša le še kakih 25 kilometrov. Istočasno so od Pirota proti zapadu, po Nišavski dolini prodirajoče čete prekoračile Vran-dol, severnozapadno Bele Palanke, odkoder imajo še kakih 30 km do Niša. Iz bolgarskega Trna naravnost proti zapadu prodrli bolgarski oddelki so dospeli nekako do Vlasotinca, odkoder bi bilo še kakih deset kilometrov do Leskovca ob železnici Niš-Vranje-Skoplje. in bi bil tako Niš odrezan tudi proti jugu. Bolgarji se mu približujejo torej v polukrogu, ki ima polumer kakih .30 km in se zožuje od dne do dne, a mu je odprta le zapadna stran. O bolgarskih četah v Macedoniji zadnje dni ni bilo zanesljivih poročil. Domnevna njihova fronta bi šla iznad Kačaniškega! prelaza preko Gilana proti Vranju. Da bi bili Bolgarji prodrli na desni breg Var-darja, ni bilo citati v nobenem poročilu, in zato smatramo, da so tu še Srbi gospodarji. Vest o ponovnem zavzetju Veleša je tako nedoločna, da je težko kaj sklepati iz nje. Ce je pravilno besedilo, da so Bolgarji zopet zavzeli Veleš, znači to, da so ga prej morali izgubiti in da imajo Srbi tamkaj zbrane večje sile, ali pa da so dospe!'. do tjakaj francosko-angleški oddelki. Smer tega srbsko-francosko-angleške-■ia rapada bi bila torej nainerjena preko Veleša proti Stipu in Kočani in bi bilo to vsekakor v zvezi s francosko-ahgleškimi operacijami proti Strumici. Poročila s tega dela bojišča pa so, kakor smo rekli, skromna in negotova, da na njihovi podlagi ni mogoče zgraditi zanesljive slike o položaju. • V naslednjem najnovejša poročila: « 4 « DUNAJ* 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. nov. 1915, opoldne. Jugo v z ho dno.boliš če. — Proti Crnigori se boreče avstro - ogrske bojne sile so z naskokom vzele južno od Avtovca na sovražnih tleh se nahajajoči vrh Bobijo in tri druge gorske vrhove, ki so jih Crnogorci žilavo branili Pri naskoku na bobijsko postojanko smo zajeli 12cen-t ime trski top italijanskega izvora. Avstro-ogrska kolona zveznih čet, ki operirajo v Srbiji, ie prišla v Užlce. Druge c. in kr. čete se bore južno in jugovzhodno Čačka. Južno ceste, ki vodi iz Cačlca v Kraguje-vac in na višinah jugovzhodno Kragujevca ter severno in severovzhodno Jagodine so napadi avstro - ogrskih in nemških bojnih sil pridobili povsod tal vkljub najžila-vejšemu sovražnemu odporu. V Kragu-jevcu je bilo zaseženih 6 topov, 20 topovskih cevi, 12 minovk, nekaj tisoč pušek ter veliko municije in vojnega materijala. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml. BEROLIN, 3. (KorJ VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. nov. 1913. Balkansko bojišče. — Užice so zasedene. Cesta Čačak—Kragujevac je prekoračena. Na obeh straneh Morave se sovražnik še trdovratno upira. V Kragu-jevcu je bilo zaseženih 6 topov, 20 topovskih cevi, 12 minovk« več tisoč pušek, veliko municije in materijala. Nemške čete armade generala pl. K&vessa so ujele 3500 mož in zajele 4 topove. Armada generala pL Gallwitza je zadnja dva dneva ujela 1100 Srbov. Vrhovno armad no vodstvo. BolgarskHrfcko bojišče. BEROLIN, 3. (Kot.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan. 3. nov. 1915. Armada generala Boiadjevega je zapadno Planinice na obeh straneh ceste Zaječar—Paračin vrgla s««v'ažnika nazaj, ujela 230 mož In zajela 4 topove. Jugozapadno Knjaževca zasledujoče bolgarske čete so vzele švrljiško predmostje in prekoračile Švrljiškl Timok ter prodirajo preko Ples brega (1327 m) in Gulijanskega (1369 m) v Nišavsko dolino. Ujele so 300 mož ter zajele dve strojni puški. V Nišavski dolini prodrle sile so se izognile s premočjo izvršenim napadom. Bogov breg_ (1154 m) zapadno Bele Palanke so vzdržale. Vrhovno armadno vodstvo. Moralna vzgoja srbskega vojaka. DUNAJ, 3. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V stanovanju srbskega ritmojstra Miloša Kaleniča v Belgradu se je našlo 1. decembra 1. 