Štajerski TEDNIK Črna kronika Ptuj z Neznanec s škropivom uničil gredice mačeh v mestu petek, 25. 2. 2022 stran 1 Podravje Ormož z Namesto na telovadbo na sprehod, ker je telovadnica zasedena  Stran 12 Ptuj, petek, k 25 25. ffebruarja b j 2022 COLOR CMYK  Stran 5 LLetnik ik LXXV z ššt. 15 z Od Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,65 EUR Ptuj z Dražbe bolnišničnih nepremičnin: najemniki se bojijo prihodnosti Nada Zajc: Mama znane citrarke išče resnega in poštenega partnerja ar LJUBEZEN PO DOMAČE Č 24. FEBRUAR 2022 št. 8 »Stanovanja, v katerih živimo leta, bodo kupili tajkuni!« SPORED Od 25. 2. d TV-spore do 3. 3. 2022 Mario Galunič »Jokerja se nikoli ne naveličam« Jasna Kuljaj: Le v kaj se bo našemila seksi voditeljica? Za mnoge je danes navaden petek, za najemnike bolnišničnih stanovanj na Ptuju, ki so sicer državna lastnina, pa dan, poln strahu in negotovosti. »Po 12 letih življenja v tem stanovanju me država dobesedno meče ven kot žival. Vsak trenutek trepetam, kdo bo na dražbi ponudil več. S 650 evri pokojnine si enostavno ne bom mogla privoščiti dragega kredita, da bi nakup odplačevala še leta,« s tresočim glasom pripoveduje upokojena medicinska sestra Ana D. Več na strani 3. Aktualno Ptuj z So zanimivi le zavodi z višjimi sejninami in vplivom?  Stran 2 Podravje Destrnik z Aljaž z ekipo izdelal prvo pasjo protezo  Stran 11 Ljudje in dogodki Ormož z V Sodincih se v času pusta našemi cela vas Povračila potnih stroškov bolnikom z Kmetijstvo z Šport Rokomet z Ptujska ekipa preko Maribora na final 4! Za 1.756 kilometrov povračilo v višini 13,45 evra Subvencijska politika ostaja še naprej kmetova bergla  Stran 17 petkova izdaja  Stran 14 Foto: ČG  Stran 2  Strani 8 in 9 Javni sektor z Vsak dogovor s sindikati poglobi razlike med različnimi profili zaposlenih  Strani 6 in 7 Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 petek z 25. februarja 2022 Ptuj z Vroče ob imenovanju predstavnikov v svete zavodov Podravje z Absurdna ureditev povračila potnih stroškov bolnikom za vožnje do terapij So zanimivi le zavodi z višjimi sejninami in vplivom? Za 1.756 kilometrov povračilo v višini 13,45 evra Kadrovanje v nekaterih strateško pomembnejših svetih zavodov med svetniškimi skupinami vedno povzroči razkol, medtem ko se soudeležbe v drugih dobesedno otepajo. Svetnik Andrej Čuš pravi, da nekateri »štartajo le na prvo ligo« in da želijo imeti posamezne svetniške skupine svoje predstavnike le v tistih svetih zavodov, v katerih so sejnine višje, vpliv pa večji. Očitno gre za socialno-varstvene in zdravstvene zavode, medtem ko svoje predstavnike za šolstvo občina očitno težko najde. Foto: ČG Kadrovanje ter takšni in drugačni dogovori političnih strank se vedno bolj odvijajo tudi pred očmi javnosti. Le s težavo so svetniške skupine našle predstavnico, ki je bila pripravljena sodelovati kot članica sveta zavoda Gimnazija Ptuj. Tik pred zdajci je svetniška skupina SD predlagala Sonjo Purgaj, ki bo v tem zavodu predstavljala MO Ptuj. Čeprav je županja Nuška Gajšek na Čušev komentar o »(ne)pomembnih« zavodih odgovorila, da bi morali biti prav vsi enako obravnavani, je bilo že iz razprave na zadnji seji možno razbrati, da ni tako. Vročo debato je namreč sprožilo imenovanje Mihe Požgaia (Lista Andreja Čuša) za predstavnika občine v svet zavoda Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj. Ključni pomisleki pa: ali je bila zaradi njegovega imenovanja stranka SDS »oškodovana«, kako slediti dogovorjenim kvotam in kaj se s temi zgodi v primeru izstopa posameznika iz določene stranke. Zraven izbranega kandidata, ki ga je potrdila Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, nato pa še mestni svet, sta bila prijavljena še Žarko Markovič (DeSUS) in Andrej Vindiš (SDS). Kljub drugačnemu predlogu DeSUS-a Klemenc ostaja član sveta Doma upokojencev Ptuj Debato o zasedenosti kvot je sprožila svetnica Marta Tušek (DeSUS). Razlog njenih pomislekov je bila pobuda, ki ji KVIAZ ni sledil. Stranka DeSUS, katere član je bil še nedolgo nazaj tudi svetnik Milan Klemenc, je predlagala njegovo razrešitev s funkcije predstavnika občine v svetu zavoda Dom upokojencev Ptuj. To pa zato, ker je Klemenc izstopil iz stranke. A omenjena pobuda sploh ni bila uvrščena na dnevni red tokratne seje, kar pomeni, da svetniki o njej sploh niso odločali. Eden izmed članov KVIAZ-a, Štefan Čelan, je pojasnil, da se je Komisija odločila počakati in pred opredelitvijo jasneje definirati poslovnik. Predvsem v delu, ki govori o tem, kako ravnati po izstopih ali prestopih posameznikov iz strank in kako to vpliva na kvote in imenovanja. »Glede na vročo razpravo na seji KVIAZA in pobudo svetniške skupine DeSUS smo pričakovali vprašanje o razrešitvi posameznih svetnikov v primeru izstopa iz stranke. Potrebna bo temeljita razprava o tem, kaj se zgodi s skupino in njenimi deleži, če jo zapusti določen svetnik. Ker do te seje poslovnik ni dopolnjen, tega ni na seji. O tem bomo še razpravljali,« je stališče KVIAZ-a predstavil Čelan. Dženana Kmetec »Razočaran sem nad odnosom, to je sramotno,« je ob prejemu obvestila Zavoda za zavarovanje Slovenije o povračilu potnih stroškov razočaran naš bralec J. M. (ime in priimek hranimo v uredništvu), ki je za 21 prevozov na terapije od Cvetkovcev do UKC Maribor in nazaj prejel mizernih 13,45 evra. Nemoč in veliko razočaranje ter opozarjanje na sistemske nepravice sta našega bralca spodbudila, da nam je zaupal zgodbo o mizernem povračilu potnih stroškov za prevoze na terapije. J. M. so pol leta po odstranitvi tumorja na ledvicah odkrili nove tumorje oz. metastaze na pljučih in jetrih. Po posvetu z onkologom (delo zdravnikov je izredno pohvalil) mu je bila predlagana posebna terapija z biološkimi zdravili. Konec marca je sledila prva od skupno 22 terapij v UKC Mariboru. Povedal je, da je moral biti uro in pol pred predpisanim terminom v ustanovi. Reševalno vozilo iz bližnje zdravstvene ustanove ga je tako pobralo zgodaj zjutraj in ga odpeljalo v bolnišnico. Tam so mu najprej odvzeli kri, nato je čakal uro in pol na nadaljnjo terapijo. Ko je opravil vse potrebno, po približno štirih urah, je sledila neprijetna situacija. V vozilu, ki bi ga zapeljalo nazaj domov, so še slabo uro čakali na bolnico, ki je prišla s kemoterapije. Potem so se odpravili na pot proti domu, se vmes ustavili in pobrali še bolnika v bolnišnici na Ptuju. Nato pa so se ustavljali še na naslovih vsakega pacienta posebej, našega sogovornika so odložili kot zadnjega. Domov se je vrnil šele ob 16.45. »Cel dan sem porabil, bil sem lačen in žejen. To je bilo zame enostavno preveč,« je dejal. Zato se je odločil, da bo uporabil lasten prevoz. Pri osebnem zdravniku je dobil poseben obrazec oz. potni nalog, s katerim se je vodila evidenca prevozov. Po opravljenih terapijah je na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, skupaj z obrazcem, ki ga je Foto: MH Obračun povračila potnih stroškov za opravljenih 1.756 kilometrov na 21 terapij pri specialistu. Bolniki, ki potrebujejo terapije, so pri današnji ureditvi obsojeni na dvoje: ali se vozijo do specialistov skoraj povsem na svoje stroške ali pa se vdajo v večurno oz. celodnevno čakanje v reševalnih vozilih za nenujne prevoze ... podpisal zdravnik, poslal vlogo za povračilo stroškov. Nato pa šok. Za skupno opravljenih 21 prevozov (od enkrat do trikrat na mesec) od Cvetkovcev do Maribora je prejel le 13,45 evra. »Takšen odnos in izplačilo je sramotno« »Razočaranje, nimam besed. Kot sem si izračunal, sem za opravljenih 1.756 kilometrov ob porabi 7 litrov na kilometer porabil 250 litrov bencina, kar ob povprečni ceni 1,3 evra za liter znaša več kot 300 evrov. Poleg tega sem plačeval še za parkirnino. Meni pa so odobrili zgolj 13 evrov povračila. Če bi dobil vsaj 100 evrov, bi bilo dovolj. Pa ne gre toliko za denar, ampak za odnos. To je sramotno, posmeh vsem nam davkoplačevalcem. Ne vem, kdo piše tako neživljenjske zakone,« je ogorčen sogovornik. Dejal je še: »Ob znesku, ki sem ga prejel, sem bil tako razočaran, da sem zaposleni na ZZZS dejal, da naj mi kar pošljejo naslov transakcijskega računa, da jim povrnem ta znesek.« Kot je še povedal, so mu že nekateri znanci, še predno je vložil zahtevek, dejali, ZZZS: »Zamude pri nenujnih prevozih so nesprejemljive« Pravico do nenujnega prevoza lahko zavarovana oseba uveljavi, ko njen osebni zdravnik ugotovi, da je le-ta potreben in utemeljen in mu izda ustrezno listino. Pogoje za izvajanje sanitetnih prevozov natančneje opredeljujejo navodila za uveljavljanje pravice zavarovanih oseb do prevoza z reševalnimi in drugimi vozili v obveznem zdravstvenem zavarovanju. Ta med drugim določajo, da smejo izvajalci prevozov hkrati prepeljati največ toliko zavarovanih oseb, kolikor je registriranih sedežev v vozilu, zmanjšano za dva. Zavarovana oseba se v primeru, če ni zadovoljna z načinom izvedbe prevoza, lahko posluži postopka, ki je predviden z zakonom o pacientovih pravicah, to je najprej obravnava pred pristojno osebo izvajalca in nato obravnava pred Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic »Če pritožbo posreduje na ZZZS, najprej preverimo pravilnost ravnanja izvajalca. V preteklem letu smo prejeli le tri pritožbe, ki so se vse nanašale na zamudo pri opravljanju prevozov. Zamude pri opravljanju prevozov so po našem mnenju nedopustne in nesprejemljive. Da bi se takšne anomalije odpravile, bi moral dispečerski center koordinirati nujne in nenujne reševalne prevoze, žal pa se na to sistemsko rešitev vse predolgo čaka. Razloge bi morda lahko pojasnilo Ministrstvo za zdravje.« Foto: ČG Imenovanje je politična odločitev Član KVIAZ-a Štefan Čelan je priznal, da je imela – glede na kvote – SDS prednost, kar pomeni, da bi moral biti za člana sveta SB Ptuj imenovan njihov kandidat Andrej Vindiš. Omenjena stranka pa že ima dva predstavnika, zato so se odločili drugače. Čelan ne skriva, da je šlo za politično odločitev: »S tem se boste morali sprijazniti tisti, ki želite delati v politiki ...« Foto: Sta da ne bo dobil nič oz. zgolj drobiž. Očitno so v takšni situaciji prav vsi bolniki, vendar ostajajo tiho. In kako so na ZZZS sploh prišli do takšnega zneska? Kot piše v dokumentu, ki nam ga je v dokaz pokazal bralec, bi mu glede na izračun pripadalo od 10 do 11 evrov za vsak opravljen prevoz, kar bi skupno pomenilo okoli 230 evrov, vendar so mu za vsak mesec odbili odbitek, ki je znašal od slabih 10 od največ dobrih 30 evrov, odvisno od meseca. ZZZS: »Če bi bile vse terapije v enem mesecu, bi prejel 203 evre« »Konkretnega primera povračila ne moremo preveriti, ker ne poznamo vseh dejstev, če pa bi bila vsa potovanja opravljena v istem mesecu, potem bi povračilo potnih stroškov znašalo 1.756 km x 0,134 evra = 235,30 evra – 32,23 evra (participacija) = 203,07 evra. Glede na višino zneska povračila, ki ga navajate, predvidevamo, da je v konkretnem primeru šlo za potovanja k izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki so bila opravljena v več mesecih in za vsak mesec je zavarovana oseba dolžna sama nositi prispevek (participacijo) k potovanjem v višini 3 % minimalne plače, kar trenutno znaša 32,23 evra,« so še pojasnili na ZZZS. Po zakonodaji se pravica do povračila potnih stroškov upravičencu obračuna za najkrajšo razdaljo od kraja prebivališča do najbližjega izvajalca v višini cene javnega prevoza. Če si zavarovana oseba izbere izvajalca, ki ni najbližji, se povračilo prevoznih stroškov opravi, kot da bi potovali k najbližjemu izvajalcu. Vedno pa velja omenjeni mesečni odbitek, kar v praksi pomeni, da nekateri zavarovanci, ki so blizu izvajalca, za povračilo stroškov ne prejmejo niti centa povračila. Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno petek z 25. februarja 2022 3 Ptuj z Dražbe bolnišničnih nepremičnin: najemniki se bojijo prihodnosti Upokojenka: »Stanovanja, v katerih živimo leta, bodo zdaj kupili tajkuni!« Za mnoge je danes navaden petek, za najemnike bolnišničnih stanovanj na Ptuju, ki so sicer državna lastnina, pa dan, poln strahu in negotovosti. »Po 12 letih življenja v tem stanovanju me država dobesedno meče ven kot živali. Vsak trenutek trepetam, kdo bo na dražbi ponudil več. Popolnoma sem pretresena, s 650 evri pokojnine si enostavno ne bom mogla privoščiti dragega kredita, da bi nakup odplačevala še leta. Spet bodo največjo korist imeli tajkuni, ki hodijo na oglede in bodo s preprodajo kasneje mastno zaslužili,« s tresočim glasom pripoveduje upokojena medicinska sestra Ana D. Milijon evrov za zaprtje finančne konstrukcije za gradnjo Urgentnega centra Ptuj bo Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj pridobila s prodajo nepremičnin, katerih upravljavec je. Te so državna lastnina, kar pomeni, da se bo denar od prodaje stekel v državni proračun, porabljen pa bo namensko za omenjeno investicijo. Gre za 12 stanovanj, garažo in zemljišče, ki jih prodajajo na dražbi. Interes za nakup je bojda zelo velik. Predvsem za stanovanja, ki jih v mestu kronično primanjkuje in katerih izklicne cene so, glede na trenutno stanje cen nepremičnin na trgu, precej nizke. A to so le izklicne cene, povpraševanje bo seveda končne zneske skoraj zagotovo konkretno povišalo. Skupna izklicna vrednost 12 stanovanj, ki jih ponujajo na dražbi, znaša 512.000 evrov, od 24.500 evrov do 53.000 evrov. Nekatera so prazna, v drugih še vedno stanujejo najemniki, številni s pogodbami za nedoločen čas. Gre za majhna stanovanja, najmanjše meri 21 m², največje 45 m². Stanovanja so v blokovskih naseljih: Rimska ploščad 22, Kvedrova ulica 3, Trubarjeva 11, Volkmerjeva 11, Ulica 25. maja, Kajuhova ulica, Ciril-Metodov drevored in Arbajterjeva 8. Naprodaj je tudi garaža na Rimski ploščadi, v izmeri 13 m², izklicna cena zanjo pa 6.000 evrov. Štiri parcele ob bolnišnici ponujajo kot celoto, in sicer za 7.508 m² pričakujejo najmanj 463.000 evrov. Elektronska dražba za vse nepremičnine se je začela 21. februarja ob 10. uri, zaključi pa se danes, 25. februarja, ob 13. uri. »Na naših plečih bodo gradili urgentni center!« Upokojena medicinska sestra Ana D. pravi, da jo epilog te zgod- be močno plaši. Enako tudi druge najemnike, ki so na trnih: »Na računalniku sedim že celi teden in spremljam, kaj se dogaja na dražbi. Občutek imamo, kot da na nas gledajo kot na živali. Mnoga podjetja so poskrbela za svoje delavce, jim ponudila možnost, da izkoristijo predkupno pravico in odkupijo najemniška stanovanja. Mi je nismo dobili. Trepetamo! Za tri najemnice vem, da želijo kupiti stanovanja, v katerih živimo, seveda po neki normalni ceni, a zdaj je jasno, da bodo te zelo verjetno šle v nebo.« Z vidika prodajalcev je trenutno odličen čas za prodajo, cene na nepremičninskem trgu so podivjale, stanovanj pa primanjkuje. Nakup za navadne smrtnike z nizkimi pokojninami in plačami pa je druga zgodba … Stanovanje, v katerem živi naša sogovornica, je bilo pred dvema letoma ocenjeno na 35.000 evrov, zdaj izklicna cena zanj znaša skoraj Foto: ČG Najemniki se bojijo, da ta zgodba zanje ne bo imela takšnega epiloga, kot bi si ga želeli. Stanovanja so pripravljeni odkupiti, a se bojijo neizprosnosti prostega trga. 50.000 evrov. »Glede na to, da država nepremičnine prodaja zato, da bodo zbrali denar za urgentni center, to torej pomeni, da bodo vzeli nam, namesto da bi v državni blagajni zagotovili dovolj sredstev. Mi, ki imamo 650 evrov pokojnine, bomo torej prispevali denar za gradnjo urgentnega centra. Garala sem v bolnišnici, počutim sem izdano. Res sem razočarana nad našim sistemom,« sklene Ana. Sistem dražbe je jasen: nepremičnine so prodane tistemu, ki zanje ponudi največ, merilo izbora je ponujena cena. Z vidika lastnika, torej države oz. ministrstva, je prodaja na tak način ekonomična in gospodarna, z vidika številnih najemnikov pa popolnoma neetična in nečloveška. Kako se bo zgodba razpletla in ali je bila bojazen najemnikov, da ne bodo zmogli ponuditi toliko kot drugi dražitelji, upravičena, bo znano že danes, po zaključku dražbe. Dženana Kmetec Komentiramo Za prenovo vojašnice 60 milijonov, za urgenco ni pol milijona evrov?! Čeprav se po desetletju zapletov in izigravanj gradnja ptujskega urgentnega centra zdaj vendarle začenja, pa ima vsa zgodba okoli tega projekta precej bolj grenak kot sladek okus. Za začetek: med novogradnjami urgentnih centrov po državi pred časom je iz evropskega sofinanciranja izpadel le projekt ptujskega urgentnega centra. Kdo je krivec za to, zdaj niti ni več pomembno. Da bi bil nekajmilijonski urgentni center na Ptuju, pomemben za vseh 20 občin Spodnjega Podravja, vendarle zgrajen, so se angažirale občine, podjetja in posamezniki, ki so za zaprtje finančne konstrukcije zbrali dobrih 600.000 evrov. Očitno pa niti to ni bilo dovolj za vladne elite oz. venomer menjajoče se zdravstvene ministre. Poleg tega, da so začeli nesramno klestiti prvoten projekt, ki je poleg izgradnje urgentnih prostorov zajemal še prvo nadstropje z operacijskimi dvoranami – in ga tudi uspešno oklestili na minimum (brez prvega nadstropja) –, je bilo treba za dodaten milijon evrov zahtevati še prodajo zemljišča ob bolnišnici in – skoraj neverjetno – 12 stanovanj, v katerih pretežno bivajo še zaposleni ali že upokojeni delavci bolnišnice. Gre za manjša stanovanja, katerih najemniki še zdaleč nimajo denarja za drage odkupe, niti nimajo predkupne pravice, pa četudi imajo nekateri najemne pogodbe za nedoločen čas. Res je, da so ta stanovanja v lasti zdravstvenega ministrstva, ki lahko z njimi počne, kar želi, a da bo za borega pol milijona evrov zelo verjetno kar Foto: ČG nekaj teh najemnikov moralo poiskati novo streho nad glavo (ali pa plačevati astronomske najemnine novim lastnikom), je resnično nedoumljivo in nevredno imena socialne države! Za pol milijona evrov gre tukaj, gospodje v vladi in ministrstvu! Za ubogega pol milijona, kar je pol manj denarja, kot ga je država namenila za en sam samcat dan testiranja! In ne nazadnje – to je 120-krat manj, kot bo stala prenova mariborske vojašnice! Spoštovana vlada in Ministrstvo za zdravje – najlepša hvala za vse. Predvsem za visoko ceno, ki jo moramo v Spodnjem Podravju plačati za odobreno polovičko urgentnega centra. SM Spodnje Podravje z Sive vrane povzročajo vse večjo škodo na kmetijskih zemljiščih Ministrstvo letos podaljšalo odstrel škodljivih ptičev Na številnih kmetijskih območjih po vsej Sloveniji, posebej še v Spodnjem Podravju, so se sive vrane v zadnjem času tako namnožile, da kmetom že povzročajo veliko škodo. Najbolj so na udaru posevki pšenice in koruze, te velike ptice pa se rade lotijo tudi senenih in silažnih bal. Vrane najdemo tako rekoč že povsod, na podeželju in v mestih, kjer iščejo hrano in so zaradi tega lahko tudi napadalne. Spomnimo se, kako so lani poleti iz hrvaške prestolnice prihajale vesti o številnih prijavah napadov sivih vran. Na naši lovski zvezi pravijo, da je velika večina napadov vran »lažnih«, saj vrane človeku le spreletijo nad glavo. »Do konfliktnih situacij lahko pride predvsem v času vzre- je mladičev, torej od sredine maja do sredine junija. Zares napadejo le izjemoma, pa še to praviloma v bližini gnezda in ko želijo zaščititi svoje mladiče. Kar lahko storimo je, da se čim bolj izogibamo neposredne bližine gnezd oziroma lokacijam, kjer so v preteklosti že bile agresivne,« pravi Boštjan Pokorny z Visoke šole za varstvo okolja. Zaradi škode, ki jo sive vrane povzročajo kmetom, je kmetijsko ministrstvo izdalo odločbo o podaljšanju lovne dobe na to ptico od 1. marca do 31. maja letos, vendar lahko lovci izvajajo lov le na tistih kmetijskih površinah, na katerih so sive vrane dejansko povzročale škodo. Streljajo lahko samo negnezdeče ptice, združene v večje jate, odstrel pa številčno ni omejen. Lani pri nas odstrelili 1466 sivih vran, letos jih bo treba več Povečano število sivih vran opažajo tudi lovci v Slovenskih goricah in na Dravskem polju. Na območju slovenskogoriškega območnega združenja upravljalcev lovišč (SOZUL) so denimo lani ustrelili 1.446 sivih vran, letos pa pričakujejo, da jih bo treba še veliko več, sicer bodo kmetje zaradi škode primorani zahtevati še več odškodnin. Lov na sivo vrano je zahteven, dodajajo lovci, saj gre za zelo previdno in inteligentno ptico, ki takoj po strelu z oglašanjem opozori ostale na nevarnost, ki jim preti. SD Foto: Sta/M24 Sive vrane so se namnožile v Slovenskih goricah in na Dravskem polju, kjer kmetom povzročajo veliko škodo, zato je kmetijsko ministrstvo podaljšalo odstrel. Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 petek z 25. februarja 2022 Dornava z Težave s komunalnimi odpadki Ptuj z Do maja bodo gradbena dela končana Ekološki otoki postali mini odlagališča Vrtčevska uprava se bo preselila v Narciso Občine na Ptujskem so v letih po ustanovitvi za namen ločevanja komunalnih odpadkov uredile ekološke otoke. Najpogosteje so to bile lesene ali kovinske utice, v katerih so bili zabojniki za steklo, kovine, PVC-embalažo in papir. Precej visoki stroški najema prostorov v Puhovi ulici 6, kjer deluje uprava Vrtca Ptuj, so ključni razlog, da se je vodstvo ptujske občine odločilo za alternativno varianto, ki je veliko bolj ekonomična. Za preureditev ene izmed enot, kamor se bodo selile tudi pisarne, bodo sicer porabili nekaj več kot 262.000 evrov, kar pa je skoraj toliko, kolikor so v zadnjih letih odšteli za najem. Foto: MZ „Zbirni center“ za odpadke v Dornavi v začetku februarja Ker so ekološki otoki postali mini ekološke bombe, so jih začeli postopoma iz okolja umikati. Ljudje so namreč utice preobložili z različnimi kosi odpadkov, tudi kosovnimi. Ne samo, da so vse živo nalagali v utice, tudi ob njih so se nabirale grmade smeti. Pred kakšnim desetletjem so smetarji na Ptujskem začeli ločeno zbrane odpadke pobirati doma pri uporabnikih, uvedla se je tako imenovana shema „od vrat do vrat“. Ko se je shema vpeljala, so na prostoru nekdanjih ekoloških otokov ostale samo še posode za zbiranje stekla. Žal so tudi te magnet, da nevestneži ob njih odložijo še marsikatero drugo navlako. V mestni občini (MO) Ptuj (izvajalec so Javne službe Ptuj) ter na območju, kjer odpadke zbira Čisto mesto (občine Kidričevo, Majšperk, Žetale, Videm, Podlehnik, Cirkulane, Zavrč, Trnovska vas, Destrnik in Sv. Andraž) so pred letom dni začeli tudi steklo zbirati od vrat do vrat, skupne posode pa so s terena umaknili. V nekaterih občinah, med njimi v Dornavi, sheme zbiranja za steklo niso spremenili in so skupne posode še vedno postavljene. Kot priča fotografija, se ob njih nabira vsa mogoča navlaka. Problematične niso samo posode za smeti, temveč tudi zabojniki za odpadke na pokopališčih. Že na nekaj sejah občinskega sveta so govorili, da je to v Dornavi težava, a se situacija bistveno ne spremeni. Tudi v Javnih službah Ptuj, ki Dornavi skrbijo za odvoz odpadkov, so pritrdili, da so na terenu težave. „Opažamo, da se na nekaterih ekoloških otokih občasno pojavijo odpadki zraven posod, namenjenih za odpadno embalažno steklo,“ so povedali na kratko in ob tem dodali, da je umik skupnih posod za steklo v MO Ptuj dal pozitiven rezultat. „Prehod na zbiranje stekla po sistemu 'od vrat do vrat' v letu 2021 je bila dobra in učinkovita odločitev. Ne zaznavamo večjih zbranih količin teh vrst odpadkov, se je pa povečala čistost frakcije, ki jo nato predamo naprej. Sortirna analiza za mešane komunalne odpadke za leto 2021 za MO Ptuj je pokazala, da se je steklo v mešanih komunalnih odpadkih zmanjšalo za 80 % glede na celotno zbrano količino mešanih komunalnih odpadkov.“ MZ Januarja letos so se v enoti Narcisa pod ptujskim gradom, kamor se bo preselila vrtčevska uprava, začela gradbena dela. »Trenutno v prostorih enote Narcisa polagajo ploščice, finalizirajo predelne stene, v izdelavi je konstrukcija za spuščen strop, sledila bo dobava in montaža oken,« o tekočih aktivnostih pravijo na ptujski občini. Zaključek del je predviden do konca maja. Temu bo sledila selitev uprave na novo lokacijo. Uprava sicer še vedno (od leta 2015) deluje v Puhovi ulici, pred tem so bili locirani v Prešernovi ulici 29. Mesečni strošek najema znaša 2.625 evrov, kar letno predstavlja 31.500 evrov, v dobrih sedmih letih torej več kot 220.000 evrov. Prenova, čeprav precej draga, je bolj ekonomična odločitev kot plačevanje visoke najemnine še vrsto let. Predlogov za umestitev prostorov za vrtčevsko upravo je bilo veliko, a se je preureditev enote Narcisa izkazala kot najhitrejša pot do selitve. Denar bo v celoti zagotovljen iz proračuna MO Ptuj. Prav tako neizbežna investicija, ki jo bo treba realizirati v prihodnjih Foto: ČG Gradbena dela bodo zaključena do konca maja, še letos poleti naj bi torej uprava Vrtca Ptuj začela delovati bližje centru mesta, v enoti Narcisa. letih, ostaja ureditev nove kuhinje in pralnice Vrtca Ptuj. Kako bodo uredili parkirišča ob vrtcu Pripravo projektne dokumentacije za rekonstrukcijo objekta v Raičevi ulici 14 za selitev centralne kuhinje in pralnice Vrtca Ptuj ter zasnove prostorske umestitve desetoddelčne enote na zelenico ob Raičevi ulici je občina naročila lani. V okviru te investicije naj bi uredili še manjkajoča parkirišča za enoto Narcisa. Na občini zatrjujejo, da prometnih težav po ureditvi ne bo več: »Promet na tem območju bo izveden tako, da bodo možni varni in funkcionalni dostopi za dostavo kuhinje ter dovoz in parkiranje avtomobilov staršev, ki pripeljejo in odpeljejo otroke.