Leio V-, štev. 121. V Celju» čeiriek due 25. okiobra 1923« Pcšinlna plačana b gotouini. SL .."^Ortavna Hcejs a ^. W^^HL H^^ VV ^H^ W «I Stane letno 60 Cffl/'^'jSkL Odxfeil^||J"istvo 240 Aft. Oglaslza mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 1 Din. Posamexna številkai staune 1 Din. Izhafa vsaK torek, čeirteR tn soboto. UredniStvo: Strossmayerjeva ul. St. I, I. pritličje. Teles. 65. UpravniStvo: Strossmayerjeva u. St. 1, prltličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.666. Italijanska brutalnost. Zadnje tedne sc hoče ltalija z raznimi ukazi in naredhami napram Slcvencem posebno izkazati kako je »kulturna« med vsemi narodi in drža- vami. Ni dovol], da je pregnala za- vedno slovensko duhovništvo \z pcd- jarmljene pokrajine, prepovedala je slovenski pouk na slovenskih šolah ter namerava s tern nečloveškim in ne- kultumim činorn odtrgati nedolžno deco od svojih starišev in jo potujčiti. Sedaj pa se je domislil videmski prefekt še nekaj lepSega. Prepovedal je izdajati goriškim Slovencem liste sarno v muterinščini, temveČ zahteva tudi italijansko prestavo čiankov, dru- gače grozi z zaplembo. »Goriška Straža< je izšla čmo ob- rcb'.jena in prinaša odlok videmskega prefekta, ki ga prinsšanio na drugem mestu. Take nesrarnnosti, kakor jo je po- kazal iokrat italiianski narod napram slovenski manjšini, so še ni čulo v zgodovini narodov. Vsakomu narodu je Časopisje pcnos in sila, \z katere črpa svoje moči in kaže viäek svojä kulture in izobrazbe. Italijani bivajo'po svetu razkropljeni po raznih državah, naj- ciemu jih v Ameriki, Afriki, Aziji, v Švici in drugod, a še nobeni državi in l^vladi ni priSlo na um, da bi prepo- Vedala italijanski manjšini izdajmije listov samo v materinSäni. Višek kul- ture so pokazali le Italijani, slavni po' torr.ci bistroumnih Rimljanov, ki bi kaj tacega ne prepovedali uiti svojim naj- hujšim sovražnikorn. Vsi manjšinski narcdi po celem svetu imajo liste v svojern jezikii, le slovenski manjšini v Italiji je to zabranjeno. Je to čin, ki dovoij karakterizira domišljavost in brutalr.ost fašistovske Italije. V 2Iici vode hočejo utopiti uboge Slovence, ki so lojalni svojemu novemu trinož- kemu gospodarju. Za videmskim je prišel tržaški prefekt z ukazom, s katerim hoče »po- spešiti« stopljenje elementov, ki tvorijo to pokrajino. Nastopil je še nasilnejše kakor videmski, zahteva namreč ne samo prevod člankov, ternveč tudi priobčil in naznanil. V kake težave pridejo slovenski listi, si lahko mislimo, saj se jim stroški kar podvoje, z!asti je zeJo prizadet dnevnik »Edinost«. S tem junaškim činom si je Italija postavila v zgodovini spomenik, ki bo pripovedoval še poznim rodovom o barbarstvu in nečloveštvu »prosvitljene« Italije. Italija je dejausko zasužnjila narod, ki nadkriljuje s svojim razumom in izobrazbo daleko marsikakega sina j matere Italije na jugu. Na svetu sc vse maščuje. Italija gleda s ponosom na Mussolinija, ki je znal porabiti ugodno priliko in zrevolucijoniral nacijonalni čut Itaiijanov napram narodni manjšini, Ako bi bili Mussolini in njegovi fa- šistovski tovariši res kulturn» in iz- obraženi liudje, bi pustili slovenski manjšini njeno prostost, ker itak ne more ta manjšina nič škodovati celo- kupnosti. V svobodi bi Slovenci no občutili tako težko tujega jarma in bi se prilagodili novim razmeram. S si!o in brezobzirnostjo pa se jih dela ne- zadovoljne in nezanesljive. Ni še vseli dni konec, prišla bo tudi ura za Ilaüjo, ko bo prepuščena sama sebi, ko se ne bodo brigali dmgi narodi zanjo in tedaj se ji bo vračalo milo za drago. Nikjer ni zapisano, da Italija ne postane sužnja drugemu narodu in tedaj bo okušala grenkobo, katero daje okušati nedolžnim in pohlevnim Slovencem. Necuveno laško nasilje tm-d našim narodom. V soboto, 20. tm. je prejelo ured- ništvo »Goriške Slraže« sledeči de- kret: »Ker zahteva najviSji intsres dr- žave in pa posebna korist dru^ojezič- nega ljudstva, vključenega v meje Fur- lanije, da se družssbni, intelektualni in kuiturni odnošaji med starimi in no- vimi itr.