1913. izdano povelje generala Branka Jovanoviča, v katerem ta divizUonar pozivlje podrejeni mu častniški zbor, da naj v dosego narodnega ideala uporablja vsa sredstva, celo taka, ki se drugače v zasebnem življenju smatrajo za nemoralna. Vojaka je po di-vizijonarjevih nazorih treba moralno vzgajati za vojno. Divizijonar je zbral svoje nazore v obliki brevirja, kjer odreja, da je Bolgarje treba označevati kot nezveste zaveznike, kot zločince. Govori nadalje o potrebi in verjetnosti vojne z Avstro - Ogrsko, da se pod avstro-ogrsko vlado se nahajajoče srbske dežele, kakor Bosna. Hercegovina, Dalmacija, severna Albanija, Banat, Srem. Bačka. Slavonija, Hrvatska, Kranjska in Goriška spravijo pod srbsko žezlo. Vojakom je treba ozna-čati Švabe, Arnavte in Bolgarje kot smrtne sovražnike in jim zabičiti, da je vojna z Avstro - Ogrsko neobhodno potrebna za nadaljno dosego narodnega ideala. __ Italijansko nezaupanje napram Grški. LYON, 2. (Kor.) »Le Republicain- javlja iz Pariza: Italijansko časopisje zelo resno dvomi o odkritosrčnosti Grške ter svetuje četverozvezi, naj strogo nadzira Grško, da se izogne nesrečnemu presenečenju. __ Z avstnjskHusKego bojišča. DUNAJ, 3. (Kor.) Uradno se razglaša: 3. nov. 1915, opoldne. Rusko bojišče. — Boji ob Strypi »rajajo dalje. Rusi so zastavili ojačenja. Severovzhodno Buczacza je ruski napad razpadel v našem ognju. Severno Bienia-we se je ves dan vršil srdit boj za posest kraja Sienikovic. Včeraj sporočeni protinapad avstro-ogrskih čet je po premenlji-vem boju v popoldanskih urah dovel do pregnanja Rusov iz vasi in pristave. Ponoči so napadle nove ruske sile, tako da smo izgubili nekaj skupin hiš. Danes se boj nadaljuje. Tudi ob ribniku severno Sieni-kovic se vrše boji. — Pod poveljevanjem generala pL Linsiugena se nahajajoče avstro - ogrske in nemške bojne sile so s svojimi napadnimi skupinami pri Bielgo-vem, zapadno Czartoryskogn, vdrle v rusko glavno postojanko. Ujetih je bilo 5 častnikov in 669 mož in zajete tri strojne puške. Drugače je položaj na severovzhodu neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fmL Z nemiko-ruskesii bojišču. BEROLIN, 3. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. novembra 1915. Vzhodno bojišče. — (Hindenbtir-gova armadna skupina): Pred Dvinskim so Rusi nadaljevali svoje napade. Pri II-luxtu in Garbunovki so bili zavrnjeni. Štirikrat so ob nenavadnih izgubah zastonj naskočili naše postojanke pri Gatenih. — Med Sventenskim in Ilsenskim jezerom so se morale naše črte upogniti nazaj-Tam sc je posrečilo Rusom, da so zasedli vas Nikoliške. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina): Položaj je neizpremenjen. — (Linsingenova armadna skupina): Ob Oginskem prekopu je bil odbit sovražni napad proti zatvornicam pri Ca-ričih. Na obeh straneh ceste Lisovo— Czartorysk so bili Rusi prisiljeni, da so se ponovno umeknili še dalje. Deset častnikov, 660 mož smo ujeli ter zajeli 3 strojne puške. Pri četah generala grofa Both-merja se še vrši boj v severnem delu Sie-nikovic. Vrhovno armadno vodstvo. Z zflpflšnsu fcojlšča. BEROLIN, 3. (Kot.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 3. novembra 1915. Zapadno bojišče. — Nič bistvenih dogodkov. Ob Soucheškem potoku (severozapadno istoimenskega kraja) smo se ponoči namenoma umaknili iz namak-njenega, obkolitvi izpostavljenega, kakih 100 metrov širokega kosa jarka. Vzhodno Perenne se je angleško letalo v ognju naše pehote moralo spustiti na tla. Voditelja, častnika, smo ujeli. Vrhovno armadno vodstvo. Izjava angleške vlade o položaju. LONDON, 2. (Reuterjev urad.) V dolnji zbornici je ministrski predsednik Asquith pred nabito polno zbornico podal pričakovano izjavo, v kateri je dejal, da eriše, krJiknr le mocroče. narodu sedanji položaj in položaj, ki ga je pričakovati. Narod je slej ko prej odločno za to, da dovede vojno do uspešnega zaključka, in je poveril vladi vsa sredstva v dosego tega smotra. (Glasno odobravanje.) Obzorje je bilo sicer deloma oblačno, a se je razjasnilo. Treba je brezmejnega poguma in potrpežljivosti, česar ne manjka narodu kot celoti. Asquith je omenjal nato ogromne mi-litarične pridobitve dežele,- ki ni nikdar hlepela po časti, da bi bila militarična vlast. Brodovje je izvjšilo velikanske prekomorske operacije in očistilo vsa morja nemških vojnih in trgovinskih ladij. Vlada najskrbnejše presoja položaj ob Dardane-lah, ne kot osamljen