« Dženana Kmetec Cirkulane z Aktualne investicije V Gradiščah bo razgledna točka V občini Cirkulane bodo nadaljevali dela na prometni infrastrukturi, ki jim jih lani ni uspelo končati. Tako jih že spomladi čaka asfaltiranje 11 cestnih odsekov. Ormož z V teku gradnja širokopasovnega omrežja Z optiko bo pokrita cela občina Na območju občine Ormož je v teku gradnja širokopasovnega omrežja v naseljih, kjer optike doslej še ni bilo. Podjetje Infratel je že lani začelo graditi optično omrežje na območju krajevnih skupnosti Kog in Miklavž pri Ormožu ter v delu KS Ormož, in sicer v naseljih Frankovci in Pušenci. »Z izgradnjo bo možnost priklopa na najsodobnejše optično omrežje pridobilo približno 1150 gospodinjstev in drugih uporabnikov (vključno z vikendi), gradnja pa bo zaključena predvidoma v drugi polovici letošnjega leta,« so sporočili s podjetja. Kot je povedal župan Danijel Vrbnjak, bo tako z optiko pokrita celotna občina. Foto: MZ Ploščad, na kateri bo razgledna točka. Za priključek 250 evrov Sočasno z gradnjo optičnega omrežja nameravajo zgraditi tudi hišne priključke, ki pa jih bodo delno financirali občani sami. Za gradnjo priključka na objektu bo investitor zaračunal stroške v višini 250 evrov (strošek notranje inštalacije v primeru večetažnih hiš oz. razvoda po stanovanju ni vključen). V primeru kasnejše vključitve za gradnjo hišnega priključka pa bo strošek bistveno višji in bo obračunan po dejanskih stroških, opozarjajo. »Cena zajema vsa potrebna gradbena in montažna dela do hiše, notranji hišni razvod Foto: arhiv M24 do najbližje televizije oz. komunikacijskega vozlišča v etaži vstopa v objekt in namestitev ter priklop omrežnega zaključka (ONT),« so še pojasnili. Zainteresirani lahko med gradnjo (če doslej še niso) vedno pristopijo k podpisu pogodbe o izgradnji hišnega priključka. Ta bo, kot obljubljajo, zagotavljal sodobno telekomunikacijsko povezavo in visoke hitrosti prenosa podatkov: »Omrežje bo odprto za vse zainteresirane telekomunikacijske operaterje in pričakujemo, da se bo za ponujanje storitev na novem omrežju odločilo več operaterjev, tako da bodo občani lahko sami izbrali tistega, ki jim najbolj ustreza. Omrežje bo zgrajeno z optičnimi vodniki, ki omogočajo za današnje razmere tako rekoč neomejene hitrosti prenosa podatkov, dejanska hitrost prenosa podatkov pa bo odvisna od aktivne opreme operaterja in njihove ponudbe.« Monika Horvat Devet od teh jih sodi v tako imenovani letni cestni program, med njimi je tudi cesta proti cerkvi sv. Ane. Dela na devetih odsekih v vrednosti dobrih 300.000 evrov bo izvedlo Cestno podjetje Ptuj (CPP). Na asfaltno prevleko čakata cesti v Gradiščah in Gruškovcu, ob katerih so sanirali plazove. V Gradiščah je šlo za obsežna in zahtevna dela, vrednost projekta je bila okoli 680.000 evrov, dela je prav tako izvajalo CPP. Ob gradiški cesti, nad reko Dravo, bodo uredili razgledno mesto, saj se pogled od tod odpira nad Ptujskim in Dravskim poljem do Pohorja in Slovenskih goric. Temelj za razgledno točko je že zgrajen. Županja Antonija Žumbar je povedala, da je v teku še en razpis, in sicer za obnovo ceste Plešivica v dolžini enega kilometra, okvirni znesek investicije je 130 tisočakov. Projektirajo cesto Medribnik–Cirkulane, vključno z mostovi, in prizidek pri novi večnamenski dvorani. „Nadejamo se državne investicije ob dravski strugi na Borlu, v načrtu je protipoplavni nasip. Skupaj s sosednjimi občinami in državnimi službami razvijamo projekte o gradnji kolesarskih poti ter sodelujemo pri projektu Dravske kolesarske poti. Pridobivamo tudi projektne pogoje za dve trasi turno-kolesarskih poti v gozdu,“ je pojasnila županja. Dodala je, da imajo za letošnje leto ponovno v načrtu dela na pokopališču. Sanirali bodo plaz, urediti želijo žarne grobove in prostor za raztros pepela. Za žarne grobove in prostor za raztros pepela so objavili javni razpis, na katerega ni prispela niti ena sama ponudba. Po županjinih besedah so lani obnovili sistem javne razsvetljave in 33 obstoječih svetilk zamenjali z varčnimi, kar je stalo 8.500 evrov. Letos imajo v načrtu zamenjavo enakega števila svetilk, torej 33. Na končno ureditev čaka še Park dediščine pri cerkvi sv. Katarine. Če bo šlo vse po načrtu, bi Park dediščine namenu uradno predali v prvi polovici letošnjega leta. MZ Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 5 Podravje petek z 25. februarja 2022 5 Ormož z Premajhna šolska telovadnica povzroča številne težave Kidričevo z Občinsko podjetje Namesto na telovadbo na sprehod, saj je telovadnica zasedena Gregorec za direktorja V Ivanjkovcih pri osnovni šoli potrebujejo večjo telovadnico. Kot pravijo, so sedanji vadbeni prostori premajhni, zaradi česar v njih ne morejo realizirati vseh ur pouka športne vzgoje. O razširitvi telovadnice v OŠ Ivanjkovci razmišljajo že nekaj časa, a so najprej želeli odpraviti veliko prostorsko stisko, ki je vladala v tamkajšnjem vrtcu. Slednjo so rešili z dograditvijo leta 2019, od takrat pa je na prioritetni listi nadaljnjih investicij šolskega vodstva širitev obstoječe telovadnice. Ta je bila zgrajena leta 1998 in obsega 490 kvadratnih metrov vadbene površine. Kot je povedala ravnateljica Nada Pignar, je telovadnica premajhna in ne ustreza sedanjim normativom in razmeram v šoli. Po njenih besedah gre za težavo z več zornih kotov. Največja je, da zaradi premajhnih vadbenih površin ne morejo realizirati vseh ur pouka športne vzgoje v telovadnici. Slednje namreč ne morejo razdeliti na dva dela, kar bi omogočilo hkrati vadbo dveh razredov oz. skupin. »Brez interesnih dejavnosti s področja športa nam samo za izvajanje športa v okviru rednega pouka zmanjka pet ur na teden za vadbo v telovadnici,« pojasni ravnateljica. Kot je dejala, na šoli deluje devet oddelkov, ki imajo tri ure obvezne športne vzgoje na teden. Trije oddelki se zaradi večjega števila delijo še na dve skupini. Poleg tega se izvajajo iz- Svetniki občine Kidričevo so na četrtkovi seji med drugim izrekli mnenje o imenovanju novega direktorja občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje. Kandidat za to delovno mesto je Ptujčan Beno Gregorec. birni športni predmeti (obvezni in neobvezni). Telovadnico za svoje potrebe uporablja tudi več kot 50 otrok iz vrtca, a jo imajo na razpolago zgolj eno uro na teden. Želijo si, da bi jim omogočili vsakodnevno aktivno gibanje v njej. Zaradi premajhne športne površine pa ni možno organizirati tudi nobenega šolskega športnega tekmovanja na medobčinski ravni, saj, kot pove ravnateljica, ob igrišču ni prostora niti za sodnika, kaj šele za učence, ki bi želeli spremljati tekme. Zaradi zasedenosti pa ne morejo izvajati tudi dela podaljšanega bivanja v telovadnici. Težave zlasti pozimi in ob slabem vremenu Ob lepem vremenu tako učenci ure športa preživljajo tudi zunaj, na atletski stezi in igrišču. Težava pa je predvsem pozimi. »Takrat se nižji razredi, od prvega do petega, odpravijo predvsem na sprehode in sankanje, kar je seveda znatno premalo za aktivnosti športa. Učni načrt natančno predvideva usmerjene vsebine, katere veščine mora otrok pridobiti za ocenjevanje, kaj se ocenjuje ...,« nadaljuje Pignarjeva, ki hkrati še Foto: MH Šolska telovadnica, ki je bila zgrajena pred približno 25 leti, je premajhna. poudari, kako pomembno je še zlasti najmlajše učence motivirati za športne dejavnosti in zdrav življenjski slog: »Želja je, da bi telovadnico razširili samo za toliko, da bi pridobili ustrezne vadbene površine in zadostili normativom za izvedbo tekem ter da bi imeli manjšo tribuno za učence in vadbeni prostor za gimnastiko, kjer bi bila na voljo vsa potrebna oprema, pripravljena za uporabo.« Učence sicer nagovarjajo k zdravemu življenjskemu slogu preko različnih projektov, od pešačenja v šolo do kolesarjenja. Kot je še dejala, je telovadnica, ki je edina športna dvorana v kraju, popoldan (od 16.00 do 20.30) redno zasedena z izvajanjem inte- Ormož z Nadaljujejo s posodabljanjem voznega parka Dobili novo reševalno vozilo Zdravstveni dom Ormož je od začetka februarja bogatejši za novo reševalno vozilo, namenjeno za urgentne prevoze. Nakup slednjega skupaj z medicinsko opremo je stal dobrih 170.000 evrov. V zdravstvenem domu nadaljujejo s posodabljanjem voznega parka in vlaganjem v opremo. Tako so kupili novo sodobno urgentno vozilo, ki ga bodo uporabljali kot prvo reševalno vozilo. »Zanj smo se odločili, ker je trenutno prvo urgentno vozilo staro šest let ter smo z njim opravili veliko intervencij,« potrebo po nabavi opiše direktorica Vlasta Zupanič Domajnko. Kot je dejala, je vozilo opremljeno z modernejšo medicinsko opremo. »V reševalnem vozilu je nameščena vsa potrebna oprema, ki je nujno potrebna za izvajanje službe nujne medicinske pomoči. Med njo sodijo: defibrilator znamke LP 15, ventilator Musca, prav tako je v vozilu Lucas 3, ki ga uporabljamo za zunanjo masažo srca.« Cena je znašala okoli 177.700 evrov (z DDV), investicijo so pokrili z lastnimi sredstvi. Reševalna služba je v lanskem letu opravila blizu 1.500 prevozov, od tega 480 intervencij z zdravnikom in 990 brez njega, le z ekipo reševalcev. V ambulanti nujne medicinske pomoči je bilo pregledanih in zdravljenih več kot 6.600 oseb z nujnimi stanji. Čaka jih gradnja nujno potrebnih garaž Ker gre za prvo reševalno vozilo, bo garažirano v ogrevani garaži, Foto: MH Novo reševalno vozilo kjer je sicer prostor le za eno urgentno reševalno vozilo. Kot smo že poročali, v zdravstvenemu domu nujno potrebujejo garažno hišo, saj imajo vsa ostala, med njimi drugo reševalno vozilo, ki je prav tako namenjeno za nujne reševalne prevoze, skupaj z vozilom urgentnega zdravnika in tremi sanitetnimi reševalnimi vozili, parkirana kar na parkirišču pred zdravstvenim domom, tako rekoč pod milim nebom. »Glede na razvojne usmeritve in cilje pri pripravi investicijskih programov ZD Ormož za obdobje 2021–2023 nameravamo v okviru druge faze odkupiti nepremičnino na Ptujski cesti 29 z namenom postavitve garaž za nujna reševalna vozila in spremljajoči objekt,« je glede rešitve omenjene problematike dejala direktorica, ki pa še ni mogla po- vedati, kdaj bi se to dejansko lahko zgodilo. Kot je dejala, so šele v fazi dogovarjanja z lastnikom nepremičnine, ki pa naj bi bil zainteresiran za prodajo. Direktorica računa, da bi v najboljšem primeru lahko do začetka gradnje prišlo v roku dveh let. ZD razpolaga s skupno 23 vozili, najstarejše je staro 18 let. Letos načrtujejo še zamenjavo treh vozil. Monika Horvat resne ali klubske dejavnosti občanov. Občina naj bi prisluhnila njihovim željam. V letošnjem občinskem proračunu so namreč zagotovili sredstva za izdelavo projektne dokumentacije za širitev telovadnice, kdaj bi prišlo do dejanske gradnje, pa za zdaj še ni jasno. Monika Horvat Vodenje občinskega podjetja bo prevzel že naslednji teden, 1. marca, direktorska funkcija pa je vezana na štiriletni mandat. Kot smo poročali, se je na decembra objavljeni razpis za direktorsko mesto prijavilo 16 kandidatov. Zeleno luč za imenovanje direktorja morata dati tako občinski svet kot nadzorni svet podjetja. Kidričevski svetniki so na četrtkovi seji pod drobnogled vzeli tudi poslovanje občinskega podjetja. Na dnevnem redu je namreč bila obravnava poslovnega poročila za minulo leto, ki ga je pripravila začasna direktorica Mojca Meško. Lanskoletni prihodki so znašali 1,5 milijona evrov, kar je 300.000 evrov več kot leto prej. Poslovali so z dobičkom v višini blizu 40.000 evrov. „Dobiček je rezultat zmanjšanja stroškov plač in zunanjih storitev. Sredstva iz dobička bomo v tem letu namenili vlaganjem v osnovna sredstva,“ je navedla direktorica Meškova. Podjetje je v lanskem letu z nakupom nepremičnin, nekdanjih Revitalovih kurilnic, delavnic in garaž, povišalo obseg osnovnih sredstev na dobrih 400.000 evrov. MZ Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK V središču 6 stran 6 petek z 25. februarja 2022 Slovenija z Mol z rekordnim dobičkom Podravje z Koliko zaposlenih v zdravstvu, socialnem varstvu in šolstvu Merijo ga v milijardah evrov Vsak dogovor s sindikati Madžarski naftni velikan Mol, ki svoj ekonomski položaj vse bolj krepi tudi na slovenskem trgu, je lani dosegel rekorden dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v višini 3,5 milijarde dolarjev (3,08 milijarde evrov) in presegel zadane poslovne načrte. Plačni sistem v javnem sektorju že dolgo ni več enoten in potrebuje korenite spremembe, kar čivkajo že vrabci na strehi. Drugo dejstvo je, da teh sprememb prav gotovo ne bo moč doseči s stavkami, ne glede na to, koliko uspešne so ali bodo. Prav nasprotno: »Z vsakim sprejetim dogovorom s sindikati se razlike med profili povečujejo. Profili s srednjo izobrazbo, ki opravljajo odgovorno delo, ne prejmejo več niti minimalne plače. Najprej je potrebna temeljita analiza plačnega sistema, ker ne vemo več niti tega, kaj imamo zdaj. Temeljna načela ZSPJS: enako plačilo za primerljivo delo, transparentnost in stimulativnost plač so le še črka na papirju,« pravi ena od naših sogovornic. Konec januarja je bilo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj 580 zaposlenih, od tega jih je 35 dolgotrajno odsotnih. 94 delavcev oziroma 15 % vseh zaposlenih prejema minimalno plačo ali celo nižjo od te. To pomeni, da so pod 24. plačnim razredom. Foto: ČG Mol je v minulih mesecih v Sloveniji sklepal pomembne posle. Kupili so mrežo 120 bencinskih servisov OMV, z državo pa sklenili okvirni sporazum za točenje goriva za organe državne uprave v vrednosti 25 milijonov evrov. Poenostavljen prosti denarni tok se je v primerjavi s predhodnim letom potrojil in je znašal 1,99 milijona dolarjev, predvsem zaradi ugodnih naftnih in plinskih cen ter rafinerijskih in petrokemičnih marž. Ta rezultat omogoča skupini Mol financiranje projektov transformacije, ki so v teku ali pa načrtovani, so sporočili iz skupine. „Ponosen sem, da je skupina Mol v letu 2021 znatno presegla nadgrajeni cilj in dosegla rekorden EBITDA,“ je zapisal predsednik in izvršni direktor Zsolt Hernadi. Omenil je tudi krepitev prisotnosti v Sloveniji, kjer so v lanskem letu pod svoje okrilje prevzeli mrežo 120 bencinskih servisov OMV. Uprava Mol Slovenija se je lani v Murski Soboti preselila v nove poslovne prostore, ki jih je gradilo ptujsko podjetje GP Drava. V Murski Soboti ima sicer MOL tudi tri bencinske servise. Madžarski energetski velikan, ki se ukvarja z naftnimi in plinskimi derivati, je v Sloveniji prisoten od leta 1996. Po svetu posluje v več kot 30 državah in zaposluje okoli 25.000 sodelavcev. V Sloveniji imajo 25 prodajnih mest (bencinskih servisov), pretežno v vzhodnem delu države. V spodnjepodravskem okolju so to Kidričevo, Miklavž na Dravskem polju, Ptuj in Lenart. Mol je za obdobje naslednjih dveh let tudi prvoizbrani ponudnik za prodajo goriva državnim organom. Na podlagi javnega razpisa ga je izbralo Ministrstvo za javno upravo, okvirna vrednost posla znaša 25 milijonov evrov. MZ 3URPRFLMVNRVSRURþLOR =DEDYQHSRËLWQLFHY4FHQWUX3WXM =LPVNH SRËLWQLFH ERGR Y QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP FHQWUX QD 3WXMX QDYLKDQH UD]SRVDMHQH LQ L]MHPQR ]DEDYQH 9 XQLNDWQHP $UEDGD3DUNX NMHU ODKNR NDNRYRVWQR LQ ]DEDYQR ËDV SUHũLYOMDMR YVL GUXũLQVNL ËODQL YVH SRËLWQLŕNH GQL SULSUDYOMDMR SHVWUH DNWLYQRVWLYNDWHULKERGRRWURFLXũLYDOLVHVSURVWLOLLQGDOLSURVWRSRWVYRMLGRPLŕOMLML9 $UEDGD3DUNXVHQDMGHQHNDM]DSUDYYVDNHJD ~‡ –‘ ‡†‡ŽŒ‘ǡ ͸ͽǤ ˆ‡„”—ƒ”Œƒǡ ‘† ͷͶǤ †‘ ͷͺǤ —”‡ ’”‹’”ƒ˜ŽŒƒŒ‘ œƒ ƒŒŽƒŒæ‡ ƒŒ„‘ŽŒ ‘”‘ ‰—•ƒ”•‘ œƒ„ƒ˜‘Ǥ–”‘ ‹ •‡ „‘†‘ ’”‡Ž‡˜‹Ž‹ ˜ «‹•–‘ ’”ƒ˜‡ ‰—•ƒ”Œ‡ǡ —ā‹˜ƒŽ‹ ˜ ‘†‡Ž‹”ƒŒ— „ƒŽ‘‘˜ǡ ‰—•ƒ”•‹ ’”‡†•–ƒ˜‹ǡ–”‹‹Š‹˜”ƒ‰‘Ž‹ŒƒŠǤƒ ’—•–‹ –‘”‡ „‘ ˜ ”„ƒ†ƒƒ”— ’‘–‡ƒŽƒ ˜‡Ž‹ƒ ’—•–ƒ œƒ„ƒ˜ƒǡ ƒƒ–‡”‹„‘†‘‹œ„”ƒŽ‹–”‹ƒŒ„‘ŽŒæ‡†”—ā‹•‡’—•–‡ƒ•‡‹Œ‹Š ƒ‰”ƒ†‹Ž‹œ˜•–‘’‹ ƒ‹œƒ”„ƒ†ƒƒ”Ǥ‡Ž’‘«‹–‹æ‹–‡†‡˜ƒ „‘”„ƒ†ƒƒ”ƒ˜‘ŽŒ‘‘†ͿǤ†‘ ͸ͷǤ—”‡ǡœƒ ‡‘”‡†‡˜•–‘’‹ ‡ ’ƒ ƒŽ‡ ‘„‹•‘˜ƒŽ ‡ «ƒƒ ˜”•–ƒ ƒ–‹˜‘•–‹ǡ ”ƒœ’‘•ƒŒ‡‡ ƒ‹ƒ–‘”‡ „‘†‘ ƒŒŽƒŒæ‹ ’”‹«ƒ”ƒŽ‡ ‡”ƒ–‘˜œ†—指Ǥ–”‘ ‹•‡„‘†‘ ƒ—«‹Ž‹ 文˜‹Ž‹Š –”‹‘˜ǡ ‹œ˜‡†‡Ž‹ǡ ƒ‘•‡’”ƒ˜‹Ž‘ƒ”‡†‹•ƒŽ–‘ǡƒ ˜‘ŽŒ‘ ’ƒ Œ‹ „‘†‘ –—†‹Ǧ‘«ƒŽƒ ‹ ‹–‡”ƒ–‹˜ƒ ‹‰”ƒǤ ƒ”ƒ†‹ ŽƒāŒ‡ ‘”‰ƒ‹œƒ ‹Œ‡ †‡Žƒ •‘ œƒā‡Ž‡‡ ”‡œ‡”˜ƒ ‹Œ‡ ƒ 文˜‹Ž‘ Ͷ͹ͷ ͻͻ͹ ͹ͽͻǤ  ’”‹Œ‡–‘ Ž‹ƒ–‹œ‹”ƒ‡ ”„ƒ†ƒƒ”— Œ‡ ‘« ’”ƒœ‘˜ƒ–‹ –—†‹ ”‘Œ•–‡ †‡˜‡Ǥ ”ƒœ‘˜ƒŒ‡ ˜ŽŒ—«—Œ‡†˜‡—”‹ƒ‹ƒ ‹Œ‡ǡ—’‘”ƒ„‘‹‰”ƒŽǡˆ‘–‘‰”ƒƤ”ƒŒ‡–‡”—«‡Œ‡–”‹‘˜‹‹‰‡”ǡ‹•‘’”‹Žƒ‰‘Œ‡‡ •–ƒ”‘•–‹‘–”‘ǤŽƒ˜ŽŒ‡‡ ’”‡Œ‡ †ƒ”‹Ž‘ǡ ˜•‹ ‘–”‘ ‹ ’ƒ æ‡ ‘‰ƒ˜‹ ‡ ‹ƒ’‹–‡Ǥ Splošna bolnišnica Ptuj: »Reševanje« z doplačili ali dodatki ni nobena rešitev Najslabše plačani profili poklicev so raznoliki, gre za kuharje, pomožne delavce (transport, vzdrževanje), telefonistke, administracijo, bolničarje, informatike, farmacevtske tehnike, laboratorijske tehnike, srednje medicinske sestre in finančno-računovodske delavce. »Zdravstveni tehniki, kuharji in del administracije dela tudi izmensko delo in vikende ter nedelje. Vzdrževalci in računalničarji imajo dodatek za stalno pripravljenost, telefonisti, bolničarji in del administracije pa imajo neenakomerno razporejen delovni čas (sobote),« pojasnjuje direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Tudi 29 čistilk ima plačo, ki je nižja od minimalne, delajo vikende, praznike, njihov delovni čas je neenakomerno razporejen. Užmahova opozarja, da plačni sistem v javnem sektorju že dolgo ni več enoten in da potrebuje korenite spremembe: »Z vsakim sprejetim dogovorom s sindikati se razlike med profili povečujejo. Profili s srednjo izobrazbo, ki opravljajo odgovorno delo (npr. srednje medicinske sestre) ne prejmejo več niti minimalne plače. Najprej je potrebna temeljita analiza plačnega sistema, ker ne vemo več niti, kaj imamo. Osnov- no plačo (izhodiščno) je treba definirati na novo (dvigniti), odpraviti anomalije v razmerjih med profili in povečati variabilni del plače. Temeljna načela ZSPJS: enako plačilo za primerljivo delo, transparentnost in stimulativnost plač so le še črka na papirju.« Z dodatki lahko sicer tisti, ki so na minimalni plači, dobijo nekoliko večje izplačilo, a za to mo- rajo veliko delati. Maksimum, če upoštevamo dodatek za delovno dobo in stalno pripravljenost, v ptujski bolnišnici za omenjene profile, torej najslabše plačane, znaša do največ 430 evrov. Bolničar negovalec, ki ima dodatke za delovno dobo, praznike in nedeljo, pa z vsemi temi doplačili lahko pri plači dobi do največ 388 evrov. Foto:ČG Kateri so najslabše plačani poklici v vzgoji in izobraževanju V večini izobraževalnih zavodov so najslabše plačane čistilke, hišniki, kuharski pomočniki, kuharji, spremljevalci gibalno oviranih otrok, varuhi, negovalci. Minimalna plača za januar 2022 je znašala 1.074 evrov bruto. Do vključno 23. razreda (1.043,68 evra) se zaposlenim, uvrščenim do tega plačnega razreda, doplačuje znesek do minimalne plače. Ob omenjenem kadru ne smemo prezreti računovodkinj in tajnic, ki na eni strani nosijo veliko odgovornost, po drugi pa prejemajo sramotno nizko plačilo za svoje delo. Plačno izhodišče je namreč naslednje: • tajnik v vzgoji in izobraževanju, 24. izhodiščni plačni razred, kar pomeni 1.085,43 evra bruto (le 11 evrov več kot znaša zdaj z zakonom določena minimalna plača); • računovodkinja, 25. izhodiščni plačni razred, kar pomeni 1.128,83 evra bruto (54,40 evra več kot minimalna plača). Foto: ČG Štajerski TEDNIK petek z 25. februarja 2022 petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 ter vzgoji prejema minimalno plačo poglobi razlike med različnimi profili zaposlenih Foto: ČG Psihiatrična bolnišnica Ormož enako kot ptujska bolnišnica mative in urediti dostojno plačilo, vsem vsaj minimalno plačo,« opozarja direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat. V Psihiatrični bolnišnici Ormož je 24 zaposlenih, ki se jim plačuje razlika do minimalne plače oz. 15 % vseh. Po besedah direktorja Andraža Jaklja so vsi upravičeni do dodatkov, ki so izvzeti iz minimalne plače. »Če pride do dviga plač le pri eni skupini, se poruši razmerje do druge skupine, zato bi bilo nujno vzpostaviti razmerja med vsemi poklici in jih ohranjati,« enako kot vsi ostali meni Jakelj. V CSO Ormož dobra tretjina zaposlenih na minimalni plači V Domu upokojencev Ptuj z minimalno plačo skoraj polovica zaposlenih Tudi v socialnem varstvu je zelo veliko prejemnikov minimalne plače ali še nižje. Konec januarja letos je bilo v Domu upokojencev Ptuj zaposlenih 487 oseb, šokanten je podatek, da je bila skoraj polovici delavcev, natančneje 42,3 %, izplačana razlika do minimalne plače. Doplačilo k minimalni plači je namreč prejelo kar 206 zaposlenih. Povečini gre za strežnice, pomožne delavce, vzdrževalce perila, čistilke, tudi nekaj bolničarjev in gospodinj-oskrbovalk, ki še v javnem sektorju nimajo doseženih razredov napredovanj. »Skratka vsi, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer skupaj z morebitnimi razredi napredovanja ne presegajo 24. plačnega razreda. Naši sodelavci, ki prejemajo še razliko do minimalne plače, pretežno opravljajo dvooz. troizmensko delo. V skladu s 43. členom Kolektivne pogodbe za javni sektor znaša višina dodatka za delo ponoči 40 % urne postavke osnovne plače. Višina dodatka za delo v nedeljo znaša 90 % urne postavke osnovne plače, medtem ko znaša višina dodatka za delo, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, 120 % urne postavke osnovne plače. Višina plače je odvisna od tega, koliko ur oz. dni je javni uslužbenec delal popoldne oz. ponoči. V nedeljo ali na praznik. Vsekakor je primarno treba v institucionalnem varstvu korigirati standarde in nor- V Centru starejših občanov Ormož je približno 45 redno zaposlenih ter sedem preko javnih del, ki se jim doplačuje dodatek do minimalne plače. Gre za okoli 35 % odstotkov vseh zaposlenih. To so (poleg zaposlenih preko javnih del) strežnice, oskrbovalke, zaposleni v pralnici, vzdrževalci, receptor in pomočniki kuharja. Sicer pa so vsi zaposleni, tudi tisti, ki prejemajo minimalno plačo, upravičeni do dodatkov in skladno z zakonodajo izvzeti iz minimalne plače. »Plače navedenih delovnih mest so prenizke. Delo zahteva tako psihični kot fizični napor in ogromno empatije do starejših. Prav zato menim, da nihče v naši organizaciji ne bi smel imeti plače tako nizke, da bi bil upravičen do razlike do minimalne plače. Vsekakor je treba urediti plačno skupino J, hkrati pa zagotoviti sorazmeren dvig tudi ostalim delovnim mestom. Sicer bo kmalu kadrovska problematika v domovih neobvladljiva,« je povedala direktorica CSO Ormož Janja Jurkovič. Zdravstveni dom Ptuj z manjšim deležem najnižje plačanih V Zdravstvenem domu Ptuj je delež tistih, ki so na minimalni plači ali celo nižji, bistveno nižji. Od skupaj 291 zaposlenih jih minimalno plačo prejema 24 oziroma 8,2 % vseh. Največ je čistilk, v neslavni kategoriji najslabše plačanih pa so še pripravniki, kurirji, telefonist, vzdrževalci, avtomehanik, administratorji in finančno-računovodski delavec. Čistilke sicer lahko prejmejo dodatek za nadurno delo, in sicer okrog 300 evrov bruto mesečno, ostalih dodatkov ne dobivajo. »Vsi ti, ki imajo najnižje plače, bi si zaslužili boljše plačilo za opravljeno delo. Nekateri so dosegli napredovanja tudi za šest plačnih razredov, zdaj moramo poskrbeti predvsem za najslabše plačane, ki pa veliko delajo in so zelo pomemben člen kolektiva,« je prepričana Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. V šolah in vrtcih z minimalnimi plačami kuharji, čistilke in pomočnice vzgojiteljic Tudi v ptujskem vrtcu ter v osnovnih in srednjih šolah je zaposlenih velik delež tistih, ki za svoje, velikokrat tudi garaško delo, ob koncu meseca na svoj bančni račun prejmejo minimalno plačo. Kar pomeni, da delo kuharic, hišnikov, čistilk v naši družbi ni vredno prav veliko. Predstavljajte si, da vsak dan čistite šolski hodnik, toaletne prostore, velike igralnice. oz. šolske učilnice in telovadnico – vsak teden natanko 40 ur – plača pa je tako mizerna, da z njo komaj shajate. Dviga najnižjih plač zaposleni ne občutijo, le doplačilo dodatka se zniža ... Da je s plačno politiko v javnem sektorju več kot očitno nekaj zelo narobe, ne opozarja samo širša javnost, ampak tudi zaposleni sami. »Žalostno je, da je skoraj cela plačna skupina J na minimalni plači. Razmerja so porušena. Delavec začetnik s V. stopnjo izobrazbe (knjigovodja, administrator, kuhar, hišnik, spremljevalec gibalno oviranih) ravno tako prejema minimalno plačo. Osnovna plača za najnižje plačane zaposlene bi morala biti takšna, da zagotavlja dostojno življenje. Osnovni plačni razred zaposlenega ne bi smel biti nižji od minimalne plače. Trenutno pa v primeru dviga najnižjih plač delavci tega v resnici niti ne občutijo, razlika je le v višini dodatka do minimalne plače. Če bi se vzpostavila višja vrednost plačnih razredov, bi se posledično dvignile plače vsem zaposlenim. V nadaljevanju pa bi morala biti vzpostavljena ustrezna razmerja glede na izobrazbo in odgovornost delovnega mesta,« je povedala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, kjer 21 odstotkov vseh zaposlenih prejema minimalno plačo. Na Osnovni šoli Mladika je takih oseb 12, vsem pa se doplačuje razlika do minimalne plače. Tako nizke zneske prejema tehnično osebje (čistilke, hišnik in kuhinjski pomočniki). Nekateri zaposleni, ki prejemajo minimalno plačo, dobijo dodatek za popoldansko delo in v primeru nadomeščanja bolniških odsotnosti dodatek za povečan obseg dela. Po besedah ravnatelja Bogomirja Širovnika bi bilo treba nemudoma dvigniti plače v plačnem razredu J. »Seveda pa podpiram dvig plač tudi vsem strokovnim delavcem (plačni razred D).