Izhaja v Celovcu / Erscheinungsort Klagenfurt • Verlagspostamt / PoStni urad 9020 Klagenfurt /Celovec • P. b. b. • Zul.-Nr. 01Z022464
Celovec • četrtek • 22. november 2001 štev. 47 (3145) • letnik 56 • cena 10 šil. • 0,73 evra
Volitve: kmetje so glasovali za močno zastopstvo
Farsa z volilnim pragom: slepomišenje se nadaljuje
1/ nedeljo, 18. novembra 2001 V so koroški kmetje izvolili predstavnike za nadaljnih pet let v svoje stanovsko zastopstvo, kmetijsko zbornico. Kmetje so odločali o razporeditvi 36 sedežev v kmetijski zbornici.
Zmagovalci teh volitev so Bauernbund, ki je pridobil en sedež in jih ima zdaj 18, socialdemokratski kmetje, ki so prav tako pridobili en sedež in jih imajo zdaj šest, ter Skupnost južnokoroških kmetov, ki je obdržala dva mandata in pridobila
Izjava
Marjana Sturma
Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je za SV dejal, da so kmečkozborske volitve pokazale, da kmečko prebivalstvo začenja gledati bolj trezno in ni nasedlo populističnim agitacijam. SJK je svojo raven obdržala in jo celo malenkostno izboljšala. Le v Ziljski dolini se je od-volitev Janka Zwittra maščevala. SJK je tam izgubila nad 120 glasov. Po podatkih deželne volilne komisije je SJK manjkalo za tretji mandat okoli 120 glasov. Če bi torej prišlo do usklajenega nastopa, bi SJK dobila prav gotovo tri mandate. Kljub temu iskrene čestitke.
glasove. Zeleni kmetje in kmetice na žalost niso prišli v zbornico, dobili pa so 578 glasov. Jasen zgubaš so svobodnjaški kmetje, ki so izgubili dva sedeža in jih imajo zdaj le še deset.
Značilnost teh volitev je bila nizka volilna udeležba. Volilno upravičenih je bilo 48.561 kmetov, vendar pa jih precej, in sicer kar 37,1 % ni volilo. S 62,9 % je
volilna udeležba pri kmečko-zborskih volitvah doslej padla na najnižjo točko. To bi za pristojne v zbornici moralo biti alarmni znak, da se končno zamislijo nad naraščanjem števila nevolilcev.
SJK je z rezultatom v glavnem zadovoljna, saj je v okraju Velikovec kar v štirih občinah dosegla absolutno večino glasov.	Več na strani 2.
"7nižanje koroškega volilnega Z-praga je vse bolj podobno neokusni šali in politfarsi. V torek, 20. novembra naj bi koroška deželna vlada sklenila znižanje trenutnega volilnega praga od skoraj 10 na 5 odstotkov. Med sejo pa je deželni glavar Haider iz zdaj še nepojasnjenih razlogov predlog samovoljno umaknil. Svojo odločitev je zdaj utemeljeval tako, potem spet drugače. Najprej je govoril o pravici in svobodi, da se še o tem vprašanju pogovarja, potem spet je besedičil o »demokracijskem paketu«, nato je najavljal nove procente za volilni prag (7 odstotkov). Zmeda je vsekakor bila popolna.
Reakcije so bile različne. Socialdemokrati so najavili iniciativni predlog v deželnem zboru. Za znižanje volilnega praga. Vprašljivo pa je, kdo jih bo pri tem podprl, kajti ljudska stranka je odločno proti znižanju praga. No, svobodnjaki so pa itak že dokazali svojo muhavost.
Bernard Sadovnik, predsednik Narodnega sveta, ni mogel skriti svojega razočaranja in za-prepaščenosti. Predvsem ga moti, da v predlogu o znižanju volilnega praga ni omenjen tudi manjšinski mandat. To je proti vsem dogovorom, ki smo jih sklenili za okroglo mizo in drugod, pravi Sadovnik.
Zato je boljši jasen ne kot pa zavlačevanje do Sentnikolove-ga dne, kajti to bi bila najslabša opcija.
Predsednik NSKS je opozoril na predlog o dveh glasovnicah, ki ga je njegova organizacija izdelala. Do danes na ta predlog ni dobil nobenega odgovora, čeprav je o njem že razpravlja deželna ustavna služba.
Sadovnik meni, da brez vsebinske diskusije o drugih modelih nima smisla razpravljati.
Po njegovem bo treba nujno najti rešitev v zvezi z manjšinskim mandatom, in to seveda na navezi med osrednjima organizacijama na eni ter zvezno in deželno vlado na drugi strani.
Predvsem pa so potrebne nujne spremembe pri sosvetu: ministri in zvezni kancler naj bojo zakonsko obvezani, da po zahtevi pridejo na seje sosveta in sklepi sosveta naj bi bili rešeni v določenem roku.
Predstavnika sosveta pa naj bi imela tudi pravico govora v odborih parlamenta. Podobna rešitev je možna tudi za deželni zbor. Biro za narodno skupnost naj bi dobil več pristojnosti in samostojnosti.
Ti predlogi zadevajo osrednji organizaciji. Seveda pa niso in ne morejo biti nadomestilo za enakovreden manjšinski mandat v deželnem zboru, pravi Sadovnik.
Sebično poigravanje z resnimi in odprtimi vprašanji, ki zadevajo deželno politiko, je seveda višek cinizma. Konec koncev gre za odstranitev največje ovire za razvoj parlamentarizma v deželi, to je najvišji volilni prag v državi.
Franc Wakounig
Osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze pod naslovom »Pesem mladih« je navdušil občinstvo v Šentjakobu v Rožu, ponovili pa ga bodo še v Pliberku. Na sliki odlične pevke Carmine Slovenice iz Maribora.	Peč na strani 5.
ZVEZA SLOVENSKIH ORGANIZACIJ NA KOROŠKEM
obvešča, da bo
v soboto,
1. decembra 2001,
s pričetkom ob 14. uri
občni zbor ZSO
v Kulturnem domu v Šentprimožu.
Na osnovi predlogov včlanjenih organizacij bodo delegati in delegatke prejeti/e izkaznico, ki po pravilih ZSO ni prenosljiva na druge osebe.
časih se mi zdi, da mora bit prav luštno, če se poklicno ukvarjaš s politiko. Kreativnosti niso postavljene nobene meje. Na primer: nekega dne ti pade v glavo kaj posebno kunštnega, skličeš tiskovno konferenco in obvestiš strmečo javnost o visokoletečih načrtih in rešitvah, ki si jih še nihče pred teboj ni izmislil in ki bodo takoj zvišale standard, dvignile stopnjo demokracije in sploh bo napredek neizogiben.
Potem pa, ko ti zmanjka idej - rojevanje idej je najbolj naporna reč - pa skličeš novo tiskovno konferenco ali pa uporabiš kakšno prireditev, na kateri razglasiš ravno nasprotno od tega, kar si še pred kratkim trdil in se zraven še
strahotno razburjaš, kaj da ti preklicani mediji spet ne podtikajo in kaj takega nisi nikoli rekel ali rekla.
Boste rekli, da pretiravam? Ste videli deželnega glavarja Prölla in izjave glede Temeli-na? Ste le slišali predstavnike
koroških strank in njihova mnenja o znižanju vstopne klavzule za deželni zbor? Ste že slišali pritožbe o neupoštevanju odločb ustavnega sodišča? Ni je stranke, ki bi bila izvzeta.
Tako trmasto vztrajanje pri svojih trditvah, ki jih prav tako trmasto spet prekličeš, je vredno občudovanja. Posebno tam okoli pusta.	S. W.
Ni res; da je res, da ni res
Nedelja
25. 11. 2001, 14.30 Kulturni dom Pliberk
Kvintet »Foltej Hartmann», Pliberk Orkester Glasbene šole, Celovec Zbor »Carmina Slovenica», Maribor
	r m \		
	m	1	sH
IZID KMEČKOZBORSKIH VOLITEV
Ali bo Skupnost južnokoroških kmetov zdaj jeziček na tehtnici?
*7 a 36 sedežev v koroški kme-Z_ tijski zbornici se je v nedeljo, 18. novembra 2001 prvič potegovalo pet frakcij. Kot novinec so namreč nastopili tudi zeleni kmetje in kmetice. To in pa nizka volilna udeležba sta obljubljala zanimiv, če ne celo presnetljiv izid volitev, kar se je v določeni meri tudi udejani-lo.
Med zmagovalce nedeljskih volitev se prišteva tudi Skupnost južnokoroških kmetov, saj se je uveljavila kot regionalno kmečko zastopstvo. To je vsekakor razveseljiva plat volitev.
Realistično pa je treba ugotoviti, da SJK ponovno ni uspelo prodreti med vrste volilcev na nemškem jezikovnem območju dežele. Posamezni glasovi so sicer zelo razveseljivo dejstvo, praviloma pa jih ni mogoče pojmovati kot dokaz za trend v prid SJK.
Štiri občine
Skupnost južnokoroških kmetov je v velikovškem okraju s 1119 glasovi ali s 27,5 % druga najmočnejša frakcija za Bauernbundom. V štirih občinah, in sicer v Bistrici nad Pliberkom (57,7 %), v Globasnici (53,9%), v Pliberku (57,1%) in Železni Kapli 55,2%) je SJK dobila absolutno večino. To je seveda tudi posledica neposredne bližine in prisotnosti obeh glavnih kandidatov.
V okraju Celovec dežela je SJK kar v nekaterih občinah presenetila. V Borovljah ima SJK relativno večino glasov, saj je z 29, 4 % pridobila kar 6,6 % glasov. Podobno velja za
Bistrico v Rožu, kjer je SJK pridobila 4,9 % glasov in ima zdaj 23,4 % . Na pozitivni strani so tudi Štalenska gora,
Bilčovs in Sele. V Selah je sicer pridobila na glasovih, a zaradi volilne aritmetike izgubila po odstotkih.
Boleče izgube
Nič kaj razveseljivo za SJK pa je, da je boleče izgube utrpela v določenih občinah dvojezičnega območja, torej v predelu dežele, ki praviloma sodi v njeno jedro. To so predvsem občine na Gu-rah, v zgornjem Rožu in na Zilji. Tako je SJK izgubila v Kotmari
vasi, Hodišah, na Žihpoljah in v Šmarjeti. Dramatične in zaskrbljujoče za odgovorne pri SJK pa morajo biti izgube na Zilji in v
zgornjem Rožu. Na Ziljski Bistrici je izgubila 40 glasov ali 28,8 %. Podobno v Straji vasi, kjer je izgubila 61 glasov ali 29 %. Manj glasov je dosegla tudi v Šentjakobu v Rožu in v Rožeku. Izguba tudi v Podkloštru, kjer je nastopil tretji kandidat SJK Hanzi Miki. Pozitiven za SJK pa je rezultat v občini Bekštanj, saj je pridobila 28 glasov ali 5,6 %.