predmet, temveč kot del večjega strateskega vprašanja, ki se je načelo po najnovejšem razvoju na Balkanu. Asquith je poudarjal, da se je ukrepalo vse po posvetovanjih z zavezniki, in je rekel, da je bilo, ker Angleška v nasprotju z Nemčijo ne zabarantava lastnine svojih zaveznikov za njihovim hrbtom, pač povoda za misel vse do zadnjega trenutka, da Grška izpolni svojo pogodbeno dolžnost napram Srbiji. Venizelos je 21. septembra prosil Francosko in Angleško za 150.000 mož, pri čemer se je dogovorilo, da Grška mobilizira. Toda šele 2. oktobra je Venizelos pristal na izkrcavanje francosko - angleških čet. 4. oktobra je izjavil Venizelos, da se mora Grška držati pogodbe s Srbijo. Kralj je ovrgel to. Venizelos je odstopil. Nova vlada je odrekla opustitev nevtralnosti, dasiravno je želela ostati v prijateljskem razmerju z znv c zii lk i LONDON, 2. (Reuterjev urad.) Iz-vzemši Carsonov govor je bila razprava o govoru ministrskega predsednika As-.uitha, ki je sledila v doinji zbornici izjavi, popolnoma brezpomembna. Navzočega je bilo tudi zelo malo občinstva. Carson je grajal pomanjkanje metode v vodstvu vojne in se je pritoževal proti neodločnosti vlade v dardanelskem vprašanju. Izjavil je, da je z zadovoljstvom čul o obljubi Srbiji, da bi pa bil videl rajši, če bi se bilo že sklenilo kaj. Ko je izvedel, da za to ni nikakršnega načrta, je prekinil svoje zveze s kabinetom. Sir Edvard Grey je izjavil z gotovostjo v kratkem govoru, da dogovori s francosko vlado niso povzročili nikakršne zakasnitve. Pomoč, ki jo je Angleška mogla dati v času sile, se ni zakasnila. LONDON, 2. (Kor.) V dolnji zbornici na formalen predlog o odgoditvi seje ni prišlo do debate. Seja se ie končala brez glasovanja. _ Vzrok nesreče angleškega kralja. LONDON, 2. (Reuterjev urad.) Po poročilu z zanesljive strani je angleški kralj, ko je pregledoval čete, jahal tujega konja. Žival se je splašila, ko je vojaštvo vzklikalo »hitra«, se vzpela in padla radi gladkih tal. Angleške izgube. LONDON, 2. (Kor.) Zadnji seznam izgub izkazuje 59 častnikov in 2396 mož. Eksplozija v pirotehnični tovarni. LONDON. 2. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz St. Etienna: Iz neznanih vzrokov je davi nastala eksplozija v pirotehnični tovarni Chamond. Dva delavca sta bila težko, petnajst pa lahko ranjenih. S. turških bojišč. CARIGRAD, 2. (Ag. Tel. Milli.) Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Včeraj je trajalo dalje krajevno medsebojno streljanje. Sovražnikovega boja na kopnem so je udeleževala brez uspeha v okolici Ke-mikli Limena ena oklopnica, pri Ari Burnu pa torpedovka. Naša artiljerija je s svojim ognjem še bolj poškodovala sovražni vlačilni parnik in sovražnega vlačilca, ki sta zaradi viharja zapadno Ari Burna zadela na suho. Razdejali smo rov za mine, ki ga je sovražnik izkopal pri Seddil-bahru na levem krilu. — Kavkaska fronta: V noči od 31. oktobra na 1. novembra smo na več točkah zavrnili nenadne obupne sovražnikove napade. Drugače nič novega. ______ Ministrske izpremembe na Ruskem se ne potrjujejo uradno. PETROGRAD, 2. (Petr. brz. agencija). Oficijelne potrditve vesti o ministrskih izpremembah ni. Španska ne posreduje za mir. LYON, 2. (Kor.) »La Depec' ija iz Madrida: Španski ministrsi ednik dementira vest, da bi bila šp vlada po nalogu Nemčije in Avstro- : pri- čela pogajanja za mir. Položaj. 3. novembra. Časopisje razpravlja sedaj največ o srbskem bojišču in posebno o militarieni važnosti zavzetja Kragujevca. Ta dogodek označajo za velik uspeh. Ne glede na to — kar smo že včeraj posebno na-glašali —, da se v Kragujevcu nahajate e-dina tovarna za municijo in arzenal, je ta točka izredno važna po svoji legi. Važnost zavzetja pa treba presojati tudi po še enem drugem tehtnem dejstvu. Vse je pričakovalo, da se Srbi v področju Kragujevca odločno upro in se spuste v veliko bitko izlasti zato, ker je tu teren zelo ugoden za obrambo. To pričakovanje se ni uresničilo, kar je smatrati kot znak, da je srbski generalni štab izgubil vsako nado, da bi se mogel upirati zavezniškim četam in se je zato izognil veliki bitki. Z gotovostjo je sedaj pričakovati, da