« V ptujskem vrtcu 48 zaposlenih prejema minimalno plačo V ptujskem vrtcu je glede na ostale šole precej velik delež zaposlenih, ki za svoje delo prejemajo minimalno plačo oz. jim mora država do tega zneska celo doplačevati, in sicer kar 48 oz. 28 odstotkov vseh zaposlenih: 10 čistilk, 15 kuharskih pomočnikov, pet kuharic, trije hišniki, tri perice, šivilja, dva spremljevalca gibalno oviranih otrok in devet pomočnic vzgojiteljic. Vsi dodatki (za delovno dobo, dodatek za izvajanje prilagojenega programa, dodatek za izmensko delo …) se glede na predpisano zakonodajo plačujejo na minimalno plačo. Rav- Foto: Dreamstime/M24 Za vsak dodatni evro zaposleni garajo Direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič Horvat je prepričana, da je izboljšanje plač v institucionalnem varstvu nujno: »Človek, ki je bil v bolnišnici, pride naslednji dan v našo oskrbo in je deležen praktično enakih storitev. Marsikatero zdravstveno stanje s pomočjo domskega zdravnika uredimo kar sami. Premalo ljudi se zaveda, koliko dela opravijo zaposleni v domovih, moje osebno prepričanje je, da bi morali v socialnovarstvenih ustanovah delati izkušeni ljudje, seveda za ustrezno plačilo. Kar 75 % stanovalcev je razvrščenih v najzahtevnejšo zdravstveno nego, kar pomeni, da so zelo odvisni od naše pomoči.« Z vsemi možnimi dodatki lahko posamezniki, ki prejemajo minimalno plačo, zaslužijo tudi do 400 evrov bruto več, a direktorica opozarja: »Za ta denar močno garajo, delajo praktično vse nedelje in praznike. Plačna nesorazmerja so ogromna v javnem sektorju, to je dejstvo. Denimo fizioterapevti in plačna skupina J so bili povsem prezrti pri dvigu plač.« nateljica Marija Vučak je ob tem dejala, da bi bilo treba nujno celotni plačni sistem kritično ovrednotiti. Mlakar: »Anomalije so v vseh plačnih razredih« V Šolskem centru Ptuj država 18 zaposlenim doplačuje do minimalne plače, od tega jih je 17 zaposlenih v skupnih službah, ena oseba pa na ŠETK. Minimalno plačo oziroma doplačilo do minimalne plače prejemajo: večina čistilk, hišnik, vzdrževalec IKT-tehnologije in tehnični delavec. V primeru popoldanskega, nedeljskega ali dela na proste dni so upravičeni do izplačila dodatka, nadur ne izplačujejo. Da nesorazmerja vsekakor obstajajo, je kritičen Oton Mlakar, direktor ŠC Ptuj: »Naši kadri v plačnem razredu Minimalna plača v ptujskih zdravstvenih in socialnih zavodih Zavod Skupno število Število zaposlenih, ki ne presegajo 23. plačnega razreda zaposlenih Prejemniki minimalne plače (v odstotkih) Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča Ptuj 580 94 15 Zdravstveni dom Ptuj Dom upokojencev Ptuj 291 487 24 206 8,2 42,3 Minimalne plače v ptujskem vrtcu ter osnovnih in srednjih šolah Izobraževalni zavod Skupno število zaposlenih Št. zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo Prejemniki minimalne plače v odstotkih 166 52 120 56 93 61 171 48 12 26 9 15 7 18 29 23 21 16 16 11 10,5 Vrtec Ptuj OŠ Mladika OŠ Ljudski vrt Ptuj OŠ Olge Meglič Ptuj OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Gimnazija Ptuj ŠC Ptuj Vir: podatki, povzeti po odgovorih posameznih zavodov J začenjajo v 11. plačnem razredu (čistilke) in potem zaradi minimalne plače vsi do 23. plačnega razreda (hišniki, računovodski delavci, IKT-vzdrževalci, administrator) prejemajo skoraj enako visoko plačo. Prejemnikom minimalne plače se nadurno delo absolutno ne splača, saj tudi če bi ga lahko plačali, bi bilo njihovo izplačilo plače enako, če bi to delo opravili ali ne. Moje mnenje je, da je treba ta sistem, ki nima anomalij samo v plačnem razredu J, ampak tudi v D (učitelji) in B (ravnatelji), postaviti drugače in zagotoviti poštena razmerja med plačili delovnih mest.« Razmerja med poklici se rušijo Na Gimnaziji Ptuj je vseh zaposlenih 61, od tega je pri sedmih potrebno doplačilo do minimalne plače (čistilke in spremljevalec gibalno oviranega dijaka). Čistilkam v popoldanski izmeni sicer pripada dodatek. Ravnatelj Boštjan Šeruga je mnenja, da zagotovo s sistemom nekaj ni v redu, če so določena delovna mesta uvrščena v plačne razrede, katerih prejemki ne dosegajo niti minimalne plače. »Plačni razred J si absolutno zasluži ustrezno vrednotenje svojega dela in takojšnje popravke svoje plače. Seveda ima vsaka poklicna skupina pravico zahtevati ustrezno vrednotenje lastnega dela, zlasti v primerih, ko se začnejo rušiti razmerja med poklicnimi skupinami.« Estera Korošec, Dženana Kmetec, Monika Horvat Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 8 stran 8 petek z 25. februarja 2022 Slovenija, Sp. Podravje z Brez posluha za napredne metode v kmetijstvu – dokler bodo na voljo ostale subvencije ... Subvencijska politika ostaja še naprej kmetova bergla Koncept ohranitvenega kmetijstva je izpadel iz strategije Skupne kmetijske politike, ki ga je Slovenija januarja poslala v presojo v Bruselj. Kar glede na načelne zaveze po naravi prijaznem kmetovanju po eni strani preseneča, glede na zakoreninjen način razmišljanja tradicionalnih kmetov in kmetijskih lobijev po drugi strani pa je takšna odločitev pravzaprav pričakovana. Kot je znano, je ohranitveno kmetijstvo usmerjeno v trajnostno gospodarjenje s tlemi, pri tem pa so bistveni trije principi, in sicer nobeni ali minimalni mehanski posegi v tla, stalna pokritost tal in pester kolobar. Tak način kmetovanja pa ni povezan le z življenjem v tleh, ampak rešuje tudi problem erozije zemlje ter omogoča nižjo porabo energije, strojev in tudi dela, poleg tega v največji meri zmanjšuje negativne vplive intenzivnega kmetijstva na rodovitnost tal in okolje,« pravijo v Slovenskem združenju za ohranitveno kmetijstvo (SZOK). Ohranitveno kmetijstvo tudi blaži toplogredne izpuste.« Za Evropo le še Afrika Iz različnih razlogov, med katerimi so relativno majhne obdelovalne površine, na katerih je bilo treba z intenzivnim kmetovanjem doseči čim večje pridelke, pa tudi interesi industrije kmetijske mehanizacije in farmacije, Evropa pri uvajanju ohranitvenega načina kmetovanja caplja za svetom, zlasti za Južno in Severno Ameriko. Za njo je namreč samo še Afrika, pravi Branko Majerič, kmet iz Moškanjcev, javnosti bolj znan kot pridelovalec znamenitega ptujskega lüka, ki se je ohranitvenemu kmetijstvu zapisal že pred dvema desetletjema. »Združenje smo leta 2015 skupaj ustanovili kmetijski strokovnjaki, med katerimi so tudi profesorji s pristojne ljubljanske in mariborske fakultete, in kmetje. Naš cilj je bil pravočasno pripraviti vsebine in argumente, na podlagi katerih bo Foto: SD Država bo še naprej spodbujala konvencionalno kmetovanje z oranjem, saj ohranitvenega ni uvrstila v strateški načrt Skupne kmetijske politike. ohranitveno kmetijstvo uvrščeno med okoljske ukrepe v novi programski shemi od 2021 do 2027. Tam smo vse jasno opredelili in podprli z dokazi. Strategija se je tako dolgo pripravljala, da smo dve leti že zamudili, saj zdaj govorimo le še o obdobju 2023–2027. Vmes smo dobili tudi novega ministra, ki pa več kot očitno nima posluha za drugačne metode kmetovanja.« Medla pojasnila ministrstva Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so se namreč v času priprave tega dokumenta, tako pove Majerič, ves čas vedli po sistemu bi – ne bi, potrebujemo – ne potrebujemo, hočemo – nočemo, nato pa ohranitveno kmetijstvo preprosto črtali brez pravega argumenta. »Trdili so, da je težava v stroki, ki se ne more poenotiti. Zahtevali smo podatek, kdo so ti ljudje, ministrstvo naj bi prejelo 90 dopisov proti, in kakšni so njihovi argumenti proti, a smo naleteli na gluha ušesa in vse do danes teh informacij bojda zaradi varovanja osebnih podatkov nismo dobili.« Tudi mi smo se obrnili po pojasnila, kdo stoji za nasprotniki, a prav tako ostali brez konkretnih pojasnil. »MKGP je ohranitveno kmetijstvo kot samostojno intervencijo obravnavalo predvsem v pripravljalni fazi priprave strateškega načrta. Bilo je tudi predmet razprave na sestankih z relevantnimi deležniki in strokovno javnostjo. Predvsem slednja je imela Slovenija z KGZS zadovoljna s pomočjo Slovenija z V zadnjih 20 letih za tretjino povečan odkup mleka Kmetom pavšali zaradi podražitev Proizvodnja sira še kar upada Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je zadovoljna z rešitvami, ki jih prinaša v torek sprejeti zakon za omilitev posledic dviga cen energentov v kmetijstvu in gospodarstvu. Foto: arhiv M24 Ukrep v kmetijstvu zajema finančno nadomestilo zaradi vpliva povečanja cen rudninskih gnojil in energentov za kmetijsko pridelavo. Do ukrepa so upravičeni kmetje, ki so oddali zbirno vlogo v letu 2021. Pogoj za prejem nadomestila je, da bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil kmetom v letošnjem letu narasli za več kot 40 % glede na lansko leto. Finančno nadomestilo se bo dodelilo v obliki pavšala na hektar zemljišča (do največ 100 ha). Višina pavšala za trajno travinje bo znašala 49 evrov, za površine hmeljišč, trajnih rastlin na njivskih površinah, rastlinjakov s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, vinogradov, matičnjakov, intenzivnih sadovnjakov, oljčnikov in ostalih trajnih nasadov pa 138 evrov. Višina pavšala za površine njiv, začasnega travinja, hmeljišč v premeni, jagod na njivi, rastlinjakov, rastlinjakov s sadnimi rastlinami in kmetijskih zemljišč v pripravi pa bo znašala 105 evrov. Ukrep bo izvedla agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki bo poslala informativne odločbe upravičencem, ki bodo imeli možnost odgovora na odločbo. Do pomoči pet evrov na čebeljo družino bodo upravičeni tudi vsi čebelarji, ki so imeli 30. junija 2021 evidentirane čebelje družine. sta deljeno mnenje in zaradi tega nasprotovala vključitvi v strategijo, konsenz pa nato kljub številnim razpravam in usklajevanjem ni bil dosežen. Ob upoštevanju navedenega in ob dejstvu, da je za novo programsko obdobje SKP na razpolago manj sredstev, je bila sprejeta odločitev, da ministrstvo ne bo podpiralo ohranitvenega kmetijstva kot samostojne intervencije. So pa v strateški načrt v okviru drugih intervencij vključeni posamezni elementi ohranitvenega kmetijstva. Vsi trije ključni elementi ohranitvenega kmetijstva: nič ali minimalni mehanski posegi v tla, stalna pokritost tal s poljščinami ali dosevki in pester kolobar, so namreč v celoti vključeni v shemo za podnebje in okolje (SOPO), v intervencijo kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) pa delno. Kmete bomo na ustrezen način spodbujali, da se bodo vključili v te sheme in na ta način kmetovali v skladu s konceptom ohranitvenega kmetijstva ter tako prispevali k ohranjanju tal kot najpomembnejšega naravnega vira za pridelavo hrane in krme.« Brez oranja že tudi v PP in Žipo Lenart Neuradno naj bi bil med glavnimi razlogi za to, da ohranitvenega kmetovanja ni v omenjeni strategiji, očitek, da se pri tej metodi plevel nadzoruje s pomočjo herbicidov, kar pa, tako pravijo v SZOK, drži le v velikih kmetijskih deželah po svetu, kjer se uporabljajo gensko spremenjeni organizmi, ki so od- Lani so slovenske kmetije prodale 589.000 ton mleka ali za poldrugi odstotek več kot predlani. Od tega so ga domače mlekarne odkupile skoraj 416.000 ton ali za pol odstotka manj. Tudi podatki Mlekarske zadruge Ptuj (MZP), ene največjih specializiranih zadrug v Sloveniji, so spodbudni. Po besedah direktorja Janka Petroviča se količine odkupljenega mleka iz leta v leto povečujejo. V lanskem letu so od kmetov odkupili 82.400 ton mleka. Primerjava z letom 1993 pokaže velikansko razliko; takrat je namreč zadruga s kmetij odpeljala 18.000 ton mleka, torej se je odkup v slabih 30 letih povečal za nekaj več kot 78 %. Leta 2020 pa se je številka ustavila pri 75.000 tonah, kar je dobrih 13 odstotkov več kot prejšnje leto, ko so odkupili 65.000 ton mleka. Trend odkupa kravjega mleka se je od leta 2000 povečal skoraj za 30 %, v zadnjem desetletju pa za 12. Potem ko smo v Sloveniji zadnja tri leta beležili upad proizvodnje konzumnega mleka, torej surovega ali toplotno obdelanega, se je ta v letu 2021 končno spet povečala, in sicer so ga mlekarne proizvedle 160.700 ton, kar je za 1,7 % ali 2.700 ton več kot v letu 2020. Kot ugotavljajo na državnem statističnem uradu, je bila večja tudi proizvodnja mleka v prahu in smetane, preostalih mlečnih izdelkov pa manjša. Slabost slovenske mlečne industrije pa še naprej ostaja proizvodnja sira. Ta v zadnjih letih postopno upada, v zadnjih 18 letih se je zmanjšala za več kot 35 %. Lani so domače mlekarne na trg poslale 15.700 ton sira, kar je 80 ton ali pol odstotka manj kot prejšnje leto. Kakšno pa je stanje v drugih evropskih državah? Po podatkih EU Milk Market Observatory se je količina v mlekarne Evropske unije oddanega mleka v prvih 11 mesecih leta 2021 v primerjavi s prejšnjim nekoliko zmanjšala, in sicer za 0,2 odstotka. Manjša je bila tudi proizvodnja večine mlečnih izdelkov: masla za približno dva odstotka, fermentiranih mlečnih izdelkov in konzumnega mleka pa za odstotek. So pa po drugi strani evropske mlekarne proizvedle več sira (2 %) in smetane (3 %). Senka Dreu Foto: arhiv M24 Po treh letih upadanja se je proizvodnja konzumnega mleka, torej surovega ali toplotno obdelanega, v primerjavi z letom 2020 lani povečala za 1,7 odstotka. Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 9 Kmetijstvo petek z 25. februarja 2022 9 in sicer pri koruzi za 30 odstotkov, pri pšenici pa za 18 odstotkov. Poleg tega po besedah Dejana Pernata, direktorja PP Agro, ugotavljajo, da so posevki odpornejši na podnebne spremembe. Da dosegajo enake, večinoma celo boljše donose v primerjavi s konvencionalno obdelavo, pravi tudi Mitja Kranjc, tehnični direktor v Žipo Lenart, ki dodaja, da bi konvencionalni način kmetovanja s pluženjem že zdavnaj v celoti opustili, če bi se država odločila spodbuditi ohranitveno kmetijstvo. Zasičenost tal z nitrati Foto: SD Branko Majerič: »Če po letu 2030 kmetje ne bodo več dobili subvencij, bo industrijski način kmetovanja dokazano crknil, mi pa še kar tiščimo glavo v pesek in se ne začnemo prilagajati na ohranitveno kmetovanje.« porni na herbicid glifosat. »Ta način se ne bo preslikal na evropska tla, slovenski 'ohranitveni' kmetje plevel zatiramo mehansko. Metodo, ki je plod domače pameti, so potrdile tudi študije, izvedene na obeh fakultetah.« Nekatere pa naj bi motilo prav to mehansko odstranjevanje plevela. Na MKGP pravijo, da je zanj potrebna specifična in draga mehanizacija, za katero kmetje nimajo denarja, praktično noben stroj, ki ga zdaj uporabljajo za konvenci- onalno kmetovanje, ni primeren za ohranitveno. V okviru strateškega načrta bi bilo treba veliko denarja nameniti za nabavo nove mehanizacije in bi ga zmanjkalo za druge investicije; na kratko bi torej to pomenilo manj denarja za dosedanji ustaljen način kmetovanja. Ohranitvena metoda pa naj bi iz dokumenta o financiranju v naslednjih letih letela tudi zato, ker naj bi jo v Sloveniji izvajalo le malo kmetov, saj naj bi bilo v SZOK le 40 članov. Pri tem so na resornem mini- strstvu gotovo namerno izpustili dejstvo, da metodo obdelovanja zemlje brez pluga prakticirajo že tudi nekateri največji kmetijski proizvajalci v državi, med njimi Perutnina Ptuj in Žipo Lenart. Kot pravijo v Perutnini Ptuj, zaradi spremembe tehnologije v zadnjih 20 letih beležijo nižje stroške, saj porabijo manj delovnih ur, 35 % manj goriva in 18 % manj mineralnih gnojil. Kar je zelo pomembno, pa pridelek ni manjši, prav nasprotno, še povečal se je, Namesto da bi izkoristili situacijo v Sloveniji, kjer smo kljub dolgoletnemu obremenjevanju tal z gnojili še vedno pod evropskim dovoljenim pragom glede vsebnosti nitratov, z nadaljevanjem konvencionalnega načina kmetovanja še naprej kopljemo luknjo v naravo, in te tragike ne sprevidimo, je razočaran Majerič. »Meja po nitratni direktivi je 55 kilogramov na hektar, v Sloveniji jih imamo 50, v Nemčiji in na Nizozemskem na primer pa so tla tako zasvinjana, da hektar njive vsebuje tudi več kot 120 kilogramov nitratov.« V združenju so predlagali, da se v drugem stebru strategije SKP na prvem mestu podpre ekološko kmetovanje, na drugem ohranitveno, konvencionalnega pa sploh ne. »Povsem jasno je, da je vse v denarju. Če bi namreč kmet za konvencionalno kmetovanje ne prejemal več subvencij, verjemite, da bi bili že vsi v ohranitveni obdelavi tal. Zato je tu tako pomembna vloga države, ki ima vse niti v rokah in bi morala tako sistemsko ukrepati, da bi kmetu omogočila suverenost, ne pa da mu pri vsaki stvari stoji za vratom in mu je bergla, kar ga v bistvu dela nesamostojnega.« Senka Dreu Foto: ČG Dokler bo denar, bo po starem ... Na možnost in napovedi, da bi se lahko subvencijska politika po letu 2030 spremenila in kmetje ne bi bili več deležni takšne finančne podpore kot doslej, bi se morali pripraviti, je prepričan Majerič, ki še upa na čudež iz Bruslja. »Industrijski način kmetovanja bo brez spodbud dokazano crknil, mi pa še kar tiščimo glavo v pesek, čeprav vemo, da je rešitev ohranitveno kmetovanje, na katerega pa ni mogoče preiti čez noč. Prehodno obdobje je za kmeta gotovo težko, v tem času beleži izpad prihodka, zato potrebuje finančno spodbudo države, vendar lahko po petih letih že pričakuje želene rezultate. Razumljivo je, da se kmetje bojijo tega koraka. Veliko se pogovarjamo in načeloma so vsi za novo metodo, a ne, dokler je za staro dovolj javnega denarja. 'Vi se borite, ko boste dosegli priznanje in uvrstitev v finančne sheme, pa se vam pridružimo,' mi pravijo.« Za klasičnim kmetovanjem stojijo industrijski giganti Za konvencionalnim kmetovanjem stojijo industrijski giganti, kot so fitofarmacija, strojegradnja in proizvodnja gnojil, razlaga Majerič. »Evropska politika si je začrtala cilj, da bo 30 % kmetijskih površin namenjenih ekološkemu kmetovanju, 70 pa še naprej ustaljeni industrijski produkciji, kar je čista katastrofa, saj to pomeni, da se bo trošilo manj gnojil samo na tistih 30 %. Ekološko kmetovanje ima pa še to težavo, da nimamo dovolj razvitih praks, nanj namreč sploh nismo sistemsko pripravljeni, zato ne morem razumeti tako neodgovornega obnašanja politike pa tudi mnogih institucij, med drugim kmetijsko gozdarske zbornice, ki več kot očitno ne podpira inovativnih metod kmetovanja, saj jih kmetom ne priporoča, ampak jih celo odvrača od njih.« Slovenija, Podravje z Začela se je letošnja kampanja oddaje zbirnih vlog za kmete Lani izplačanih rekordnih 342 milijonov evrov Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je včeraj, v četrtek, začela kampanjo zbirnih vlog za leto 2022, v okviru katere bodo vlagatelji oddajali zahtevke za sheme neposrednih plačil in ukrepe razvoja podeželja. Lani je agencija za ukrepe kmetijske in ribiške politike izplačala skoraj 342 milijonov evrov, kar je rekordni znesek. Zbirne vloge bodo upravičenci lahko oddali od četrtka, 24. februarja, do 6. maja. Kot v preteklih letih je tudi letos obvezen elektronski vnos, samostojno ali pri kmetijskih svetovalcih oz. pooblaščencih, je na novinarski konferenci pojasnil generalni direktor agencije Miran Mihelič. Zamudniki bodo sicer lahko tudi letos vloge oddali do 31. maja, a se za vsak delovni dan zamude izplačila zahtevkov in vlog znižajo. Izjema velja za upravičence, ki bodo uveljavljali zahtevek za operacijo dobrobit živali – drobnica. Ti morajo vlogo oddati najpozneje do 5. maja, je povedal Mihelič. Vsi podatki, navodila, obrazci in informacije v zvezi z letošnjo kampanjo so dostopni na spletni strani agencije za kmetijske trge. Letos brez bistvenih novosti Letošnja kampanja po Miheličevih besedah ne prinaša nekih bistvenih vsebinskih novosti pri ukrepih, je pa poudaril, naj kmetje Najizdatnejša pomoč govedorejcem Na področju ukrepov kmetijske politike je bilo lani največ izplačano za finančno pomoč v prireji govejega mesa, in sicer v višini 6,9 milijona evrov. Za sofinanciranje zavarovalnih premij je bilo namenjenih 6,2 milijona evrov, za krizno destilacijo vina 4,4 milijona evrov, finančna pomoč v proizvodnji vina zaradi drugega vala covida pa je znašala 3,4 milijona evrov. ne zamujajo pri oddajanju vlog. Zelo pomembno pa je, da kmetje pred vnosom zbirne vloge preverijo stanje površin na terenu, ali je skladno s stanjem v registru kmetijskih gospodarstev. »Zelo pomembno je, da je stanje pravilno, kajti osnova za izplačila prispevkov je pravilna prijava stanja površin,« je poudaril prvi mož agencije. Lani je agencija upravičencem za ukrepe kmetijske in ribiške politike skupno izplačala skoraj 342 milijonov evrov, kar je po Miheličevih besedah rekordni znesek. Od tega največ, približno 226,7 milijona evrov, za zahtevke zbirnih vlog. Za investicije pa približno 75 milijonov evrov. Mihelič je ob tem spomnil, da se je lani izvajalo številne izredne ukrepe za pomoč kmetom zaradi epidemije covida-19. Zanje je agencija upravičencem izplačala približno 25 milijonov evrov. Predstavil je tudi investicijske ukrepe programa razvoja podeželja. Izplačali so 68,6 milijona evrov, v okviru operativnega programa za razvoj ribištva pa več kot šest milijonov evrov. Kmetijski trgi, torej promocija, šolska shema, čebelarstvo, pa 13 milijonov evrov. Z izplačili intenzivno nadaljujejo tudi letos, od začetka januarja pa do danes je bilo izplačanih 104,4 Foto: Shutterstcok/M24 milijona evrov, kar predstavlja 80 odstotkov neposrednih plačil. Preostalih 20 odstotkov bodo izplačali predvidoma do 20. marca. Predplačila za zahtevke zbirnih vlog za leto 2022 so začeli izplačevati po 15. oktobru, in sicer za območja z omejenimi dejavniki. Do danes je 46.772 vlagateljev prejelo ta plačila v skupni vrednosti 42,7 milijona evrov. Izplačila za kmetijsko-okoljske in podnebne ukrepe, dobrobit živali in ekološko kmetovanje pa bodo izdana in izplačana od aprila do junija. Kmetom v pomoč tudi aplikacija Sopotnik Lani je bil po Miheličevi oceni narejen ogromen napredek v smeri aplikacije, saj je s 1. avgustom zaživela aplikacija Sopotnik, ki kmetom omogoča vpogled v stanje površin, ki so prijavljene v zbir- nih vlogah. Letos želijo aplikacijo nadgraditi s komunikacijskim sistemom, da bodo lahko kmeta na prijazen način opozorili na napake in morebitne nepravilnosti. Nad odzivom na aplikacijo so pozitivno presenečeni. Lani so izvedli več delavnic, s katerim so uporabnikom Sopotnika tudi predstavili, nekaterih spletnih delavnic pa se je udeležilo tudi po 300 ljudi, je še pojasnil Mihelič. sta Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Kultura 10 stran 10 petek z 25. februarja 2022 Ptuj z 14. mednarodna likovna razstava Ex-Tempore Ptuj Karneval Knjigarnica Klovn Capek in mastni petek Izjemen odziv umetnikov in raznolikost motivov Klovni sodijo med najbolj priljubljene pustne preobleke za male in tudi za velike. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše na strani 606 (Druga knjiga, 2014), da pomeni beseda klovn komedijanta, burkeža z značilno namazanim obrazom. Klovnesa je ženska oblika klovna. Seveda ob tem tudi vi, dragi bralci Knjigarnice, pomislite še na cirkuške klovne, pa klovne, ki razveseljujejo ob raznih slavjih in na zabavah. Vsem je v spominu še znameniti žalostni klovn v črnem in belem ter s solzicami, ki se mu kotrljajo iz oči. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je od danes do 4. marca na ogled razstava letošnjih finalistov mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj Karneval, osrednjega likovnega dogodka v pustnem času na Ptujskem. Odkar poteka, je na Ptuj privabila že več kot tisoč likovnikov iz Slovenije, Italije, Avstrije, Nemčije, Romunije, Hrvaške in še nekaterih drugih držav. Nagrado organizirajo Kulturno umetniško društvo Art Stays, Mestna občina Ptuj in Zavod za turizem Ptuj. Od prijave, ocenjevanja, do podelitve nagrad je potekala v spletni obliki. Virtualno so jo odprli že včeraj, ko so tudi razglasili letošnje prejemnike nagrad. Kar nekaj je naslovov slikanic, kjer so klovni glavni literarni junaki, kot sta na primer: Če klovn reče ne (1997), Klovn (1998). Beseda klovn se najde v naslovu knjig za večje bralce, kot na primer: Klovn Veselko (2008), Mestni lisjaki in klovni (1997), Levi in desni klovn (1980), Klovn iz Strahovskega Dola (Otroška srhljivka, 1999). In tu je še imenitna slikaniška mojstrovina Klovn Capek, kjer ta zaresnemu, pravemu cirkuškemu klovnu ni ime Capek. Capek je zares hodil vsak večer v cirkus, saj je občudoval svojega gospodarja in nikoli ni zamudil niti trenutka mojstrovega nastopa. Z navdušenjem mu je ploskal. Ko je publika zapustila cirkuški šotor, je Capek, medtem ko je čakal na svojega gospodarja, pridno ponavljal in vadil, kar je videl pri velikem klovnu Capiju. Vsak dan mu je šlo bolje in bolje in nekega večera je veliki Capi pohvalil malega Capka in mu obljubil samostojni nastop. Še več: dejal je, da bo naslednjič on, veliki klovn, sedel med publiko in ploskal njemu, malemu klovnu. V slikanici sledijo, druga za drugo, podobe iz nastopa malega klovna – ta je s klovnovsko obleko in obrazno poslikavo povsem enak velikemu klovnu, le da je nekoliko manjši. Capek je odlično izvedel vse točke: od lebdenja na trapezu do dresure živali in žongliranja ter igranja na violino. Barvite ilustracije v tej slikanici lepo podajajo bistvo cirkuških akrobacij in vzdušja pod streho cirkusa – takega vrhunskega in romantičnega, da ne rečem poetičnega, saj Capko »žonglira« s pticami, pod streho cirkuške arene se ziblje in izvaja akrobacije s sloni, pleše z noji, ki so kakor prave klasične balerine, tiger Maks skače skozi ognjeni obroč in Capka celo izstrelijo iz topa. Na koncu je Capek pohvaljen in srečen. Capek je v resnici pes, vendar med klovnom Capkom in Capijem ni velike razlike. Navdihujočo in likovno žlahtno avtorsko slikanico podpisuje Andre Dahan, ki ga slovenski bralci poznajo še po slikanici Kamiline sanje iz istega leta. Obe sta izšli pri založbi Slovenska knjiga, Klovna Capka (v originalu Zappa le Clown) je prevedla iz angleščine Nataša Žnideršič. Na mastni petek, torej na zadnji petek pred pepelnico, je tu še nekaj pustnega drobirja iz dveh izbrank. V knjižni zbirki Slovenski prazniki (2005) Marjete Zorec, v monografiji s podnaslovom Prepodimo zimo, je v rubriki Ali veš (str. 24) brati, da pust ni vedno na isti dan v letu, ampak se ga »izračuna« tako, da je ob prvi pomladni luni velika noč, štirideset dni pred veliko nočjo je pust, dan pred pepelnično sredo je pust. Med drugim še Zorčeva navaja, da so prvi zapisi o maskah iz antike. V starem Rimu so obredni piskači, ki so z glasbo spremljali bogoslužne obrede ob januarskih idah (13. januar), hodili po Rimu z naličji in oblečeni v ženske. Najstarejša podoba maskiranca sega 20.000 let in več nazaj, naslikan je na steni jame Trije bratje v Pirenejih. Podoba predstavlja človeka, ki se je zamaskiral v izmišljeno žival z velikimi, okroglimi očmi, na glavi jelenje rogovje, dolga in koničasta brada, roke so pod medvedjimi šapami, zadaj ima rep divjega konja. In ena noga je na tleh, druga pa v plesnem poskoku. Uf, si prestavljate takega plesača?! V knjigi Slovenski vremenski pregovori (2009) pa piše: Če sonce sveti na pustni dan, bo kmet z ržjo obdarovan. Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje. Ako pustne dni dežuje, fižol obilno prideluje. Če ima v pustu sonce že moč, bo mrzla velika noč Kakor vreme pepelnice kaže, tako tudi celi post se kaže. Vam pa, cenjeni bralci, želim veselega pusta, pa naj vam veselja do branja ne pohrusta! Liljana Klemenčič Finaliste je izbrala mednarodna strokovna žirija. Sestavljali so jo Sara Sist (ustanoviteljica in lastnica galerije Sist’art v Benetkah, galeristka in likovna kustosinja, ki deluje med Benetkami in Parizom), Petra Skok (novinarka kulturne redakcije RTV Slovenija), Vladimir Forbici (zbiratelj in galerist Galerije FO.VI in Galerije Art Stays ter dolgoletni predsednik društva Art Stays), Dušan Fišer (uveljavljen slovenski vizualni umetnik, likovni kustos in umetniški direktor Galerije mesta Ptuj) ter Aleksij Kobal (akademski slikar, uveljavljen slovenski sodobni vizualni umetnik). Med 131 prispelimi deli je izbrala 45 finalistov nagrade, ki so se potegovali za Grand prix Mestne občine Ptuj v vrednosti 1.000 evrov, dve odkupni nagradi Mestne občine Ptuj in nagrado za najizvirnejšega kurenta. Podelili pa so tudi priznanja strokovne žirije in druge nagrade, tudi nagrado galerije FO.VI. Podelili so tudi nagrado občinstva. Mednarodna strokovna žirija in umetniški vodja nagrade Ex-Tempore Jernej Forbici so zelo zadovoljni z odzivom umetnikov. Avtorji so prijetno presenetili z velikim številom oddanih likovnih del in ra- Finalisti 14. mednarodne likovne nagrade Ex-Tempore Ptuj karneval Alojz Burja, Anže Jurkovšek, Dani Žbontar, Maja Zaplotnik, Tomaž Plavec, Ana Narandžić, Boštjan Plesničar, Dajana Čok, Jasna Kozar, Jerneja Menzinger, Marjan Rode, Nataša Grandovec, Petrina Gruden, Saša Erlah, Žarko Vrezec, Apolonija Rajh, Leopold Methans, Renato Arnejčič, Brut Carniollus, Denis Jurić, Hana Nekrep, Ida Kocijančič, Mojca Lovrec Prezelj, Milan Unkovič, Sergej Hahonin, Andrej Perko, Bojan Lubaj, Goce Trajkovski, Mojmir Plevnik, Romeo Štrakl, Tanja Špenko, Danila Krpič, Željko Strelec, Marija Mir Milošič, Lana Kostanjevec, Klara Jan, Sandra Žumer, Mirnes Alič, Maja Hohnec, Patrik Komljenović, Tina Drčar, Peter Fideršek, Ksenija Mrkela, Suzana Senica in Nataša Sikora. Foto: arhiv Ex-Tempore Ptuj na dlani finalistke Klare Jan znolikostjo motivov. „Lansko leto je bil spletni način prijave in oddaje za nas organizatorje velik dvom, ki pa se je izkazal za neupravičenega, saj se je tako lani kot tudi letos število prijavljenih še povečalo. Zaradi posebnih razmer smo letos na ogled postavili zgolj dela izbranih 45 finalistov nagrade, ki jim bodo delala družbo nekatera nagrajena dela iz lanske edicije. Po razstavi bo izšel obširen katalog lanske in letošnje likovne nagrade z več kot 250 likovnimi deli vseh sodelujočih avtorjev,“ je povedal Jernej Forbici in povabil na ogled te izjemne razstave, ki z različnimi motivi, materiali in tehnikami ponuja vpogled v pustno dediščino našega okolja. MG Ptuj z Polona Petek v Miheličevi galeriji Ko je narava neskončna inspiracija Na drugi samostojni razstavi v Miheličevi galeriji se z najnovejšim opusom likovnih del, ki jih je naslovila Vodne krajine, predstavlja akademska slikarka Polona Petek. Gre pa tudi za prvo likovno razstavo v tej ptujski galeriji v letu 2022. Kustosinja razstave Stanka Gačnik, ki je tudi avtorica besedila spremljajočega kataloga razstave, je izpostavila, da umetnica, kljub sodobnim prijemom, ki smo jim priča, kaj vse je danes lahko umetnost, prisega na štafelajno slikarstvo, na platno, na motive narave, ki jih zna tako zelo lepo prikazati z osebnimi likovnimi izkušnjami. Ljubitelji likovne umetnosti, obiskovalci Miheličeve galerije, si bodo med prvimi lahko ogledali slikarkin najnovejši opus, saj ga pred tem ni še nikjer razstavila. Na ogled pa je tudi sedem slik, ki so nastale v letu 2014, ko se je tudi začela resneje in poglobljeno ukvarjati s tematiko krajinskega slikarstva. Na svojih najnovejših slikah pod naslovom Vodne krajine je Polona Petek upodobila svet okoli svojega domovanja ob reki Dravi z zavitimi rečnimi rokavi, rastjem ob vodi, drevesi, trstikami. „To so moje krajine, pri katerih ostajam. To so dela, pri katerih sem malo poudarila potezo, saj me zanima ta dinamični zamah čopiča, zanimajo me žive barve, pri čemer odkrivam vedno nove barve. Slika mora vsebovati vse kontraste, sicer nisem zadovoljna. Vsaka ima tudi čisto svojo zgodbo, tako da morajo obiskovalci pogledati vsako posebej. Narava je zame glavna inspiracija, neskončna inspiracija, pri kateri se nikoli ne izčrpam. Vsak obisk narave je zame posebna izkušnja, ki jo poskušam prenesti na platno. Glede velikosti svojih slik pa Foto: Črtomir Goznik V Miheličevi galeriji razstavlja akademska slikarka Polona Petek. Predstavlja se z najnovejšimi likovnimi deli pod naslovom Vodne krajine, ki so nastala v letih 2021–2022. lahko povem, da je enaka človeški velikosti. Ne želim pretiravati. Slika mora biti kot neke vrste pogovor s človekom,“ je ob odprtju razstave v Miheličevi galeriji povedala akademska slikarka Polona Petek, za katero je bilo kovidno obdobje tudi obdobje intenzivnega ustvarja, ki pa na nek način še traja. Polona Petek živi in ustvarja v Zlatoličju. Leta 1994 je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, leta 2009 pa zaključila magistrski študij slikarstva. Razstavlja samostojno in na skupinskih razstavah. Od njene prve samostojne razstave v Galeriji Tenzor na Ptuju mineva 20 let. Najnovejša razstava Vodne krajine je njena že tretja ptujska samostojna razstava, od tega druga v Miheličevi galeriji, kjer se je prvič predstavila leta 2009. Na več samostojnih razstavah pa je svoje ustvarjanje prestavila tudi v kovidnem obdobju. Verjetno je ena od redkih, ki je imela v tem času kar šest samostojnih razstav. Za svoje likovno ustvarjanje je prejela že več priznanj in nagrad. Razstava bo v Miheličevi galeriji na ogled do 3. aprila. MG Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 2. 2022 stran 11 Ljudje in dogodki petek z 25. februarja 2022 11 Dornava z Cigansko srce najmočneje bije v fašenskem času Dornavski cigani so ostali brez strehe nad glavo Člani Etnografskega društva (ED) Cigani Dornava, ki ga vodi Anica Slodnjak, so se v fašenskem času zbrali na rednem letnem občnem zboru. Ker so bila srečanja v minulih dveh letih zelo okrnjena, so se razveselili ponovnega snidenja. Dogodek večera je bilo imenovanje dveh častnih članov društva: Vlada Markoviča in Janka Goloba, oba sta muzikanta v Cigo bendu. Janko s harmoniko in Vlado z berdo razveseljujeta vse, cigani pa že pol stoletja ob njunem veselem in poskočnem igranju plešejo ciganski Marko, Marko. „Bila sta med pobudniki ustanovitve društva, sta njegova gonilna sila, neutrudna in zvesta člana. Ne ustavi ju noben sneg ali dež, da se ne bi veselila v svoji ciganski opravi in vlogi. Ko Janko vzame v roke harmoniko, se pridružijo mladi, potem pristopi še Vlado z berdo in že se veselimo, prepevamo, plešemo. Z melodijo harmonike in berde sta na vseh nastopih doma in na tu- jem spremljala 14. princa ptujskega Kurentovanja Miroslava Slodnjaka, viteza Dornavskega. Druži nas nešteto lepih spominov, nepozabnih veselih dogodkov, skupaj znamo stopiti tudi takrat, ko potrebujemo pomoč drug drugega,“ je o imenovanju častnih članov povedala predsednica Anica Slodnjak. Epidemija zdesetkala karnevale in druženja Na občnem zboru, kjer so se vsi člani zbrali v ciganskih opravah, so pregledali delo društva za minulo obdobje in potrdili načrte za letos. Zaradi koronakrize je bilo druženja in srečevanja v minulem letu manj kot običajno. Večina prireditev in gostovanj v tujini je odpadla. Seveda pa Dornavčani fašenka in ciganskih oblek niso dali popolnoma na stran. Posneli so nekaj televizijskih reportaž, v pustnem času so se odpravili po domači vasi, srečali so se na Slodnjakovi prinčevi domačiji. Nekaj članov je sodelovalo pri pokopu pusta v Dobovi, junija so se družili na pikniku, skozi celo leto so nabirali zelišča, jih sušili, izdelovali zeliščna olja in mazila ter varili čudežni cigo džin. „Ko nastopamo, se je z nečim treba predstaviti, nekaj ponuditi. Zato se čez leto ukvarjamo z zeliščarstvom, cigani so se namreč nekoč zdravili izključno iz narave,“ je poudarila sogovornica. Letos bi lahko bilo nastopov več Foto: ED Cigani Častna člana ED Cigani, ustanovna člana društva in goreča cigo muzikanta Vlado Markovič ter Janko Golob Te dni se dornavski cigani veselijo na fašenkih v Ptuju in okoliških vaseh, dogaja se spontano, neorganizirano, pristno, tako kot nekoč. „V sredini aprila smo povabljeni na mednarodni karneval v Banjaluko. Udeležili se ga bomo, če bodo tako dovoljevali epidemiološki ukrepi. Sodelovati nameravamo na sejmu Alpe Adira, od spomladi do jeseni bomo dopolnjevali zalogo v naši zeliščarski „lekarni“. Junija načrtujemo izvedbo tradicionalnega Krompirfesta, avgusta bomo sodelovali na Rimskih igrah, v začetku decembra bi pripravili druženje ob zaključku leta. Organizacija dogodkov in sodelovanje na prireditvah bosta seveda odvisna od zdravstvene situacije.“ Foto: ČG ED Cigani Dornava združuje 180 članov. Razočaranje, ker občina zanje ne najde prostora Člani ED Cigani Dornava so lani konec leta, tako kot čisto pravi nekdanji pripadniki romskih skupnosti, postali brezdomci. Svoje ciganske rekvizite so hranili v oranžeriji pri dvorcu, ki pa so jo začeli obnavljati. Seveda so obnove veseli in jo zelo pozdravljajo, a oranžerija je bila njihov edini dom. „Smo društvo s 180 člani, organizatorji številnih dogodkov, sodelujemo na prireditvah v domovini in tujini, pa nimamo niti enega majhnega prostora. Za delovanje potrebujemo rekvizite, ki popestrijo našo predstavitev. Žalosti nas dejstvo, da nam občina ne more ponuditi vsaj enega prostora, kjer bi lahko opremo shranili. Ne razumemo, da občina z županom na čelu nekaterim društvom zagotavlja po dva prostora, za druge pa nima posluha. Še posebej tega ne moremo razumeti v luči dejstva, da smo bili minula leta organizator občinske prireditve Fašenk po dornavsko, številne aktivnosti izvajamo na občinski ED Cigani Dornava daje velik poudarek mednarodnemu sodelovanju. Udeležujejo se karnevalov v Makedoniji, Srbiji (Šabac – Leskovac in Rakovica), Črni gori (Budva), Hrvaškem (Vir, Biograd), Italiji, Madžarskem in Avstriji. „Veliko damo na koreografijo, predvsem ples naših mladih plesalk, ki se zavrtijo ob zvokih Foto: ED Cigani etno ciganskih plesov. Plesalke so tiste, ki najbolj popestrijo dogajanje na karnevalih. Seveda na nastopih ne gre brez naše cigo kuhinje, kjer se vedno nekaj peče in dimi, prav tako ne moremo brez naših zvestih cigo muzikantov, cigo kofetarije in šlogarije. Na gostovanjih nas vedno spremlja 14. princ ptujskega Kurentovanja Miroslav Slodnjak, vitez Dornavski, ki je tudi član združenja evropskih karnevalskih mest FECC,“ je povedala predsednica ED Cigani Dornava Anica Slodnjak. ravni in povsod, kjer gostujemo, promoviramo ime občine. Enostavno člani društva ne moremo razumeti, zakaj ni moč priti vsaj do enega manjšega prostora, kjer bi lahko shranili društveno opremo,“ je dodala Slodnjakova. Mojca Zemljarič Destrnik z Ljubezen do živali rodila poslovno idejo Aljaž z ekipo izdelal prvo pasjo protezo 23-letni Aljaž Muršec z Destrnika, diplomant ljubljanske zdravstvene fakultete, si je za diplomsko nalogo na študijski smeri protetike in ortotike (opornice) izbral nenavadno, doslej pri nas precej neraziskano temo: za šest evropskih držav je namreč odkrival, koliko je tam amputacij okončin pri psih in kakšna protetična oskrba. V praktičnem delu naloge je nato izdelal protezo za psa. Projekt izde- lave teče poldrugo leto v sodelovanju zdravstvene in veterinarske fakultete, in to kar v dveh šolskih delavnicah v sklopu vaj, pri tem pa mu pomagajo sošolci in profesorji. Mešanka Ajka, ki je v nesreči z vlakom izgubila del zadnje tačke, za to je bilo treba poškodovani ud amputirati, je postala prva lastnica pasje proteze. Kot pravi izumitelj, ki ima od nekdaj rad živali in jim želi pomagati, so morali izdelati več modelov, preden so bili zadovoljni z rezultatom, a zdaj se je psička svoje nove tačke že dobro navadila, proteza ji je pravzaprav omogočila kar najbolj normalno življenje. Ekipa pa že pridno izdeluje proteze in opornice za druge pse. Priložnost v 3D-tiskanju Foto: osebni arhiv Aljaž Muršec z Destrnika je idejni oče ideje o izdelavi protez in opornic za živali. Muršec razlaga, da se pri poškodbah okončin veterinarji tako doma kot v tujin poslužujejo treh možnosti: vozička, proteze ali opornice. Voziček po njegovem ni optimalna rešitev; kadar manjka ena okončina, meni, da je najustreznejša proteza, kadar gre za zlom ali deformacijo, pa opornica. »Brez ene okončine živali načeloma živijo nemoteno, vendar vzorec hoje po treh okončinah ni fiziološki, v celoti se spremeni biomehanika, sčasoma se začnejo težave s preostalimi udi, sklepi in hrbtenico.« Praksa v tujini je takšna, dodaja, da ni individualnega stika s poškodovano živaljo, saj nekdo odvzame odlitek, spet drugi pa izdela protezo. Slovenske proteze so zasnovane individualno, izdelane pa bodisi preko mavčnih odlitkov amputiranega uda bodisi preko laminacije oziroma s pomočjo epoksi smol in Foto: osebni arhiv Mešanka Ajka je dobila prvo slovensko pasjo protezo. trdilcev. Ker gre za drage izdelke, v Nemčiji lahko stanejo tudi več tisoč evrov, Muršec vidi priložnost v 3D-tisku, sodobni metodi, ki bi pocenila izdelavo, na začetku pa bi bilo zanjo treba pripraviti ustrezen in finančno zahteven računalniški program. Nadobudni mladenič ima s pro- jektom velike načrte, saj v njem vidi poslovno priložnost. Želi si, da bi v Sloveniji začeli izdelovati proteze in opornice za vse živali, ki bi bile dostopne tudi poškodovanim živalim v sosednjih državah, in da bi bila lahko ta storitev v prihodnje krita iz zavarovalnine. Senka Dreu Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK petek z 25. februarja 2022 Črna kronika 12 stran 12 Ptuj z Vandalizmu ni videti konca: ukrepanje je nujno Še eno poškodovano igralo, tokrat za invalide Oba ptujska parka, tako mestni kot tisti v Ljudskem vrtu, sta že dolgo časa tarči vandalov. Znašajo se nad razsvetljavo, koši in igrali. Pred kratkim so poškodovali igralo v Ljudskem vrtu, kjer so dobesedno odtrgali sedišče klopi za invalide. Na občini pravijo, da bodo redarji in policisti nadzor v prihodnjih dneh še poostrili, tudi v večernih urah. Stanje na področju vandalizma na Ptuju se v zadnjem času žal ne izboljšuje, prej obratno. Svetnik Matej Siebenreich je prepričan, da Foto: DK V Mestnem parku je uničeno igralo pri fitnesu na prostem. Mreža je dobesedno odtrgana in zelo nevarna. mora k reševanju tega problema aktivno pristopiti tudi občina. Ta ima sprejete odloke, ki dajejo nadzornim organom pristojnost za ukrepanje, večino opaženih kršitev pa kot prekršek določa že Zakon o varstvu javnega reda in miru. Razsežnosti problema se na Mestni občini Ptuj zavedajo, zato so sprožili aktivnosti v smeri preprečevanja nastajanja dodatne škode: »Občinski redarji v pozno popoldanskih in večernih urah nadzirajo dogajanja v mestnem parku in drugih rekreacijskih površinah (Ljudski vrt, športni parki ...), na lesenem stopnišču, ki pelje proti ptujskemu gradu, v okolici športnih površin ŠC Ptuj, v okolici betonskih garaž, na območjih okoli posameznih vrtcev, v Športnem parku Spuhlja in podobno. Glede na pričakovano zmanjšanje omejitev druženja zaradi bolezni covid-19, višje spomladanske temperature in posledično večjo koncentracijo oseb na teh površinah je vodja redarstva dobil nalogo, da vzpostavi stik z vodstvom Policijske postaje Ptuj in poskuša zagotoviti oziroma obnoviti ponovno izvajanje nalog z mešanimi patruljami redarstva in policije v večerih in nočeh.« Predvsem bodo aktivni ob vikendih in dneh, ki jim sledijo dela prosti dnevi. Zgolj opozarjanje in žuganje s prstom očitno ne bo prineslo rezultatov. Žal vse kaže, da se brez okrepljenega nadzora in izrekanja sankcij stanje ne bo izboljšalo. Samo v zadnjih dneh sta bili poškodovani dve otroški igrali, eno v Ljudskem vrtu, namenjeno invalidnim otrokom, in drugo v mestnem parku, kjer so dobesedno odtrgali vijake, ki pritrjujejo plezalno mrežo. Povzročitelji škode s tem v nevarnost spravljajo ogromno majhnih otrok, ki ta igrala uporabljajo vsakodnevno. Foto: DK V Ljudskem vrtu manjka sedež na klopci. V Ljudskem vrtu droge in motoristi na igriščih Poseben problem je tudi zbiranje v paviljonu v Ljudskem vrtu, kjer se o tem, kaj počno posamezniki, govori vrsto let. Pa so še zmeraj praktično vsakodnevno tam. Vonj po marihuani gotovo ne sodi med otroke. Predvsem v Ljudskem vrtu je zadnje čase mogoče opaziti vedno pogostejše zbiranje starejših osnovnošolcev, ki se z mopedi pripeljejo direktno do igral in jih parkirajo neposredno ob njih. Vožnja med otroki in postavljanje pred prijatelji gotovo predstavljajo nevarnost. Ne nazadnje pa: vsak evro, ki ga namenimo za popravljanje tovrstne namerno povzročene škode, je preveč in bi ga morali povrniti tisti, ki to storijo, ne pa občinski proračun. Dženana Kmetec Ptuj z Uničena velika večina mestnih gredic mačeh Neznani storilec škropil s strupenim herbicidom Zdaj je že jasno, da ptujske mestne gredice spomladi ne bodo polno zacvetele z raznobarvnimi mačehami. Ob koncu prejšnjega tedna se je neznani storilec znesel nad njimi in jih poškropil s totalnim herbicidom. Tako vsaj domnevajo glede na stanje posušenih cvetlic. Delavci podjetja Javne službe Ptuj so posušene mačehe „odkrili“ v ponedeljek zjutraj. Podrobnejši ogled je pokazal, da niso uničene samo mačehe na gredici v Ulici heroja Lacka, temveč tudi na drugih lokacijah. Za zdaj neznani storilec je škropil tudi v Evroparku, kjer so te zasajene v obliki zastave Evropske unije ter slovenskega in ptujskega grba. Lani v jeseni so na ptujskih mestnih gredicah in v koritih posadili skoraj 11.000 mačeh različnih barv. Kot kaže, bo treba obnoviti skoraj celotno zasaditev na mestnih gredicah, po vsej verjetnosti pa zamenjati tudi zemljo, saj v kontaminirano zemljo ne morejo saditi novih rož. Zanimivo pa je, da so mačehe v kamnitih koritih ostale nepoškodovane. „Zemljo smo dali v analizo, da ugotovimo, kaj je bil vzrok, da so se mačehe čez noč posušile. Takrat bomo tudi lahko več povedali o tem nesmiselnem dejanju,“ je povedal direktor podjetja Javne službe Ptuj Alen Hodnik. Jesensko zasaditev so opravili z mačehami, ki jih je dobavilo Vrtnarstvo Marije Marinič, torej od lokalnega dobavitelja. V vodstvu Javnih služb sicer ne morejo pritrditi nekaterim govoricam, da naj bi „maščevalni“ pohod opravil nekdo, ki ni bil izbran za dobavo rož. Škoda ocenjena na več tisoč evrov Medtem ko smo bili v prejšnjih letih bolj ali manj priče manjših kraj iz Foto: Črtomir Goznik Na gredici v Ulici heroja Lacka je uničena polovica nasada mačeh. Foto: Črtomir Goznik Neznani storilec se je znesel tudi nad nasadi mačeh v Evroparku. Ako je pretoplo svečana, bo malega travna počivala brana. Foto: Črtomir Goznik Na ptujskih gredicah so lani v jeseni zasadili skoraj 11.000 mačeh v različnih barvah: modri, beli, rdeči in rumeni ter mešanih barv. Mačehe med desetimi rožami, ki cvetijo tudi pozimi Spadajo v isto skupino rastlin kot vijolice. V zimskem času najbolje uspevajo v gredicah, kjer imajo na dan vsaj šest ur sončne svetlobe. Vzdržijo tudi v zelo nizkih temperaturah, če so bile pravočasno posajene in so imele možnost, da se korenine lepo razrastejo. Najbolje jih je saditi, ko se temperature gibljejo med 10 in 15 stopinjami Celzija oz. štiri do šest tednov pred mrazom. Navadno jih sadimo septembra ali oktobra. Zaščitimo pa jih le v primeru, ko se poleg nizkih temperatur, pričakuje tudi veter. nasadov in kamnitih korit, je najnovejše uničenje dejanje brez primere doslej. Pri vseh vandalskih dejanjih zadnjih let, ki so jih tudi prijavili policiji, povzročitelji niso bili odkriti. Koliko bodo pri odkrivanju povzročitelja najnovejšega pustošenja pomagale kamere, nameščene na mestnem območju, bo pokazal čas. Že zdaj pa so znani podatki o škodi, ki znaša nekaj tisoč evrov. Samo nakup mačeh je stal več kot 3.200 evrov. MG Danes dopoldne se bo pooblačilo. Sredi dneva bodo že krajevne padavine, ki se bodo popoldne in zvečer okrepile in razširile na vso državo. Meja sneženja se bo zvečer približala nižinam. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem se bo krepila burja. Jutranje temperature bodo od -4 do 2, najvišje dnevne od 4 do 9, popoldne in zvečer se bo hladilo. 