üjanskimi držovljani olnjsajo in . postsnejo bo!j prisrčni; ker je izdajanje časnikov v tuiem jeziku, katerega razumejo samo manj- šinske skupine, takemu smotru na- sprotno; in ker slednjič zadržanje kakSnega časnika dokazuje, da niora izkVjučna raba tujega jezika spraviti voditeije do tega, da pozcbijo, da izhaja časnik na italijaniikem ozemlju; zato izdaja prefekt na podlagi 3. člena dežeinega in-občinskega za- kona tsastopni Ukaz: Vsi časniki, ki so izhajali v pokrajini Furlaniji doslej izključno v tnjem jeziku, bodo morali od 21. oktobra 1923 dalje dodati na- slovu, člankom in vsakemu po- sebnemu odstavku odgovarjajočo prestavo v italijanSčini. Časniki, ki se ne bodo dr2ali pričujoče odredbe. se bodo zaple- njali. Proti kršiteljem odredbe se bo postopalo v smislu zakona. Predstavniki javne oblasti imajo naiog, da izvrSe pričujočo odredbo. Videm, 19. oktobra 1923. Prefekt: Pisenü s. r. Radi tega odloka je »Goriška Stra- ta« iz5!a danes z žalnim robom, s pod- naslovom »Vedetta Goriziana«. Članki in notice so že dvojezične. Pod pre- fektov ukaz je »G. S.« natisnila siedečo pripombo v r.lovenskem in laškem je- ziku: »Vsi narodi na svetu imajo pra- vico izdajati časnike izključno v svojem jeziku. ltafiianski časniki izhajajp v Severni in Južni Ameriki, izhajajo v Afriki, na otoku MaHi, v Egiptu, v Nemčiji, na Bolgarskem, v Grčiji, Ru- munijii v Švici, na Francoskem in drugjo. V svojern jeziku so izdajaie in izdajajo časnike vse manjšine v dni- gorodnih državah: Poljaki, Madžari, Ladinci, Nemci, Irci, Arabci, Rumuni, Grki, Malorusi, Turki, Židje in drugi. Samo enemu na rodn je prepovedano izdajati časnike izključno v svojem je- ziku in ta narod so goriški Slovenci in samo ena vlada prepoveduje naše časnike in ta je naša vlada.« Na drugi strani »GoriSke Stra2e« beremo sledeči protest poslancev drja. Wilfana, Podgornika in Sčeka, seveda tudi v obeh jezikih: »Eicscelenca Mussolini, predsednik ministrskega sveta, minister za notranje zatleve, Rim. Prefekt fur'.anske pokra- jine zaukazuje z odredbo od 19. okt zapi^nitev vseii slovenskih časalkov, izhairijočih v pokrajini Furlaniii, ako se od 21. oktobra dalje ne vključi v besedilo časnika celoten prevod v ita- lljanščini. Podpisani poslanci odločno protestirajo proti tej kršitvi ustavnih zakonov in zahtevajo takojžnji preklic odredbe.« Sokolstvo. Skiepi odborose seje jugosIooenskEga sokolshega sbvbzo v Ljubljani dne 21 septembra 19Z3. 1. Neugodne na5e notranje in zunanje politične razmere so povzroČile, da so ustanovili v raznih delih naše države po miSljenju in udejstvovanju različne nacionaUstične organizacije. Napram izvensokolskim nacionali- stičnim organizacijam, ki nisonasprotne principom Sokolstva, je Jugoslovenski sokolski savez že ugotovil svoje sta- Iišče na svoji glavni skupščini due 29. oktobra 1922. v Saborni dvorarj v Zagrebu, poudarjajoč, da ne silimo v odbore ali k sodelovanju pri teh or- ganizacijah nikogar naših čianov, kakor tudi ne branimo nikomur vstopa v od- bore ali sodelovanje, kadar je to v skladu s sokolskimi načeli. V zadnjem času pa se je opeto- vano dogodilo, da so v nekaterili krajih člani izvensokolskih nacionaüsticnih organizacij, ki so obenem tudi člani sokolskih druStev, hoteli druge or- ganizacije ssokolsko organizacijo identi- ficirati ter da so politične prepire in prepire med svojimi izvensokolskimi organizacijami prenesli v naša društva. Na ta način so motili nepolitično in ^niotreno delovanje sokolskih druStev. Jugoslovenski sokolski savez z ozirom na ta deistva odreja, da naj posamezna dru§tva v takih neljubih primerih sporazumno z župnimi stare- šinstvi proti vsakomur, ki bi motil mirni potek sokolskega delovanja, naj- strožje postopajo in naj škodljivce iz- Iočijo iz sokolskih vrst. Vedno veljaj pravüo, da je dol- žnost vsakega člana sokolske organi- zacije, da je njegovo vedenje vselej in povsod častno, nikdar sramotno in sokolskim načelom nasprotno. Tudi ne sme noben naš član in nobena naSa članica nikdar podpirati podjetij, ki bi bila v škodo sokolaki stvari. Sokolstvo je tako visoka in važna narodna pridobitev, tako eminentna nacionalnaorganizacija,dapomenivsako motenje in oviranje njegovega delo- vanja občim narodnim interesom pro- tivno dejanje. Sokolska društva naj svoje Članstvo tozadcvno poučijo ter naj z vzornirn in neumornim sokoiskim delovanjetn privedejo k sokolski vz- goji čim več naše jugoslovenskernladine. 2. Na temelju vidovdanske ustave sokolskega sabora v Novem Sadu l. 1919. se bo vršil prihodnji sokolski sabor v Zagrebu 1.1924. Čas sklicanja določita sporazumno starešinstvo saveza in 2upa Zagreb. Navodila določajo nastopno : 1. lzda se takoj poziv na celo- kupno jugoslovensko Sokolstvo, v ka- terem se ga opozarja na sokolski sa- bor. Poziv naj sestavi stareäinstvo. 