bodo zavezniške čete brez velikih težav prodirale dalje proti Golijski Moravi ter dobe dve tretjini železnice Belgrad-Niš v svoje roke. Ko bo to doseženo, pride na vrsto — Niš. In na tem je bilo ravno avstrij-sko-nemškiin četam, da zasedejo rečeno železnico, predno pride do odločilne bitke. Edina srbska nada je še v pomoči iž Soluna. Glasom poročil se sicer francoske čete že bore proti Bolgarom, ali vprašanje je, ali pride pomoč dovolj hitro in ali bo dovolj izdatna. Z ozirom na prompt-nost avstrijsko-nemškega vojevanja se more računati, da bodo Srbi tudi v tej nadi ljuto prevarani. Naj tu omenimo razliko v tempu vojevanja med obema področjema, na katerima operirajo avstrijske sile proti Srbiji. V severozapadnein prostoru Srbije, med Drino, Golijsko Moravo in Moravo napredujejo avstro-ogrske čete v naglem tempu, dočim one na severnovzhodnem področju. med Moravo in Timokom naletajo na odločneji odpor ^Srbov. Morda je to —-meni »Agramer Tagblatt« — namen srbskega vodstva, inorda je vzrok v terenskih težavah, ali pa srdu Srbov proti Bolgarom, prodirajočim od vzhoda — Toda ne pozabimo, da so dogodki na obeh bojiščih v zvezi med seboj, tako, da vplivajo drugi na druge. Čim bodo Srbi popolnoma iztisnjeni iz severozapadnega področja, se tudi na drugem ne bodo mogli držati. V tej situaciji ne koristijo Srbom tudi najlepše in naj ljubezni vejše — obljube v angleškem parlamentu, kakor jih je govoril lord Landsdovvne dne 26. oktobra. Govoril je o izkrcevanjih, celo o francoskih četah, ki se že bore proti Bolgarom in o nadaljnih transportih. Ali tudi pri tem je bil primerno previden, kakor so Angleži že sploh jako praktični ljudje — menil je namreč, da je »odvisno od položaja, kako se uporabijo te čete. Na noben način ne bomo delali prenagljenih korakov«. — O-bljube. dane s takimi klavzulami, so zelo dvomljive vrednosti, ako je sila največja, kakor je sedaj pri Srbih. Z drugih bojišč ni važnih vesti. Pojasnilo za to imamo v dejstvu, da zadobiva vojevanje oblike pozicijskih bojev, ali bolj po domače rečeno: prerivanja sem in tja. Obojni so se zakopali in preže drug na drugega, da odbijajo vsak ofenzivni poizkus. Tako se je n. pr. Rusom pri Car-torijsku posrečilo, da so porinili klin v našo fronto pri Novo Aleksincu. Ali prišel je protinapad z naše strani in — Rusi so bili zopet vrženi nazaj. Ista igra se ponavlja na skraino severnem hniišču. Sfran fl. »EDINOST« štev. 308, V Trsta, dne 4. noveroDra iyia. Utlsi z lužnozopodne fronte. u. Najtrajneji in najsilneji vtis, ki sem ga jrejel ob prvem srečanju in ki me je /edno nadvladoval, je tista pristna voja-ika strogorednost in prodirna sila razu-Ha. Ta poslednja se daja izpoznavati že •o vnanjih znakih. Nekdanji moj profesor pruhl bi bil mogel na tej modri glavi vr-fiti zanimive anatomično-frenologiške Jtudije (primerjanje duševnih sil z oblika-aii lobanje). Večji obseg možganske loba-Ije nego obrazne kaže na prvi pgled na »isok intelekt. V resnici se v teh že fizi-tologično izredno razvitih možganih vrši mišljenje s precizno jasnostjo in gotovostjo, oeneral Boroević kaže v vsaki situvaciji Iposobnost odličnega in hitrega umevanja. To hvalijo na njem vsi podrejeni mu poveljniki, častniki in vojaki. Nadkriljajoca Oistrost njegovega duha se pripoznava splošno. Kar se tiče njegove strogored-josti, je ^oroević idealen tip vojaka iz pravega zrnja. Neizprosno strog napram $ebi, dosleden do skrajnosti, je poln pristnega prizanašanja napram drugim. Močan, pokončen mož, osivel v zvestobi do sebe »n svojega najvišjega vojnega gospoda. Vnanja mirnost ob pritajevanju energije, .ladvladujoča odločnost in skrbno zaupanje — ta trozvezda izvršuje svojo magično silo na nas. Njegova osebnost influ-encira svojo premagovalno moč na vojake. ^ * Sicer nepokvarjen, pristen prototip starega graničarja, inkarnacija vseh vojaških čednosti, na katerih tako obilujejo junaki naših graničarskih polkov. Zvest, udan in hraber, kakor vsi vrli Hrvatje. Pri tem uživa ined svojimi častniki in vojaki popu-iarnost, ki bi jej morali iskati primere. Ni jim nedostopen vojskovodja in najvišji predpostavljenec. Za to