Zgrešen 3. mandat?
V teh občinah je SJK izgubila
več kot 120 glasov. Če bi jih obdržala oz. še kaj pridobila, potem bi morda danes imela celo tri mandate v kmetijski
zbornici. Nedvomno je ta rezultat sad dogajanj na občnem zboru SJK v Tinjah. Kajti takrat so ostale frustracije, zamere in rane, ki jih v volilni kampanji ni bilo možno zaceliti in ozdraviti, njihove posledice pa bojo še dolgo bolele in skelele. Zgornji Rož in Zilja sta se počutila odrinjena.
Če naj bo Skupnost južnokoroških kmetov zvesta svojemu imenu, ki je tudi program, potem se bo s pozitivnimi sig-
Hud poraz za FP
le pač že tako, da je tista J frakcija, kije mislila, da bo v horukarskem zagonu pohodila vse in zavladala nad zbornico, doživela hud poraz. Svobodnjaki so vse stavili na strah pred razširitvijo EU in na nebulozno propagandistično floskulo o osvoboditvi kmetov. Le tega niso povedali, pred kom in izpod česa naj bi kmete osvobodili. Tako ni čudno, da so v ponedeljek po volitvah nekateri menili, da se je v nedeljo, 18. 11. 2001 s porazom svobodnjaških kmetov dejansko začelo osvobajanje kmetov, pa morda še kogar drugega.
Sicer pa so kmečkozbor-ske volitve bile tretje v teku enega meseca, ki so jih svobodnjaki na Koroškem izgubili.
nali morala krepko in odločno posvetiti Rožu in Zilji.
Jeziček na tehtnici
Važno bo tudi, da si SJK zgradi trdne organizacijske temelje, pri čemer pa naj obdrži svojo idejno in politično samostojnost.
Leta 1996 je SJK imela 1960 ali 6,4 % glasov, letos pa jih je dobila 1983 ali pa 6,6 %.
Ker ima Bauernbund zdaj 18, torej polovico sedežev v kmetijski zbornici, torej toliko kot ostale tri frakcije skupaj, bojo pri odprtih odločitvah seveda potrebne občasne koalicije. Vsakomur je jasno, da pri tej konstelaciji lahko SJK odigra pomembno in važno vlogo jezička na tehtnici.
Franc Wakounig
Zbornična svetnika SJK, Štefan Domej in Franc Jožef Smrtnik si nazdravljata
ŠOLSTVO
Dvojezični pouk v četrtih razredih ljudskih šol
S pričetkom šolskega leta 2001/2002 se je v četrtih razredih dvojezičnih ljudskih šol na Koroškem prvič pričel dvojezični pouk. V pravem pomenu besede smo si ga priborili deloma celo proti volji nekaterih funkcionarjev iz vrst koroških Slovencev.
Strnjen pregled dogajanja
Leta 1990, ko je s privoljenjem NSKS šolstvo »urejal« poslanec Karel Smolle in so bile malo poprej vse naše zahteve glede ravnateljev za dvojezične šole in dvojezičnosti za četrti razred ljudske šole zavrnjene, smo se pri Strokovnem pedagoškem združenju in ZSO odločili za pritožbo na ustavno sodišče. ZSO je prevzela financiranje, pripravo pritožbe odvetnik dr. Sepp Brugger, vse ostalo organizacijsko delo jaz. Prva pritožba je datirana s 17. 12. 1990. V začetku leta 1993 je ustavno sodišče zavrnilo pritožbo iz formalnih razlogov. Dr. Brugger ni popustil. Začela sva znova: prošnje staršev na rav-
nateljstvo ljudske šole Žitara vas pred začetkom šolskega leta 1993/94, prošnji na deželni šolski svet in na ministrstvo za šolstvo. Ko so vsi ti po več mesecih v pisni obliki zavrnili možnost dvojezičnega poučevanja v četrtem razredu, je bila šele mogoča ponovna pritožba na ustavno sodišče. Pozitivno rešitev smo po skoraj desetih letih prejeli 9. 3. 2000.
Vsa dolga leta med drugo pritožbo in pozitivno rešitvijo so veljaki iz političnih strank in verjetno tudi Karel Smolle vplivali na nekatere naše vplivnejše funkcionarje in ti na dvojezično učiteljstvo, češ če pride dvojezičnost za četrti razred, se bo stanje na šolah poslabšalo in slovenskega jezika zaradi pomanjkanja jezikovnih učnih ur skorajda ne bo več mogoče poučevati. Ta nem-škonacionalna in protislovensko usmerjena propaganda je bila zelo uspešna in je tudi med nami padla na plodna tla. Večkrat sem jo občutil in se čudil, daje kaj takega mogoče
vbiti v glave našemu učiteljstvu. Višek je bil dosežen v meni nerazumljivi akciji dr. Reginalda Vospernika, ki je kot predsednik šolskega odbora sklical šolski odbor NSKS in tam z iz trte zvitimi (izmišljenimi) argumenti dosegel sklep, da se naj nemudoma poskusi umakniti pritožbo pri ustavnem sodišču. Po sklepu le v eni od slovenskih osrednjih organizacij, kar je značilno za takratno »sodelovanje« med ZSO in NSKS, je skušal vplivati celo na starše, v imenu katerih je dr. Brugger napravil pritožbo, da bi pritožbo umaknili. Posamezniki so poskušali barantati: jaz tebi to, ti meni ono! Danes smo z novo ureditvijo zadovoljni in posamezniki mi čestitajo k desetletni vztrajnosti in dosežku. Z odločitvijo »dvojezičnost za četrti razred« je ustavno sodišče potrdilo javno dvojezično šolo na Koroškem kot avstrijsko šolo za oba naroda na Koroškem, kar je pomembna pravno veljavna odločitev.
In kako sedaj v četrtih razredih?
Ob primerjanju pouka v četrtem razredu pred odločitvijo ustavnega sodišča o uvedbi dvojezičnega pouka in po njej opažamo velike spremembe. Dejal bi, da gre za znatne pozitivne spremembe organizacije pouka v tem razredu.
Nekaj pomembnih novosti:
1.	Na razpolago je dovolj jezikovnih učnih ur za uspešen pouk v nemškem in slovenskem jeziku. Res pa je, da bi bilo treba za pouk slovenskega jezika povsod uvesti bolj učinkovito organizacijo pouka in metodo jezikovnega poučevanja.
2.	K dvojezičnemu pouku prijavljenim učenkam in učencem ni treba več dve uri dalj kot ostalim otrokom ostati v šoli pri pouku.
3.	Pri dvojezičnem stvarnem pouku bodo otroci v slovenskem in nemškem jeziku slišali tudi kaj o koroških Slovencih, njihovi zgodovi-
ni, kulturi, o krajih, kjer smo (bili) naseljeni,... Tega je bilo do sedaj bolj malo, ponekod pa nič. Do priprave primernega učbenika za ta predmet se bo menda ja uporabljal gotov in za delo pri pouku dovoljen učbenik »Moja dežela«, natisnjen v tiskarni in založbi Norea Repro v Celovcu. Vse delo je odvisno od pripravljenosti učiteljstva ter predlogov in želja staršev.
4.	Kot do sedaj v prvih treh razredih dvojezične ljudske šola je od jeseni dalje tudi v četrtem razredu na razpolago timski učitelj, ki ima na skrbi neprijavljene otroke. Del poučevanja glavnih predmetov se sedaj vrši v znatno manjših skupinah z dvema učiteljema/icama. Tudi mnoge šole z majhnim številom otrok in oddelčnim poukom imajo od nove ureditve koristi.
5.	Kjer je v 4. razredu najmanj 20 otrok, nastaneta ob upo-
(Dalje na J. strani)
EINSPIELERJEVA NAGRADA DEŽELNEMU GLAVARJU DURNWALDERJU
Evropa naj ne podcenjuje manjšinske problematike
1/petek, 16. novembra sta V Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado. Dobitnik je južnotirolski deželni glavar Luis Dumwalder.
Nagrado je prejel v zahvalo in priznanje za vso politično in materialno pomoč in podporo, ki so jo Južni Tirolci nudili koroškim Slovencem. Predvsem gre tu za denarno podporo pri gradnji Kulturnega doma v Pliberku in za finančno podporo Dvojezičnemu vrtcu v Borovljah. Podelitev nagrade je bila v pliberškem Kulturnem domu.
Govorniki, mestni svetnik in tajnik društva kulturni dom, Jurij Mandl, predsednik Kulturne-
ga doma Fric Kumer, predsednik KKZ Janko Zerzer in predsednik NSKS Bernard Sadovnik so poudarili solidarnost, ki sojo Južni Tirolci izkazali koroškim Slovencem.
Internacionala manjšin
Luis Durnwalder se je tudi na Koroškem izkazal kot podkovan, angažiran in razgledan zastopnik manjšinskih pravic ter kot borec za pravice »svojih Južnih Tirolcev«, ki so, statistično gledano, seveda v vseita-lijanskem merilu dejansko majhna skupina. Prav zato, tako Durnwalder, mora ta skupnost podvzeti in storiti vse, da preživi. In to na politični, gospodarski, kulturni in predsem šolsko-izobraževalni ravni.
Takoj na začetku svojega zahvalnega nagovora je deželni glavar poudaril, kako važno in potrebno je, da se manjšine med seboj povezujejo. »Nič slabega ni, če se manjšine med seboj povezujemo, kajti tudi mi Južni Tirolci smo dobili podporo od drugod«. Prav zato so v Boznu sprejeli deželni zakon, ki Južnotirolsko obvezuje, da podpira manjšine drugod po svetu.
EU in manjšine
Durnwalder je pozval EU, naj se temeljito pripravi na manjšinsko problematiko, kajti danes ima EU 62 manjšin. Kmalu pa jih bo okoli 200 z več kot 100 milijoni pripadnikov. Če EU na ta izziv ne bo našla od-
Nadaijevanje s 2. strani
števanju določenih predpisov dva razreda, paralelki z zelo nizkim številom otrok. Praviloma sta to dvojezični in enojezični razred.