2. Vsa druätva in župe se po- zovejo, da izrečejo svoje želje glede sabora in stavijo predloge za predmete, o katerih naj se razpravlja na saboru. Vse to mora biti izvr5eno do I. de- cembra 1923. 3. Na podlagi teh predlogov in po lastni inicijativi izdela starešinstvo načrt Žalni dan za žrtvami švetovne vojne, umrlimi invalidi in padlimi vojaki dne 19. okt. 1923 v Celju. Tiho, skromno in skoraj neopa- ženo se je vršila prva žalna slavnost za žrtvami svetovne vojne. V smislu društvenih pravil je tukajšna krajevna organizacija kakor tudi druge, širom naše domovine, priredila letos žalni parastos za pokojnimi invalidi ter spo- minsko slavnost na tuk. pokopaliSču. Lahna, prozorna jesenska megla je ležala v zraku, ko je počasi, ne- okretno ubiral korake po celjskih ulicah nenavaden sprevod : dolga vrsta vojnih Žrtev-invalidov, ta s palico, oni z bergljo, drugi na voziČku itd. Na čelu sprevoda ]e bilo opaziti uradnike tuk. invalid- skega dorna in dr. Radovedno je gle- dalo občinstvo resne, otožne obraze tega sprevoda, deloma brez pravega interesa topo, a tudi iz sočutja. Po parastosu v Župni cerkvi, ki se je vršil po običajnem redu in s pri- sostvovanjem vojaških, političnih in drugih oblasti, je sprevod polagoma odšel na mestno pokopališče, kamor mu je sledil tudi komandant mesta g. pukovnik Tošlč. Vsi udeleženci so si lu s slovesno tesnim čustvom ogledali grobove po- kojnih vojnih žrtev, ki so bili za ta dan primerno urejeni in ozaljSani. Vrsta vojnih invalidov je od vseh strani obstopila gomile pok. tovarišev in iz kroga je stopil podpredsednik tuk. invalidske orgaoizacije, ki je po kratkem lastnem uvodu v imenu orga- nizacije prečital sledeči govor, kojega radi jedrnate globoke vsebine prinašamo v celoti. Glasi se : »Dragi tovariäi! Danes, ko obha- jamo prvi žalni spominski dan za po- kojnimi tovariäi-invalidi, žrtvami sve- tovne vojne in stojimo v krogu nad hladnimi gomilami nevzdramno spečih svojih tovarišev — naj se zbero vse niti naših misli pri njih, ki so žrtvovali domovini najvišji blagodar, ki je člo- veku podeljen od matere narave — svojo kri in s-voje življenje. HIadne, temne in vlažne so znotraj gomile, poslednja postelja pokojnih dragih nam tovnrišev. Nekatere so na vrhu skoro še sveže, a na drugih se le vkoreninja trava in slično zelišče. A mi, preostali, še živeči tovariSi, našii smo jih, tihe gomile in jih z okornimi, j težkimi rokami danes na spominski ! dan njim, zvestim tovarišem iz najtežjih dni naSega življenja, skromno okrasili. Zvestoba za zvestobo! Truden, mučen je bil mnogim od nas korak, a mi smo tukaj, mi stojimo danes med Vami, mili, nezabni nam tovariši. V duhu sledimo Va^i skončani življenjski poti, z mrko tugo v srcu zastrtim, preminulem življenju Vašem. Težka, bridka je bila Vaša pot po tej dolini solz — a junaški je za Vas kon- čana. Častno ste legli k večnemu po- čitku in mi, VaSi preostali tovariši, žalostne du5e, a iskrenega srca, danes proslavljamo VaS spomin. Smrtniki Vas pozdravljajo ter Vam kličejo: Slava! Lahen, jesenski veter diha krog grobov kot bi govoril: Hvala Vam, to- variši, hvala, da nas ne pozabijate. A mi pa vsi skupaj v Vašem imenu iz- rekamo prisrčno zahvalo vsem udelež- nikom današnjega dne. Tihota veje z Vaäih gomil, nezabni nam pokojniki — a nam se zdi, kot bi čuli Vaše pritajeno šepetanje — Vaše skrivno poročilo : Najvišji blagor je v pokoju, počitek večen je sladak, če legel si po častnem boju, Ti kup gomile je lahak ! Da Vaše poročilo nam govori, da je VaŠ dun srečen, oproščen vsega zla in bridkosti tega življenja ter da se veseli v svesti svoje zmage med nami. Zemlja, ki Vas krije, je lastna do- mača gruda. Iz nje ste vstali, zrastli — njo Ijubili in čuvali in v njej dobili svoj večni pokoj. Žalna, nema, Vas je sprejela v svoje okrilje kot sprejme mati svojega mrtvega otroka. Tihi boli naše majke domovine se pridružujemo danes ob Vaših grobeh mi Vaši tovariši kakor tudi drugi vrli sinovi naše do- movine, ki se žalno sklanja nad Vami in Vas blagoslavlja. Večen bodi VaŠ spomin 1 Enodušen iskren trikratni Slava- klic je izvenel nad gomilami, nato pa nastane žalno svečan molk, ki ga je pretrgal Sele komandant mesta g. pu- Siran 2. N O V A DOBAi Stay. 121 za delo sabora v mesecu decembru 1923. Določijo naj se cdseki, ki bodo pri- pravili materijal, in določijo naj se na- slovi referatov. 