se mu čuti vsakdo preblizu. Njim je Boroević »Sveti«. Tako ga imenujejo vsi. In to ime jim je sveteje, nego če bi rekli »naš general Boroević«. S ponosom poudarja vedno svoje hrvatsko pokoljenje. V vasi Urmetić pri Petrinji mu je stala zibel. Tudi njegov oče je bil graničarski častnik. Boroević govori najčistejo hrvaščino in pri pisanju in čitanju popravlja vednp pogreške drugih. Ljubezen svojo do svojega naroda dokazuje ob vsaki priliki. »Sokol« se imenuje njegov prvi konj, na katerem prireja vsak dan jezdne izlete, -Dragica* drugi. Oba Je kupil iz konjarnice škofa v Djakovu. Za vse, kar se tiče Hrvatske aJi Hrvatov, kaže vedno čim največje zanimanje. Njegov krilni adjutant je Hrvat in često sem ču! iz Boroevićevih ust zaupno ime ^Slavko «. Kot Hrvat sem se tu v glavnem stanu kmalu čutil domačega. Ob vsaki priliki svira godba skladbe kakega hrvatskega komponista, tudi ob sviranju med obedom. Povodom mudenia bana v glavnem Stanu je godba igrala Muhvičevo pesem »Slovenac i Hrvat«. Občudovati je elasticiteto, ki si jo je o-hranil Boroević do danes. Je rezek jezdec, brilijanten pešec in prenaša z lahkoto vse trude in štrapace. Četudi si ni skozi mesece privoščal skoro nič spanja, prireja vendar med dnevom često velike in naporne ture k sprednjim linijam, da si osebno ogleda vse važne situvacije. Strogo reden način življenja mu je ohranil telesno mladost intaktno. Od izbruha vojne se najstrožje vzdržuje uživanja vsakega alkohola. Jekleni telo z vsakdanjimi gibnimi in borilskimi vajami, ki jih tudi sedaj ne opušča. Ob 10. uri zvečer odhaja od večerje v glavnem stanu k počitku; noben in še tako izreden povod ga ne more odvrniti od tega. Njega okolica se je večkrat v moji navzočnosti zgražala na tem, da »Sveti« niti v sedanji mrzli zimski dobi celo pri avtorrif>bilskih vožnjah ne nosi kožuha. Lahka bluza, često brez plašča, je vsa njegova obramba proti mrazu in mokroti. Tako ljubi general utrjevanje. Da-si je znan kot nežen soprog, se je vendar — da prednjači z dobrim izgledom — izognil vsakemu o-bisku od strani svoje soproge, ki se nedaleč — na Bledu — posveča oskrbi ranjencev v tamošnji bolnišnici Rdečega križa. Če bi pa kak drug častnik prosil dovoljenja, da se sme sestati s svojo soprogo, bi Boroević gotovo napravil dobrotno izjemo. V svoji okolici ljubi vedno veselo, vedro razpoloženje. Zato je bila zopet uvedena večerna godba med večerjo, ki je bila prej odpravljena. Duševna svežost je po njegovem nazoru odsev veselega razpoloženja v duši človeka, zato je potrebno, da častnik v svojih težkih dolžnostih dobiva tudi primernega razvedrila. General Boroević sam je, ki najbolj ljubi humor In ki ga ni nikdar izgubil. Ko so nekoč PODLI' TEK GREŠNICE. Roman. — Francoski spisal Xavi«r de MonUpia — Kaj ne, motil sem se, ko sem mislil, da ima vaša bol svoj vzrok v nesrečni ljubezni? — Da, motil ste se, kajti jaz ne ljubim nikogar in tudi mene ne ljubi nihče. — Da vi ne ljubite nikogar, vam pač verjamem, draga moja, toda drugi del vaše trditve je pa težko verjeten. — Zakaj neki? — Ob taki lepoti, kakor je vaša, je nemogoče, da ne bi vam bil nihče nikoli zagotavljal svoje ljubezni____ — Zavrnila sem vse, ki so mi jo hoteli. — Zavrnila ste vse svoje oboževate-Ije? Nato pa je, prepričan, da Leontina igra neverjetno komedijo, in v namenu, da bi jo osramotil nadaljeval zopet: italijanski topovi gromeli vso noč in naslednjega dne, je rekel Boroević svojcem »Cadorna zopet nekaj nameruje, nu — naj le pride!« Njegov govor v kratko odmerjenih veselih urah, oslajen s humorja polnoč dobrodelno ironijo. Vojskovodja vodi tudi dnevnik, ki bo nekdaj fotovo med najvažnejimi historičnimi dokumenti te svetovne vojne. Donite vest!. t Robert Slavik. Z jugovzhodnega bojišča je prispela vest, da je nenadne smrti — zadela ga je kap — umrl g. Robert Slavik, zasebni uradnik, brat odvetnika in deželnega poslanca tržaškega, g. dr. Edvarda Slavika. Pokojnik je koncem meseca majnika t. 1. odšel pod orožje in je bil v zadnjem času v Belgradu, kjer ga je, kakor je sporočil njegov poveljnik g. dr. Slaviku, 30. oktobra ponoči zadela kap. Našli so ga zjutraj