4-dnevna napoved za Podravje Vir: ARSO Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Nogomet Kdo bo stopil z vlaka poražencev, Celje ali Aluminij? Stran 14 Nogomet Šumarji z Marinškom našli skupni jezik Stran 14 stran 13 Rokomet Ptujska ekipa preko Maribora na final 4 Stran 14 Tenis Izmed izkušenejših zraven le Rola Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Atletika z Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice Čurin-Prapotnik s članskim naslovom kronal zimsko sezono V soboto in nedeljo je v Novem mestu potekalo člansko zimsko državno prvenstvo, kar je ena od zadnjih tekem dvoranske sezone. Skupno je bilo prijavljenih 275 atletov in atletinj iz 32 slovenskih klubov, med njimi je bila šesterica članov Atletskega kluba Ptuj. Ti so se na Štajersko vrnili s tremi odličji, osvojili so jih Anej Čurin Prapotnik, Veronika Domjan in Maja Bedrač. Novo vzhajajoče ime ptujske atletike je Anej Čurin Prapotnik, ki je nase pred dobrim mesecem opozoril z naslovom mladinskega dvoranskega državnega prvaka v teku na 60 metrov. Dobre nastope je kazal tudi v nadaljevanju zimske sezone, vključno z nastopom na balkaniadi v Beogradu, zato še zdaleč ni presenetljiva njegova zmaga tudi na članskem prvenstvu. Na Dolenjskem je imel skupaj s trenerjem Gorazdom Rajherjem jasen cilj, osvojitev naslova prvaka. Pot je začel z dobrim polfinalnim tekom, kjer je v najhitrejši skupini z rezultatom 6,91 zasedel 2. mesto (enak čas kot Žiga Benko iz Kladivarja), kar je med 31 nastopajočimi v tej disciplini pomenilo zanesljivo uvrsti- Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice, rezultati: 60 m moški: 1. Anej Čurin Prapotnik (Ptuj) 2. Jernej Gumilar (MASS) 3. Žiga Benko (Kladivar Celje) 6,79 s 6,88 s 6,94 s Krogla (ž): 1. Veronika Domjan (Ptuj) 2. Tjaša Križan (Poljane MB) 3. Nuša Lužnik (S. Gradec) 13,77 m 12,62 m 12,47 m Daljina (ž): 1. Brina Likar (Triglav) 2. Maja Bedrač (Ptuj) 3. Urša Matotek (Dolenjske Toplice) 6,09 m 5,91 m 5,87 m tev v finale, med najboljšo osmerico. V finalu je svoj nastop še stopnjeval in le s stotinko slabšim rezultatom od svojega osebnega rekorda (ta znaša 6,78) prepričljivo ugnal vso konkurenco, prvega zasledovalca je prehitel za 9 stotink sekunde. O nastopu Aneja v Novem mestu je spregovoril njegov trener Gorazd Rajher: „Za zaključek zimske sezone je Anej še enkrat odtekel tako, kot je bilo pričakovati ter je postal državni članski prvak. Program, ki sva ga imela zastavljenega za ta del sezone, je tako izpeljan v 100 %. Vrh je bil kotiran na mladinsko državno prvenstvo in balkaniado, teden dni kasneje pa forma seveda še ni padla, zato je to lahko potrdil tudi v Novem mestu. Ker je bila to zadnja tekma zimske sezone, je bila v glavah prisotna misel, da je treba storiti vse, da mine brez poškodb. V polfinalu Anej tako ni tekel 'na polno', tako kot na prejšnjih tekmah, ampak je bila prioriteta samo uvrstitev v finale. Tako je odtekel hitrih prvih 30 metrov, nato pa nadzoroval dogajanje okoli sebe. V finalnem teku je bila želja dobra priprava, nato maksimalni tek in zmaga. Tehnično in taktično je naredil vse prav in opravil s tekmeci, dejansko si je pokoril celotno skupino in z vrhunskim tekom zanesljivo zmagal z rezultatom 6,79. To je sedaj rezultat, ki je bil na skoraj vseh zadnjih tekmovanjih konstanten, kar je zame kot trenerja odličen podatek. Matematični izračuni kažejo, da je z zimskim rezultatom 6,80 na 60 metrov – in nadaljnjim dobrim delom na distancah – mogoče poleti doseči rezultat 10,60 na 100 metrov. Sedaj bomo te izračune pozabili in se osredotočili na delo, saj bo vse to treba potrditi na samih tekih. Želja pa je rezultat okoli 10,60, s katerim bi bila izpolnjena norma za nastop na svetovnem mladinskem prvenstvu.“ Na stopničkah tudi Domjanova in Bedračeva Izmed preostalih atletov ptujskega kluba je bilo mogoče največ pričakovati od Veronike Domjan in Maje Bedrač. Veronika sicer ni nastopila v svoji paradni disciplini, metu dis- Motokros z Boštjan Renko »O štartih je Tim že sanjal …« 25-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je v zadnjih letih eden od najboljših motokrosistov sveta, kar ned- vomno potrjujejo osvojeni štirje naslovi svetovnega prvaka, eden v razredu MX2 (2015) ter trije v razredu MXGP Foto: osebni arhiv Boštjan Renko in Tim Gajser med pripravami na Sardiniji (2016, 2019, 2020). Za takšne podvige so potrebni številni dejavniki, eden od osnovnih je tudi fizična priprava. V zadnjih letih za ta segment v pripravah in občasno tudi med sezono skrbi Ptujčan Boštjan Renko. Pred letošnjo sezono ste bili nekaj tednov s Timom na pripravah na Sardiniji. Kakšna je vaša ocena pripravljenosti našega šampiona pred novo sezono svetovnega prvenstva? B. Renko: »Moja ocena bi bila zelo visoka. Na Sardiniji sva vsak dan opravila po dva treninga, po mojem odhodu pa je Tim tam ostal še cel mesec. Za tisti čas sva skupaj sestavila treninge, ki jih je nato vsakodnevno opravljal. Vsi kazalniki in meritve so kazali na to, da je kondicijska pripravljenost vsaj na takšnem nivoju, kot je bila pred lansko sezono, v nekaterih segmentih pa celo boljša. Lahko smo optimisti in se glede tega lahko nadejamo odlične sezone.« Lanska poškodba je torej preteklost? B. Renko: »Moje prepričanje je, da je lanska poškodba Timove ključnice ključno vplivala na razplet sezone. Če je ne bi bilo, bi bil gladko prvi, Foto: Peter Kastelic / AZS Atletski klub Ptuj, zasedba v Novem mestu: Anej Čurin Prapotnik (AK Ptuj, beli dres) je suvereno osvojil naslov članskega dvoranskega prvaka v teku na 60 metrov. Anej Čurin Prapotnik (2003) 60 m – 1. mesto Veronika Domjan (1996) krogla – 1. mesto Maja Bedrač (1999) daljina – 2. mesto Blaž Jurgec (2005) 400 m – 12. mesto Sara Šeruga (2004) 60 m – 17. mesto Taja Štumberger (2006) 400 m – 19. mesto ka, ampak v suvanju krogle, a je bila kljub temu premočna za tekmice – slavila je s prednostjo več kot enega metra. Maja je tekmovala v skoku v daljino in je do predzadnje serije vodila z rezultatom 5,91, ki ga je dosegla v drugi seriji. V peti seriji pa je imeniten skok uspel Brini Likar iz kranjskega Triglava, edina je uspela preskočiti znamko šestih metrov – 6,09. Majina zaključna poskusa, da bi dvoboj obrnila v svojo korist, nista uspela, obakrat je prestopila. Jože Mohorič kljub tej nevšečnosti in odbitku točk (zaradi spornega sekanja ovinka na dirki v Mantovi, op. a.) pa se je vseeno do konca boril za naslov. Pomembno dejstvo je, da je lanska sezona trajalo izredno dolgo, tako da ni bilo na voljo dovolj časa za počitek. Načrtovano je bilo, da bi v tej pavzi šel na operativni poseg, s katerim bi mu odstranili kovinsko ploščico, ki jo ima z devetimi vijaki pritrjeno na ključnico. Žal za to ni bilo dovolj časa in tako je padla odločitev, da bo ploščica ostala na svojem mestu nedotaknjena še eno sezono. To ga pri vožnjah na srečo ne ovira, ni pa še tkivo okoli tega v popolnosti oživčeno.« Veliko se je govorilo o tem, da je Tim v letošnjih pripravah veliko pozornosti posvetil štartom. B. Renko: »Na tem je bil res velik poudarek, tudi sama ekipa je na motorju veliko delala v smeri izboljšanja štartov. Tim je v zadnjih sezonah pri tem uporabljal majhen podstavek, sedaj pa je nekoliko spremenil sam položaj telesa na motorju. Ko sem sam odšel s Sardinije, je prišla tudi širša Hondina ekipa in so skupaj delali na tem. Ko sva se slišala mi je dejal, da je opravil nekaj sto štartov in da je že sanjal o tem (smeh). So pa bili prvi rezultati teh izboljšav in treniranja že vidni na obeh pripravljalnih tekmah, kjer so šli štarti res gladko. To je dober kazalnik.« Foto: Peter Kastelic / AZS Veronika Domjan je slavila v metu krogle. Odličen trening v Lembergu Kako pa je bilo po prestavitvi dirke v Angliji ob koncu prejšnjega tedna (sezona se bo sedaj začela v soboto s kvalifikacijami in v nedeljo z uradno dirko)? B. Renko: »Tim se je po prestavitvi dirke v nedeljo vrnil v Slovenijo, kajti razmere na progi v Angliji – v prvi vrsti podrta drevesa – niso omogočale normalnega treniranja. V po- nedeljek je doma opravil trening na motorju, v torek sva imela pri meni trening v fitnesu, v sredo pa sem bil z njim na treningu na progi v Lembergu. Tam je tudi odpeljal kroge, treniral štarte … Proga je bila primerna, saj je podobna razmeram na progi v angleškem Matterley Basinu, spodaj trda in na vrhu mehko blato, rahlo drseče razmere. To je bil res dober trening za nedeljo, ko se bo začelo zares.« Jože Mohorič Foto: osebni arhiv Tim Gajser pripravljen pričakuje novo sezono svetovnega prvenstva v razredu MXGP, ki se bo v nedeljo začela v Angliji. COLOR CMYK Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 Šport 14 stran 14 petek z 25. februarja 2022 Nogomet z 1. SNL Kdo bo prvi stopil z vlaka poražencev? Začetek tedna je minil v znamenju zadnje tekme 22. kroga, v kateri je Kalcer v Domžalah gostil Maribor. Vijoličasti so prepričljivo zmagali (1:4; Nuhanović; Milec, Mudrinski 2, Kronaveter) in se zavihteli na vrh lestvice (Maribor 42, Koper 41, Olimpija 40 točk). Varovanci trenerja Radovana Karanovića so znali izkoristiti napadalno postavitev Kalcerja, česar Aluminij v prvem krogu pomladanskega dela proti istemu tekmecu nikakor ni zmogel. Tekma se je končala na sanjski način za Roka Kronavetra, ki je dosegel svoj 100. zadetek v 1. slovenski ligi. Svoj strelski pohod do te številke je začel leta 2005 v dresu Drave, za katero je v naslednjih štirih letih dosegel kar 28 golov. Do jubilejne številke jih je nato zabijal za Rudar (4), Olimpijo (44) in Maribor (24). Novi krog za prvoligaše s sabo prinaša zanimiv derbi med drugoin tretjeuvrščeno ekipo lestvice, Olimpijo in Koprom. Nič manj pa ne bo zanimiv derbi začelja, v katerem se bosta merila Celje in Aluminij. Gre za ekipi, ki sta najslabše začeli spomladanski del, s po dvema porazoma. Celjani so klonili s Koprom in Bravom, Aluminij s Kalcerjem in Muro. Obe ekipi sta v zimskem prestopnem roku doživeli precejšnje spremembe, skupno pa jima je tudi to, da sta se zvečine odrekli domačim igralcem, okrepili pa s tujci. Oboji so zadnje spremembe v igralskem kadru izvedli ob koncu prestopnega roka, tako da časa za uigravanje ni bilo na pretek, kar se najbolj opazi v napadu, logična posledica so slabi rezultati. Celje je na dveh dosedanjih tekmah doseglo en zadetek, Aluminij nobenega. Resnici na ljubo: šumarji so podobno začeli tudi jesenski del, ko so na prvih sedmih tekmah zabili le dva gola. Ker se bosta med sabo merili dve od treh najmanj učinkovitih ekip lige (Celje 22 golov, Kalcer 21, Aluminij 19), je tudi tokrat pričakovati nizek rezultat. Igralci stav bodo težko zgrešili, če bodo na stavnih listkih zapisali 0:0, 0:1, 1:0, 1:1. K temu pritrjujeta tudi dosedanja medsebojna izida v sezoni, na dveh tekmah so igralci obeh ekip v 180 minutah skupaj zmogli en gol. Posebna zanimivost tekme bo dvoboj bratov Bizjak, vsak igra v svoji ekipi: starejši Jaka (letnik 1991) je član Aluminija, mlajši Lovro (letnik 1993) pa Celja. Od leta 2014 do 2017 je tudi Lovro nosil dres Aluminija ... Celje Prišli: Damjan Vuklišević (Domžale), Tai Matea Panić (Koper), Nino Milić (Maribor), Ibrahim Kargbo Jr. (Dinamo Kijev, Ukrajina), Dušan Sto- Nogomet z NK Aluminij Z Marinškom našli skupni jezik Iz NK Aluminij so med tednom končno sporočili veselo novico – uspelo se jim je dogovoriti za podaljšanje pogodbe z mladim domačim nogometašem! 23-letni vezist Nik Marinšek, ki bi mu sicer pogodba potekla letos konec maja, je s šumarji sodelovanje podaljšal do poletja 2024. Po številnih zamujenih priložnostih, ko jim do podobnega stiska roke ni uspelo priti, npr. z Maticem Vrbancem, Alenom Krajncem, Lovrom Grajfonerjem, Ilijem Martinovićem, Nemanjo Jakšićem, Mihaelom Klepačem (tudi Aljaž Ploj je na izhodnih vratih, na zadnji tekmi npr. ni našel mesta med 20 igralci, ki so kandidirali za tekmo) in so odšli v druge klube brez odškodnine, je to vendarle korak v pravo smer … Marinšek za Aluminij nastopa vse od leta 2016, ko se je klubu iz Kidričevega pridružil iz Dravinje. Konjičan je do danes v članski konkurenci zbral 1. SNL, 23. krog: Celje – Aluminij, v petek ob 17.30 na stadionu Z’dežele. Medsebojne tekme v sezoni: 5. krog: Celje – Aluminij 0:0; 14. krog: Aluminij – Celje 0:1 (0:1); Božić. jinović (Khimki, Rusija), Vasilije Janjičić (Zürich, Švica), Duje Čop (Dinamo Zagreb, Hrvaška), Domantas Antanavičius (Panevezys, Litva), Miroslav Iličič (Istra, Hrvaška), Lovro Bizjak (Šerif Tiraspol, Moldavija), Tomislav Tomić (Olimpija), Grigorij Morozov (Dinamo Moskva, Rusija). Odšli: Maj Mittendorfer (Koper), Advan Kadušić, Luka Kerin (Bravo), Matija Burin (Bravo), Kevin Žižek. Jože Mohorič skupaj 85 prvenstvenih in 12 pokalnih nastopov. »Zahvaljujem se klubu za zaupanje, to zaupanje moram vrniti na igrišču. Zavedam se, da moram nekatere stvari v svoji igri še izboljšati, a zagotovim lahko, da bom, tako kot do zdaj, na vsakem treningu in tekmi naredil vse, da to zaupanje upravičim. Poznam cilje kluba, vem, kakšne so želje, v skupni mozaik bom poskušal prispevati svoj delež na poti do uresničitve,« je dejal Nik in dodal: »Pri Nogometnem klubu Aluminij sem že šesto leto, izgleda, kot da sem tukaj našel svoj drugi dom. V celotnem obdobju je bilo nekaj padcev, a veliko več je bilo vzponov. Na koncu so pomembni tisti dobri trenutki in teh je bilo mnogo več, zato se veselim nadaljevanja rdeče-bele zgodbe.« Foto: Črtomir Goznik Proti Muri so šumarji že kazali dokaj čvrsto igro v obrambi, v napadu pa bo treba na pravo mesto zložiti še precej več stvari. Nogomet Kidrič na Poljsko Roka Kidriča smo na našem področju prvič spoznali leta 2015, ko je je iz ekipe Šmartno prestopil k ptujski Dravi. V 2. ligi je takrat v sezoni 2015/16 za modre odigral 22 tekem in pri tem zabil šest golov. V naslednji sezoni je odšel k Rolteku, po enem letu pa se je visokorasli napadalec znova vrnil na Štajersko, tokrat k Aluminiju. Pri šumarjih je imel v sezoni 2017/18 v 1. ligi podoben učinek kot leto prej pri Dravi, na 26 tekmah je znova zabil šest golov. Dobro formo je zadržal tudi v naslednji sezoni, ko je v rdeče-belem dresu odigral 23 tekem, v polno pa je meril osem krat. Te predstave so mu v sezoni 2018/19 odprle pot do prestopa k Olimpiji, kjer pa je bila konkurenca veliko močnejša in njegove sposobnosti niso prišle do izraza v polni meri (3 goli). Kljub vsemu mu je uspel prestop v Turčijo, igral je za tamkajšnjega drugoligaša Boluspor. Polletno avanturo je zaključil z vrnitvijo v Slovenijo in podpisu pogodbe z Bravom. Pred letošnjo sezono se je znova pridružil Kidričanom, s katerimi je odigral 20 tekem (2 gola). Približno polovico jih je začel v začetni postavi, med strelce pa se je vpisal dvakrat. V spomladanskem delu sezone ni bil v kombinacijah trenerja Oskarja Drobneta, zato je bil odhod pričakovan. Nova stopnička v njegovi športni poti bo tako Poljska, oz. klub Puszcza iz Niepolomice (cca. 15.000 prebivalcev), ki nastopa v 2. ligi in se bori za obstanek. Klub iz okolice Krakova v južni Poljski zaseda po prvi polovici sezone 15. mesto v 18-članski ligi. JM JM Tibor Banić dokončno v Brežicah Foto: Črtomir Goznik Nik Marinšek bo rdeče-beli dres Aluminija po podpisu nove pogodbe nosil vse do sredine leta 2024. Iz zapisnika Registracijske komisije NZS je razvidno, da je bil Tibor Banić iz Aluminija posojen k Brežicam. 22-letni vratar bo tako zadnji del pogodbe s šumarji (ta se mu izteče 31. 12. 2022) preživel v dresu drugoligaša iz Posavja. Pri Aluminiju imajo sicer precej pestro zasedbo na vratarskem položaju, ob kapetanu Luki Janžekoviču (pogodba se mu izteče letos junija) so tukaj še Lovro Juric, David Samuel Nwolokor in Martin Jarc. Rokomet z Pokal Slovenije (ž) Ptujska ekipa preko Maribora na final 4 Branik Maribor – ŽRK Ptuj 18:27 (6:15) ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar; Planinc 10(3), Bedrač 5, Kolenko 5, Krasnič 3, Puž 2, Luknjar 1, Orešek 1, Irgolič, Šemrl, Ciglar, Želj, Wudler. Trener: Matej Bračič. V športni dvorani Škofijske gimnazije Maribor je v sredo potekala ena od štirih tekem četrtfinala Pokala Slovenije v rokometu za dekleta, merila sta se domači Branik in ŽRK Ptuj. Ptujčanke, ki sicer igrajo v močnejši modri skupini 1. A državne lige (Branik igra v zeleni skupini), so bile prepričlji- vo boljše in so se zasluženo uvrstile na zaključni turnir najboljše četverice! To je za ptujski klub v zadnjih letih največji uspeh, pred leti pa so že igrale tudi v evropskem tekmovanju. Varovanke trenerja Mateja Bračiča so tekmo odprle tako, kot so jo nazadnje proti Izoli v gosteh končale – s trdno obrambo. Do 6. minute niso prejele nobenega zadetka (0:3), izid pa je bil kljub temu dokaj enakovreden do 15. minute (4:6). V naslednjih dvanajstih minutah so gostje iz Ptuja tesno zaprle vse dohode do svojih vrat, z nekaj obrambami pa se je izkazala tudi vratarka Tajda Tripkovič. Foto: Črtomir Goznik Rok Kidrič je za Aluminij v dveh obdobjih odigral skupno 68 tekem. Posledica vsega skupaj je bil delni izid 0:6 in vodstvo 4:12 v 26. minuti. V prvem polčasu so domače igralke zmogle doseči le šest zadetkov. Nadaljevanje je bilo zgolj formalnost, kljub temu pa gostje niso želele ničesar prepustiti naključju in so v prvih desetih minutah 2. polčasa še višale prednost. Najvišja razlika v njihovo korist je tako že znašala 14 golov (7:21 v 40. minuti). V zaključku srečanja je Bračič ponudil priložnost za igranje več igralkam s klopi, posledično je prednost nekoliko skopnela. Rezultati četrtfinalnih tekem Pokala Slovenije: Foto: Črtomir Goznik ŽRK Ptuj je z uvrstitvijo na zaključni turnir najboljše četverice slovenskega pokalnega tekmovanja dosegla največji uspeh v zadnjih letih. Branik Maribor – ŽRK Ptuj 18:27 (6:15) Mlinotest Ajdovščina – Krim Mercator 21:25 (9:10) Sava Kranj – Zelene doline Žalec 25:33 (14:21) Z'dežele – Trgo ABC Izola 35:18 (19:8) Najboljša strelka tekme je bila z desetimi goli Alina Planinc, po pet sta jih zabili Nika Bedrač in Minea Kolenko. JM Matej Bračič, trener ŽRK Ptuj: »Ker nismo želeli ničesar prepustiti naključju, smo se že pred tekmo dogovorili, da začnemo odločno in agresivno v obrambi. Tako je tudi bilo in domačinkam smo v prvem polčasu dopustili le malo število golov in jim preprečili vsakršno misel na presenečenje. V drugem polčasu so priložnost dobile tudi mladinke, vesel sem tudi zanje, da so se lahko predstavile na članski tekmi. Že na nekaj zadnjih tekmah je vzdušje v ekipi odlično, po zmagi je bilo še toliko bolj veselo. Že sama misel, da bomo zaigrali na final 4, je prijetna, tudi tam pa bomo storili vse, da pustimo dober vtis.« Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 petek z 25. februarja 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport 15 Tenis z Davisov pokal Izmed izkušenejših zraven le Rola Selektor moške teniške reprezentance Grega Žemlja je določil seznam igralcev, na katere računa na kvalifikacijskem dvoboju za svetovno skupino I. V Čile bodo odpotovali Blaž Rola, Bor Artnak, Sebastian Dominko in Matic Dimic. Dvoboj Davisovega pokala bo 4. in 5. marca v čilskem obmorskem mestu Vina del Mar. Slovenci so v zadnjih dneh trenirali v Ljubljani, pred odhodov v Južno Ameriki pa bodo nekaj treningov opravili še v Portorožu. Najizkušenejši v tej sestavi je 31-letni član TK Terme Ptuj Blaž Rola (185. na ATP), ob njem so v ekipi mladi igralci, ki si šele utirajo pot v svet profesionalnega tenisa: Bor Artnak (AS Litija) ima 17 let, leto starejši je Sebastjan Dominko (ŽTK Maribor), Matic Dimic (Triglav Kranj) je letnik 2002. Na seznamu ni najboljšega slovenskega igralca Aljaža Bedeneta, ki se bo po dolgi odsotnosti v teniško karavano vrnil marca na turnirju v Indian Wellsu. To bo drugi dvoboj, ki ga bo na klopi kot selektor vodil Žemlja. „Od prvega februarja so reprezentančni Rola: »Južna Amerika mi leži« Najizkušenejši igralec slovenske reprezentance je Blaž Rola. 31-letni Ptujčan je nazadnje za reprezentanco igral septembra 2019, ko je Slovenija premagala Egipt. „Del reprezentance sem bil že tudi septembra, a sem takrat tik pred začetkom dvobojev zbolel – to je bila zame velika smola. Vesel sem, da sem znova del ekipe. Gremo v Čile, da opravimo našo nalogo 100 %, kako bo vse potekalo na igrišču, pa bomo videli tam. Meni osebno Južna Amerika 'leži', tam sem odigral veliko turnirjev na pesku in imel tudi nekaj dobrih rezultatov. Upam, da bo tokrat enaka zgodba, enaki občutki, enaki rezultati. Forma bi bila lahko boljša. Po prihodu z dopusta sem staknil manjšo poškodbo, vnetje tetive kvadricepsa. Bolečina počasi izginja, rehabilitacija poteka dobro, zdaj že treniram normalno, sem pa izgubil dva dragocena tedna treningov. A časa do začetka dvoboja je še dovolj,” je na novinarski konferenci povedal Rola. Foto: Sportida /TZS treningi potekali dvakrat na teden. Vsi igralci so bili prisotni na nekaterih treningih, tako da so začutili ekipni duh. Vse poteka nemoteno, tudi papirologija je urejena. V reprezentanci Čila igrajo trenutno najboljši igralci v tej državi, zato je stvar jasna – so v vlogi favorita. A glede na položaj v svetu (koronavirus) se lahko zgodi veliko stvari. Ekipa je tokrat zelo mlada. Verjamem, da lahko prav takšne tekme igralcem prinesejo ogromno Rokomet z NLB liga, Jeruzalem Ormož Lahko Hardek pomaga k vrnitvi na pravo pot? Za rokometaši Jeruzalema sta v drugem delu sezone 2021/22 dve tekmi in dva poraza. Boleča poraza, saj je ekipa v Škoi Loki in v Ljubljani zaigrala brez prave energije, ki je potrebna za zmage. Igralski kader je ostal popolnoma enak kot v prvem delu sezone. S tem kadrom so varovanci trenerja Saše Prapotnika blesteli oktobra in novembra 2021, ko so marljivo zbirali točke v državnem prvenstvu in v lepi luči predstavljali slovenski rokomet v Evropi. Torej fantje vedo igrati rokomet na visoki ravni. Zagotovo se pozna odsotnost izkušenega Roka Žurana, tudi kapetan Bojan Čudič se bliža zaključku svoje igralske poti, poškodbe in bolezni so tudi naredile svoje. Tako se ne gre znebiti občutka, da so precej veliki dolžniki mladi rokometaši. Fantje, ki bi morali „pokati od želje“ po dokazovanju, na igrišču zgledajo vzvišeno, pametujejo in absolutno ne priznavajo ter ne popravljajo lastnih napak. To pa se zgodi takrat, ko cel kup igralcev ni prešel svoje športne poti korak za korakom, ampak so na račun majhnega števila kakovostnih igralcev v članski ekipi preskočili eno ali celo dve oviri hkrati. Polovica mladcev si po kakovosti in pristopu zasluži igranje ligo ali celo dve nižje. Kar nekaj ormoških igralcev, ki igra pri vodilnem tretjeligašu Veliki Nedelji v tem hipu zgleda bistveno boljše od nekaterih posameznikov, ki nosijo dres Jeruzalema v Ligi NLB. Do 28. februarja je še vedno čas, da lahko pride do kakšne menjave igralcev v smeri Ormož–Velika Nedelja. Šele ko bodo ti mladi fantje spremenili način razmišljanja, bodo znova prišli dobri rezultati za Ormožane. Konec koncev na Hardeku prihaja do menjave generacij in bodo mladi morali prevzeti vajeti igre in odgovornost v svoje roke. Če bodo to delali na takšen način, kot to počnejo trenutno, se ormoškemu rokometu v prihodnosti slabo piše. To pa je zadnje, kar si odgovorni v tem uspešnem športnem pogonu želijo. Zato je zadnji čas, da mladeniči zagrizejo na treningih „na polno“, npr. tako, kot to dela Tilen Kosi, ki je lahko vzor vsem, kako se vsak trening oddela do maksimuma. Včasih je treba biti ponižen in poslušati nasvete starejših, to pa je za današnjo mladino velika težava. Ribnica prihaja v najbolj neprimernem trenutku V soboto, 26. februarja, na Hardek prihaja Riko Ribnica, ki letos igra odlično in se bori za končno tretje mesto in za uvrstitev v Evropo. Glede na prikazane predstave v zadnjih štirinajstih dneh Riko v Ormož prihaja v vlogi popolnega favorita. „Riko v tem prvenstvu igra izjemno. Imajo odlično sestavljeno ekipo in ni nobeno presenečenje, da jim v hrbet gleda tudi Gorenje Velenje. Mi smo trenutno v krizi igre in iščemo pot iz nje. Upam, da nas lahko lepo poln Hardek z našimi navijači dvigne iz pepela, da iz nas potegne še zadnji atom moči. Obenem se nam mora vse poklopiti, na visokem nivoju moramo biti prav vsi igralci. Treba je verjeti vase, saj nismo pozabili igrati rokometa. Tudi igralci gostov so iz krvi in mesa, tudi oni lahko imajo slab dan in vse je mogoče. Ne smemo obupati in prav na vsaki tekmi moramo poskusiti ujeti točke, ki nam bodo prinesle obstanek v ligi. Časa za hec ni več, čeprav je čas pusta. Ljubljana je že začela lov za nami in enostavno ji ne smemo dovoliti, da nas ujame,“ je povedal vratar Jeruzalema, šele 20-letni Korošec Alen Skledar. Ribnica na Hardek prihaja v najbolj neprimernem trenutku – Ormož je v krizi, Riko je v odlični formi. Na prvi pogled Ormožane čaka nemogoča misija glede osvojitve novih točk, ampak vemo, česa je sposoben hudo ranjeni Jeruzalem ... Za tiste, ki verjamejo v ormoške rokometaše, je pomemben podatek, da se prva domača tekma v letu 2022 začne ob 19. uri. Pri gostiteljih ne bodo zaigrali Rok Žuran, Tilen Kosi in Aleš Zemljič, vprašljiv pa je nastop obolelega levičarja Nejca Krabonje. Eden izmed najmočnejših adutov ormoških »igralcev« bodo nedvomno navijači Ormožani, ki letos praznujejo 30-letnico obstoja svoje navijaške skupine. Seveda brez obiska ormoških kurentov ne bo šlo. Mogoče pa ti prinesejo srečo Jeruzalemu, kot so jo pred leti v Ljutomeru, ko je „padlo“ Celje Pivovarna Laško. Le obvezno morajo zamuditi na tekmo; če bodo točni, se Ormožanom po tradiciji ne piše nič dobrega … Uroš Krstič izkušenj za nadaljevanje njihove kariere. Dali bomo vse od sebe, to je naša naloga, kar se bo zgodilo na igrišču, pa bomo videli,“ je dejal Žemlja. Čile je zadnji dvoboj v Davisovem pokalu odigral septembra, ko je v prvem krogu svetovne skupine I izgubil proti Slovaški. V Bratislavi je bilo 3:1 za domačo reprezentanco. Prvi igralec je 25-letni Cristian Garin, ki je trenutno na 19. mestu lestvice ATP. V karieri je osvojil šest turnirjev serije ATP, lani pa je nastopil v 4. krogu Wimbledona in OP Francije. Na letošnjem prvem turnirju za grand slam v Avstraliji je izpadel v tretjem krogu. Poleg njega so med prvimi 150 igralci na svetu še trije Čilenci: 111. Alejandro Tabilo (24 let), 142. Nicolas Jarry (26 let) in 145. Tomas Barrios Vera (24 let). JM, sta Slovenska teniška reprezentanca se je pred odhodom v Čile predstavila na novinarski konferenci. Tamara Zidanšek tik za Kvitovo, Benčičevo in Gauffovo Čeprav je morala zaradi bolezni izpustiti zadnja dva turnirja v Dubaju in Dohi, Tamara Zidanšek še naprej podira osebne rekorde na lestvici WTA. Ta teden je napredovala na 24. mesto, kar je njena najvišja uvrstitev v karieri. 