4. Ves pripravljeni materijal se odpošlje Župam, ki morajo v gotovem roku, ki ga določi starešinstvo, podati svoje mnenje ter določiti za vsak re- ferat svojega župnega referents. 'Tako zbrani materijal morajo re- ferenti Jugoslovenskega sokolsk^ga sa~ veza urediti. Ves materijal se da v tisk ter se odpošlje župam in druStvom, dase pripravijo zasabor. Za posamezne referate se določijo odseki, v katere pošije vsaka župa po enega referenta. Ti odseki se morajo sestati pet dni pred saborom, da razpravljajo o refe- |atih. Dva dni pred saborom se se- stanejovsi odseki v plenumu teruredijo enotno vse referate, ki se predložijo v odobrenjo sokoh-kernu sabon*. Sabor sam naj bi bil zaključna rnanifestacija jugoslovenskega Sokolstva. Vsi^delegati za sabor naj se skličejo šele zadnja dva dneva k zborovanju ter naj zlasti sodelujejo pri zborovanju plenuma vseh odsekov. 3. Leta 1924. se bo vrši! pokrajinski zlet na Vidov dan v Sarajevem ob pri- liki 10letnice sarajevskih dogodkov, ki so bili prva etapa jugoslovenskega ujedinjenja. 4. Pri savezu nai se nastavi potrebno števiio potovalnih precinjakov, ki bodo poleg tehničnega nadzorstva in pouka imeli nalogo poučevati društva in župe tudi v administrativnih poslih. V dru- štvih naj bi imeli tudi predavanja ter obenem opozarjali na redno in pravilno vplačevanje vseh saveznih in župnih prispevkov. 5. V svrho izboljSanja saveznega fi- nančnegastanja naj priredijovsadruštva v mesecu decembru vsakega leta po eno prireditev, katere čisti dohodek pripada savezu. Prireditev naj se vrši pod irnenom »Savezni dan«. 6. Vsakemu tlanu in vsaki članici Je zabranjeno nositi poleg sokolskega znaka kakršenkoli drugi znak. Vsa sokolska druStva bi se po- zivljalo, da proti članom in članicam, ki bi se tudi izven društvenih prostorov in telovadnic vedli nesokolsko, postopa strogo po pravilih. MESTNO GLEDALIŠCE V CELJU. Repertoar: 26. petek. »Pri belem konjičku«. A. 29. pondeljek. »Mrak«. A. 30. torek. '»Mrak«. B. Gostovanje ljubljanskega ansambla. Opozarjamo, da se »Mrak'< ne bode igral izven abonementa ter naj si cenj. občinstvo pravočasno preskrbi vstop- nice. Poliiične vestL Sestanki Jl»S. V nedeljo so se zbrali zaupniki JDS iz Veržeja, Banove kovnik Tošič s svojim patriotičnim, oduševljevalnim govorom, v katerem je proslavljal junaško smrt v boju za blagor domovine z ozirom na dolžnost in zvestobo napram svoji mateii do- movini kakor ludi na cast in vzviše- nost vojaškega poklica in nesmrtno slavo borcev, ki se žrtvujejo domovini. Govor je zaključil s pozivom, naj vsak, ki še more dvigniti desnico, hiti v slu- čaju stiske v bran svoji domovini in če usoda tako hoče, Žrtvuje zanjo vse, kar ji more dati. Ponovni trikratni slava odjekne od bližnjih bregov in slovesnost je bila zaključena. K gosp. pukovniku je pristopil še podpredsednik organizacije ter se mu v imenu iste zahvali za govor in tide-- ležbo s prošnjo, naj ostane tudi na- dalje naklonjen invalidom ter jih pod- pira pri pošteni borbi in delu za iz- boljšanje njih življenjskih razmer. Invalidi in drugi udeleženci so nato odhajali vsak s svojimi čustvi .. . Ozračje je bilo še vedno nekoliko megleno, zunanji, črni prt žalnega dne- Vsem udeležencem bo ostal prvi žalni dan gotovo v najlepšem spominu. V imenu tukajSnje invalidske or- ganizacije pa jim za udeležbo kliče : Srčna hvala! Odbor. in Vučje vasi v Veržeju, da se posve- • tujejo o ustanovitvi samostojne kni- jevne organizacije v Veržeju. Poro- čali so o razpoloženju ljudstva izza zadnjih volitev. Ker prinašajo klerikalci iz Beograda same davke, se je moč napredne ideje šo bolj utrdila. V Kri- ževe.c so prišu kmečki zaupniki kljub splošne trgatve celo od Orehovc in radgonskega okraja. Zaupniki so po- ročali, da stoji naša stvar sedaj mnogo bolie kot pred volitvami, ker so začeii ljudje spregledovati. Pristasi se bodo vrgii predvsem na delo za širjenje de- mokratskih listov. SkupSČlna odgodena. Na seji na- rodne skupččine dne 23. tm. se je pre- čitala zahteva mi nist: ra pravde, da se izročita sodišču Stipica Radič in po- slanec Herceg. Predsednik Jovanovič je predlagal, da se volijo odbori per ac- clcunatioiiem. Opoziciia je pristula, da se voli tako v odbor za upravo fon- dov in v odbor za zztkon