6.	Za omenjeni paralelki in vse ostale razrede na večjih šolah, kjer so v enem razredu otroci prijavljeni k dvojezičnemu pouku velja predpis o skupnih medrazrednih dejavnostih s ciljem medsebojnega spoznavanja in razumevanja drugačnosti ter vzpostavljanje stika s slovenskim jezikom za neprijavljene otroke. To pomeni, da dva ali več razredov vsak teden npr. skupno poje tudi slovensko, se sreča pri vajah za dvojezične igre, se pripravlja v obeh jezikih na proslave, dobi pri stvarnem pouku informacije o koroških Slovencih in njihovi kulturi in podobno.
Dobro zakrito neupoštevanje šolskega zakona s ciljem neopaznega ponemčevanja je odgovor Koroške na razsodbo ustavnega sodišča.
Na Koroškem se ob marsikateri, za slovensko manjšino pozitivni odločitvi dogaja tudi ne-
kaj, kar bi imenoval otežkočanje ali onemogočanje izvedbe le te.
Tudi z odločitvijo ustavnega sodišča o dvojezičnosti za četrti razred je tako.
Pod pretvezo, da gre za potrebne varčevalne ukrepe, se po nalogu deželne šolske uprave in z vednostjo, če ne po naročilu odgovornega šolskega referenta za koroško šolstvo deželnega glavarja Haiderja, uvaja nezakonito poučevanje v dvojezičnih razredih. Gre za naročilo ravnateljem/icam dvojezičnih ljudskih šol, da morajo dvojezičnim razredom za pouk posameznih dvojezičnih učnih ur dodeliti po večini timskega uči-telja/ico brez znanja slovenskega jezika. Odvisno od števila razredov na šoli gre za 5, 10 ali mnogo več dvojezičnih učnih ur, ki so postale popolnoma nemške učne ure.
Ta nalog šolskega oddelka pri deželni vladi, ki je direktno podrejen Haiderju, pomeni v šolskem vsakdanu poskus, dvojezično ljudsko šolo postopoma uničevati in jo izvotliti na od zunaj neopazen način. Narekujejo nezakonito ravnanje še vedno stari nemškonacionalni cilji posamezne stranke, skupi-
ne ali posameznih politikov? Ravnanje oblasti se lahko interpretira edinole kot iskanje novih oblik ponemčevanja.
Če odgovorni šolski referent in deželni glavar Haider spoštuje in upošteva vse avstrijske zakone, kar je 10. oktobra izrecno poudaril, potem mora opisano stanje takoj odpraviti, saj je protizakonito. Trenutno je hujskanje nemškonacionalnih združenj proti, po njihovem besedišču »slo-venskonacionalnemu učiteljstvu«, na Koroškem (kar naj bi pomenilo nekaj slabega za deželo) in dvojezični ljudski šoli utihnilo. To se zgodi vedno takrat, ko se ti ljudje za korak približujejo svojemu cilju »uničenju naroda in njegovega jezika«. Takrat si zaradi več vzrokov dovolijo malo oddiha. Služi omenjenemu cilju tudi spretno vodeni enostranski dialog Slovenci - dežela Koroška? Dogajanje potrjuje postavljeno tezo. Mi pa se vadimo v molčanju in se gremo po močnih udarcih kvečjemu previdno, sebi škodljivo diplomacijo ter inteligentnega poskusa reševanja vprašanj na dunajski ravni. Proti deželnemu glavarju pa ja nobene žal besede.
Franc Kukoviča
govora, to je »enakopravnost manjšin ter podpora njihovim kulturam in proti vsaki asimilaciji«, potem bo »prav to vprašanje postalo žarišče novih konfliktov«. To pa bo imelo hude posledice za Evropo, svari Dumwalder.
10 zapovedi
Svoj politični kredo kot zastopnik manjšinske regije v Italiji je Durnwalder spel v niz desetih točk za ohranitev manjšin:
1.	Manjšine same morajo imeti življensko voljo za obstoj
2.	Lastno manjšinsko šolstvo in izobrazba v lastnem jeziku - od vrtcev do visokih šol
3.	Jezik manjšin mora biti del javnosti. Manjšinski jezik ne sme biti pomožen jezik
4.	Manjšina mora gojiti svojo kulturo, imeti lastna društva
5.	Manjšinja mora imeti občila v svojem jeziku
6.	Manjšina mora imeti svoje politično zastopstvo v vseh političnih gremijih
7.	Prekomejno sodelovanje manjšin je nujno (internacionala manjšin)
8.	Manjšina mora biti enako-
pravno zastopana v javnem sektorju
9.	Gospodarstvo mora upoštevati potrebe manjšin. Zato so potrebna delovna mesta v manjšinskih regijah
10.	EU naj pripravi enotno manjšinsko pravo
Durnwalder pa je jasno povedal, da je južnotirolski model reševanja manjšinskega vprašanja le eden od mnogih in da ga ne gre prenašati. Kakor se Južni Tirolci zgledujejo po drugih ureditvah, je lahko tudi južnotirolski model možen predlog za druge regije.
Za kulturni spored podelitve so poskrbeli MoPZ »Foltej Hartman«, MoPZ »Kralj Matjaž« in MePZ »Podjuna«.
V imenu Dvojezičnega vrtca v Borovljah se je Dumwalderju zahvalil predsednik Roman Verdel in mu v spomin izročil sliko, ki so jo posebej za to priložnost naslikali otroci.
Podelitve so se udeležili nekateri prejšnji dobitniki nagrade, nadalje predstavniki sloven-skokoroških političnih, kulturnih in gospodarskih struktur ter zastopniki političnega življenja v Sloveniji in na Južnem Tirolskem.
Franc Wakounig
Paul Parin v Musilovi hiši PRIZNANJE PAULU PARINU
Častno
odličje Univerze Maribor
Qrejšnji teden je Paul Parin, r v Švici živeči zdravnik, psihoanalitik, pisatelj in svetovni popotnik, v Musilovi hiši v Celovcu bral iz svojih del. Paul Parin je doraščal v Sloveniji, študiral med drugim v Zagrebu in se udeležil NOB. Njegova velika poklic-
na ljubezen je bila psihoanaliza, predvsem pa je zaslovel s svojimi pronicljivimi kniga-mi, ki danes sodijo v sam vrh književnosti. Pred leti je Paul Parin postal častni doktor celovške univerze. Zdaj mu je tudi mariborska Univerza podelila to odličje in se tako poklonila njegovemu življenske-mu opusu. Rektor Ludvik Toplak je v lavdaciji posebej naglasil Parinovea zasluge za uveljavljanje slovenske kulture v mednarodni javnosti. Paul Parin je nekaj svojih del izdal pri založbi Drava.
Naslednja branja v Musilovi hiši:
4. decembra ob 16.00 - JUTTA TREIBER 4. decembra ob 19.30 - ANNA MITGUTSCH 11. decembra - PETER ESTERHÄZY
Minulo soboto je imelo eno najmočnejših kulturnih društev koroških Slovencev SPD »Danica« svoj redni občni zbor, na katerem je prišlo do menjave predsedniških mest. Dosedanja predsednica Fini Kraut je zaradi poklicnih obveznosti predala predsedniško funkcijo Kristijanu Sadnikarju (37), za novega predsednika Pevskega društva pa je bil izvoljen Tonči Rutar (44).
Bogata žetev
Na dobro obiskanem občnem zboru v polnem kulturnem domu je bivša predsednica Fini Kraut podala bogato delovno poročilo preteklih štirih let. Društvo je imelo kar 33 sej, priredili so 17 koncertov, 28 gledaliških predstav za odrasle in otroke, štiri predavanja, en literarni večer, tradicionalni ples »Danice« in štiri otroške plese. MePZ »Danica« pod vodstvom Stanka Polzerja je pomemben steber društvene in kulturne dejavnosti; zbor šteje sedaj 50 pevk in pevcev in je imel 40 nastopov širom Koroške.
Nekaj dogodkov zadnjih let: zbor se je udeležil zborovskega tekmovanja v Trgu (1999), sodeloval je pri predstavitvi prve skupne zgoščenke slovensko in nemškopojočih zborov velikov-škega okraja v Neue Burg, nastopil je na gradu Straßburg v okviru »Kunst der Begegnung - Umetnost srečanja« (1999), zbor je bil predstavljen v oddaji »Kärnten heute« (2000), nastop v priljubljeni televizijski oddaji »Klingendes Österreich« (2001), sodeloval je pri nizu prireditev »Der Süden lebt« (2001), imel skupni projekt s celovškimi madrigalisti »Božični oratorij« S. Bacha (2000) v Domu glasbe idr.
Pozornost pa je društvo namenilo tudi najmlajšim pevkam in pevcem, saj so pomembni za obstoj in razvoj MePZ. Otroški zbor uspešno vodijo Barbara Mistelbauer-Stem, Tanja Stern, Janja Prunč in Mirjam Sadnikar. Od leta 2000 pa deluje pod vodstvom Hanzija Kežarja zbor
ŠENTPRIM0Ž-0BČNI ZBOR SPD »DANICA«
Kvaliteta obvezuje
društvenih veteranov »Korenine Danice«.
Leta 1999 je Gledališče ob Dravi uspešno uprizorilo Linhartovega Matička (režija M. Hinteregger). V istem letu je SPD »Danica« na pobudo SPZ izvedla etnološko raziskovalno delavnico skupno z mladimi raziskovalci iz Ljubljane, Sent-primoža in njegove okolice. Sad tega dela je bila izdaja bro-
šure »Na poti skozi čas«. V brošuri je opisana zgodovina društva in nastanek Kulturnega doma. Društvo pa goji tudi športno in rekreacijsko dejavnost. Pod vodstvom Michaela Mistelbauerja je društvo soorganiziralo tekmovanje v okviru 2. super-trima SSZ.
Predsednica Fini Kraut se je iskreno zahvalila vsem društve-nikom, podpornikom, ki z veli-
Novo izvoljena predsednika Kristijan Sadnikar in Tonči Rutar Foto: Štukelj
AKTUALNI INTERVJU Z NOVIMA PREDSEDNIKOMA PO OBČNEM ZBORU
»Poživiti gledališko dejavnost in biti odprt za nove izzive«
Kakšni so vajini načrti za
prihodnost ?