mrtvega v postelji. Tovariš, ki je bil žnjiin skupaj v sobi, je izjavil, da je bil pokojnik vso noč miren in ni kazal prav čisto nobenih znakov kake bolezni. Zaspal je mirno in se ni prebudil več. Njegov poveljnik poudarja, da mu je bil pokojnik zelo Ijiib in da iz vsega srca obžaluje njegovo nepričakovano smrt. Pokopan je bil na belgrajskem pokopališču. — Pokojniku, ki je radi svoje blage in mirne naravi in narodnega poštenja užival najprisrčneje simp^Rje pri vseh, ki so ga poznali, želimo, da mirno sniva tam doli na srbski zemlji, spoštovani rodbini Slavikovi pa naše najgloblje sožalje! Občinske stvari. Cesarski komisar je poklical v glavni odbor za javno dobrodelnost odvetnika dr. Scipiona pl. Sandri-nellija. — Glavni odbor za javno dobrodelnost je dovolil, da sme ubožniška po-boljševalniška godba po dvakrat na mesec igrati v zabavo bolnikom v vojaški bolnišnici. Rekvizicija kovinskih predmetov. Pred kakim tednom smo priobčili seznam kovinskih predmetov, za katere je od 1. decembra t. 1. dalje odrejena rekvizicija. Opozarjamo torej občinstvo, da je do vštetega 30. novembra t. I. še vedno čas, da samo izroči take predmete oblastvenim nabiralcem ali kot dar ali pa proti določeni odškodnini. Po 30. dnevu meseca novembra bodo oblasti rekvirirale take predmete. Opozarjamo posebno še na to, da so cene, ki so določene za prostovoljno izročene predmete, precej višje, kot so pa rekvizicijske cene, in si lastniki takih predmetov lahko udobno nakupijo — Ker tako skrbno skrivate svoje skrivnosti, draga moja, si jih le ohranite. Saj so vaše in mene se ne tičejo prav nič. Obljubljam vam, da vas ne bom več povpraševal po njih. Ko je izgovoril te besede, si je naigai smotko in se vrnil k stojalu. Leontina je z junaškim samozatajeva-njem iii vendarle le z največjim naporom zadrževala ihtenje, ki jo je skoraj zadušilo, se zopet vsedla, in zopet ogrnila bar-žunasto ogrinjalo ter je sedela zopet kot model. • ... Toda nepričakovano ponižanje, ki ga je morala pretrpt.i pravkar, jo je zadelo tako hudo, da jej gi bilo več mogoče o-hraniti običajne mirnosti. Vkljub vsemu prizadevanju, da ne bi kazala svoje boli, se ni mogla premagati. Solze so se jej zopet udrle izza dolgih trepalnic in so se jej vlile po licu. Orlo jej je začelo stiskati. Rame so jej začele drhteti in končno je silno zaihtela. * Maurice. ki je popravljal svojo slikot is nadomestilo iz drugih kovin, ki se ne rC-kvirirajo. Centrala za zbiranje kovinskih predmetov je na Dunaju I, Kleeblattgfesse št. 4, a v kratkem se otvore podružnice tudi izven Dunaja, tako tudi v Trsta, na kar že sedaj opozarjamo občinstvo, ki ga Se posebej obvestimo pravočasno. RazsUva ttaUiamke bombe. Številno občinstvo si je prfSlo ogledat bombo, ki jo je italijinski letalec vrgel v nedeljo, 24. m. m., na naše mesto, tako da je bil prostor v ulici sv. Antona št. 1 (kinematograf »Ideal«), kjer Je bomba razstavljena, venomer poln občinstva. Z ozirom na veliko zanimanje občinstva in glede na dobrodelni namen — ves dohodek je določen za potrebne rodbine tistih, ki so jih zadele sovražne bombe istega dne — ostane bomba razstavljena še nekaj dni. Voda tržaškega vodovoda ima od ponedeljka sem nekoliko slan okus, to pa zato, ker je vsled močnega valovanja vdrla morska voda v brojnttke zbiralnike. Mestni magistrat opozarja občinstvo na to dejstvo s pripombo, da so se taki slučaji prigodni že nekolikokrat, da pa je stvar samo prehodna In se more tako nekoliko nasoljena voda uživati brez vsake škode za zdravje, ker se sle] ko prej vedno sterilizira. Poziv! Od kompetentne strani se naznanja, da se goriško moško učiteljišče n e otvori v Trstu. Pač pa se odpre pripravnica za učiteljišče, ako se oglasi zadostno število gojencev. Dečki, ki hočejo vstopiti, naj se oglasijo ustno ali pismeno pri podpisanem v ulici S. Francesco št. 25/11 (v c. kr. pripravnici za srednje Šole). Ustne priglasitve se sprejemajo do 10. t m. od 1 do 2 popoldne. — Zahteva se, poleg primerne Izobrazbe, starost najmanj 13 let in pol. Potrebna pojasnila daje — Ant. Kutin, c. kr. vad. učitelj. Izredna odborova seja ženske podružnice CMD bo v danes