o pedagoški soli. Izkazalo se je, da ima vlada skupno z Nemci in dZemijetom 1 glas večine. Volitev v finančni odbor se je vržila po listkih in proporcu- Glasovalo je 224 poslancev ter je bilo izvoljenih 15 radikalcev, 2 džemijetovca, 6 de~ inokratov, 3 klerikalci, 3 muslimani, 1 zemljoradnik in 1 Nemec. Vfinančnem odboru vlada nima več večine, tcrnveč je navezana na pcdporo džemijetovcev. Predsednik je pozval finančni odbor, da se čimpreje konštituira. Prihodnjo sejo bo sklical pismenim potom. Par- lament bo odgoden najmanj za mesec dni- NemSJsl V2gled. Poročali smo že, da so se pri pravkar izvršenih volit- vah na Koroškem združili nemški kr- šanski socialci z nemško liberalno stranko samo da so preprečili izvolitev slovenskih kandidatov. Mi Slovenci pa znamo napraviti ravno nasprotno, raz- delimo se na toliko strank in raz- cepimo na toliko frakcij, da mora nemštvo in renegatstvo dobiti svoj mandat, če tudi jft številčno tako brez- pomembno, da bi mu v zdravih naših razmerah mandat absolutno ue pri- padaK Tako smo doživeli mi Siovenci na Štajerskem, da je bil pri zadnjih volitvah izvoljen v skupSčino nemški kandidat, ki danes potom svojega kluba v Beogradu dela z radika.li kup- čije v hršo narodno škodo in v kre- pitev neinškega življa in onih nem- škutarskih avstrijskih preostankov, ki se zopet vzbujajo umetno v življenje, istočasno ko stoji vse klerikalno za- stopstvo naše pokrajine brez moči in vpliva ob strani s prazno obljubo slo- venske üutonomije. Učimo se od Nem- cev narodne zrelosti, pa bomo marsi- kak naroden madež oprali iz naSega življenja in slovenske vere, če je dru- gačna kot vera nemških katoliških duhovnov, tudi s tern ne bomo zapra- vili in omadeževali. Za n^rodne in na- predne stranke, ki so se pri nas raz- cepile do popolne nemoči, pa je nem- Ška «Einheitsliste», ki slavi svoio zmago na Koroškem glasen memento za iztreznenje ali pa za zasluženo smrt. Kaj drugega iz nacionxlnega stališča ne inoronio reči, kaj drugega tudi iz našega gospodarskega vidika tie tno- remo reči. Interpeiaclja demokratskega kluba radi italljanskGga nasilja. Nasilnosti, ki jih uganja Italija proti slovenskemu časopisju, so vzbudüe po vsej naši dr- žavi vcliko ogorčenje, tudi oficijelni krogi izjavljajo obžalovanje nad poii- tiko, ki more odnošaje med obema narodoma zastrupiti. Po nalogu dsmo- kratskega kluba sia stavila poslanca Reisner in Grisogono interpelacijo na predsednika vlade. Voditelji skoro vseh klubov so interveniraü pri vladi. Italijani protl jug:osSovansld?n trgovcem in obrlnikom na Reki. Ge- neral Giardini je ukinil vsa dosedanja obrina in trgovpka dovoljonja. Na Reki se bodo izdajala nova dovoljenja sarno osebam, ki so politično zanesljive. Na ta način hočejo iztrebiti jugoslovanske trgovce in obrtnike. Pašič in Mussolini se sestaneta prihodnji teden, v ta na- men se mudi general Bardieri že deset dni v Beogradu. VojaSki odpor na GrŠkem. V Pa- trasu, Kalkidi, Drami in Verlji je iz- bruhnil vojaški odpor, ki ga vodita ge- nerala Lconautopulos in Gargahides. V odporne garnizije so odšle vladine čete, da zadnše gibanje. Homatije na Nemžkem. V Berlinu vlada straSna lakota. Hieb kruha stane žs 5 in pol milijarde. Dolar notira 65 milijard, V Hamburgu divjajo hudi po- ulični boji. Komunisti so dvignili se- stradano prebivalstvo do upora. V bojih je bilo usmrčenih in ranjenih več oseb. V Porenju se 5iri separatistično gibanje. Iz Aachena javljajo o nemirih, mesto Büsbach gori. V Wiesbadenu so izo- besili separstisti zastavo porenske re- publike. Nezaposlenost v Poruhrju na- rašča. Razen rudarjev so industrijalci odpustili vse delavce. Samo v Geisen- kirchenu je 80.000 delavcev brez kruha. Na Sa^kem se pripravlja generalna stavka. Državna vojska je vkorakala v Dresden. Porenje repubüka. V Aachenn so 21. tm. separatisti prokiamirali rensko repubiiko, zasedli so vsa javna po- slopja. Pülicija se je zadržala popol- noma pasivno. Proglasitev rcnske re- publike je deprimirala vso neniško jav- nost. Nova rtpublika hoče nnodvisno o:i ostalc Nemčije iskati prijateljskih zvez s Francijo in Boigijo. Državna vlada hose protestirati v Parizu in Bruslju zaradi podpiranja separatistiČ- nega gibania v Porenju. Spor NemČije i Bavj-.rsko in Sak- sonsko. Držjivna v'ada je zahtevala od Bavarsk^ naj razsodi spor državni zbor. Bavar.