K. Sadnikar: »Delovanje v preteklih štirih letih je bilo zelo uspešno. Na občnem zboru je bila podana tudi kritika, da smo zanemarjali odrsko dejavnost. Mislim, da je treba postaviti na noge spet mladinsko igralsko skupino oz. skupino za odrasle. Zanimanje je tu, treba se bo zagnati. Na prvi seji novega odbora se
bomo o tej zadevi pogovarjali in določili odgovorno osebo, ki bo sestavil/a tim za gledališko skupino.«
Tonči Rutar: »Zbor je v preteklih letih pod vodstvom Stanka Polzerja kakovostno zelo napredoval. To je njegova zasluga. On je zelo zagnan in hoče tudi v bodočnosti z nami napredovati. On nas pevce in pevke tudi izobražuje v teoriji, kar je bilo za večino seveda novost. Na začetku je bilo opaziti preplašenost in strah pred novim. Sem pa zelo optimističen in imam dober občutek. Zbor se je v preteklih letih tudi pomladil. Sodelovanje z madrigalisti je bilo zelo spodbudno, veliko smo pridobili. Mislim, da bomo tudi v prihodnosti kos novim zborovskim izzivom.«
W petek minulega tedna so V pevke ženskega kvarteta Borovlje predstavile sad svojega dela v preteklem letu - prvo zgoščenko z naslovom »Pesem pozabljena ne bo«. Stare ljudske pesmi iz Sel je zbirala Nani Jug, harmoniziral pa jih je Edi Oraže. Poleg domačih pesmi je kvartet ubrano, rahločutno in harmonično zapel še nekaj nemških in angleških pesmi. Koncert so oblikovali še Smrtnikovi fantje in harmonikaš Manfred Furjan. Skozi večerni spored je vodil s selskim humorjem Sandi Mak. Predstavitve so se udeležili tudi častni gostje, med njimi tajnik KKZ Nužej Tolmajer, predsednik SPD »Borovlje« Melhijor Ver-del in drugi. Zgoščenko lahko kupite v obeh knjigarnah v Celovcu in pri društvenikih, stane Foto: Štukelj pa 200 šilingov.	M. Š.
PRI C1NGELCU NA TRATI
»Ženski kvartet Borovlje« je predstavil zgoščenko
Katera bo vzela mladega holcarja?
ko vnemo in nesebičnostjo prispevajo k uspešnemu delovanju društva in pri vseh ustanovah in organizacijah, ki finančno podpirajo društvo.
Blagajnik in vestni hišnik Franci Polzer je v svojem poročilu dejal, da se je v pretekli mandatni dobi obračalo nad dva milijona šilingov. Denar so izdali za razne projekte, potrebna sanacijska dela KD, obratne stroške, poštnino itd. Jeseni pa so izvedli dozidavo vhodnega dela, ki bo nudil več prostora pred vhodom v kulturno dvorano. Dela še niso zaključena.
Zborovodja Stanko Polzer je menil, da je bila odločitev za sodelovanje na raznih prireditvah izven dvojezičnega prostora pravilna. Zbor je pridobil na kvaliteti in na slovesu širom Koroške in Avstrije. Zbor se že načrtno pripravlja na pevsko tekmovanje »Naša pesem« v Mariboru leta 2003. Napovedal je tudi skupen projekt s celovškimi madrigalisti in praznovanje 10-letnice sodelovanja z zborom »Cantus« iz Ukrajine.
Barbara Mistelbauer-Stem je poročala o dejavnostih otroškega zbora (do 14. leta), ki šteje sedaj 25 članov.
Na občnem zboru je bil tudi sprejet predlog o povišanju članarine.
Zelja po odrski dejavnosti
V razpravi, ki je sledila poročilom, je bila izrečena želja po poživitvi odrske dejavnosti tako za starejše kot tudi za mlajše (ustanovitev gledališke skupine). Predlog je bil splošno sprejet, o tem pa bo moral razpravljati novi odbor.
Po razrešnici staremu odboru so sledile volitve. Za novega predsednika SPD »Danica« je bil izvoljen 37-letni pedagog Kristijan Sadnikar, predsednik PD »Danica« pa je postal 44 letni Tonči Rutar. Oba sta se zahvalila za zaupanje in obljubila, da bosta nadaljevala
in oblikovala kulturno delo skupno z odbori.
Predsednik SPZ Gustav Brumnik, ki je tudi vodil občni zbor, je v imenu strešne kulturne organizacije čestital SPD »Danica« za opravljeno delo in želel, da bi tudi v prihodnosti društvo združevalo slovensko-govoreče prebivalstvo tega kraja. Zahvalil se je dosedanji predsednici Fini Kraut, vsem društvenikom, pomagačem, podpornikom za vložen trud in zaželel novima odboroma veliko uspeha pri nadaljnem delu.
Občinski odbornik (GL) Milan Wutte je pozval vse dru-štvenike, da se v večji meri poslužujejo pravice do uporabe slovenščine na občinskem uradu v Skocijanu in se zahvalil društvu za uspešno delo, ki je tudi zrcalo manjšine navzven. Podžupan občine Žitara vas Joža Habernik je čestital društvu in se zahvalil za plodno sodelovanje. Zavzel se je za ohranitev poštnega urada v Sentpri-možu in prosil vse društvenike za pomoč.
Po občnem zboru sta se Kristijan Sadnikar in Stanko Wa-kounig spomnila velikega umetnika, slikovnega kronista južne Koroške in prijatelja koroških Slovencev Wemerja Berga, ki je umrl pred dvajsetimi leti.
Občni zbor sta kulturno začinila MePZ »Danica« in »Korenine Danica«.
Odbor SPD »Danica«: Kristijan Sadnikar (predsednik), Fini Kraut, Stanko Wakounig (podpresednika),Danica Kežar, Nadja Polzer, Franc Polzer, Marica Sommeregger, Milica Koncilija in Milan Hobel.
Odbor PD »Danica«: Tonči Rutar (predsednik), Vladimir Polzer, Gottfried Hajnžič, (podpredsednika) Nadja Polzer, Danica Kežar, Stanko Polzer, Hanzi Kežar, Doris Urak, Marica Sommeregger, Franc Polzer, Joža Habernik in Milica Koncilija.	Mirko Štukelj
LJUBLJANA - RAZSTAVA
Življenje in delo Andyja Warhola
% I Modemi galeriji v Ljublja-V ni si lahko do 9. decembra ogledate razstavo leta 1928 rojenega ameriškega poparti-sta Andyja Warhola, ki prikazuje sedemdeset risb, grafik, objektov in slik. Med drugim so na ogled slavni portreti iz šestdesetih let - Marlyn Monroe, Jacky Kennedy - ter podobe legendarnih potrošniških objektov, med njimi prav gotovo izstopa Coca Cola.
Andy Warhol je bil sprva ilustrator, v svetu umetnosti pa je uspel, ko je sredi prejšnjega stoletja začel delati v tehniki sitotiska, ki se je vse do takrat uporabljal le v komercialne namene. V njej je naredil večje število identičnih podob, ki so se med seboj
razlikovale le po barvah in s tem podal komentar ameriške sodobnosti.
Svoj status najvplivnejšega ameriškega umetnika druge polovice 20. stoletja je dosegel s prepletanjem umetnosti in vsakdanjega načina življenja, ki je bilo posvečeno predvsem izgradnji lastnega mita. Izdajal je časopis Interwiev, s sodelavci ustvarjal v ateljeju Factory in snemal filme. Zadnja leta pred smrtjo je slikal komercialne portrete.
Grafičarka Zora Stančič in oblikovalka Tanja Radež sta pripravili spremljevalno akcijo, in sicer z upodobitvami v Sloveniji nekoč vsem znanih izdelkov, kot so Cockta, Plavi radion, Pingo. Nostalgični simboli so natisnjeni na razglednicah z napisom andy bi bil ponosen name.
Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. ure. Več informacij na spletni strani www. mg-lj.si	Irena Destovnik
OBČNI ZBOR »EDINOSTI« V ŠKOFIČAH
Pomlajeno vodstvo društva
Qo dveh letih je Slovensko I prosvetno društvo v Ško-fičah opravilo svoj redni občni zbor. V društveni pisarni nad Posojilnico se je zbralo preko trideset članov. Predsednica društva mag. Magda Errenst je v svojem poročilu za dveletno obdobje naštela preko dvajset prireditev, tako večjih, ki jih izvajajo v večnamenski dvorani ljudske šole, kot manjših, za katere zadostujejo že društveni prostori. Problem društva
je v premajhni kulturni ponudbi iz lastnih vrst. Pevsko dejavnost so sicer hoteli lansko leto obnoviti, pa jim primanjkuje tenorjev. Poskus bodo ponovili.
Na diskusijsko zelo razgibanem občnem zboru je bilo čutiti potrebo po povečani dejavnosti društva. Blagajnik Drago Pörtsch je poročal o kar ugodnem finančnem stanju, vrtec izdaja dvojezično glasilo, ki je podprto iz sredstev BKA.
Ob volitvah v novi odbor je dolgoletni zaslužni podpredsednik Folti Pitschek zaprosil za razrešnico, namesto njega je bil izvoljen Mitja Rovšek. Predsednica ostaja Magda Errenst, tajnica Simona Rovšek, namestnica Marlis Perdacher, blagajnik Martin Urbajs, knjižničar pa Ernsti Pitschek. Preglednika računov sta Herman Jäger in Marjanca Pitschek, v odbor pa sta bila na novo izvoljena še Damjan Pörtsch in Danijela Errenst.
Občni zbor se je ob petju Kvarteta Rož razvil v prijetno družabnost.	j. r.
»Mih group« je navdušila v Celovcu
Qretekli petek je glasbena r skupina »Mih group« opravila svoj abonmajski nastop v priljubljenem čelov-
Foto: Štukelj
škem lokalu »Pankraz«. Slovenski glasbeniki so navdušili številno publiko z jazz, funk in soul melodijami znanih komponistov ter z lastnimi skladbami. Skupina, ki spada že h koroški jazz sceni, bo 1. decembra nastopila v Zahom-cu, v Ziljski dolini. M. Š.
Otroci pri delu ŽVABEK
Medkulturni projekt z Andreasom Schipkom
IX PD Drava in ljudska šola l\Žvabek sta vabili na medkulturni projekt pod geslom »Čudežni svet«. Z otroki je delal znani umetnik za obdelavo stekla Andreas Schi-pek iz Pliberka. Otroci so obdelali naravno steklo in ga oblikovali v fantastične slike. Umetnine bo umetnik sedaj
žgal v posebni peči in nato bodo razstavljene v ljudski šoli v Zvabeku. Poleg tega pa so otroci pod vodstvom Christine Meklin ustvarili adventni prt, ki ga bodo predstavili na adventnem koncertu v Žvabeku, 7. decembra 2001, ob 19. uri.