24-letnica iz Slovenskih Konjic je vsak teden bližje, da postane druga najvišjeuvrščena Slovenka na lestvici WTA. Rekorderka je Mima Jaušovec, ki je bila marca 1982 šesta igralka na svetu, Katarina Srebotnik pa je bila najvišje na 20. mestu avgusta 2007. Zidanškova je že prehitela Tino Pisnik, ki je bila januarja 2004 29. igralka sveta, Polono Hercog, ki je bila najvišje na 35. mestu (september 2011), ter Majo Matevžič, ki je avgusta 2003 zasedala 38. mesto na svetu. V kakšni eminentni družbi se nahaja Tamara najbolje pričajo imena igralk, ki so tik pred njo na lestvici: 21. Futsal z Pokal Terme Olimia je nekdanja št. 2 svetovnega tenisa in dvakratna zmagovalka Wimbledona Petra Kvitova, 22. je olimpijska zmagovalka Belinda Benčić, 23. pa vzhajajoča ameriška zvezdnica Cori Gauff ... Lestvica WTA (21. februar): 1. (1) Ashleigh Barty (Avstralija) 2. (2) Arina Sabalenka (Belorusija) 3. (3) Barbora Krejčikova (Češka) 4. (5) Paula Badosa (Španija) 5. (4) Karolina Pliškova (Češka) 6. (8) Maria Sakari (Grčija) 7. (6) Anett Kontaveit (Estonija) 8. (9) Iga Swiatek (Poljska) 9. (7) Garbine Muguruza (Španija) 10. (10) Ons Jabeur (Tunizija) ... 24. (26) Tamara Zidanšek 90. (92) Kaja Juvan 136. (134) Polona Hercog 8330 5563 5003 4429 4347 4191 4137 3936 3350 3065 1991 765 475 sta, JM Boks z Državna liga Izognili so se Dobovcu … Začetek letošnjega ligaškega tekmovanja Na sedežu Nogometne zveze Slovenije so nekaj dni po odigranih povratnih četrtfinalnih tekmah izžrebali polfinalna para futsalskega pokala Terme Olimia. Med četverico ekip, ki se bodo merile za naslov pokalnih zmagovalcev, je tudi ekipa FC Hiša daril Ptuj. Ptujska zasedba se je v polfinalu izognila najboljši slovenski ekipi Dobovec, ples kroglic ji je namreč namenil Litijo. Gre za slovenski klub z največ pokalnimi lovorikami, doslej jih je zbral devet. Litijani so v četrtfinalu izločili Meteorplast zgolj zaradi boljše razlike v danih zadetkih v gosteh. Naslov prvaka bo sicer branil Dobovec, ki je slavil na zadnjih štirih izvedbah tega tekmovanja. Razpored prvega dne finalnega turnirja: FC Litija – FC hiša daril Ptuj (v petek, 4. 3., ob 17.30) Siliko Vrhnika – Dobovec (v petek, 4. 3., ob 21.00) Žreb je tudi določil domačina finalne tekme premierne izvedbe ženskega pokala, ki bo na sporedu v soboto, 5. marca. Domačin je Celje, tekmice Celjank pa igralke Slovenskih goric. V UŠC Leona Štuklja se je v soboto začela letošnja sezona slovenske boksarske lige. V 1. krogu je bilo na sporedu kar 27 dvobojev, borci pa so prišli iz 16 klubov. Izmed ptujskih klubov je imel edinega predstavnika tokrat BK Ptuj, in sicer Saša Maloviča. JM Vrstni red po 1. krogu: Planinski kotiček 1. Fight club Ljubljana 2. Knockout Ljubljana 3. Alex 3. Ljubljana 3. Terme Maribor 3. Slovenska Bistrica 3. Golden Gloves 3. ŽBK Maribor … 12. BK Ptuj Hleviška planina (908 m), Čekovnik (763 m) Sobota, 5. marec 2022 Hleviška planina (tudi Hleviške planine) je rahlo poraščen, a vseeno zelo razgleden vrh. Z vrha, ki je »hišna gora« Idrije, je lep razgled proti Golakom, Javorniku nad Črnim vrhom, Kamniškim Alpam, Karavankam in skozi krošnje dreves tudi proti Julijcem. Koča na Hleviški planini je le malo pod 908 m visokim vrhom Hleviške planine. Od koče, ki je točka slovenske planinske poti, se nam odpre lep razgled le proti jugovzhodu, saj na ostale strani razgled ovira gozd. Zagrebenc – na nekaterih zemljevidih tudi Čekovnik – je 763 m visok vrh, ki je med Hleviško planino in dolino reke Idrijce. S travnatega vrha, ki je le nekaj 10 m od istoimenske kmetije, se nam odpre lep pogled proti Javorniku, Špičastemu vrhu, Trnovskemu gozdu, Hleviški planini in okoliškem hribovju. ODHOD: v soboto ob 6. uri s parkirišča pod gradom PRIHOD: v soboto v večernih urah TEŽAVNOST: lahka označena pot. Približno 5 do 6 ur hoje s počitki (vmes je koča na Hleviški planini). Gremo po poti iz Idrije mimo Divjega jezera proti Prižnici (lep razgled) ter se vzpnemo na Čekovnik. Potem pa nadaljujemo proti Hleviški planini. Z nje pa se bomo po SPP spustili v Idrijo. STROŠEK IZLETA: 20 evrov (prevoz s kombijem) ROK PRIJAVE: torek, 1. marca 2022, v pisarni PD PTUJ, preko spletne prijave ali osebno pri vodji izleta. Plačilo stroška izleta na TRR (SKLIC 20220305) ali v pisarni društva. OPREMA: potrebna je oprema za sredogorje (dobri planinski čevlji, obvezna zaščita proti soncu in dežju, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v koči. IZLET VODI IN ORGANIZIRA: Jože Dajnsko s sovodniki INFORMACIJE: na sedežu Planinskega društva in pri vodji izleta na tel. 040 754 499. Malovič je pod vodstvom trenerja Leona Lovreca in pomočnice Andreje Lederer nastopil proti Žanu Lesniku iz BK Fužinarja. „Sašo je borbo začel previdneje in je tekmeca preizkušal predvsem z direkti iz razdalje. V drugi in tretji rundi je dvignil tempo borbe in z več zadetimi udarci prišel do zaslužene zmage,“ je dejal Lovrec in dodal: „Boksarski klub Ptuj ima sicer v letošnji sezoni v tekmovalni ekipi več članov, kot jih je imel do zdaj, a v prvem krogu je nastopil le naš najizkušenejši borec, ostali pa še čakajo na svojo priložnost.“ 5 4 3 3 3 3 3 3 1 Sašo Malovič (BK Ptuj) UR Nogomet z Mlajše kategorije Dravaši iz Ljubljane s točko Z odigravanjem zaostalih tekem iz jesenskih krogov se počasi začenja spomladanski del sezone tudi v 1. mladinski in 1. kadetski ligi, v katerih igrata tudi Aluminij in Drava. Mladi Kidričani so v jesenskem delu skupaj osvojili 40 točk, njihova bera pa je po 30. odigranih tekmah povsem uravnotežena: 10 zmag, 10 remijev in 10 porazov. Veliko slabše kaže Dravi, ki je na zadnjem mestu - kadeti so v skupno bero 12 točk prispevali 8 točk, mladinci so dodali štiri. V nedeljo so dravaši že začeli svoje nastope, v Ljubljani so se v zaostalih tekmah 14. kroga merili z vrstniki Bravo Mastercard. Mladinci so potegnili kratko (poraz 5:1, edini strelec za modre je bil Nejc Letnik), kadeti pa so bili na pragu velikega presenečenja; vse do zadnje minute so vodili z zadetkom Gregorja Dovra (zadel v 35. minuti), nato pa je domačinom uspelo izid izenačiti. Bravo na skupni lestvici zaseda visoko 6. mesto. JM Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Šport 16 stran 16 petek z 25. februarja 2022 Strelstvo z 5. turnir 1. A državne lige z zračno puško in pištolo Športni napovednik Ptujčani odlični v Velenju, Ormožani Kovinarja poraženi doma Nogomet z 1. SNL RAZPORED 23. KROGA, V PETEK OB 17.30: Celje – Aluminij; V SOBOTO OB 15.00: Domžale – Bravo; OB 17.30: Maribor – CB24 Tabor Sežana; V NEDELJO OB 15.00: Mura – Kalcer Radomlje; OB 17.30: Olimpija – Koper. Minuli konec tedna so potekali dvoboji predzadnjega, 5. kroga 1. A in 1. B državne lige z zračno puško in pištolo na 10 m, kjer se Ptujčani s pištolo in Ormožani Kovinarja s puško borijo za odličja in naslove ligaških prvakov v najmočnejši 1. A DL. 1. kadetska liga 1. A-liga pištola, skupina A: Ptujčani ugnali Mrož Rokomet z NLB liga V 1. A državni ligi s pištolo so se ptujski aktualni prvoligaški prvaki v skupini za prvaka pomerili z Velenjčani in gostitelje zanesljivo premagali s polnim izkupičkom 0:6 (1643 : 1696). Najvišje postavljeni Ptujčan Sašo Stojak je s svojim najboljšim rezultatom letos (571 krogi) premagal odličnega Blaža Kunška (565), izkušena in vedno zanesljiva Majda Raušl (567) pa je v drugem dvoboju premagala domačina Tomaža Borovnika (556). S svojim najboljšim dosežkom v letošnji sezoni se je izkazal tudi tretji ptujski strelec Matija Potočnik (558), ki je premagal Aleksandra Grudnika (522). Po dveh dvobojih v skupini za prvaka Ptujčani na drugem mestu le za točko zaostajajo za vodilno ekipo iz Rečice pri Laškem, a slednje v zaključku čaka na papirju lažji nasprotnik iz Velenja, medtem ko se bodo Ptujčani na domačem strelišču pomerili z vedno neugodno ekipo Maroka iz Sevnice, s katero so v lanski šampionski sezoni doživeli edini poraz. V skupnem seštevku posameznikov ima vodilni Klemen Tomaševič iz Železnikov po petem osvojenem odličju (zmago, dve tretji in dve drugi mesti) zanesljivo in neulovljivo prednost pred zasledovalci, v odličnem položaju pa je tudi Ptujčanka Majda Raušl, ki se ji po tretjem odličju v sezoni (eno drugo in dve tretji mesti) nasmiha naslov prvoligaške podprvakinje. Kljub izostanku na tretjem turnirju pa se lahko v boj za odličja vmeša tudi zmagovalec petega kroga in dvakratni prvoligaški prvak Sašo Stojak, ki v zaključku potrebuje nov odličen dosežek, saj ga do tretjega mesta loči le pet točk. Zaključni, šesti turnir se bo končal v nedeljo, 3. aprila. 1. A-liga pištola, skupina B: Juršinčani poraženi pri Trzinu V 1. A DL s pištolo so Juršinci gostovali v Trzinu in dvoboj izgubili z rezultatom 1:5 (1635 : 1599). Juršinčanom je posamično točko priboril najboljši strelec Ludvik Pšajd (548), ki je ugnal najboljšega domačina Stellana Johanssona (539), Mirko Moleh (542) ni bil kos Žigi Glavanu (554), ki je dosegel osebni rekord v sezoni, Juršinčan David Kekec (509) pa je bil tokrat skromen in nemočen proti Miroslavu Davidoviču (542). Juršinčani so po dveh dvobojih drugega dela sezone, v skupini za 5. do 8. mesto, osvojili dve točki, v zaključnem dvoboju na domačem strelišču proti močnim Železnikom pa se lahko po najboljšem scenariju povzpnejo do končnega šestega mesta. 1. A-liga pištola, skupina C: Miklavž premagal Kamnik V 1. A DL s pištolo je miklavška ekipa Jožeta Kerenčiča po uvodni zmagi v gosteh pri Kamniku dosegla še drugo zaporedno zmago, s polnim izkupičkom 6:0 (1661 : 1622). V najmočnejšem dvoboju je Boštjan Simonič (552) premagal najboljšega Kamničana Rožleta Repiča (549), v drugem dvoboju je Aleksander Ciglarič (566) dosegel najboljši rezultat 16. KROG: Nova KBM Aluminij – Koper, Ilirija Extra-Lux – Drava Ptuj (obe v soboto ob 12.30). 1. mladinska liga 16. KROG: Nova KBM Aluminij – Koper, Ilirija Extra-Lux – Drava Ptuj (obe v soboto ob 14.30). RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 20.00: Koper – Celje PL; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož – Riko Ribnica, SVIŠ Ivančna Gorica – Trimo Trebnje, Dobova – Gorenje Velenje, Herz Šmartno – Ljubljana, Maribor Branik – Slovenj Gradec; OB 20.00. Urbanscape Loka – LL grosist Slovan. 1. A SRL (ž), modra skupina ZAOSTALA TEKMA 12. KROGA: ŽRK Ptuj – Krim Mercator (v petek ob 19.15). ZAOSTALA TEKMA 16. KROGA: Z'dežele – ŽRK Ptuj (v nedeljo ob 18.00). 1. B SRL (m) Foto: Strelski klub Ptuj Na 5. turnirju 1. A DL s pištolo so Ptujčani gostovali pri Mrožu v Velenju in zmagali s polnim izkupičkom 0:6. Na fotografiji so z leve ptujski trener in vodja Zlatko Kostanjevec, Velenjčani Blaž Kunšek, Tomaž Borovnik in Aleksander Grudnik ter Ptujčani Majda Raušl, Sašo Stojak in Matija Potočnik z velenjskim trenerjem Renatom Štermanom. dneva in zanesljivo ugnal Romana Radeja (544), v tretjem dvoboju pa je Miran Miholič (543) premagal Marjana Repiča (529). V zaključnem dvoboju skupine za obstanek bodo vodilni Miklavžčani doma gostili Domžale, ki se poslavljajo z najmočnejšega tekmovanja vsaj za eno sezono. 1. A-liga pištola Ekipni rezultati – 5. turnir: Povprečje Točke 1. DUŠANA POŽENELA REČICA 1681.5 9 2. PTUJ 1686.0 8 3. MAROK SEVNICA 1661.0 6 4. MROŽ VELENJE 1637.5 1 5. GROSUPLJE 1658.0 10 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 1628.0 7 7. TRZIN 1627.5 5 8. JURŠINCI 1608.5 2 9. J. KERENČIČA MIKLAVŽ 1649.5 11 10. BREŽICE 1629.5 7 11. KAMNIK 1630.5 6 12. DOMŽALE 1592.0 0 Posamezno: 1. Sašo Stojak, Ptuj (571) 97 (6.) 2. Klemen Tomaševič, Železniki (569) 130 (1.) 3. Majda Raušl, Ptuj (567) 116 (2.) 4. Mojca Kolman, Sevnica (567) 78 (8.) 5. Aleks. Ciglarič, Miklavž (566) 35 (19.) 6. Blaž Kunšek, Mrož Velenje ( 565) 84 (7.) 7. Jože Čeper, Dušana Poženela (563) 102 (3.) 8. Peter Tkalec, Rečica (561) 102 (4.) 9. Rok Ivanc, Grosuplje (560) 101 (5.) 12. Matija Potočnik, Ptuj (558) 35 (20.) 14. Jagoda Tkalec, Rečica (556) 75 (9.) 18. Boštjan Simonič, Miklavž (552) 27 (24.) 20. Ludvik Pšajd, Juršinci (548) 49 (13.) 24. Miran Miholič, Miklavž (543) 8 (33.) 26. Mirko Moleh, Juršinci (542) 8 (32.) 35. David Kekec, Juršinci (509) 0 (42.) Anja Prezelj, Železniki (/) 69 (10.) 1. A-liga puška: Ormožani izgubili proti prvakom V 1. A DL s puško se je tokrat ormoški Kovinar kljub domači tekmi po dogovoru v gosteh pomeril z aktualnimi prvaki Olimpije in dvoboj izgubil z rezultatom 0:6 (1858.9 : 1878.5). Olimpija je na svojem domačem strelišču nastopila v najmočnejši postavi in dosegla ekipni rekord v sezoni. V dvoboju prvokategornic in dveh najboljših slovenskih strelk Urške Kuharič (625.4) in Žive Dvoršak (629.9) je slavila trikratna olimpijka, ki je dosegla posamični rekord v sezoni in za pol kroga presegla dosežek Kuharičeve iz 2. turnirja v sezoni. Jan Šumak (615.2) je bil nemočen proti odlični Sonji Benčina (626.2), še najbližje uspehu za osvojitev posamične točke pa je bila Nuša Žnidarič (618.3), ki jo je premagal olimpijin strelec Blaž Lužar (622.4) z osebnim rekordom v sezoni. Glede na dosežke v uvodnih dveh dvobojih sklepnega dela sezone se zdi, da so Ormožani Kovinarja ostali brez možnosti za osvojitev ekipnega odličja, saj jih v zadnjem dvoboju v gosteh čaka še dvoboj z vodilno ekipo Trzina. V skupnem seštevku posameznikov pa odlično kaže najboljši ormoški strelki Urški Kuharič (130), ki vodi s prednostjo osmih točk pred Sonjo Benčina (122) in 19 točk pred Klavdijo Jerovšek (111), vodilni trojici pa lahko štrene zmeša tudi četrto uvrščena Živa Dvoršak s 108 točkami. 1. A-liga puška Ekipni rezultati – 5. turnir: 1. TRZIN 2. OLIMPIJA 3. I. POH. BATALJON RUŠE 4. KOVINAR ORMOŽ 5. GROSUPLJE 6. ČRENŠOVCI 7. CERKNICA 8. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE 9. TRIGLAV JAVORNIK – K.B. 10. MESTO LJUTOMER 11. KAMNIK 12. POSTOJNA Povprečje Točke 1863.6 11 1862.3 7 1848.9 5 1855.7 1 1839.7 9 1836.5 8 1816.1 5 1830.1 2 1831.7 12 1833.9 11 1825.0 1 1786.7 0 1. A-liga puška Posamezno: 1. Živa Dvoršak, Olimpija (629.9) 2. Luka Lukič, Trzin (626.9) 3. Sonja Benčina, Olimpija (626.2) 4. Urška Kuharič, Ormož (625.4) 5. Klavdija Jerovšek, Grosuplje (623.9) 8. Robert Markoja, Š. Kovač (615.6) 10. Suzana Lukić, Trzin (618.8) 11. Urška Hrašovec, Ruše (618.6) 12. Nuša Žnidarič, Ormož (618.3) 14. Anamarija Turk, Ljutomer (617.7) 17. Jan Šumak, Ormož (615.2) 108 (4.) 26 (22.) 122 (2.) 130 (1.) 111 (3.) 78 (7.) 102 (5.) 95 (6.) 53 (15.) 28 (20.) 39 (19.) 1. B-liga pištola Skupina za prvaka 1.–4. mesto: Škofja Loka – Kovinar Ormož 5:1. Skupina za 5.–8. mesto: Kidričevo – Celjska četa 5:1. Ekipni rezultati – 5. turnir: Povprečje Točke 1. KOVINAR ORMOŽ 1626.0 7 2. OLIMPIJA 1645.5 6 3. ŠKOFJA LOKA 1613.0 6 4. I. POHORSKI BAT. RUŠE 1355.5 5 5. GORJANCI 1630.5 11 6. POSTOJNA 1586.5 6 7. KIDRIČEVO 1580.0 5 8. CELJSKA ČETA MALA B. 1587.0 2 9. KOČEVSKA REKA 1613.0 12 10. GORENJA VAS 1593.5 6 11. TRBOVLJE 1568.0 5 12. Š. KOVAČA TURNIŠČE 1535.5 1 1. B-liga puška Skupina za 9.–12. mesto: Dolič – Kidričevo 6:0. Ekipni rezultati – 5. turnir: 1. MURSKA SOBOTA 2. D. POŽENELA REČICA 3. JEZERO DOBROVNIK 4. K. FLISARJA TIŠINA 5. GANČANI 6. LOTRIČ ŽELEZNIKI 7. TRBOVLJE 8. GORJANCI 9. F. LEŠNIKA VUKA H.V. 10. DOLIČ 11. RUDNIK HRASTNIK 12. KIDRIČEVO Povprečje Točke 1831.9 11 1799.5 6 1798.1 6 1793.7 1 1796.4 11 1792.2 9 1790.3 3 1766.6 1 1801.2 11 1804.6 7 1459.2 5 1753.1 1 Simeon Gönc 17. KROG: Sevnica – Moškanjci-Gorišnica (v petek ob 20.00). Futsal z 1. SFL RAZPORED 15. KROGA, V PETEK OB 20.00: FC Hiša daril Ptuj – Mlinše, Dobovec – Meteorplast Šic bar, Litija – Siliko Vrhnika, Oplast Kobarid – Dobrepolje. Atletika z Zimsko prvenstvo v metih Atletski klub Ptuj v nedeljo, 27. 2., organizira zimsko prvenstvo Slovenije v metih za članski in mlajši mladinski kategoriji, pričakovati je nastop nekaj manj kot 100 atletov iz celotne Slovenije. Nastopajoči se bodo merili v metih diska, kopja in kladiva, organizirano bo tudi tekmovanje v suvanju krogle. Med člani bodo lahko nastopili tudi starejši mladinci, med mlajšimi mladinci pa pionirji U-16. Posebna zanimivost prvenstva bo nastop najboljšega slovenskega atleta Kristjana Čeha. Ob njem bodo domači klub zastopali še Veronika Domjan, Andraž Rajher, Nejc Marič, Nina Kirič, Zala Cunk … JM Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 17 Cerkvenjak z Občinske prostore krasi kvačkani grb Ormož z TED Sodinci že leta navdušuje z izvirnimi, lastnoročno izdelanimi maskami Dobrih sto ur kvačkanja Ko se našemi cela vas »V času fašenka so v naši vasi dejansko doma samo tisti, ki več ne morejo iti. Vsi drugi smo – maskirani v skupinsko masko – na povorkah,« povedo v vasici Sodinci pri Ormožu, od koder prihaja tudi aktualni 18. princ ptujskega karnevala Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Kljub temu da organiziranih povork letos ni je tam čutiti pravo fašensko vzdušje, v katerega so navadno vključeni skorajda vsi vaščani. Pisani trakovi, pod krajevno tablo prinčev grb, v središču vasi pleten voz s podobo princa naznanjajo pustno veselje, ki jim v Sodincih ne more do živega niti korona. »To imamo v krvi. Praktično nam je bilo maskiranje položeno že v zibko, kajti šemili so se že naši starši. Predstavlja nam veselje, sprostitev, odmik od vsakdanjih težav,« povedo najbolj zagnani člani, predsednik TED društva Hinko Šoštarič in njegova žena Stanka ter Mirko Šoštarič, Stanka Gašparič in Damijan Kekec. V projektu Slovenija kvačka, v katerem je grbe slovenskih občin kvačkalo 211 kvačkaric in en kvačkar, je barve Cerkvenjaka zastopala Irena Gabrovec. Foto: arhiv občine Marjan Žmavc je od Irene Gabrovec prevzel kvačkan cerkvenjaški grb. Prve priprave že avgusta Foto: MH Z leve: predsednik TED Sodinci in aktualni princ ptujskega pustovanja Hinko Šoštarič s soprogo Stanko ter še dvema članoma društva, Stankom Gašparičem in Mirkom Šoštaričem zgodbo bi predstavljali. Idejo nato predstavim preostalim članom, ki se vselej strinjajo, dodajo kakšno zamisel … In tako se začne. Avgusta sešijem prvo obleko. Potem sledi 'proba', nabava materialov ter šivanje kostumov, izdelava rekvizitov, sestavimo koreografijo ... Ker nimamo lastnih prostorov, se te učimo kar zunaj na travniku, »Biti princ je izjemno častna, a zahtevna naloga« Čeprav jim že drugo leto zapored fašensko veselje kvari korona, saj so v okolici odpadle povorke, pa so te dni kljub temu na nogah. Predsedniku društva je namreč pripadla prav posebna čast. Že drugo leto zapored je princ ptujskega pustovanja. »Sem princ Vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Dobil sem ime po vitezu, ki je domoval na starodavnem sodinskem gradiču, utrdbi s sodno pravico, po kateri je kraj Sodinci dobil ime. Spremljajo me moja gospa slovanskega porekla Stanka plemenita Gall ter garda in rudarji, kajti v naši vasi so še danes vidni obrisi nekdaj delujočega rudnika,« se z nasmehom na obrazu predstavi Hinko Šoštarič in pove, da gre za zelo častno, a hkrati tudi zahtevno funkcijo, ki zahteva ogromno časa, truda, predstavlja pa tudi precejšen finančni zalogaj. Kljub vsemu se v omenjeni vlogi počuti več kot odlično in jo opravlja z velikim veseljem. »Brez podpore domačih in članov društva, pa tudi občine in številnih sponzorjev, tega enostavno ne bi zmogel,« je ob tem dodal. tudi pri –10 stopinjah Celzija, če je treba,« pripoveduje Hinko, ki je zadolžen za izdelavo prav posebnih, naglavnih mask, izdelanih iz gobe. Te so v vseh teh letih postale že njihov zaščitni znak. Vsi, ki spremljajo ptujsko pustovanje, se gotovo spominjajo dovršenih mravljic, pa ljubkih mišk, štorkelj, rimljančkov … »Te maske so unikatne. Vsako izdelam po meri, za eno porabim tri do štiri ure. Da gre zadeva malce hitreje, hkrati izdelujem pet do šest mask,« hiti razlagati. Vloge so jasno razdeljene Zaradi lepo dodelanih mask jih v goste vabijo od vsepovsod, od Srbije, Črne gore, do raznih krajev po državi. Pred dnevi so s prinčevo gardo in rudarji navduševali v Sračincu v sosednji Hrvaški. Kostume, ki so jih sicer izdelali že za lansko pustovanje, so še dodelali ter poskrbeli za vse detajle. Vloge so jasno razdeljene. »Stanka je naša glavna promotorka. Vselej nas zna predstaviti na zanimiv, šaljiv način. Mirko poskrbi predvsem za pletene rekvizite, kot so košare in vozo- Arhiv TED Sodinci Princ s soprogo in gardo stran 17 Ljudje in dogodki petek z 25. februarja 2022 Medtem ko so si nekdaj nadeli preproste maske in z njimi naokrog trosili dobro voljo, že desetletje na karnevalih in fašenskih povorkah tako doma kot v tujini navdušujejo s številčno karnevalsko skupino, z izvirnimi, do potankosti izdelanimi pustnimi maskami in opravami. Celotne kostume izdelajo sami. Prve priprave praktično začnejo že konec poletja. Vse jemljejo skrajno resno, tako izdelovanje pustnih oprav kakor tudi učenje koreografije. »O naslednjem fašenku pravzaprav začnemo razmišljati že kmalu, ko pospravimo kostume. Z ženo imava večerne pogovore, v kaj bi se lahko maskirali, kakšno COLOR CMYK vi raznoraznih oblik – ladje, gnezda … Damijan pa za druge. Medtem ko Hinko, kot rečeno, izdeluje maske. Dejansko že vemo, v čem je kdo najboljši, katere spretnosti obvlada. Je pa tako, da so skorajda vsi v vasi v bližnjem ali daljnem sorodstvu in so podobni po karakterju, vsi veseljaki, zato jim nič ni težko,« sogovornike predstavi prinčeva soproga. Že prvo leto na ptujski povorki osvojili visoko četrto mesto V vseh teh letih so nastale preštevilne maske in vozovi. Članom društva pa so v posebnem spominu ostale mravljice. »Mravljice so bile naša prva skupinska maska, s katero smo se kot TED Sodinci prvič predstavili na ptujskem pustovanju. Sprva smo si mislili, kam sploh lazimo, dvomili o tem, ali smo dovolj dobri ... Nato pa smo že v prvo pobrali četrto mesto, kar je bil zares velik zagon za naprej. Enostavno nismo mogli verjeti,« so dejali in nadaljevali, da vse od takrat pobirajo najvišja priznanja. Na ptujski povorki so vsakič med prvimi petimi, osvojili so tudi najvišje, prvo mesto. Poleg številnih nagrad pa se je nabralo še več neprecenljivih spominov in nepozabnih prigod: »Spomnim se, kako smo enkrat izgubili enega člana, ki se je malce preveč poveselil. Zgodilo se je recimo tudi, da so nam na eni izmed povork na vozu počile gume. Dogaja se vse živo. Tudi, da se raztrga kakšna obleka, da je treba kaj na hitro popraviti. V takih trenutkih je zares veliko improvizacije ….« Pustovanje in veselje do izdelovanja mask prenašajo tudi na mlajše rodove. »Ko so povorke, je praktično vas prazna. Doma ostanejo samo najstarejši, ki res ne morejo iti. Radi se pošalimo, da bi v tem času potrebovali varnostnika, ki bi stražil našo vas,« še zaključijo veliki pustni navdušenci. Monika Horvat Kot je povedala navdušenka nad pletenjem in kvačkanjem, ki danes sicer živi v Benediktu, rojena pa je v Brengovi v občini Cerkvenjak, je za izdelavo cerkvenjaškega grba potrebovala več kot sto ur. Čeprav ročnim spretnostim posveča večino svojega prostega časa, in to že kar četrt stoletja, pred letom dni je pletenje in kvačkanje celo registrirala kot osebno dopolnilno dejavnost, je v Slovenskih goricah bolj poznana kot voznica avtobusa. Projekt je finančno podprla tudi Občina Cerkvenjak, od avtorice je grb pred dnevi prevzel župan Marjan Žmavc in ga postavil na vidno mesto v občinskih prostorih. Projekt Slovenija kvačka ne zajema le občinskih grbov, saj se z njim želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Kot je znano, poteka projekt pod okriljem zavoda Ustvarjalno srce in pod častnim pokroviteljstvom predsednika države, z njim pa se želijo vpisati v Guinnessovo knjigo rekordov. Zato so kvačkarice v upanju, da bo s tem rekord dosežen, nakvačkale še nekaj drugih izdelkov ter tako skupaj z grbi prišle že do številke 1200 izdelkov. UR Slovenija z Pomoč zaradi draginje tudi čebelarjem? Še vedno neenakopravni Slovenski čebelarji so znova razočarani nad odnosom države do njihovega dela in poslanstva: ta je namreč tudi pri dodelitvi pomoči zaradi dviga cen energentov znova pozabila nanje. Foto: SD Podražitev energentov je prizadela tudi čebelarje, zato pričakujejo, da jih država vključi v paket pomoči. Kot je znano, predlog zakona o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu ne vključuje tudi čebelarjev. Zato jim je na Čebelarski zvezi Slovenije uspeli prepričati poslanko Matejo Udovič iz Naše dežele, da vloži amandma, s katerim bi bila ta krivica odpravljena. »Vsem deležnikom so se enako podražili energenti, za vse enako dražji je gradbeni material, za večino surovine na trgu. Kmetijstvo je sobivanje vseh in pri pomoči zaradi omenjenih podražitev je vsakršno izključevanje kogarkoli nerazumljivo. Če bo amandma sprejet, bodo do pomoči upravičeni vsi čebelarji, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev in imajo vsaj pet panjev,« je pojasnil Boštjan Noč, predsednik ČZS. Gre pravzaprav za enako razmerje pomoči, kot ga je ministrstvo za kmetijstvo določilo v predlogu zakona za ostale kmetijske prejemnike, predlagana višina pomoči pa znaša 4,92 evra po panju. Na neenakopravno obravnavo čebelarjev že leta opozarja Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali iz Apač v občini Lovrenc na Dravskem polju. »Čebelarji smo del kmetijstva in skrajni čas je, da se nas enakovredno vključi vanj. Žal nas doslej država ni jemala dovolj resno, saj se ni nič spremenilo na bolje. In to kljub temu, da imamo polna usta o zavedanju pomena opraševalcev, da smo avtorji svetovnega dneva čebel, da je, nenazadnje, vsaka druga žlica hrane odvisna od čebel. To so vse leporečja, ki se končajo tisti trenutek, ko bi morala nastopiti solidarnost. Mnogi čebelarji imajo takega odnosa počasi dovolj, zato opuščajo dejavnost.