--ka \e ta predlog. odklonila in dala znova znpriseči vse čcte dr- zavne brambe. Prisega so glasi na B:i» varsko. V četrtek ali p:;tek se skiiče držiivni zbor k izrednemu zauedanju, da razpravlja o konfliktu z Bavarsko. Bsvarski ir.inistrski predsednik se ne udeleži sej^. Izid volitev v Avstriji, Volitve so polekle v glavnem mirno. Kouečni ro zultat volitev v avstrijski Narodni svet je sledeči: Krščanski socijalci so riobili 82 poslancev, socijalni demokrati 67, Velenemci 11, bauernbundovci 5. Šest mandatov je spornih. Na KoroSkem so se poleg državr.ozborskih vrSile tudi deželnozborske volitve. Slovonci so se kljub terorju in podkupovanju dobro držali, ohranili so si dva poslanca v df'Zelnem zboru. Izvoljenrt sta dr. Fran Petek, zdravnik v Velikovcu in Janko Poljanec, župnik v Škocijanu. Za dr- žavnozborsko listo je bilo oddanih 9333, za deželnozborsko pa 9205 slo- venskih glasov. Celh Ljudsko vseučilišče vCelju. Zadnje predavanja »o .alkoholizmu« je imel primarij g. dr. I. Raišp. Lahko trdimo, da se na tem kulturnem zavodu še nikoli ni govorilo v naScm Skouljivcii alkoholu tako aktitalno in vsestransko kot sedaj. Ta krasna znanstvena in vendar zelo lahko pojmljiva izvaianjä je poslušala večitioma sßtno inteiigenca in velika Skoda je, da niso biii na- vzoči tudi drugi sloji, ki alkohol kai radi zagovarjajo. Jedernata je bila raz- laga o bist.vu alkohola. Silno zanimivo je obdelal predavatelj učinkovanje al- kohola na živ Organizern v spiošnem kakor tudi na posamezne organe, zlasti živčevje. Analiziral je nadalje alkohol kot hranüo in dokazal, da je taka hranitev najir.anj tri- do ssdemkrat dražja kot druga hrana, vrhutega pa še alkohol istočasno neizmerno ško- duje drugim organom: mo.?ganom, srcu, želodcu, jetram itd. Prezanimiva je bila razlaga o naptčnem domnevanju, da alkohol greje ; ža! neuko Ijudstvo še danes to veruje navzlic temu da pijanci vedno najprej zmrznejo. Na- ravnost klasično pa je g. primarij ob- delal poglavje o akutnem zastruplje- nju z alkohülom ter njega posledicah, bodisi že telesnih in duSevnih ; ta raz- prava je bila gioboko zasnovana in naravnost pretresljiva. Tudi žalosten pojav alkohola na potomstvo je bil iz zdravniökega stališča zelo markantno obdelan. Da kriminalistika statistično dokazuje nad tričetrt zločinov, ki so se zgodili pod okriljem alkohola, je pač že znano, a pri Ijudstvu skoraj nič vpoStevano. Docela pravilno je povdarjal tudi predavatelj, da ne sme imcti alkohol v sportu in turistiki no- bene opore ; kar druga dva telesu in duševnim silam pridobita, to alkohol zopet ubije in uspeh vsega je v naj- boljših slučajih enak ničli. NapaČno je tudi ljudsko mnsnje, da yinogradi pod- pirajo narodno gospodarstvo. Vzemimo samo resnično dejstvo, da se vsako leto zapije samo v Sioveniji nad 3000 milijonov krön. Koüko bolje bi bilo vseiti slojem, če bi se ta ogromni kapital obrnil v potrebnejše svrhe in bi se vinogradi posejali oziroma za- sadili z drugimi kulturami, ki so Člo- veku mnogo važnejši in mu vrhutega tudi ne uničujejo njegovih duševrrh in telesnih sil. In če trezno premislimo, moramo priti do prepričanja, da pri- delovanje in prodaja alkoholnih pijaČ zelo bogati le maloStevilne sloje, med- tem ko po alkoholu omamljeno ijudstvo drvi v duševni in telesni prepad. Kdo je potem kriv sploSne revščine? G. predavatelj je žel za svoja izvajanja frenetičen aplavz in se je splošno iz- razüa želja, da bi se to mojstersko delo ponatisnUo. Cercle fran^aiy — francosk! krožek. I. tečaj ?a sačstnike. Pouk se z^čne v četrtek, 25. tm. po 18. uri v meščanski šo!i, pritličje, soba na desno. Sprsjemalö so bodo še prijs.ve novih čianov. Poučevalo se bo vssk pon- deljek in Ce.trt.--k od 18. do 19. lire. Učna kiijiga: Sturm, francoska vad- rsica I. — Odbor. 