Naslednji dan pa je sledila maša v farni cerkvi z gospodom Opetnikom, pevsko jo je oblikoval otroški zbor. Po maši so se otroci, starši in učitelji srečali v Posojilnici Žva-bek, kjer je Štefka Hirm pripravila dobre jedi in pijače.
.. Pesem mladih« je geslo le-" tošnjih obeh osrednjih koncertov Slovenske prosvetne zveze. Minulo nedeljo, 18. novembra popoldne je bil v Šentjakobu v Rožu prvi koncert. Občinstvo je do zadnjega sedeža napolnilo dvorano kulturnega doma.
SPZ je sodelujoče na letošnjih osrednjih koncertih izbrala zelo smotrno. Na eni strani je to bila ljubiteljska skupina »Akzent« iz Ledine. Skupino že od njene ustanovitve naprej vodi Anica Lesjak-Resmann, njen repertoar obsega narodne in umetne pesmi različnih narodov, pa tudi popevke in šansone. Dodatna odlika skupine je tudi, da v njej v globokem medsebojnem spoštovanju sodelujejo pripadniki obeh narodov. Skupian »Akzent« je v nedeljo nastopila kot prva in zapela štiri pesmi, na klavirju jo je spremljal Tonč Feinig.
Osrednji koncerti so primerna priložnost za nastopanja zborov, ansamblov in orkestrov, ki sicer ne nastopajo veliko. Zato je toliko bolj pohvale vredno, da je SPZ nudila možnost javnega nastopa orkestru Glasbene šole, ki ga vodi njen direktor Roman Verdel.
Orkester je res srčna zadeva ravnatelja šole, a organizacijske, terminske in krajevne okoliščine mu niso najbolj naklonjene. Tem višje je zato treba oceniti nedeljski nastop mladih
OSREDNJI KONCERT SPZ V ŠENTJAKOBU
Mladina mu je vtisnila svoj pečat
instrumentalistov Glasbene šole. Začetno tremo in nervozo so korajžno premagali, se sprostili ter bil boljši od ene programske točke do druge.
najboljši mladinski zbor sveta. Pevke med desetim in dvajsetim letom so občinstvo navdušile do take mere, da bi jih še in še poslušalo. Pevkam se pozna, da urijo
V Šentjakobu je »Carmina Slovenica« pela obredne in narodne pesmi iz Bele Krajine, Rezije ter suito »Štirje letni časi« Lojzeta Lebiča.
Kaj bi bil koncert brez primerne povezave. Mira Grotsch-nig-Einspieler je pripravila vezno besedilo, ki je v vseh ozirih ustrezalo namenu in sporočilu tako pomembnega in plemeni-
tega kulturnega dogodka kot je bil nedeljski osrednji koncert. Miri Grotschnig-Einspieler tudi po tej poti zahvala in priznanje za čudovito povezavo.
Niz letošnjih osrednjih koncertov bo SPZ zaključila v nedeljo, 25. novembra popoldne v Kulturnem domu v Pliberku. Pričetek bo ob 14.30.
Nastopili bojo: Kvintet »Foltej Hartman«, orkester Glasbene šole in »Carmina Slovenica« iz Maribora
Frone Wakounig
Del orkestra glasbene šole
Orkester je zaigral dela Bi-zeta, Haydna ter Vangelisa. Seveda bo sodeloval tudi na koncertu v Pliberku.
Višek nedeljskega koncerta pa je bil nastop mladinskega zbora »Carmina Slovenica« iz Maribora. Ta pevski ansambel pod vodstvom Karmine Šileč v vseh ozirih upravičuje svoj sloves kot
in šolajo svoje glasove, da obvladajo plesne korake in da se znajo gibati na odru. Glasovno in gibno so obvladale prostor, s petjem pa občinstvo. »Čarmina Slovenica« je nedvomno najboljši zbor, ki smo ga zadnja leta slišali na osrednjih koncertih. To je sad načrtnega dela zborovodkinje Karmine Šileč.
Skupina Akzent iz Ledine
MLADINSKI DOM
Filmski večer mladih
1 / Mladinskem domu že V osemnajst let deluje filmski krožek. Vsako leto člani krožka posnamejo nekaj kratkih igranih filmov, s katerimi nastopajo na raznih srečanjih. Doslej so posneli 59 kratkih animiranih in igranih filmov.
V ponedeljek, 26. novembra, bo ob 19. uri v klubskem prostoru filmski večer, na ka-
terem bodo predstavili filme, ki so jih posneli preteklo šolsko leto. Bera je bila bogata, kar je potrdilo tudi 37. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije v Velenju. Po izjavi mentorja je bilo preteklo šolsko leto za krožek spet zelo uspešno.
Predvajali bodo naslednje filme: »Kako naj vam prodam modrino neba«, »S. O. S.«, »Sončnica in prijatelj«, »Novi dom« in »Nevarne sanje«.
Interkultumi center IKUC
vabi na predavanja in workshop z Erwinom Köstlerjem
od 23.11. 2001 do 14.1. 2001
Prvi termin v petek, 23. 11., ob 18.30 v IKUC, Südbahngürtel 24 v Celovcu, dve predavanji: »Cankar in Slovenci« ter »Cankar in nemško govoreči prostor«
Drugi termin bo 14. in 15. 12. 2001, delavnica z E. Köstlerjem na temo praktično prevajanje, za katero se je treba prijaviti po telefonu (0463/ 32154 ali po e-mailu: office@ikuc.at • Tretji termin bo 14. 1. 2001 »Mati -domovina - bog« ter branje »Slovenci in Jugoslovani«
PRIREDITVE
ČETRTEK, 22. 11.______________
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž
18.00	F. Puntar: »Drezanje v kamen«; ponovitev gled. predstave
CELOVEC,
Landhausbuchhandlung
19.00	Literarno branje. Bereta: Žarko Petan in Janko Ferk
TINJE, Dom Sodalitete -Slovenska gospodarska zveza
19.00	Predavanje Hermana Klokarja o aktualnih davčnih vprašanjih
PETEK, 23. 11.________________
ŠENTJANŽ, k & k - SPD Šentjanž 9.00 F. Puntar: »Drezanje v kamen«; ponovitev gled. predstave; nadaljnje predstave ob 10. in 11. uri;
CELOVEC, Ikuc
18.30	Ivan Cankar - to ni za ljudstvo. Dve predavanji: Erwin Köstler
SELE, farna dvorana
19.30	Odprtje razstave akvarelov Carstena Johannsena »Karavanke - pokrajina in življenjski prostor«
SOBOTA, 24. 11._______________
ZAHOMC, večnamenska hiša
14.30	»Imeti odprto uho za otroke« -srečanje ob dnevu otroških pravic
Loče, pri Pušniku
17.00	Sprejem Herald Sun Tour 2001 zmagovalca Petra Wrolicha
ZMOTIČE, gostilna Prangar -SPD Dobrač
19.30	95. Letnica SPD Dobrač na Brnci. Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, Kvartet Smrtnik
PLEŠERKA, pri Habnerju - SPD Zvezda
19.30 Celovečerni film »Cvetje v jeseni«
RADIŠE, kulturni dom - SPD Radiše
19.30 Gledališka predstava »Instrukcija«
ŠMIHEL, farna dvorana - KPD Šmihel
19.30 Komedija »Velikaška norost«. Gostuje mladinska gledališka skupina KKD Vogrče
SELE, farni dom
19.30	Predstavitev zgoščenke Kvarteta Borovlje »Pesem pozabljena ne bo«. Nastopajo: Kvartet Borovlje, Manfred, Kvartet Smrtnik
NEDELJA, 25. 11.______________
ŽITARA VAS, Kum st - SPD-Jrta
11.00	0 debelenijptaclpcIftMfVWawoj-nittf^JöBsWjef igralska skupina SPD Bilka.
PLIBERK, kulturni dom
14.30	Osrednji koncert »Pesem mladih«. Sodelujejo: Kvintet »Foltej Hartmann«, Orkester Glasbene šole Celovec, Carmina Slovenica iz Maribora
PONEDELJEK, 26. 11.
CELOVEC, Mladinski dom -Filmski krožek »Mladinski dom«
19.00	Filmski večer
TOREK, 27. 11.________________
CELOVEC, Slovenska gimnazija -združenje staršev
18.00	Odkritje spominske plošče dr. Jožetu Volbanku
SREDA, 28. 11._________________
CELOVEC, Mladinski dom 19.15 Košarka KOŠ : Wörthersee Piraten
ČETRTEK, 29. 11._______________
CELOVEC, Mladinski dom -Mladinski dom, SPZ, Mestna zveza prijateljev mladine Ljubljana
18.30	Zaključek etnološke raziskovalne delavnice 2001 in predstavitev brošure
CELOVEC, Slovenski pastoralni center
19.00	Občni zbor PD Jakob Petelin Gallus
CELOVEC, kulturna kavarna »Sever« - Evropska kulturna iniciativa
19.30	Kulturni večer z Gustavom Janušem »Pesmi in slike«
PETEK, 30. 11._________________
PLIBERK; kulturni dom
20.00	Koncert. Gospel Family iz New Yorka. Število vstopnic je omejeno
SOBOTA, 1. 12__________________
PLIBERK, pred kavarno Pazzo -otroška skupina Palčki
8.00	Bazar Palčkov
ŠENTPRIMOŽ, kulturni dom
14.00	Občni zbor Zveze slovenskih organizacij
ŠENTJANŽ, k & k
17.00	Otroške ure »Filmi, branja in pripovedi«
PLIBERK, kulturni dom - SPD Edinost
19.30	Koncert prijateljstva.
Nastopajo: Me komorni zbor Celje, MePZ Coro misto Haliaetum, Besenghi degli Ughi iz Izole, MoPZ Foltej Hartmann
NEDELJA, 2. 12.________________
ŠENTPRIMOŽ, pri Voglu -Društvo upokojencev Podjuna
11.00	Adventno srečanje
BEKŠTANJ, pri Škocjanu
14.30	Adventno srečanje. Nastopajo: cerkveni zbor Šentjakob, Moški kvintet Šmihel, Villacher Doppelsextett
BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje
16.00	Miklavževanje
PETEK, 7. 12.__________________
ŠENTJANŽ, k & k
20.00	Vernisaža. Predstavitev slikarskega dela znanega arhitekta Janeza Oswalda.
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
20.30	Premiera »Vaje v slogu».
Nastopa starejša gledališka skupina SPD Bilka.