« SD Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 18 stran 18 petek z 25. februarja 2022 Slovenija z Pustne prireditve po državi Podlehnik z 20 let društva Koranti Podlehnik Cerkljanska laufarija v živo, na Ptuju uradne povorke ne bo Rogati haloški korant ima posebno moč Tradicionalna cerkljanska laufarija, ki je bila sprva zaradi epidemičnih razmer načrtovana le v spletni obliki, bo zaradi zadnje sprostitve ukrepov za preprečevanje širjenja okužb v državi vendarle potekala tudi v živo. Kljub spremenjenim okoliščinam pa se za to niso odločili na Ptuju, kjer vsaj uradno organiziranega karnevala letos ne bo. Foto: arhiv M24 Kot so pojasnili na ptujskem Zavodu za turizem, nedeljske povorke v tako kratkem času ne morejo izvesti v organizirani obliki. Organizacija povorke v manjšem obsegu sicer za njih, kot pravijo, ne bi predstavljala prevelikih ovir, saj so s skupinami že dobro utečena ekipa, a težavo predstavljajo potrebna dovoljenja, ki jih ni mogoče pridobiti v enem tednu. Zanimivo, da tovrstna dovoljenja in organizacija očitno ne predstavljajo tako velike težave v Cerknem ... Predsednik društva Laufarija Cerkno Tomaž Lahajnar je namreč pojasnil, da bodo izvedli tradicionalni program, ki zajema sprevod po ulicah in branje obtožnice. Tako bodo organizirali v živo tradicionalno prireditev na pustno nedeljo in pustni torek. Na ogled je vabljena širša javnost, brez posebnih omejitev. Logistično bo to velik zalogaj, saj po navadi priprave na laufarijo trajajo več tednov, zdaj pa bodo morali vse izvesti v nekaj dneh. »K sreči imamo veliko članov, prostovoljcev, ki se znamo organizirati. Po navadi smo zadevo urejali že od novega leta,« je dejal. Izvedba v živo je pomembna za ohranjanje tradicije. »Smo staromodni. Obtožnica se po običaju bere v živo, lani smo malo popustili, letos pa bi res radi to znova izvedli v živo. Tudi povorko je najbolj pristno videti v živo,« je še povedal Lahajnar. Laufarija v Cerknem je pustni običaj, ki izhaja še iz poganskih obredov. Zaradi različnih vzrokov običaj ni bil živ od začetka prve svetovne vojne do leta 1955, laufarija pa je spet zaživela leta 1956 in živi še danes. Ne glede na to, da na Ptuju v Zavodu za turizem niso sposobni organizirati uradne povorke, četudi v nekoliko skromnejših okvirih, pa Ptujčani in okoličani mask in korantov ne bodo pogrešali. Kot smo že poročali, bo v nedeljo čisto neuraden sprehod mask po ptujskih ulicah, prav tako bodo sprevode maškar (seveda spet neuradno) organizirali tudi v nekaterih drugih občinah. Pustna zabava z živo glasbo pa bo tudi v petek in soboto zvečer v dvorani Campus Sava. Sta, Ur Iz osrčja Haloz, Podlehnika, izvira t. i. rogati korant. Njegova podoba s kravjimi rogovi naj bi bila na osnovi nekaterih virov celo starejša od sodobnih pernatih, ki so danes sicer prevladujoči in tudi popularnejši. Tradicijo rogatega koranta že 20 let ohranja društvo Koranti Podlehnik. V letu 2002, ko je bilo društvo ustanovljeno, jih je bilo 12, danes pa jih je že več kot 40, od tega pet otrok. Med njimi je tudi župan Sebastian Toplak, na kar so še posebej ponosni. Pobudnik za ustanovitev društva je bil Anton Šimenko, ki je po šestih letih vodenje društva predal svojemu bratu Bogdanu. V vseh teh letih so haloški koranti odganjali zimo tako v domačem in okoliških krajih kot tudi v tujini (Hrvaška, Bolgarija, Makedonija, Črna gora, Srbija, Italija). Povsod so jih sprejeli z odprtimi rokami in velim občudovanjem. Rogati haloški korant namreč izžareva posebno moč in vzdržljivost. Zelo radi sodelujejo tudi z drugimi skupinami korantov iz Vidma, Dražencev in Ptuja, so pa tudi tudi člani Zveze društev kurentov. V letošnjem letu so obhode, s katerimi obujajo stare običaje v domači vasi, začeli takoj po svečnici, kot je to v navadi. Po besedah Bogdana obiščejo svoje znance, prijatelje in sorodnike, zelo radi pa se odzovejo tudi različnim povabilom. V lanskem letu je bilo zaradi epidemije obhodov veliko manj, so pa zato letos toliko bolj aktivni. Minulo sredo so skupaj z ostalimi kurenti in koranti »leteli« Pred 2. svetovno vojno so za izdelavo maske rogatega koranta uporabljali prave goveje rogove oz. sekove rogove (sek: vol z velikimi rogovi), le tu in tam tudi kozje ali ovčje. Rogati koranti iz Lancove vasi imajo goveje rogove obrnjene nekoliko navzdol v primerjavi z rogatimi koranti iz Podlehnika, ki jih imajo obrnjene navzgor. Po starih običajih oz. tradiciji je mesto kurentov, korantov v skupini oračev kot plužar ali kot spremljevalec skupine, samostojni obhodi pa so po mnenju nekaterih novejši pojav. čez ptujske ulice. Podoba rogatega haloškega koranta je res nekoliko bolj strašljiva od pernatega – prepoznamo ga po rogovih, ki so obrnjeni navzgor, je brez ušes. Maska ima za razliko od pernatih kurentov velik in poudarjen gobčast nos. Enako kot drugje ima vrezane odprtine za oči z barvnimi obrobami in usta, iz katerih visi dolg jezik iz telečjega jezika, pod velikim nosom pa so prišiti zobje iz fižola ter brki iz sirke. »Vsekakor nas boste prepoznali tudi po tem, da mi namesto rdečih pletenih gamaš nosi- mo usnjene, ki jih večinoma izdelamo kar sami ali pa Marko Klinc,« je enega najprepoznavnejših pustnih likov opisal predsednik Šimenko in dodal, da jih zelo veseli, da so lahko del te bogate pustne tradicije na podeželju. Korantov tek znova prihodnje leto V »normalnih« časih so v času pusta organizirali tudi že tradicionalni korantov tek, ki pa ga letos že drugič zapored zaradi epidemije ni Foto: Društvo koranti Podlehnik Lovrenc z Ob krožišču nova razstava Rogati podlehniški korant ima na vrhu kape namesto gosjih peruti nameščene prave goveje rogove. Na ogled so orači Ptuj z Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Pri nas je pust čas preganjanja zlih zimskih duhov ter čas prihajanja pomladi. Za naše okolje (Dravsko polje) so značilne predvsem pustne maske, ki sestavljajo skupino oračev. Orači hodijo od hiše do hiše, prinašajo veselje, preganjajo zimo ter naznanjajo dobro letino. Povsod so dobrodošli ter od gospodarja in gospodarice hiše z dobrotami nagrajeni. Foto: Društvo koranti Podlehnik Bogdan Šimenko je vodenje društva Koranti Podlehnik prevzel pred 14 leti. bilo. Prav gotovo se bodo ponovno zbrali prihodnje leto in se v korantijah odpravili na pohod po haloških hribih. Letošnji jubilej nameravajo do konca leta obeležiti z manjšim dogodkom. Do pustnega torka, ko je bil v Podlehniku že tradicionalno organiziran pokop pusta, bodo še »ružli« in razveseljevali ljudi. Čez leto pa se sicer družijo na različnih dogodkih, kot so pohodi in druga druženja. Med njimi so se v vseh teh letih spletle tesne prijateljske vezi. Šimenko se ob 20-letnici zahvaljuje vsem članom društva, pa tudi vsem tistim, s katerimi so v teh letih sodelovali ali se družili na karnevalih. »V tem obdobju smo doživeli res veliko lepega, prijetnega, hkrati pa smo poskrbeli tudi za promocijo našega kraja,« je še dodal sogovornik. V občini Podlehnik je sicer v pustnem času aktivnih več skupin: Orači iz Golega Vrha TD Podlehnik, Kulturno folklorno društvo Podlehnik (koranti, orači, rusa, pokarji, kopači) in Etnografsko društvo orači Jablovec. Estera Korošec Medletna baletna produkcija V pustnem času so se v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj zvrstili številni nastopi, tudi pustno obarvani. Mlade plesalke iz plesne pripravnice 1 in baleta, 2., 4. in 5. razreda pa so se v refektoriju samostana predstavile v baletni predstavi Grdi raček z devetimi nastopi, skupinskimi in solističnimi. Njihova mentorica je Leticia Dvoršak, ki je bila z nastopom mladih plesalk zelo zadovoljna; prav tako starši. Gre za neke vrsto medletno produkcijo, letna produkcija bo 2. junija v Mestnem gledališču na Ptuju. Od leta 2020 ima Zaseb- Foto: Metka Kouter Člani kreativnih delavnic KD Lovrenc smo v centru vasi ob krožišču, kjer že tradicionalno pripravljamo razstave na teme različnih praznikov, šeg, navad ter letnih časov, tokrat pripravili na ogled skupino oračev. S samo postavitvijo in okrasitvijo likov ter z oblačili in rekviziti, ki jih liki imajo oziroma uporabljajo, smo imeli precej dela, kajti materiali in izgled imajo pri prikazovanju velik pomen. Pomembno je poudariti tudi znanje in ročne spretnosti posameznikov, ki tovrstne okraske v današnjem času še znajo izdelati. Članice ter člani naših kreativnih delavnic to zelo dobro znajo. Med drugim je ob takšnem delovanju pomembno poudariti medgeneracijsko sodelovanje ter prenos znanj starejših članov na mlajše, saj le takšna angažiranja ohranjajo kulturno dediščino. Razstavljeno si bo možno ogledati do pustnega torka, ko bomo like pospravili ob prikazu tradicije pokopa pusta. Metka Kouter Opravičilo V Štajerskem tedniku, ki je izšel 22. februarja, smo v sestavku o izboru najboljših krofov nehote napačno zapisali ime ene izmed nagrajenk. Pravilno je, da je najboljše krofe spekla Marta Toplak s Turistične kmetije Toplak. Za napako se opravičujemo. Ur Foto: Črtomir Goznik Ples malih labodov z baletne predstave Grdi raček. na glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj program plesne pripravnice in plesa tudi uradno vpisan v razvid Ministrstva za šolstvo, v razvid pa je vpisana tudi Viktorinova dvorana v proštiji, na Slovenskem trgu 10, kjer dvakrat tedensko izvajajo pouk plesne pripravnice in baleta. Opremili so jo z ogledali in drogovi ter drugo potrebno opremo za kakovostno izvajanje programa. Vpis v razvid jim omogoča tudi izdajo javno veljavnih spričeval. Male plesalke v plesni pripravnici so stare pet in šest let. Z vpisom so zadovoljni, želijo pa ga še povečati, je povedala ravnateljica Lija Frajnkovič. Vsi skupaj pa že nestrpno čakajo na gledališko predstavo baleta Grdi raček, ko bo ples mladih plesalk lahko prišel do polnega izraza, saj bo tudi odrska kulisa tista prava. MG Štajerski TEDNIK petek z 25. februarja 2022 petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 19 Za kratek čas 19 Tedenski horoskop OVEN (21. 3. – 20. 4.) Kovali boste načrte in pridobili veliko priložnosti za novo delo in nov trud. Preteklost bo igrala pomembno vlogo in notranjo umiritev boste našli skozi glasbo in ples. Počasi bo čas, da boste ljubljeni osebi izpovedali ljubezen. Ne pretiravajte in ne prehitevajte dogodkov! BIK (21. 4. – 20. 5.) Nemško humoristično kriminalistično serijo so prvič predvajali na Das Erste od januarja 2008 do decembra 2014. Protagonistka je detektivka Sophie Haas (Caroline Peters). Zahvaljujoč močnim instinktom in nenavadni taktiki, ki jo uporablja za reševanje številnih umorov, je detektivka izbrana za šefico mestnega oddelka za umore. Sophie je nad napredovanjem navdušena, vendar tudi šokirana, ko izve, da to pomeni, da se bo morala preseliti v malo mirno mestece Hengasch. Vendar mestece ni tako mirno, kot se zdi. Ob pomoči kolegov Schmieda in Schaefferja s svojim agresivnim in ciničnim stilom Sophie rešuje primere, ki jih meščani niso niti prepoznali kot zločine. ASI - reka v Siriji, antični Orontes, KHAM, Lado - slovenski arhitekt sanatorija na Golniku, MASERU - glavno mesto Lesota Privlačila vas bo razsežnost tišine, notranjega ravnovesja in opazovanja ljudi okoli sebe. Dobro se boste znašli v retoriki in naredili nekaj za skupinske dobrine. Duh darežljivosti se bo širil in končno se boste počutili srečni. Na delovnem mestu boste imeli številčne priložnosti. DVOJČKA (21. 5. – 20. 6.) Instinktivno boste začutili v sebi signal, da je čas za zabavo in zabavno življenje. Zgodile se bodo prijetne stvari in doživeli boste neko posebno harmonijo. V ljubezni bo zaščitni znak romantika in ples v dvoje bo razrešil dvom. Skupinski uspehi se bodo nadaljevali v službi. RAK (21. 6. – 22. 7.) Podlehnik z Orači iz Golega Vrha ohranjajo stare šege »Oča, bote dali orati?« Ena izmed priljubljenih šeg na območju Haloz v času pusta je oranje. V naslednjih dneh bodo na haloških dvoriščih zaorali Orači iz Golega Vrha, ki so sicer ena izmed skupin Turističnega društva Podlehnik. To poslanstvo se namreč opravlja po vasi le na pustno nedeljo, ponedeljek in torek. Orači ljudem prinašajo upanje za dobro letino, srečo pri hiši in v hlevu, ob prihodu pa navadno sejavec reče: »Bog daj, oča, mati, bote dali orati? Pa da bi meli debele koline in vsega v izobilju.« V Halozah navadno ni gospodarja oz. gospodinje, ki jih ne bi sprejel z odprtimi rokami. Še danes je navada, da jih ljudje z veseljem obdarujejo s klobasami, jajci, krofi ali denarjem. Vodja skupine je Stanko Mlakar, ki je velik ljubitelj pusta. Na njegovem domu potekajo tudi glavne priprave na začetek obhodov od hiše do hiše – treba si je namreč pripraviti rekvizite, izdelati rože in okrasiti voziček. Kojiči, ki vlečejo plug, imajo na glavah t. i. »čoke«, ki so okrašene s pisanimi rožami iz krep papirja. Oblečeni so v modre hlače, belo Foto: Zdenka Golub Orači iz Golega Vrha bodo tudi letos zaorali po haloških vaseh. srajco in predpasnik, spremljajo pa jih še pokar, gospodar in gospodinja, sejavec ter rogati koranti, ki so značilni za območje Haloz. V skupini oračev sami domačini Ob prihodu na dvorišče kojiči s plugom zaorjejo, sejavec poseje drob, koranti poskakujejo naokrog, ob vsem tem pa pokar glasno poka z bičem. »Na vsakega konjiča morata biti v skupini vsaj dva koranta, mi nimamo »Mice«, ampak darove pobira sejavec, pa tudi kakšen »vragec« je zraven,« je povedal Mlakar, ki je ob tem dodal, da so z organiziranimi pohodi po vaseh začeli že pred tridesetimi leti. Vse od takrat se vsako leto ob pustnem času zberejo, predvsem z namenom, da pustni običaji ne bi zatonili v pozabo. Ker lahko hodijo naokrog samo tri dni, vseh, ki bi to želeli, ne morejo obiskati. Se pa vsako leto znova trudijo, da bi jim uspelo zaorati pri čem več krajanih. Pred epidemijo so se udeleževali tudi pustnih povork v okoliških krajih, pa tudi drugod. Estera Korošec Energija se bo skrivala globoko v vaši duši. Dinamično in premišljeno se boste lotili zastavljenih nalog. Obveznostim ne bo videti konca, resnica pa je tudi ta, da boste za svoj trud nagrajeni. V službi pride do izraza prijetno s koristnim. Izzivov se boste lotili ustvarjalno. LEV (23. 7. – 22. 8.) Prihodnost boste vzeli v svoje roke, kajti naveličali ste se pasivno čakati. Dokazali boste, da ste sposobni in hrepeneli po pohvali. V primeru polovične boste užaljeni. Smisel življenja so pogovori in ne smete trmasto vztrajati pri svojem. Vidna je poslovna pot in uspeh pri učenju. DEVICA (23. 8. – 22. 9.) Imeli boste dovolj priložnosti, da dokažete svojo avtoriteto in da na pravilen način znate reči bobu bob. Pridobite neko odgovornost in dosežete lahko maksimalne rezultate. Pomembno bo, da telesu dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Seveda vas bo sprostila tudi hitra hoja ali tek. TEHTNICA (23. 9. – 23. 10.) Sreča v ljubezni bo sijala na vas s polno močjo. Sodelovanja bodo obrodila sadove in končno si boste upali priznati, da ste ljubljeni. Ljudje, ki bodo prihajali v vaše življenje, vas bodo veliko naučili. Skozi lastno ustvarjalnost tkete niti prijateljstva, romantike in zaupanja. ŠKORPIJON (24. 10. – 22. 11.) Pridobili boste določene informacije in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da iz tega razpletete zgodbo. Nekoliko ste lahko nezaupljivi, ampak pomembna je prožnost in da si zaupate. Veliko dela vas bo čakalo doma, tako ne preostane drugega, kot da si zavihate rokave. STRELEC (23. 11. – 21. 12.) Življenje je prelepa igra in to boste tudi sami ugotovili. Zaščitni znak bo sproščenost, romantika in prijetni pogovori. Za vsako delo najdete moč v sebi in tako bodo uspehi več kot popolni. Cvet orhideje se bohoti v svoji lepoti in prav takšno bo vaše ljubezensko življenje. KOZOROG (22. 12. – 20. 1.) Naredili boste pomemben korak naprej in postali veliko bolj prožni. Zanimivo je, da imate kar nekaj izdatkov in tako pridobite novosti. Z denarjem se ne boste obremenjevali, opozorilo je celo v smislu, da se varujete zapravljivosti. Dom bo oaza spoznanja, sreče in radosti! VODNAR (21. 1. – 18. 2.) Dinamičen čas je pred vami. Kolo sreče se bo vrtelo v vašo korist. Seveda je resnica ta, da vas bodo obdajali mešani občutki. Tako boste razpeti med briljantnim razpoloženjem in bo čas, ko ne bo tako. Pomembno je, da si zaupate in dokažete lastno učinkovitost, koristilo bo predvsem samozavesti. RIBI (19. 2. – 20. 3.) Moč misli igra lahko včasih ključno vlogo. Zdi se, da se boste zaprli vase in kot školjka bisernica v sebi skrivali biser. Ne pozabite na stvari, ki so vam blizu. Partnerjeva spodbuda bo dobronamerna in skupaj lahko najdeta nove izzive. V službi pričakujte finančni razcvet. Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK Zdravstveni globus 20 Stres in bolezni srca in ožilja okoliščin. Ljudje se zelo razlikujemo po tem, kako reagiramo na stresne situacije in tudi, »koliko stresa prenesemo«. Velja, da dogodki sami po sebi niso stresni (seveda zanemarimo življenje ogrožajoče dogodke, ki zahtevajo odločitev za boj ali beg), ampak jih takšne naredi naša ocena dogodka. Za vse nas pa velja, da kot stres doživimo neprijetne dogodke na področjih, ki so nam pomembna (npr. družina, otroci, zaposlitev, petek z 25. februarja 2022 Tedenski mikroskop Zdravstveni nasveti Bolezni srca in ožilja so skupno ime za več bolj in manj pogostih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, koronarna bolezen, ateroskleroza, angina pektoris, bolezni možganskega ožilja, periferna arterijska bolezen, kronična ledvična bolezen. Dejavniki tveganja za nastanek teh bolezni so zvišan krvni tlak, zvišan holesterol, zvišan krvni sladkor, prekomerna telesna teža, kajenje, pomanjkanje gibanja, starost in stres. Evolucijsko gledano je stres človeku zagotavljal preživetje. Danes pa je stres človekov sovražnik. Zakaj? Predvsem zato, ker med dnevom prehajamo iz ene stresne situacije v drugo, hormoni, ki se sproščajo ob stresu, so ves čas prisotni in vplivajo na vse procese v organizmu. Poglejmo, kaj se v telesu dogaja, ko se znajdemo v stresni situaciji. Ko zaznamo stresno situacijo, se v telesu sproži alarm. Ta povzroči, da se v nadledvični žlezi sprostijo hormoni, zlasti sta pomembna adrenalin in kortizol. Naloga adrenalina je, da podpre vse funkcije, ki so pomembne za »boj ali beg«, in sicer pospeši srčni utrip, vpliva na krvni tlak, poveča zaloge energije. Kortizol zviša raven sladkorja v krvi, poveča uporabo glukoze v možganih. Stresni hormoni pa zavirajo funkcije, ki v primeru boja ali bega niso nujne. Med njimi zavirajo imunski sistem, prebavni sistem, reprodukcijske organe in procese rasti. Ko nevarna situacija mine, se raven hormonov normalizira in delovanje vseh organov se povrne v t. i. normalno stanje. Večina bralcev se bo strinjala, da sta bili obe leti pandemije covida-19 za nas stresni. Predvsem zato, ker je to zelo dolgo obdobje drugačnih, spremenjenih in težjih stran 20 šolski uspeh) in predvsem, če doživimo več neprijetnih dogodkov sočasno. Niso vsi stresni dogodki negativni. Stres je lahko tudi močan aktivator energije in nam pomaga na poti k želenemu cilju. Tak stres imenujemo eustres. Tudi enkratni stresni dogodek ali akutni stres načeloma ne predstavlja tveganja za zdravje. Potem pa je tu še kronični stres, kot npr. težave med celotnim procesom šolanja, revščina, Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. slabi partnerski odnosi. Distres ali škodljivi stres sprožijo neljubi dogodki, npr. hiter tempo življenja in obilica nerešenih nalog, lahko tudi mobing ipd. Občutimo ga fizično (glavoboli, bolečine v želodcu) in psihično (jeza, strah, napetost). Iz vsega zapisanega je razumljivo, da stres negativno vpliva tudi na naše srce in ožilje. Plima stresnih hormonov, ki ne upade, sproži pospešen srčni utrip, dvig krvnega tlaka, potenje, dvig glukoze v krvi, na periferiji pa skrči žile. Dokazana je povezava med stresom in sindromom strtega srca, zato je res pomembno, da stres prepoznamo in se nanj odzovemo. Poleg bolezni srca in ožilja povzroča negativen stres tudi občutke strahu, depresijo, glavobole, povečanje telesne teže ter motnje spomina in koncentracije. Vse našteto pa so dodatni dejavniki tveganja za poslabšanje srčno-žilnih bolezni. Dolgotrajen stres vodi v sindrom izgorelosti. Da se negativnim posledicam stresa izognemo, je pomembno, da se situacije zavemo, jo ocenimo in ukrepamo. Ukvarjajmo se s tem, kar je res pomembno. Pomagajo določene tehnike in pripomočki, kot npr. da ne zapolnimo dnevnega urnika v celoti, ampak pustimo nekaj časa za nepredvidene situacije. Ne obremenjujmo se po nepotrebnem s stvarmi in dogodki, na katere ne moremo vplivati. S tem namenom mnogi več ne spremljajo dnevnih novic. Po stresu se počutimo kot »ožeta cunja«. Naše telo in psiha potrebujeta počitek in aktivnosti, ki nam znova napolnijo baterije. Poskusite. Vaša okolica, pa tudi srce, vam bo hvaležna. Mag. Darja Potočnik Benčič, mag., farm., spec. V bolnišnico s PCT, v zdravstveni dom ne Foto: Bobo/M24 Tudi po sprostitvi omejitvenih ukrepov testiranje s hitrimi antigenskimi testi še vedno ostaja brezplačno za pozitivne na testih za samotestiranje, osebe s simptomi covida-19 in tiste, ki želijo predčasno prekiniti izolacijo. Pogoj PCT bo treba še vedno izpolnjevati za sprejem v bolnišnico, ne pa tudi za obisk zdravstvenega doma. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Franca Vindišarja se bo oseba, ki bo pozitivna na samotestiranju, z dokazilom o pozitivnem rezultatu pri izvajalcu naročila na hitri antigenski test. Bolnike s simptomi covida-19 pa bo na testiranje s hitrim antigenskim testom ali PCR-testom naročil osebni zdravnik. Brezplačno bo tudi testiranje za okužene z novim koronavirusom, ki bodo po sedmih dneh želeli predčasno prekiniti izolacijo. Tudi ti bolniki morajo predložiti dokazilo o pozitivnem rezultatu testiranja, pri čemer Vindišar priporoča, naj osebe, ki so v izolaciji, opravijo samotestiranje. Za potrditev okužbe pa v Sloveniji še vedno velja pozitiven izvid PCR-testa ali hitrega antigenskega testa. Od danes v večini dejavnosti tudi ni več treba izpolnjevati pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani), razen v zdravstvu, socialnem varstvu in zaporih. Kot je pojasnil Vindišar, je izpolnjevanje pogoja PCT nujno potrebno v primeru sprejema v bolnišnico ali v primeru invazivnih posegov, kot so endoskopija ali posegi v ustni votlini. Ni pa več potrebno za obisk zdravstvenega doma in za specialistično ambulantno obravnavno. Ob tem je še vedno treba upoštevati epidemiološke vprašalnike, je še pojasnil državni sekretar. Kar se tiče zaposlenih v zdravstveni dejavnosti, morajo pogoj PCT še vedno izpolnjevati zaposleni v bolnišnicah, ne pa tudi zaposleni v zdravstvenih domovih. V socialnovarstvenih zavodih, kjer so oskrbovanci nameščeni, je izpolnjevanje pogoja še vedno potrebno tako za zaposlene kot oskrbovance, enako velja tudi za zapore. Za zaposlene v teh dejavnostih je testiranje še vedno brezplačno. Nošenje mask ostaja obvezno v vseh zaprtih javnih prostorih, šolah in tam, kjer ni možno zagotavljati ustrezne razdalje. Maske so še vedno obvezne tudi v javnem potniškem prometu, a tam ni več omejitve števila potnikov. sta Pomagajmo si Jetra so kriva za maščobo na trebuhu in slab spomin Prvi znak, da jetra ne delujejo več dobro, je po navadi pridobivanje trebuščka. Če jetra prenehajo učinkovito presnavljati maščobo, se ta začne nabirati okoli pasu. Dobro delovanje jeter je ključnega pomena za splošno zdravje in počutje. Slabe prehranjevalne navade (uživanje predelane hrane) in druge razvade, kot je čezmerno pitje alkohola ali pitje sladkih pijač, lahko povzročijo, da se v jetrih začne nabirati maščobno tkivo. To lahko poslabša delovanje jeter, in ta pomembni organ ni več tako učinkovit pri odvajanju toksinov iz telesa. Eden od znakov, da so jetra preobremenjena, je pridobivanje maščobe na trebuhu. Tu pa je še nekaj preostalih prvih simptomov. Zamegljenost misli Težave pri koncentraciji, pomanjkanje osredotočenosti, težave s spominom in počasen odziv so nekateri simptomi, ki so lahko prvi znak zamaščenosti jeter. Kot pišejo na spletni strani ameriške fundacije za zdrava jetra, je možno, da se toksini, ki se ne izločijo pravilno iz telesa, začnejo nabirati v možganih. Ko se to zgodi, se lahko spopademo z občutkom »megle« v glavi: ne moremo misliti jasno, imamo težave z zbranostjo in spominom. Kronična utrujenost Foto: Dreamstime/M24 Kronična utrujenost, ki traja nenavadno dolgo oziroma je vse pogostejša, je prav tako znak slabšega delovanja jeter. Toksini v jetrih lahko motijo presnovo mišičnih celic, kar se kaže z bolečinami v mišicah in fizično utrujenostjo. Kronična utrujenost lahko vpliva Prednost dajte vlakninam in beljakovinam Če simptome zaznamo pravočasno in spoznamo, da nam nezdrav življenjski slog škodi, lahko sami poskrbimo, da se jetra obnovijo. Telesu lahko pomagate z naslednjimi ukrepi. Najpomembnejši nasvet se glasi: uživajte uravnoteženo, zdravo hrano. Hrano, bogato z vlakninami (sadje, zelenjava, polnozrnate žitarice), s kakovostnimi beljakovinami in zdravimi maščobami. Izogibajte se hitri, predelani in preveč soljeni hrani, nezdravim prigrizkom, sladkim pijačam in čokoladam. Zmanjšajte količino popitega alkohola. Jetrom lahko škodijo že zmerne količine alkohola, redno pitje pa lahko vodi do resnih poškodb. V zadnji fazi poškodb jeter je organ otečen in zabrazgotinjen. Temu rečemo ciroza jeter, ki je smrtno nevarna. Dobro se pozanimajte tudi o zdravilih in prehranskih dodatkih, ki jih jemljete. tudi na čustvovanje ter se izrazi z anksioznostjo in depresijo. Simptomi alergije Zdrava jetra proizvajajo protitelesa, ki pomagajo iz telesa izločiti alergene. Zamaščena jetra začnejo namesto izločanja alergenov te kopičiti. Nakopičenost alergenov sproži obrambni mehanizem možganov, ti začnejo proizvajati histamin. Pojavljajo se splošni simptomi alergije, kot so glavobol, srbečica, draženje kože. Hipertenzija Ljudje z zamaščenimi jetri se verjetneje spopadajo s hipertenzijo – visokim krvnim tlakom. Visok krvni pritisk pogosto spremlja povišana raven slabega holesterola, zato je večje tudi tveganje za bolezni srca in ožilja. Kombinacija zamaščenih jeter in visokega pritiska lahko vodi do bolezni jeter. Pospešeno potenje in neprijeten vonj Jetra so razmeroma velik organ, in če delujejo čezmerno, začnejo sproščati večje količine toplote. To je pogosto opaziti pri ljudeh, pri katerih so jetra že zamaščena. Povečana temperatura v telesu vodi do potenja, saj se telo poskuša ohladiti. Čezmerno potenje povzroča tudi težave z neprijetnim vonjem telesa. Tea Dečman Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 petek z 25. februarja 2022 Poslovna in druga sporočila COLOR CMYK stran 21 21 Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 Poslovna in druga sporočila 22 COLOR CMYK stran 22 petek z 25. februarja 2022 OKNA SENČILA NOTRANJA VRATA 02 / 780 04 240 INFO@VRATA-TUNING.SI OSOJNIKOVA 12, PTUJ Ž Vrtec Ptuj vabi starše predšolskih otrok k VPISU OTROK V VRTEC PTUJ ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023, ki bo potekal od 28. 2. 2022 do 18. 3. 2022. Vlogo za vpis otroka v Vrtec Ptuj najdete na naslovu: http://vrtec-ptuj.si/starsi/obrazci/. Izpolnjeno vlogo pošljete: • na naslov uprave Vrtca Ptuj (Puhova ulica 6, 2250 Ptuj), • preko e-pošte na naslov vrtec.ptuj@guest.arnes.si ali • jo oddate osebno na upravi Vrtca Ptuj. ,]YDMDPRMDYQRYHOMDYQLSURJUDP]DSUHGåROVNHRWURNHNLVRODKNRYNOMXĀHQL v oddelke: • od enega do treh let starosti (jasli), • od treh let do vstopa v šolo (vrtec), • od 2. do 4. leta (kombinirani oddelki). Vloge za vpis otroka v Vrtec Ptuj, ki so bile oddane pred 28. 2. 2022, se bodo upoštevale pri tem razpisu. Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. PREVOZI – SELITVE – DOSTAVA: nudimo vam dostavo blaga, čiščenje prostorov, odvoz na deponijo. 041 868 018, Er-box Dejan Erbus, s. p., www.prevozi-selitve-ptuj.com. FASADE – IZOLACIJSKE iz stiropora – volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje – deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, kokoši v začetku nesnosti, rjave, hisex, cepljene prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Kmetija Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora, tel. 041 694 124. NA PODROČJU Pobrežje–Šturmovci vzamem v najem njivo. Za plačilo 300 €/ha. Tel. 041 881 643 NESNICE, rjave, v začetku nesnosti, prodajamo, možnost brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM ohranjen traktor in kosilnico. Tel. 041 680 684. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Na spletni strani Vrtca Ptuj so objavljene krajše predstavitve enot in programov, ki jih izvajamo. Za dodatna pojasnila in informacije smo vam na razpolago po telefonu ali osebno. 0DULMD9XĀDN ravnateljica ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno – topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. Program TV Ptuj PRODAM generalno obnovljeno kosilnico Gorenje Muta, okrogli priklop, majhna kolesa, motor 9 KS. Tel. 051 376 732. DELO ZAPOSLIM delavca za pomoč pri delu fasad iz stiropora. Delo poteka na Ptuju z okolico. Urejen delovni čas. Dober OD. Delo za nedoločen čas. Slikopleskarstvo Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. NEPREMIČNINE MENJAM dvosobno občinsko stanovanje za večje na Ptuju. Tel. 051 488 981. PRODAMO - STANOVANJE V GORIŠNICI, letnik 2000, v izmeri 97,20 m2. Cena: 111.780,00 EUR. 041 684 075 ali 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio OSTALO MOŠKI, star 74 let, želi spoznati žensko od 65 do 75 let. Samo resne pokličite na tel. 051 696 702. www.novareha.si IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KMALU NA RADIU PTUJ TER NA FACEBOOK IN YOUTUBE PROFILIH RADIA PTUJ 8. SEZONA PROJEKTA 26. in 27. februar 2022, sobota ob 21.00, nedelja ob 10.00: Odkrili temeljni kamen za rekonstrukcijo poslovilnega objekta na rogozniškem pokopališču. Novi objekt bo svojemu namenu predan to leto. V dominikanskem samostanu na Ptuju je bila novinarska konferenca ob 30-letnici Ustanove doktorja Antona Trstenjaka. Ob jubileju so pripravili slavnostno prireditev in koncert. Ustanovo je predstavil predsednik uprave Ustanove doktorja Antona Trstenjaka Dušan Gerlovič. Javni zavod za turizem Ptuj je v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Ptuj razglasil najboljši ptujski krof v dveh kategorijah. Najboljše krofe pečejo na Turistični kmetiji Toplak iz Juršincev in Anica Bezjak iz Bukovcev. Lions klub Ptuj je na novinarski konferenci predstavil 17. Obarjado. Organizatorji, člani Lions kluba Ptuj, so s sodelujočimi ekipami ta dogodek pripravili pred restavracijo Pan Kidričevo. Lions klub Ptuj bo zbrana dobrodelna sredstva razdelil ljudem v stiski. Društvo Koranti Poetovio Ptuj je v poslovnem centru Omega na Osojnikovi cesti Ptuj postavilo razstavo tradicionalnih pustnih likov. Zgodba psičke Pike v Domu upokojencev Ptuj. V besedi in sliki se predstavlja najstarejše slovensko mesto – Ptuj, biser preteklosti. V sobotni večer in nedeljski dopoldan s priznanimi slovenskimi ansambli. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. jVCLGTUMKVGFPKMĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM PCURNGVW\CMVWCNPKOKPQXKECOKXUCMFCP'DERVWHL]YHGHOLSUYL “NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO” YYYVGFPKMUK Štajerski TEDNIK petek, 25. 2. 2022 COLOR CMYK stran 23 Oglasi in objave petek z 25. februarja 2022 Dolgi bodo dnevi, še daljše bodo noči, kajti, dragi moj, odšel si ti. Solze bodo zemljo polnile, a tvojega srca nikoli več zbudile. OSMRTNICA Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina. ZAHVALA SPOMIN V 89. letu je tiho odšla naša draga mama, babica in prababica V 83. letu se je poslovil naš dragi mož, oče, tast in dedek Marija Zupanič Konrad Veršič IZ CIRIL-METODOVEGA DREVOREDA 13 Od njega se bomo poslovili v ponedeljek, 28. februarja, z mašo zadušnico na starem rogozniškem pokopališču ob 12. uri, nakar ga bomo pospremili na novo ptujsko pokopališče, kjer bo ob 13. uri pogreb. Žalujoči: žena Lizi, sin Alexander z ženo Clavdijo ter vnuk Phil IZ MURETINCEV 2 NA PTUJU Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu patru Andreju Fegušu, pevcem, govornici Veri Kokol in pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljene storitve. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V SPOMIN 19. februarja je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi IZ ZABOVCEV 93A Hvala vsem, ki prižgete svečko in postojite ob njegovem grobu. Martina Ješovnika (1931–2022) IZ ZGORNJE VOLIČINE 8 Perutnina Ptuj je eno najuspešnejših in največjih perutninskih podjetij v širši regiji. Perutninarstvo je inovativen in dinamičen sektor sodobnega kmetijstva, zato Perutnina Ptuj prepoznava svojo odgovornost v zagotavljanju sodobne, napredne in predvsem učinkovite proizvodnje perutnine. Smo del družbe MHP, ki je ena izmed vodilnih mednarodnih skupin v živilskopredelovalni panogi in najuspešnejši proizvajalec perutninskega mesa v Evropi. K skupnemu ustvarjanju vabimo novo sodelavko ali sodelavca na področju LOGISTIKE Voznik motornega vozila (m/ž) Glavne naloge izbranega kandidata bodo: • opravljanje vožnje – prevozov v domačem prometu, • nakladanje in razkladanje, • vodenje ustreznih evidenc. Tvoji najdražji Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 96. letu nas je zapustila mama, tašča, babica in prababica ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta Tvoji najdražji Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko. ZAHVALA ZAHVALA Tomo Držaić 27. februarja bo minilo deset let, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, ati, tast in dedek Jožef Rožmarin IZ PIVKOVE ULICE 11A Žalujoči: hčerka Vlasta in sin Zlatko z družinama Ugasnil dan je, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. 23 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje in svete maše ter izrečena pisna in ustna sožalja. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred, pogrebnemu podjetju Almaja za vse storitve, govornici, zastavonošam, godbeniku za odigrano poslednjo melodijo, pevcem in PGD Voličina. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Je čas, ki da, je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane, in je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Marija Šumenjak IZ SOBETINCEV 26 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala gospodu župniku Janezu Maučecu, govorniku, pevcem, zastavonoši, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji najdražji S svojim pridnim delom osrečiti si znal. Pred usodo sam nemočen si ostal. Ni več nasvetov tvojih, ni stiska tvojih rok, ostali so sledovi tvojih pridnih rok. SPOMIN SPOMIN 24. februarja sta minili dve leti žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek 27. februarja 2022 bo minilo eno leto, odkar je naš dom prazen, ko nehote smo šli narazen. Ko jutro se rodi, v dan zazremo se s solznimi očmi. Srce v bolečinah zaječi. Je res, da te med nami več ni? Stanko Kozel MESTNI VRH 22 Jožef Arnuš Od vas pričakujemo: IZ VINTAROVCEV 24 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. • • • • • Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate sveče in obujate nanj lepe spomine. Tvoji najdražji, ki te pogrešamo Dragi mož, ati in dedi: nasvidenje na drugi strani mavrice. Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Veseli s teboj smo živeli, V SPOMIN SPOMIN Danes, 25. februarja, minevata dve leti, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, dedek in tast 24.februarjaa 2022 sta minili dve leti žalosti, odkar smo izgubili končano srednjo ali nižjo poklino izobrazbo, poklic voznik, temeljna kvalifikacija za voznika v cestnem prometu (Koda 95), osnovno računalniško znanje, zanesljivost in zavzetost, pripravljenost za delo v dveh izmenah. Izbranemu kandidatu nudimo: • redno zaposlitev za polni delovni čas, • dnevno vračanje na sedež podjetja, • delo v stabilnem podjetju in urejene pogoje dela, • redno in stimulativno mesečno plačilo, • plačilo na podlagi opravljenega dela, • možnost zaposlitve za nedoločen čas po poskusnem obdobju. Z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili delovno razmerje takoj po opravljenem zdravniškem pregledu. Za dodatne informacije nas lahko pokličete na telefonsko številko 051 333 415. Vse kandidate, ki ste v zgornjem opisu prepoznali svojo karierno priložnost, vabimo, da nam pošljete prijavo skupaj z življenjepisom na naslov Perutnina Ptuj, Kadrovska služba, Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj. žalostni, ker te več ni. Ostali so živi spomini, z nami potuješ vse dni ... očeta, tasta in dedka Stanislav Donaj Slavka Spevana IZ GAJEVCEV 24A POSLOVIL SE JE FRANC VRABER V petek, 11. februarja, smo se za vedno poslovili od dolgoletnega »perutninarja«, sodelavca, strokovnjaka in bivšega sodelavca Franca Vraberja, dipl. ing. agronomije. Več kot 20 let je bil na najodgovornejših delovnih mestih v Perutnini Ptuj. Kot strokovnjak in odličen organizator je vodil tovarno krmil, vodil TOZD Mesna industrija in bil tehnični direktor Perutnine Ptuj. Povsod je zapustil velik pečat svojega dela, največjega pa v TOZD Mesna industrija (združeni enoti perutninska klavnica in mesna predelava). V TOZD Mesna industrija je bil v času njegovega vodenja narejen velik napredek v tehnologiji, organizaciji dela in tehnični opremljenosti. Predvsem se je ogromno naredilo Tvoja žena Lizika, sin Stanko z družino in hči Lidija z družino GORIŠNICA IZ KORENJAKA 24A Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in sveče ter ga ohranjate v lepem spominu. Hvala vsem, ki z mislijo in prižigom svečke postojite ob njegovem Žalujoči: tvoji najdražji Vsi njegovi na področju mesne predelave in na novo locirani opremljeni in organizirani predelavi mesa. Skupaj z vsemi strokovnimi sodelavci je bila takrat razvita in osvojena proizvodnja večine mesnih izdelkov iz perutninskega mesa, ki jih še danes proizvajajo in uspešno prodajajo na trgu. Gospod Franc Vraber je bil skupaj z Alojzom Gojčičem, generalnim direktorjem Perutnine Ptuj, nosilec projekta nove perutninske klavnice in drugih novitet. V razmislek, kaj pomeni vizionarski projekt, naj nam bo to, da nekatere njegove rešitve še danes, po 35 letih, delujejo brez bistvenih sprememb. Bil je vizionar, poln razvojnih idej, sposoben vodja, s smislom tudi za tehniko, saj njegove tehnološko-tehnične rešitve še danes uspešno delujejo. Franc je bil pokončen človek z neizmerno pripadnostjo firmi in domovini. Bil je spoštovan kot strokovnjak s svojega področja dela in kot človek, znotraj in zunaj naših meja. Spoštovan je bil tudi med zaposlenimi v proizvodnji, saj je bil pripravljen prisluhniti vsakemu, in če se je le dalo, pomagati. grobu. Škoda, da se je Franc odločil zapustiti Perutnino Ptuj. Kaj ga je v to vodilo, je vedel le on sam, mi pa lahko le ugibamo. Dejstvo pa je, da je odšel z bolečino v srcu. Imel sem srečo, da sva po mnogih skupnih poslovnih potovanjih potovala skupaj, tudi na njegovi poti na Dunaj, ko je šel v novo službo, s sedežem firme na Dunaju. Nikoli ne bom pozabil njegovih besed, ko je vzel prtljago iz avta in mi rekel: »Drži se in vzdrži, jaz nisem mogel.« Res škoda, da je odšel! Vsem njegovim najožjim in drugim sodelavcem je žal. Danes, po tolikem času in spremembah, ki so nastale v Perutnini Ptuj, večina njegovih sodelavcev misli, da je bil Franc tisti pravi, ki bi lahko uspešno prevzel vodenje Perutnine Ptuj po odhodu gospoda Alojza Gojčiča. Vsi, ki tako mislimo, tudi vemo, da bi Perutnina Ptuj pod njegovim vodstvom ostala v slovenski lasti. Štefan Kirbiš Hvala ti, Franc, za vse, Štajerski TEDNIK COLOR CMYK petek, 25. 2. 2022 Tednikov mozaik 24 TEHNIČNI PREGLEDI petek z 25. februarja 2022 DATUM DAN 12. 3. 2022 Sobota 14. 3. 2022 Ponedeljek 15. 3. 2022 Torek NA TERENU 16. 3. 2022 Sreda 17. 3. 2022 Četrtek 18. 3. 2022 Petek 19. 3. 2022 Sobota Z VAMI ŽE DOBRO ZNANA EKIPA 21. 3. 2022 Ponedeljek 22. 3. 2022 Torek 23. 3. 2022 Sreda 24. 3. 2022 Četrtek 25. 3. 2022 Petek 26. 3. 2022 Sobota 28. 3. 2022 Ponedeljek 29. 3. 2022 Torek 30. 3. 2022 Sreda 31. 3. 2022 Četrtek 1. 4. 2022 Petek 2. 4. 2022 Sobota 4. 4. 2022 Ponedeljek 5. 4. 2022 Torek 6. 4. 2022 Sreda 7. 4. 2022 Četrtek 22. 4. 2022 23. 4. 2022 5. 5. 2022 Petek Sobota Četrtek TRAKTORJEV IN TRAKTORSKIH PRIKLOPNIKOV DO 3,5 T Peter Benko Roman Kranvogl Danilo Turk Sandi Strnad Tadej Toplak Matajaž Roškar Anton Potrč Dejan Habjanič Sergej Polanec Tomica Banfić Aleš Krajnc Alojz Benko DATUM DAN 4. 3. 2022 Petek 5. 3. 2022 7. 3. 2022 8. 3. 2022 Sobota Ponedeljek Torek 9. 3. 2022 Sreda 10. 3. 2022 Četrtek 11. 3. 2022 Petek 051 349 368 041 291 369 041 419 757 041 405 272 041 581 388 051 248 128 031 456 205 031 589 554 041 870 399 051 325 215 070 158 675 031 728 010 KRAJ MALA VAS PODGORCI SAVCI SENČAK PRI JURŠINCIH SELCE PRVENCI STOJNCI FORMIN MOŠKANJCI ZAVRČ JANEŽOVCI DESTRNIK GEREČJA VAS ZGORNJA HAJDINA APAČE MARKOVCI LOVRENC NA DRA. POLJU ZGORNJA PRISTAVA HAJDOŠE DOBRINA PODLEHNIK ptuj@teve-ptuj.si www.teve-ptuj.si LOKACIJA PRI GASILSKEM DOMU PRI KULTURNEM DOMU PRI RIBNIKU TURISTIČNO DRUŠTVO GOMILA PRI GOSTILNI ORNIK PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI TRGOVINI HALOŽANKA PRI GOSTILNI PRI MICI PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI PREVOZNIŠTVU VOGRINEC PRI GASILSKEM DOMU NA POČIVALIŠČU NA IGRIŠČU NA KMETIJI MUZEK PRI GASILSKEM DOMU NA KMETIJI KOLAR PRI LOVSKEM DOMU URA 07:30 - 09:00 09:30 - 10:30 11:00 - 12:30 13:00 - 15:30 07:00 - 16:00 07:00 - 09:00 09:30 - 11:00 11:30 - 12:30 13:00 - 17:00 07:00 - 10:30 11:00 - 13:30 14:00 - 17:00 07:00 - 10:00 10:30 - 12:30 13:00 - 15:00 15:30 - 16:30 07:00 - 11:00 11:30 - 13:00 13:30 - 14:30 07:00 - 11:00 11:30 - 16:00 KRAJ SELA TRŽEC TRNOVSKA VAS LOČIČ PLETERJE ROGATEC VIDEM PRI PTUJU GRAJENA DRSTELJA DRAŽENCI MAJŠPERK BOLEČKA VAS JURŠINCI POLENŠAK VITOMARCI CIRKULANE ZGORNJI LESKOVEC MOŠKANJCI DORNAVA DESENCI HVALETINCI ŠIKOLE LANCOVA VAS LOVRENC NA DRAV. POLJU NOVA VAS PRI MARKOVCIH ROGATEC GABRNIK MEZGOVCI OB PESNICI SPODNJI VELOVLEK ŽETALE SPODNJE JABLANE CIRKOVCE STAROŠINCE NADOLE STOPERCE SESTRŽE POBREŽJE OSLUŠEVCI BUKOVCI DRSTELJA SMOLINCI GOČOVA JUROVSKI DOL OSEK SELCE SVETA ANA ZAMUŠANI GRAJENA VURBERK HRASTOVEC ŽITENCE SPODNJI ŽERJAVCI SENARSKA SVETA TROJICA SENEŠCI ZAGOJIČI GAJEVCI BRENGOVA SVETA ANA ROGATEC LOKACIJA PRI KULTURNEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI VEČNAMENSKI DVORANI PRI VAŠKEM DOMU PRI MEDOLU NA PARKIRIŠČU PRI KONJENIŠKEM KLUBU NA IGRIŠČU NA IGRIŠČU PRI ŠD PRI REŽIJSKEM OBRATU PRI GOSTILNI RAJH NA IGRIŠČU NA KMETIJI PAJNKIHER NA IGRIŠČU NA IGRIŠČU PRI KULTURNEM DOMU PRI BARU MARINKA PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI HMELJ DORNAVA PRI GASILSKEM DOMU NA KMETIJI PUČKO PRI GOSTILNI KUREŠ NA IGRIŠČU NA IGRIŠČU PRI GASILSKEM DOMU NA PARKIRIŠČU PRI KONJENIŠKEM KLUBU PRI TRGOVINI HRGA NA IGRIŠČU PRI GASILSKEM DOMU PRI OSNOVNI ŠOLI PRI GASILSKEM DOMU NA IGRIŠČU PRI OSNOVNI ŠOLI PRI GASILSKEM DOMU NA IGRIŠČU RIM PRI DOMU KRAJANOV NA KMETIJI KRIŽANEC PRI VAŠKEM DOMU PRI DOMU KRAJANOV PRI GASILSKEM DOMU PRI REŽIJSKEM OBRATU PRI TRGOVINI PLOJ PRI DEPONIJI PRI POKOPALIŠČU NA KMETIJI KRANER PRI GOSTILNI ORNIK PRI BB BARU PRI GASILSKEM DOMU NA IGRIŠČU PRI KULTURNEM DOMU PRI DEPONIJI PRI TRGOVINI SENEKOVIČ KEREC NA KMETIJI DRUŽOVEC PRI DRUŽINI KLOBASA PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI GASILSKEM DOMU PRI AVTO ANŽELJ PRI BB BARU NA PARKIRIŠČU PRI KONJENIŠKEM KLUBU URA 07:00 - 13:00 13:30 - 15:30 07:00 - 15:30 16:00 - 18:00 07:00 - 11:00 12:00 - 13:30 14:30 - 16:00 07:00 - 10:30 11:30 - 15:00 15:30 - 16:30 07:00 - 13:00 13:30 - 15:00 07:00 - 12:00 12:30 - 17:00 07:00 - 15:00 07:00 - 10:00 10:30 - 14:30 15:00 - 16:30 07:00 - 10:30 11:30 - 13:30 14:00 - 15:00 07:00 - 10:00 10:30 - 14:00 14:30 - 16:00 07:00 - 08:00 09:00 - 11:00 13:00 - 14:30 07:30 - 09:00 10:00 - 16:00 07:00 - 10:00 10:30 - 12:00 12:30 - 13:30 07:30 - 09:00 09:30 - 11:30 12:00 - 15:30 07:00 - 13:00 13:30 - 15:00 07:00 - 08:30 09:00 - 10:00 11:00 - 13:00 13:30 - 15:00 07:00 - 12:30 13:00 - 16:00 07:00 - 13:00 13:30 - 16:30 07:00 - 16:00 07:30 - 09:00 10:00 - 11:30 12:30 - 14:30 07:00 - 10:00 10:30 - 13:00 13:30 - 15:00 07:30 - 14:00 14:30 - 16:00 07:30 - 08:30 09:00 - 10:00 10:30 - 11:30 07:30 - 12:00 07:30 - 14:00 14:00 - 16:30 Ptuj z Evropark z novo zastavo Nagradno turistično vprašanje Dogaja se veliko, a ne v organizirani obliki Pustno dogajanje na Ptujskem je nekaj posebnega, zato ga je treba doživeti v živo. Kljub epidemiološkim ukrepom, ki so preteklo soboto še bili v veljavi, se je po ptujskih ulicah in trgih sprehodilo veliko etnografskih skupin. Najštevilčnejši pa so bili kurenti. Tudi obiskovalcev od drugod je bilo veliko. Podobno bo verjetno tudi v nedeljo, ko bi se v normalnih razmerah na Ptuju vila ena večjih mednarodnih pustnih povork. Posamezne etnografske in karnevalske skupine bodo svoje poslanstvo tudi letos izvedle, četudi neorganizirano. Na ptujskem gradu in v Knjižnici Ivana Potrča so tudi letos v tem času poskrbeli za številne dejavnosti za družine. V okviru februarskega muzejskega vikenda v ptujskem gradu so udeleženci že preteklo soboto iz papirja izdelovali kurentove kape. Ogledali pa so si tudi tradicionalno razstavo pustnih mask in razstavo otroških likovnih del Mali kurent. Pustne ustvarjalnice so potekale tudi v nedeljo. Ta konec tedna, 26. in 27. februarja, pa bodo na obeh lokacijah izdelovali pustne maske. V Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož pa so poleg tega povabili tudi na javna vodenja, ki bodo potekala še 2. in 4. marca. Ob nakupu vstopnice v teh dneh ponujajo brezplačno družinsko vodenje ob prehodni najavi, ki se bo začelo ob 11. uri. V slovenskih naravnih zdraviliščih so z zadovoljstvom in olajšanjem sprejeli omilitev ukrepov, ki je prišla s prvim tednom počitnic. Zato verjamejo, da se bodo nekateri gostje še v zadnjem trenutku odločili za počitnice pri njih. V teh dneh že pospešeno izvajajo tudi aktivnosti za družine, ki so jih napovedovali že nekaj časa. Kapacitete slovenskih naravnih zdravilišč so zasedene 70- do 85-odstotno. Glede na sprostitev ukrepov pričakujejo, da bo v teh dneh še višja. V Savi Turizem so povedali, da je v njihovih dveh termah in zdravilišču Skupine Sava Hotels & Resorts – Terme 3000 – Moravske Toplice, Termah Ptuj in Zdravilišču Radenci zasedenost podobna kot v krompirjevih počitnicah 2021. Trenutno beležijo 70-odstotno zasedenost. Glede na kratkoročne rezervacije v zadnjem času pa pričakujejo še nadaljnjo rast zasedenosti. Regionalni promocijski center Expano je pred kratkim prejel certifikat Zeleni ključ za turistične atrakcije. Pridobljeni certifikat je eden izmed primerov dobre pra- stran 24 Prvič z zastavo Sveta princev karnevala Tradicionalne etnografske skupine, ki vsako leto sestavijo otvoritveno pustno povorko na Ptuju, so ostale zveste tradicije. Na dan vsakoletne predaje mestne oblasti v prinčevske roke, tudi letos je ta predaja potekala v spletni obliki, so poskrbele, da so ptujske ulice in trgi zaživeli v pravem pustnem duhu. Ptujčani in gostje od drugod so uživali. Foto: Črtomir Goznik Na ptujskih ulicah in trgih poteka živahno pustno dogajanje. kse, s katerim želijo v Murski Soboti spodbuditi soustvarjalce turistične ponudbe k uvajanju okolju prijaznih načinov delovanja. Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kako dolga je pohodniška pot Pot na Mestni Vrh, idilična pot med vinogradi in sadovnjaki, da 15,9 km, bo prejela Sonja Erlač iz Zabovcev. Danes sprašujemo, kdaj je bil ustanovljen Svet princev karnevala in kdo ga vodi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 4. marca. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdaj je bil ustanovljen Svet princev karnevala in kdo ga vodi? ........................................................................................................ Ime in priimek: ......................................................................... Naslov: …................................................................................. Davčna številka: ....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. Foto: Črtomir Goznik V Evroparku so poleg pustnih zastav letos prvič izobesili tudi zastavo Sveta princev karnevala. V pustnem duhu pa je zaživel tudi Evropark. V njem so zaplapolale pustne zastave in letos prvič tudi zastava Sveta princev karnevala. Le-ta je bil ustanovljen leta 2008, njegovi člani pa so vsi princi karnevala. Svet princev karnevala in vsakoletni aktualni princi skupaj predstavljajo in zastopajo Kurentovanje in Ptuj v FECC izmenjavah karnevalskih skupin v slovenskem in evropskem karnevalskem prostoru. Nove ptujske pustne zastave so namestili člani TD Ptuj, ki so tudi sicer zaslužni, da ima Ptuj od vstopa Slovenije v EU svoj Evropark. Pri nakupu zastav je pomagala MO Ptuj. Zastavo z napisom Kurentovanje, kakršne so v prejšnjih letih krasile ptujski Evropark, pa je društvo podarilo članom TD Markovci, s katerimi zelo dobro sodelujejo. MG