ob 4 V, popoldne v prostorih .Glasbene Matice-, ulica Giorgio Galatti št. 20, polu nadstropje. Sorodnikom bi znancem naznanjajo, da so živi: Vladimir Fischer iz Trsta, Josip Birsa iz Rihemberka, Viktor Sulič iz Pr-vačine, Fran Pešot iz Ločnika, Joško Gornjanc iz Ljubljane, Viktor Kuralt iz Ljubljane. Njihov naslov je: K. u. k. Re-servespitah Donawitz, Kinderheim. bei Leoben. _ Podpisi M m. vojno posojilo. Škofijski zaklad K 237-200; konjeniški t »etnik Elija Matatia 100« odv. dr. Viktor Mandel K. 20« '0; N. l>j«t K 50« >0; Peter Decorti, proknrist tvrdke N Lejec K »000; Ivau Canz K 4O0; Anton AbTam K 200»; Izabela o p p« K 500; Franc Mil Ion i g K 400; Neint^no van K 300; Adolf Mosettig K 25 0; Mina Meerau-—»di ----- ~ * " Menser K 6000; dr Josip Zencovich pl. Siella mare. c. kr. dvorni sve nik in prsi drž. pravdni! K 5'»00; ravnatelj Ervm TThlig K »000; Silvij Cu- schlan K 1000; Marij GiongoKSOO; Anton Wart-ner K 300; Neimenovan K 80(X); tvrdka Ignac Kicbs K 40.000 ; tvrdjca . Kompass\ Splošna avstrijska kreditno-zavarovalna banka K 14 00 >; tvrdka Levi & Fischer K 10 000 ; okrajna bolnika blagajna v Trsta K 30.000; Ivan Suanghero 30 '; Neimenovan K 1COO; Jakob Spanehero K 1000; G. di Petes Fidcra K 1000; Jo-ip Mocher K 5000; Neimenovan K £00 ; Rozina Forugia K 1000; Jakob Skoric K 500; Blanka vdova Marussig 100; A Tosoratti K 2t0; Ferdinand Wechsler K 500; Neimenovan K 500; Kari Cleuiente K 50' ; Neimenovan K 50^; Ljuba Kaltneker K 150 ); M. Oillo K 00; Bernard M5ller K 500J; Zofija Pick K 500»»; Kari Kiisser K 1000; Ada Ehrendieil K 13.000; Banca di credito popolare (nada|jen podpis) K 60.0^0; Neimenovan K 1500; šol=>ui ravnatelj Alojz Bonetti K 500, Neiicemvan K ll.<00; Anton Lttciolli K 2W0; Neimenovan K 1G.OOO; Neimenovan K 20O; stotnik Henrik Sebench K 1000; Ernest Amedej Tamus K 10.000; Neimenovan K 23 0; stotnik Spirid« n obutega K 2200; Neimenovan K 3000; V. A. Pfeiffer K 5000; Kari d' ltalia K 5000; Neimenovan K 10fH); Konstantin Antonopulo K 5o0; Otilija Mosettig K lf>00; Alfred Gsell K 40.000; Bruna Ivmncich K *00; L. Irancich K 1000; Marija Ivancich K 400; Marija Tereza Ivancich K 2O00; mornariški poročuik Ma-sm Ivancich K 3001»; Ana Hoczer K 500; Štefan Cnsterlina K 2000; Oton Kiaa* K 2«)00; učenci dedke c. kr. ljudske in meSčanske iole v ulici Sanitt K 100 ; R. Schnchardt K 10 000; ravnatelj Ernest Lohr K 10.000; Peter Rocco K 400; Elfreda Benque K 900; Anton Nieder-Rocco K 2000; tvrdka G«bel & Forti K 20.000; L Mairs K 105.000; nadaljnili 16 raznih podpisov ma skupen znesek K 3S.7L0. Podpisi na vojno posojilo v Istri. Pula: 16 oseb, ki žele ostati neimenovane, za skupen znesek K 102.300. — Piran: Viktor Sch avo 400; Alojzija in Marijan Apollonio K 200; Peter Kolar K 5O0; industrijsko podjetje dalvetti & C. 10.000; Silvu Nesarzio K 900; Enea Apoll lio K 400; okrajna bolniška blagajna K 3000; Filip in Marija Tamaro K 2000; Franc Petronio pok Franca K 1000; Peter Vidali K 1000; Almerik in Katarina Apolonio K 400. — Izola: Josip Benvenutti p. Franca K 500 ; Lucija pl. Marcovieh K 300; občinski t j nik Armid BaaUisco K 200. — Poreč: odv. Tomaž Vergottini K 2000; don Mihael Salvi K 400. — Milje: Onorat Oorlate K 3000. Mestna zastav«jslnfca. Ker nam mestna zastav-lialoiea noće potovati svojih obiav, posnemamo po drugih listih : Danes, 4. t m., od 9 dop. do 3 pop se bodo prodajale nadraibi „dragocenosti", zastavljene meseca marca 1 1914. na zelene listke serije 135 in sicer od št. 228.000 do 5t. 230.400. 1 Darovi. V ^spomin g. Roberta Slavika je daroval dr. L M. Cok lonjerski podružnici C. M. družbe 10 K.