SOBOTA, 8. 12,
Celovec, mestno gledališče - KKZ
19.30	Gledališka predstava »Tistega lepega dne«. Gostuje Primorsko dramsko gledališče
NEDELJA, 9. 12.________________
SELE, farni dom - KPD Planina
14.30	Miklavževanje
BILČOVS, pri Miklavžu - SPD Bilka
19.30	Ponovitev »Vaje v slogu«. Nastopa starejša gledališka skupina SPD Bilka.
RADIO AGORA 105,5
Tel. 0463/418 666 Faks: 418 666 99 e-mail: agora@magnet.at
PE 23.11.1 18.00 Zrcalo kulture: »Kummer mit Kärnten« K. Nüchtern, T. Rubinowitz 18.45 Poročila 19.00 Proud to be loud
20.00	BBC News 20.06 Global Loops 22.00 Rdeči Boogie / glasbeni magazin 23.00 Glasba 24.00 Soundtrack tedna: Mediteran
1.00	Zrcalo kulture (pon.) 2.00 Glasba -
jazz/world 05.45 Na današnji dan_______
SO 24.11. I 18.00 Svet je vas 18.45 Poročila 19.00 Special: Europa von unten: Rechtsextremismus in Rumänien, Interview mit William Totok 20.00 BBC News 20.06 Yugo-Rock 23.00 Leidest Du? Rühl hört zu: Thema: Selbstmord / talk radio 24.00 Glasba - jazz/world 05.45 Na današnji dan___________________________
NE 25.11. I 18.00 Nedelja drugače 18.45 Poročila 19.00 Musič for the Masses / glasbeni magazin 21.00 The Rest of the Day 22.00 For Those About to Rock 24.00 Glasba - jazz/world 1.00 Nedelja drugače
2.00	Glasba - jazz/world 5.45 Na da-
našnji dan_____________________________
PO 26.11. I 18.00 Zdrava ura: Dr. Wutti 18.45 Poročila 19.00 Ta mera / ženski magazin 20.00 BBC News 20.06 Check it: Jugendzentrum Villach zum Thema »Ausgrenzung« 21.00 Take the Jazz Train
23.00	Context XXI 24.00 Forum: Domeni-
co Lasurdo über Gramscis Zivilgesellschaft 1.30 Glasba - jazz/world 5.45 Na današnji dan___________________________
TO 27.11. I 18.00 V pogovoru 18.45 Poročila 19.00 Schülerinnenradio: BMZ Spittal: Sagen aus dem Lesachtal 20.00 BBC News 20.06 Noche Latina 21.00 Svet je vas (pon.) 22.00 Glasba 23.00 Vešča 0.30 Glasba 1.00 V pogovoru (pon.) 1.45 Glasba - jazz/world 5.45 Na današnji dan
SR 28.11.1 18.00 Literarna kavarna: Thomas Glavinič, branje 18.45 Poročila 19.00 Voz Latina 20.00 BBC News 20.06 Ruff Radio / Hip Hop 22.00 Mad Force / Hip Hop
24.00	Zajtrk s profilom (pon.) 1.30 Glasba
-jazz/world 5.45 Na današnji dan_______
ČE 29.11. I 18.00 Po Koroškem: Veteranentreffen 18.45 Poročila 19.00 Yester-day & Today 20.00 BBC News 20.06 Freak Show 21.00 Izven zakona 22.00 Ta mera (pon.) 23.00 Literarna kavarna (pon.): Th. Glavinič 24.00 Glasba - jazz/world
1.00	Po Koroškem (pon.) 1.45 Glasba -
jazz/world 5.45 Na današnji dan________
RADIO KOROŠKA
SLOVENSKE ODDAJE - teletekst 299
ČE 22. 11. | 18.10 Rož - Podjuna - Zilja 18.00 Praznična______________________
PE 23.11.118.10 Utrip kulture________
SO 24.11.118.10 Od pesmi do pesmi, ...
NE 25. 11. 1 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! 18.00 Glasbena mavrica______________________________
PO 26. 11. | 18.10 Kratki stik_______
TO 27. 11.1 18.00 Otroški spored_____
SR 28. 11.1 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerni spored_________________
RADIO DVA - 105,5
DNEVNI SPORED OD PONEDELJKA DO PETKA:
6.00	Dobro jutro 9.00 Sol in poper
12.07 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00,Klub Radio dva 15.00 Lepa ura 17.17 Žurnal 17.30 Naša pesem___________
Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku, ob vsakih pol ure -poročila Radia dva v slovenščini________
SO I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Otroški vrtiljak 9.00 Sobotno dopoldne
12.00	glasbena 3 krat 3 13.00 Evropa v
enem tednu 13.23 glasba 14.00 Slovenske popevke 15.00 Farant__________
NE I 6.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna) 7.00 Domača budilka 8.30 Zajtrk s profilom 10.00 Zimzelene melodije 10.30 Svetopisemske zgodbe 11.00 Iz zlate dvorane 12.00 glasbena 3 krat 3 13.00 Radio dva v zrcalu 15.30 narodnozabavna in zborovska glasba 16.00 Vikend_______
DOBER DAN, KOROŠKA
NE 25. 11. | 13.30 ORF 2 • Volitve v Zbor svetnikov kmetijsko-gozdarske zbornice na Koroškem so odločile: Kako odmeven bo glas stanovskega zastopstva v javnosti, bo odvisno od uresničitve v volilnem boju zastavljenih ciljev. • Štajerski Slovenci: Kulturno se uveljavljajo, politično pa še čakajo na priznanje! • Sinteza svetlobnega zapisa realnosti in umetniških kompozicij: Fotograf Hanzi Weiss in slikar Rudi Benetik predstavljata skupen projekt. • Leto 2001 je bilo najuspešnejše v še mladi profesionalni ka-rieri loškega kolesarja Petra Wrolicha!
PO 26.11.13.15 0RF2 15.55 TV SL01 (Pon.)
ORF-teletekst, stran 299._______________
Internet: http://volksgruppen.orf.at
PRAZNUJEJO!
Simon Prešern iz Trbiža -80. rojstni dan; Gregor Scharwitzl - Krajnc iz Pro-sovič pri Mariji na Zilji; -60. rojstni dan; Cilka Kap z Dvora pri Šmihelu - 50. rojstni dan; Travdi Metschina z Otoža -okroglo obletnico; Maks Oraže - Mo-tlnov iz Sel - rojstni dan; Kristi Gelb-mann iz Prible vasi - rojstni dan; Kati Oraže iz Sel - rojstni dan; Katri Roblek s Kota v Selah - rojstni dan; Elizabeta Oraže iz Dobrle vasi - 40. rojstni
Slovenski vestnik - usmerjenost tista
seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
SV prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih manjšin.
tel. 0463/514300-0 « faks-71
UREDNICA
Sonja Wakounig..........................(-50)
E-mail: sonja.wakounig@slo.at
Tajništvo .................Urška Brumnik (-14)
Naročniška služba............Milka Kokot (-40)
Prireditve .............Andrea Metschina (-22)
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
TISK
Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566
VSI
Tarviser Stralše 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec
dan; Lenart Katz iz Nonče vasi - 55. rojstni dan; Janko Jerlich iz Homeliš - rojstni dan; Čili Bolterl iz Železne Kaple - rojstni dan; Alojz Raschun iz Mlinč - 82. rojstni dan; Karl Kulterer iz Tinj - 70. rojstni dan; Liza Oraže iz Bele pri Železni Kapli - rojstni dan; Marija Egartner iz Svaten - rojstni dan; Marica Krassnik iz Mlinč -50. rojstni dan; Amalija Gregom iz Dul pri Miklavčevem - 76. rojstni dan; Peter Hribernik in Floriana z Žihpolj - zlato poroko; Marija Vodivnik iz Vo-grč - 91. rojstni dan; Andrea Polanšek iz Železne Kaple - rojstni dan; Marija Sienčnik in Katarina Turner iz Dobrle vasi - rojstni dan; Franc Lutnik iz Dolnje vasi pri Žvabeku - 70. rojstni dan; Janez Petjak iz Štebna - rojstni dan; Vinko Kokot z Žihpolj - rojstni dan; Brigita Prušnik v Tretrah pri Kot-mari vasi - rojstni dan; Andrej Kokot iz Celovca - rojstni dan; Engelbert Wasner iz Sel - rojstni dan; Engelbert Ojster z Obirskega - rojstni dan;
Za posredovanje imen slavljenk in slavljencev se zahvaljujemo predvsem slovenskemu oddelku ORF v Celovcu!
VESTNIK
gest»*®
V
Qe je ležal jutranji mrak po J dolini, ko je oddrvel avtobus s prvo skupino planincev iz Podjune, pretežno Kapelčanov, proti Rožu. Iz Gur so se jim pridružili potem še drugi in sorazmerno močna »odprava« je nato pristopila v Vrbi. Povsod ista slika, prisrčno pozdravljanje -pa kaj, saj se domala vsi dobro poznamo, veže nas nič koliko lepih in tudi nekaj kočljivih doživetij. Najstarejši med nami je brez dvoma Korenov Tonči iz Šentjakoba, ki se kljub svoji mladeniški podobi pripravlja že na svoj osmi križ. Dokaz več, kako solidno življenje, dobra žena in tudi sončna narava ohranjajo »večno« mladost.
Kar precej med nami je že osivelih, a tudi mladih obrazov ne manjka, da, celo šolarji so med nami. Sienčnikov avtobus v varnih rokah voznika Hanzija z okroglo 40 številčno posadko krene na avtocesto proti zapadu. Že obsevajo prvi sončni žarki obronke Karavank, in ko se peljemo mimo Beljaka, se domala že vsa dolina koplje v poznojesenskem soncu. Nehote se mi ob tem vsiljuje nemški izrek: kadar angelci potujejo, se radu-je nebo. Zares, vreme kot naročeno za izlet. Sprva nam zaželi iz predstojništva SPD Celovec Rihard Brumnik dobrodošlico, oriše na kratko program izleta, ki naj bi nas vodil k prijateljem, zamejskim Slovencem na Goriškem. Da ne bi kdorkoli od nas predčasno omagal, že takoj nato prične deliti predsednik Hanzi Lesjak s po-
PLANINCI
Zvon prijatelja pozvanja že 10 let
1# oktobru leta 1991 (bilo je ob V ali tik po osamosvojitvi Slovenije) se je iniciativna skupina po ideji Herberta Gutten-brunnerja in s podporo Slovenskega planinskega društva v Celovcu poklonila planincem v Lučah »Zvon prijateljstva«. PD Luče upravlja kočo na Loki na Raduhi, kjer je zvon dobil svoj dom.