2 Podružnlca družbe sv. Ciiito. in Metoda xe Gaberje bode imela 29. tm. svoj redni občni zbor v Sokolskem donui. Začetek ob 8. uri zvečer. Tombola Sokoiskega društva v Celju se vräl v n:deljo 28. tm. ob 2.uri pop. na Dečkovem trgu pfed Nar. domom. Kupujte tablicepo 3 Din, ka- tere doblte ?vi nr.aih sestrali in bratih. Z-i sokclsko tornbolo je daroval brat Fran jo Dc-lžan eno veliko škro- pilnico, brat Franjo St?,rove5ki 50 Din v gotovini. Hvala lepa ! Sokr.Isko društvo v Celju raz- glaša svüjim ä;\: \::r.i in <;!?inom, da je slasom sklepa savc:?.nega odbora z dne 29. septembra 1923 zabranjeno nositi poieg sokolskc-ga znnka kakrScnkoli drugi znak. Koncert Anton Trost. V soboto, dne 3. novembra t). priredi »Giasbc-na Matica« v Celju koncert našega pr- vaka slover.skih klavirskih virtuozov g. Antona Trosta. Snored obsega ha- slednje skladbe: Bachov Preludij in Fuga v Es-duru za orglje, katero skiadbo je za klavir prosto priredil Feruccio B. Busoni. G. Trost bo to skiadbo kot niojster v barvanju tona klavirja gotovo podal z brezprimerno dovrSenostjo. — Kot druga skladba je na vsporedu znamenita Brahmsova sonata v P-molu, koje dnigi stavelc (Andante esprcssivo) so čudovit-; r.; ' - no zlaga z mottom: >Der Abend dUm- nu-rN das Mondlicht scheint, 'da sind zwei Herzen in Liebe vereint und halten sich selig umfangen (Sttrnan).-- Treiju tulkti n^s bo seznanila s peto souato ruskeg'a mojstra Skrjabina (1872.—1915.). Zložena je v erem stavku na motto ; »Ja k žižnji prizi- vaju vas, skritija stremljenija! Vi, uto- nuvSije v temnih glnbinah dulia tvor- jašogo, vi bojszljivije, žižnji zarodiši, vam derznovenje ja prinošu«.. (Pesem ekstaxe str. 11.). — Da na spoi'fcdu klavirskega koncerta no sme mantkati Chopina, je samo ob st.»bi. G. Trost narn bo v za.:!;;ji toüki podal ,Ba!ado', op. 52., .Nocturne1, op. 4S. št. 1 in etudo, op. 25. št. 12. — Veiezanimivi sporcd Ztisluži največjo pozornost vse koncertne publike. Nekaj poiasnü k sporedu priobčirno v eni ptihodti'ih štcviik. — Pedprodsja vstopnic prična v soboto 27. tm. v trafiki ge. Marije Kovač v A'.cksaiidrövi ul. Koio jugosiovrinskih sestsi" hoče kakor vsako leto tudi letos obdariti revno deco z nnjpoiieb.;ej5irn perilom, obleko in obuvalom. Ker so dru,5tvena sredstva zelp skromna — saj znaša članarina samo 3 Din — zato se mora Kolo zoper obrniti na dobrosrčnost celjskih prebivalcev. Prav srčno prosi vse, da po svoji možnosti prispevajo in pomagajo, čim najbolje izvršiti na- men druStva. Prihodnje dni bodo po- birale odbornice s polami, ki nosijo društveni žig. Naj jih nihče ne zavrne, saj se hvaležno sprejme tudi maü dar. Najnovejši seznam telefonskih abonentov v Celju je izšel v Zveznl tiskarn;. Seznam se bo, kakor zad- njič, tudi tokrat dostavSjal p. n. teie- fonskim abonentom v prihodnjih dneh. Izvod stane Dli 5'—. Nova manufakturna trgovina. Na Glavnem trgu je v prostoiih, kjer je bila dosedaj podružnica Jadranske banke, otvoril novo manufakturno trgo- vino trgovec g. Franjo Roztnan. Novo tvrdko priporočamo ! Mestni magistrat razpisuje po- nudbenim potom del?., ki se tičejo pre- ureditve in dopolnitve mestnega elek- tričnesa omrežia. Glej tozadevni razglasl Tatvina. Neznani zlikovci so vlo- mili v stanovanje profesorja g. Antona Jožta na Lavi ter odnesli moški vol- Mc"\ 121 »NOVA DOB A Stran 3. neni površnik, svitlo rjav gumijasti plašč in nekaj jedil v skupni vrednosti 3000 dinarjev. Jadranska banka se je ie dni preseüla v svojo dograjeno stsvbo. Stanovanja so sicer majhna, a moderno opremijenn, Najemnina za nje je procej visoka. Stanovanja je hanka dodelila nižjirn bančnim uradnikom, vodilne osebe so s?. obdržale svoja stara sta- novanja. Popravüo streh in strešnlh žlebov prl jetnioiišci okrožnega sodlšča v Ceiju. Tukajšnja griidbena sekcija ie razpisala v »Uradnem Hstu«, St. 96., ofertžlno licitacijo za popravilo streh in streänih žlebov pr! jetnišnici okroZ. sodi3La v Celju, Licitacija se bo vršila dne 7. novembra 1923. Polrebne in- formacije glede licitscije in obsega deist se dobijo pri gradbeni sckciji. Javtia knjižnfca Spl. ženskega društva v Celju se je otvorila v nedeljo 7. oktobra 1923 v Strossnuyerjevi ulici št. 3. Zadružna Zveza, 1. nadstr. Poslovalo se bo vsako nedeljo od 10. do 11. ure dopoldne in vsak četrtek popoidne od 18. do 19. (6. do 7.) ure. Vpisnina znaša 5 dinarjev za osebo. Za vsako uposojeno kniigo se plača 1 Din kot izposojevalnina. Knjižnici je založena z vso moderno slovensko !i- teraturo, ima pa tudi večje števiio lir- vatskih," srbskih in nemäkih knjig ter večje Stevilo mladinskih spisov. Vabi se s'. občinstvo naj ne zamudi URodne priiike in s.aj si pridno izpcsojuj-' Unji- ge iz edine moderno urejene knjižnice v Ceiju. Vabflo k uš'tanovn«mu občnemu zboru Udruže;. ja tobačnih trafikantov, kateri se vr5i v nedeljo, dne 28. okt. tl. ob 1. uri popoidne v hotelu »Balkan« v Ceiju s sledečim dnevnim redom : 1. Pozdrav predsednika pripravljalnega odbora. 