- Zm naše hrabre branitelje so darovali po nabi. ralkah gcah. Katici in Reaiki Križmančič: ga.' Smerdu 2 srajci, eno riuho; ga. Frančiška Križ-mančič 2 wajci; ga. Marija Križinančič 1 srajco družina Urbane i £ 6 srajc, 3 p. »p. hlač. 1 ap. siajco; gsaMahnič platnene obveze in l rjuho; gdč. Pa-kiž raznovrstno perilo — vsi iz Bazovice; Ga. E. Bartel 1 srajco, 2 para sp. hlač. — Srčna hvala milosrčnim darova'cem. Ker je vsled silnih bojev potreba čeda^e večja, se sprejemajo s hvaležnim srcem n daljni prispevki, perila, cigaret in okrep-čilnih pijač Darovi, došli ces. komisarju. Evlalija vd. Mosettig ▼ počastitev spomina Karla Sedmaka K 40 £ korist naših vojakov na južnem bojišča. Tržaška čistilnica mineralnega ojja v počastitev spom na Pavle pl Scarpa K 100 za n»knp darov vojakom na bojiščn. Ernestica vdova Erhold. roj. Marinitsch K 20 in Josip Marinitsch K 20 za nakup božičnih darov vojakom na južnem bojišču. Učenci mestne ljudske šole pri Sv. Vidu K 9, zbranih meseca oktobra, v korist skladu za vdove in sirote padlih ▼ vojni in K 9 za Rdeči križ. Delavci mestne plinarne K 16*4') kot tedenski prispevek v korist skladu za brezposelne. V korist Rdečega polumeseca. Tudi v Trstu ae Ž'e pričela akcija v korist ranjenih Turkov Trst oče s tem slavni turški armadi, našemu zvestemu zavezniku pokazati svojo hvaležnost in svoje visoko priznanje. Do sedaj so došli v to svrho sledeči darovi: Nj, ekscelenca namestnik baron Fries Skene K 330, ces. komisar pl. Krekich-Strassoldo K 300, names sik ces. komisarja dr. pl. Hirsch K* Okrajni glavar Ed. Fabiani K 40, Kari Escher K 20, Okraj Di glavar W. Kovelli K 20, baron Rihard Albori K 100. dr. F. Kabl K li>0, ravnatelj Schiltz G. K 100, Tržaška čistilnica riža K 20o, ravnate j Tržaške čistilnice riža O. Ros« K 30, Egon Buch-/einer K 30, dr. Filip Brunner K 1 ee barvajo ženske in mo&ke obleke vsake barve, brez razpare. čistijo to likajo se obleke in zastori. Dela se" izvršujejo tekom 3 dni..Cene zmerne UnTflČkO ProSni*' premestitve, doimate, opro-VUJUMitS stitve ali povišanja podpore, se z uspehom napravljajo samo v „Studio Minerva*4 via Madonn>na 9, lil. nad. ftSti tnhrvrifn zmožoa vseh domačih del, tudi šiva-auuuntd nja, likanja in kuhmja iš*e f-lu be za nekoliko ur na dan. Ponudbe po i ,-Št. 1915J na Ins. odd. Edinosti. 718 MfltilfVMHff 5e odda (K 24) pošteni gospo- neuftirana dir-ui. Ul. Commerciale 9, III. nad. levo. 517 fakti meblirana a'.i prazna, tudi z vporabo kuhi-JUlJU nje, se odda takoj. ul. Piccardi štev. 2. L nadstr. 717 ! Umetni zobje * | z m brez čeljusti, zlate Krone in obrobkl I VILJEM TUSCHER i konces. zobotehnlk x TRST, dL Cnserma §t. 13, \i n.: t Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer. $ ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se fe preselil in ordinira selo] v Trstu, ul. Poste vecchie 12, vogal ulice delle Poste. liMzebov brezboieClae. PIsutMiraaje. UMETNI ZOSJE. - Rili iz llloneoa mleka iMmM Bergmcnn t Co„ Deiin nn Labi, Tetscben uživa THestransko prjljubljeno-t vsled svojega izbornt ga učinka in dokazani neprekos-ljivosti za odpravo poletnih mehurčkov in rae jonelno negovanje kože in lepote. Na tisoče zahvalnih pL«exn. Mnoga odlikovanja! Paziti je pr: nakupu na znamko -Steckca-pferd" in na polno ime tvruke ! Dobiva se po K 1*— v lekarnah; mirodilnicab in par-femerijah. Ravno tako se je obnesla lilijna krema rM a n c r a" (80 stot.) za ohranitev nežnih belih rok. v ul. ForM IZ, I. nad. Proda se velika množina : manifaKt«$ii SSogn: kakor n. pr.: vatirane in volnene odeje, prost in beli fu-štanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. Prodaja se vili: od 9-1 in od 3-5 pop. IIOBII Fratelli Rauher TRST« Via Torrenta 5«v. 14, TRST Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta ppfreičsn za MKlIarje, t Dr. Edvard in Antonija Slavik potrtim srcem naznanjata, da je njun ljubljeni brat oz. svak Robert Slavik glasom sporočila njegovega poveljnika v noči od 29. do 30. oktobra 1915 nenadno preminul zadet od srčne kapi. Njegovo truplo je pokopano na pokopališču. v Belgradu. V TRSTU, dne 3. novembra 1915. J^H —H—Hrlili——^■■B—■BTWliggg Ižionostensko banko, podružnico u Trstu l 20 via Nuova S sprejema podpis« I k trctjin S \ \ avstrijskemu voj 5 Podpisana cena K 93*60, odštevši povračilo K —50 S Razun tega povrnemo podpisovalcu v slučaju polnega | vplačila takoj trimesečni kupon, ki zapade 1. januarja 1916 S tako znaša kupna cena za nominalnih K 100 le Iprištevši 5Vt0/0 obresti od kosa od 1. oktobra 1915 dalje. Pojasnila se dajqo drage volje Via Nuova 20. --—----* 1 prtdpoldn«, 3—« popoldne. HMMIIII F I K 93:10 S K 1:375 K 91:725