Takratni prjateljski obisk s predajo darila je spravil na noge in kočo precej občinstva z obeh strani meje in zvon kot znak zaželjenega in trajnejšega sodelovanja je dejansko pospešil medsebojne stike (pevci iz Luč so gostovali v Žrelcu, planinci pa v koči na Bleščeči nad Ariho-vo pečjo, Korošci pa so se oglašali na Loki in sodelovali celo na zimskem Amičevem pohodu). Kakšno leto vmes pa je minilo tudi brez česa posebnega.
Ob letošnji 10-letnici so Lučani (predsednik Nano Kosmač in tajnik Tone Pečovnik) povabili koroške prijatelje, da se vsaj del nekdanje družbe spet sreča na koči na Loki. Oktobrskega srečanja so se udeležili naši planinci in planinke iz Železne Kaple, Pliberka in
PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC
Prijateljski obisk na Goriškem
magači obložene žemlje ter pijačo po avtobusu. Torej lep kulinaričen začetek; menda zato, ker se nam obeta malo zakasnjeno kosilo. Pa kaj telesno počutje, družba je razgibana, šale letijo sem in tja - z Zupančičem bi rekel: Moje srce kipi in polje, moja duša je Židane volje, kot bila bi pila kraški teran ... V tako prijetnem vzdušju zapuščamo očetnjavo (državno mejo smo že zdavnaj pozabili!), po laški zemlji drvi avtobus iz enega predora v drugega, še predno se zaveš, sta za nami Pontebba, Videm in že dospemo do križišča pred Gorico, kjer nas pričakuje vodič tega izleta Vlado Klemše, kot predsednik planinskega društva Gorica nam že leta znani prijatelj. Po pozdravnih besedah nas seznani s podrobnim potekom izleta. Prikazati nam želi del Goriške, njene okolice, nekatere znamenitosti, razna obeležja in zgodovinske kraje. Po dokaj vijugasti cesti se ustavimo najprej na vrhu Debele griže, nekako 250 m visoke vzpetine, odkoder se nam odpre čudovit pogled po dolini. Gorica z okoliškimi vasmi, Nova Gorica, v ozadju Goriška Brda ter za tem gorska veriga z nekaj že s snegom pokritih vrhov. Vodič med drugim omeni tudi Trnovsko planoto z obsežnimi gozdovi, ki so zasloveli med NOV po znanem
Slovenjega Plajberka ter Herbert in člani Sängerrunde Ebenthal.
Pot, ki je danes veliko krajša kot pred desetimi leti, je vodila čez Pavličevo sedlo v Logarsko dolino, Solčavo in Luče, nato pa iz Strug 15 km po makadamski cesti do parkirišča pod kočo. Sobotnega popoldneva so nam gostitelji razkazali čudežni svet Snežne jame ter najnovejši pridobitvi koče - novo solarno napravo in napravo za odplake. Večer pa je seveda bil namenjen družabnosti in predvsem petju. Tudi tu so se Gornjesavinčani odlično izkazali. Kot za stavo so prepevali »ljudski pevci« - že leta 1991 so nas pozdravili s pesmijo - družinski kvartet Pančur, Sängerrunde Ebenthal in celo ženski tercet, mlada harmoni-kaša pa sta nategovala meh, daje bilo plesišče skoraj premajhno. Gostoljubna oskrbnika sta izvrstno skrbela še za telesne potrebe. V dolgi noči smo lahko pošteno utrdili poznanstva.
Čeprav se je potem nedeljsko jutro kazalo bolj mrkavo in sivo, smo se vendar vsi nasmejani poslavljali, eni proti vrhu Raduhe, drugi proti dolini domov v Luče ali proti Sv. Duhu v Podolševi, kjer so prav tega dne blagoslavljali in obešali nov cerkveni zvon, pa proti Koroški.
Ob slovesu smo se zmenili: ko bodo po dolgi zimi spet odprli Pavličevo sedlo, so na vrsti Lučani, da obiščejo Koroško.
M. T.
pohodu 9. korpusa. Spominsko obeležje v tem predelu spominja na več kot 2000 padlih partizanov. Nepopisen je ta pogled s skromne višine in spet slišim Otona Župančiča, ko pravi: Sveta si zemlja, in blagor mu, komur plodiš ... Polja, vinogradi, smaragdno zelena Soča, gledal in gledal bi, a čas beži. Smo pa v Italiji in vrh se uradno imenuje San Michele, ki poleg nekega spomenika, nekaj topov še iz prve svetovne vojne ter majhnega muzeja v marsičem glori-ficira nekdanje vojaške podvige Lahov na tem območju. Po kratkem obhodu pridemo mimo v skale vsekanih kavern, ki so služile vojakom kot zatočišče pred obstreljevanjem avstrijskega topništva. Menda niso bile zadosti rabljene, kot smo slišali.
Iz zgodovine pa vemo, kako krvavi so bili prav spopadi v tem predelu, saj so številne soške ofenzive terjale nad milijon človeških žrtev, brez vidnih zavzetij nasprotniškega ozemlja. Velik krvni davek so dali tod tudi slovenski fantje, kar je ovekovečeno v pesmi - oj Doberdob, slovenskih fantov grob. Prav v to smer smo po ostro ovinkasti cesti krenili. V avtobusu nam je prijatelj Vlado pripovedoval o presihajočem Do-berdobskem jezeru, ki doseže v močno deženi dobi globino do 7 metrov. Značilnost te kraške
zemlje je, da se gladina vode nenehno spreminja, celo da izgine. Nato obiščemo tudi Jamarski dom (neke vrste »planinska postojanka«). Tukaj se pogosto srečujejo takozvani »Jamarski krti«, izvedenci, ki raziskujejo podzemeljske rove in jame, kot je ena v neposredni bližini. Menda hrani v sebi nič koliko zanimivega za znanstvenike; je deloma dostopna le za vitke ljudi ter še ni dokončno raziskana. Po sprehodu po naravi se malo posvetimo Gorici sami. Na programu je ogled slovenskega kulturnega doma, last Zveze slovenskih kulturnih društev, ki povezuje nad 60 kulturnih društev. Kulturni dom, kot se imenuje, je sredi mesta, italijanske oblasti so spočetka močno nasprotovale tej lokaciji, hoteli so ga z vso silo izriniti nekam stran, na podeželje. Nastajal je v osemdesetih letih z moderno telovadnico, z malo in veliko dvorano, ki omogoča tudi zahtevnejše gledališke predstave, koncerte in podobno. Zgradba je arhitektonsko zelo posrečena in dokaj moderno zasnovana. V mestu obstoja še druga kulturna ustanova, je pa last nekega verskega reda. Ker tam načrtujejo vidne povečave, bodo nastale težave pri vzdrževanju objektov. Po majhnem križarjenju skozi mesto se odpeljemo proti Steverja-
nu. Med vožnjo izvemo še mnogo podrobnosti teh krajev, njenih prebivalcev, ki se še močno v slovenskih rokah. V znani slovenski gostilni je kosilo, ki vsem izvrstno tekne, žlahtna kapljica pa poskrbi za dobro voljo. Celo tamkajšnji slovenski župan nas pride pozdravit in skupno zapojemo domačo in partizansko pesem. Nekak zaključek je potem obisk velike zadružne vinske kleti, ki sama upravlja nad dva ha veliki vinograd. Znamenitost tega je, da na arealu gojijo nič manj kot 400 različnih grozdnih zvrst domala iz vsega sveta. Enkratno je tudi dejstvo, da letno svetovno znani slikarji tamkaj oblikujejo etikete za vinske steklenice tako-imenovanega vina miru. Tega potem zadruga razpošilja vsem državnikom zemeljske oble kot simbol spravnega in mirnega sožitja. Resnično edinstvena zamisel, ki nima para na svetu. Tukaj se naši udeleženci dodobra založijo z žlahtno kapljico in s tem se že odpravimo na pot domov. V avtobusu še mnogo zahvalnih besed in že se poslovimo od našega izvrstnega vodiča Vlada. Zares, izlet je bil izvrsten, prelep, da bi ga bilo moč zajeti v besede. Se enkrat prisrčna zahvala SPD Celovec ter Rihardu Brumniku, ki nam je to prelepo doživetje pripravil.	F. Č.
KRIŽANKA
Sonja Wakounig
VODORAVNO:
1. počitnice, oddih od dela 6. človek, ki ne vidi 11. prizorišče v gledališču 12. oksidant železa 14. moško ime, Anton 15. kocine pod nosom 16. sredozemska rastlina 18. etiopski knez 19. avtom, oznaka za Ri-jeko 20. pravopis 22. znan mu-sikal 24. EŽ 25. funkcionarska stopnja pri vojski 26. pramati iz grške mitologije 27. del verige 29. debela odeja iz grobe-
ga sukna 30. tisto, kar je pri-nešenega 32. cilj, na katerega merimo; tudi posušen prašičji mehur, iz katerega so nekoč delali aspik 34. eksistenca, bitje 35. nasprotno od oseke 37. AKS 38. MS 40. izmetač nabojev pri puški 43. glasen, nenaden ton 45. grenka pijača, liker 46. reka v Italiji (orig.) 47. ime pisatelja Cankarja 49. 60 minut 50. perunika, tudi žensko ime 52. veselje 53. ponorelost
NAVPIČNO:
1. gora pri Beljaku 2. poriniti stran 3. kdor peče kruh 4. izumrla žival 5. prodajalec 6. fonska kopel 7. latinsko »in« 8. stanje, ko je kdo poražen 9. glavni števnik 10. široka pot za promet 13. kraj tajnega sestajanja 16. umetniška prispodoba, posebno v slikarstvu in kiparstvu 17. lenivec 20. okrajšava za starejši 21. cela nota 23. AN 27. pripomoček za črtanje, tudi rdečilo, šminka 28. organ za vohanje 29. kilogrami 30. pojem iz matematike, grška črka 31. nasprotno od mladosti 32. bajeslovno bitje, ki pije kri 33. ZP 34. mesto v istoimenskem zalivu južno od Rijeke 36. izumrla žival, podobna slonu, le večja 39. gozdna nočna ptica 41. radioaktiven element, tudi eden od planetov sončnega sistema 42. besedni oris 44. banja 48. NO 50. kem. znak za iridij 51. grška črka, znak za gostoto
9» LOVEN ST- KI
VESTNIK
BOKS
Franci Wieser petič državni viceprvak!
Qonoven uspeh je slavil * koroški boksar Franci Wieser (HSV Celovec) konec tedna na avstrijskem državnem prvenstvu članskih boksarjev v Salzburgu. V močni konkurenci - nastopilo je 56 boksarjev iz vse Avstrije - je Wieser kot eden izmed petih nastopajočih Korošcev boksal v supertežki kategoriji (nad 91 kg).
Za četrtfinale je imel prosti žreb, v polfinalu pa je prišlo do »derbija« proti Manuelu Rie-gerju od BC Beljak. Le-ta pa je bil za razred šibkejši od Wie-serja, tako da je sodnik po drugi rundi prekinil boj zaradi premoči nasprotnika. 15:0 torej za Wieserja.
V finalu je čakal celovškega boksarja telesno bistveno močnejši (98 kg!) Hartmann Stra-genegg iz Južne Tirolske, ki je nastopal za Innsbruck. Franci Wieser se je izkazal tehnično boljšega od svojega nasprotnika in povedel po dveh rundah s 5 : 3. V tretji rundi pa se je slika obrnila in sodnik je izrekel dva opomina zaradi nedovoljenega
blokiranja proti Korošcu. Tako je Stragenegg povedel in po na-daljnem opominu v četrti rundi proti Wieserju je sodnik prekinil
tekmo v prid tirolskega boksarja. Drugo mesto torej za Wieserja.
»Vsekakor sem zelo zadovoljen z uspehom na državnem
prvenstvu, predvsem po moji težki nesreči z motornim kolesom letos poleti. Sele sredi septembra sem spet lahko začel z
rednim treningom«, je novi (in stari) avstrijski viceprvak povsem zadovoljen z uspehom.
T. C.
Franci Wieser (na sliki z Jo »Tiger« Pachlerjem) se veseli petega naslova državnega viceprvaka
r\ obljani so s prepričljivo in U gladko zmago na tujem proti Feldkirchu s 3:0 utrdili odlično četrto mesto na lestvici. Ekipa SK Zadruga Aich/Dob je nastopila brez standardnih igralcev T. Hafnerja, H. Gressla in potrebovala za zmago komaj eno uro. Največ točk je prispeval top scorer 1. zvezne lige slovaški legionar Robert Cho-cholak. Z zmago so si Dobljani vlili dosti poguma in motivacije za derbijsko srečanje proti HYPO Vbk Celovec. V preteklih treh srečanjih so bili zmagovalci Dobljani, ki so tudi v derbiju veliki favorit. Vendar bodo Celovčani, ki so prav tako slavili zmago proti Hartbergu (3:0) napeli vse sile in obljubili maščevanje za poraze v pretekli sezoni.
Klubski menedžer in igralec Martin Micheu:« Mi bomo v
ODBOJKA
Kdo bo zmagal na derbiju?
petek nastopili z najmočnejšo ekipo, igrala bosta spet T. Hafner in H. Gressl. Igrali bomo na zmago, motivacija v ekipi za to srečanje pa je izvrstna. Tekma se bo pričela prihodnji petek ob 20.15 uri, v športni dvorani Šentpeter. Srečanje bo na ogled tudi ob ekranih na TV 1.«
Dobljani, ki so nesrečno izpadli iz Interli-ge pa se že intenzivno pripravljajo na CEV turnir v Zlinu, ki bo od 6. do 9. 12.
Ekipa Dob II pa je na tujem izgubila z moštvom Najboljši scorer Dobljanov in v 1. zvezni Jennersdorf z 0:3. M.Š. ligi R. Chocholak	foto: stuMj
NOGOMET/SLOVENIJA
Slovenski nogometaši na SP!
A JI inulo sredo so slovenski IVI nogometaši presenetili vso svetovno javnost. V Bukarešti so varovanci Srečka Katanca -ta je Slovenijo kot trener pred dvema letoma že popeljal na evropsko prvenstvo v Beneluks - v povratni tekmi dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo igrali z Romunijo 1 : 1, kar je bilo po zmagi 2 : 1 na prvi tekmi v Ljubljani dovolj, da bo Slovenija prvič igrala na svetovnem prvenstvu. Praktično gre za pravljični dosežek, pika na i v tej pravljici pa je dejstvo, daje v 53. nasto-
pu kot napadalec prvi reprezentančni zadetek dosegel Mladen Rudonja, nad katerim so že skoraj vsi obupali. Pred 30.000 gledalci Romunom ni pomagal niti izjemen zadetek Contre.
Še enkrat je odlično branil Marko Simeunovič, ki je spravljal v obup romunske napadalce in gledalce. Zanimiv je podatek, da je Slovenija v dvanajsti kvalifikacijski tekmi še dvanajstič ostala neporažena, zato bo povsem zasluženo prihodnje leto od 31. maja igrala v Južni Koreji in na Japonskem. Prvi polčas so Romuni močno napadli, toda Slovenci sojih tesno pokrivali in jim niso dali dihati. In prišla je 55. minuta ter zadetek Rudonje! Džoni Novak je sijajno prodrl po levi strani, tudi s prekrškom ga ni mogel zaustaviti Popescu, nesebično podal žogo Rudonji, ta pa jo je
v slogu največjega nogometnega rutinerja poslal mimo romunskega vratarja v mrežo.
Deset minut po vodstvu Slovenije je Contra s strelom s kakih 35 metrov z desne strani s pravim evrogolom premagal Simeunoviča. Osem minut pred koncem tekme je Ilie na srečo zadel le prečko, v zadnji minuti podaljška bi lahko sodnik piskal za Romune tudi enajstmetrovko. Na srečo je ni in noro slavje v Sloveniji se je pričelo. Slovenske nogometne bogove je po vrnitvi iz Romunije na letališču Brnik pričakalo kar 15 tisoč podivjanih navijačev, pa še več bi jih bilo, če ne bi prišlo do cestnih zastojev. Po prikazanem v zadnjih letih, ni vrag, da nas Slovenci ne bodo presenetili tudi v daljni Aziji. Morda bodo celo svetovni prvaki? Sanje so dovoljene. Damijan Toplak
KOŠARKA
KOŠ I
zmaguje naprej
u
lansko moštvo slovenskega
košarkarskega kluba KOŠ je veliko presenečenje letošnje tekmovalne sezone v deželni ligi. Novoustanovljena ekipa je v peti tekmi spet slavila zmago in je do sedaj še neporažena.
Preteklo sredo so prepričljivo premagali BBC Wolfsberg s 99:78 (56:33). Slovenska ekipa je bila od vsega začetka v premoči in nikoli ni bila v nevarnosti, tako da je trener Bojan Grzetič v drugi polovici lahko vključil igralce juniorske ekipe.
Častni gost na tekmi pa je bil igralec zvezne lige (Oberwart Gunners), ameriški košarkaš in neoavstrijanec Kerry Mcintyre.
Točkovali so: St. Hribar (18), B. Košir (16), J. Trifunovič (15), N. Jager (12), M. Majhen (10), M. Šporar (7), D. Mikulica (7), F. Ereiz (6), J. Brazavšček (5) in J. Perko (3).
Največ točk v prvem krogu so prispevali legionar iz Slovenije in steber ekipe B. Košir (107), F. Ereiz (84), St. Hribar (74), M. Majhen (38) in N. Jager (37).
Trener B. Grzetič, igralci sami in odborniki so ob zmagovalni seriji presenečeni. Moštvo odlikujejo odlični posamezni igralci, ki združujejo v ključnih fazah tekme vse sile v močan in udaren tim.
Legionar B. Košir (bela majica) je med najboljšimi igralci KOŠa stukeij
Za dobro razpoloženje gledalcev in navijačev na domačih tekmah pa skrbijo Boža Jager, Urška Brumnik in Eda Velik. Delo za mikrofonom odlično opravlja Kristijan Zeichen.
KOŠ igra v soboto, 24. novembra na tujem proti Ra-dentheinu. 28. novembra pa bo na sporedu tekma proti W. Piraten na domačih tleh. Pričetek tekme je ob 19.15 uri. Vabljeni!	M. Š.
ŠPORTNI TERMINI
Petek, 23. novembra 2001:
*	Namizni tenis/podliga: DSG Sele-Zell - DSG Borovlje (koroško prvenstvo, 9. krog), Sele-Cerkev ob 19.00
*	Odbojka, 1. zvezna liga/ moški: Hypo VBK Celovec -SK Zadruga Dob/Aich (neposreden prenos tekme na TW1!), športna dvorana Ce-lovec-St. Peter ob 20.15
Sobota, 24. novembra 2001:
*	Šah - Koroška podliga, 4. krog: SK Feistritz-Paternion-Weissenstein I - SSZIZveza Bank /, Gemeinschaftshaus Feistritz/Drau ob 15.00
*	Šah - Koroška podliga, 4. krog: SK Kleine Zeitung/ MPÖ Maria Saal (Gospa Sveta) II - SŠK »Obir« Železna Kapla /, Pension Kogelnik, Karnburg (Krnski grad) ob 15.00
ŠAHOVSKI OREH Št. 180	Silvo Kovač
Volokitin - Crisan / Portorož 2001
Mladi, komaj 15-letni mednarodni mojster A. Volokitin iz Ukrajine je na »14. Memorialu dr. M. Vidmarja« v Portorožu odigral nekaj izredno dobrih partij in si priigral velemojstrski bal. Njegova prodoma igra je spominjala na legendarnega R. Fischerja, ki je prav v Portorožu leta 1958 na medcon-skem turnirju osvojil velemojstrski naslov in napovedal pohod na šahovski prestol.
Volokitin je v srečanju z velemojstrom Crisanom (Rom.) v siciljanski obrambi nadigral nasprotnika in v nadaljvanju izvedel zmagovito kombinacijo. Kako je beli, ki je na potezi, prisilil črnega na predajo?
Rešitev št. 179
Velemojster Beljavski se ne ozira za kmetom na sedmi vrsti in s potezo l...Lc6 preusmeri delovanje lovca na poševnico a6 - fl. 2.Tf7: Lb5+ 3.KO (izgubi tudi 3.Kdl sf2+) 3...e4+! Začetek zelo prepričljivega zaključka! 4,Kg3 Ta3+ 5.Kg2 e3 6.Sf3 Ta2+ 7.Kg3 (na 7,KglTal+8.Kg2 Lfl+9.Kg3 Ta2) 7...Lfl! 8.Sel za belega ni več rešitve, (na 8,Sd4+ Ke4 9.Te7+ Kd4:	10.f7 Tg2+
1 l.Kf4 Lc4! z Tf2) Po tihi -pripravljalni potezi 8...Th2! je pred neubranljivim matom mladi Ukrajinec predal partijo!