2. Pomen ustanovljene orga- nizacije. 3. Čiianje pravil in volitev odbora. 4. Določitev enkratne pristop- nine. 5. Določitev mesečno članarine. 6. SluČajnosti ler razni drugi predlogi in nasveti. Ker je navedeni občni zbor za trafikante velevažnega pomena, Vas prosim zanesljive in točnc udeležbe. Pripravljalni odbor Udruženja tobačnih trafikantov v Celju. T. č. predsednik prip. odboia Fr. Špeglič I. r. Sprememba posesti. Hišo z znano gostilno »Pri zelenem travniku« jekupil tamkajšnji gostilničar g. ReberšEak od g. Sime. Mariborska žsnska podružnka CM družbe obhaja v soböto, dne 27. oktobra zvečer svojo 25 letnico. Ob tej priliki priredijo vse rnariborske po- dru2nice CMD mzniifestscijsko zhoro- vanie v podkrepitov važrjega dola za CM-dru/bo. Po zborovanju se v;ši v Narodncm domu večja prireditav s so- delovanjem »Glasbene Matice«. žen- skega pevskega zbora ženskega uči- teliiSČa in združene narodne gocibe. — •Ceijski podružnlci pozivljata svoie Cla- ne, da se udelc-Že tega slavlja v čast- nem številu. Živinski sejmi. Ker se slinavka (kuga na gobcih in parkhh) v okrsju močno širi, se z današnjini dnevom zabran}uje obdržavanje živinskih sejmov v celjskem političnem okraju. Prepo- vedano je torej izdavanje živinskih potn:h Iistov za sejme v okraju ozir. podaljšanje veljavnosti Živinskih potnih Iistov za sejmske kraje. Ta naredba naj se takoj v vseh občinah razglasi in o isti obvestijo takoj vsi izdavatelji živinskih potnih listov. — Vladni svet- nik: Žužek s. r. Kino Gaberje. Četrtek 25, petek 26., soboto 27. in nedeljo 28. oktobra »Mala samaritanka«. Drama v petih dejanjih. NAROČNIKOM »NOVE DOBE«. Ker Se nekaterl riaročuikl nlso po- slal! naročnlne po Izpolnjenih polož- nlcah ki smo jih poslali, proslmo dotične, da to prej ko mogoče store, da ne nastane nerediiost v pošlljatvi llsta. UpravnlStvo »Nove Dobe«. Dnevna kronika. Brez osebnih izpadov in sum- ničenj prl nas ne gre. Predscdnik mariborske »Orjunc« g. Rehar je pisa) nekemu g. Jurkoviču v Ljubljano za- sebno pismo, v kcjem zavzerna svoje stališče glede postopanja oblastnega odbora Orjtine v zadnjem času ter iz- raža domnevo in sumnjo, da ima pri tej stvari svoje prste vmes gospod dr. -Žerjav, ki hoče »Orjuno« osužnjiti propadli demokratski stranki. Gospod Jurkovič, ki je iz Orjune izstopil, je to zasebno piumo predsednika mariborske »Orjune« v svojem »Radikalnem Glas- niku« priobčil. In to daje »S!ov. Na- rodu« »zadosten povod in utemeljeno pravo«, da dela g. dr. Žerjavu očitke in p;a spravlja v zve^o v. raznimi ob- sodbe vrednimi incident!, ki so se do- igraii v Ljubljiiiii. Pri nas gre vse prwv hitro in gladko kakor vidimo. Prod- sednik mariborske »Orjune« si ne dela očifkov, da vlc6' v dnevno polUiko idejo nacionalne organizacije in daje indiiektno povoda »Slov. Narodu«, da stori isto v podčrtani obliki. Tako se pri nas ubija nacionalno organizacijo »Orjiiuo«, ki je po svojem temeijnem in vodiJnem na?elu izven dnevno-poli- tii!nih in politično-osebnlh vprašani, ki pa je v nevarnosti, ako ji bodo vodilni moXje tako slabo in tako samo osebno slu^iii. SveČan krst prestolonasledoika. V nedeljo 21. tm. ob en četrt na 12. uro sö je vršil na svečan način krst prestolonaslednika. V kapeli so se zbrali vsi zastopniki/naSega dvora in predstavniki tujih držav. Pri cerkvenem obredu so bili navzoči kralj Aleksan- der, romunski kralj in kraljica, ronum- r,ki prestolonaslednik Karol, rcrSka kra- ljica Elizabc'tn, kum vojvoda York, knez Arzen, kneginja Jelena, princ Pavle in grSka princezinja Olga. Nadalje so pri- sostvova1i odposlanci prijateljskih držav, diploma!l'.iüi zbor, vlada, predsedstvo skupSčiue, poslanci, generaliteta in za- stopniki raznih kulturnih društev in gospodarskih institucij. Pred vhodom v kapelico so pričakovali prestolona- slednika zastopniki vojske vojvoda Stfpan Stepanovič, komandant morna- rice kontroadrniral Dragutin Prica in invalid polkovnik Aleksander Maralič. Med petjem pesmi: »Spasi gospodi ljudi Tvoja . . i« sta nesla babica kraljica Mnrija in kum vojvoda York dete v kapelico, kjer j^ izvržil cericvene ob- rede patrijarh Dimitrije ob žtevilni asi- stenci. Dvorni župnik Mihajlo Popovič je prečital krstni akt, v katerem se po- roCa, da je bil krst pravilno izvrSen. Prestolon^sledniku je ime Peter. Med krstnim obredom so grnieli topovi na Kalimpgdanu. Tiidi monitorji na Savi in Donavi so oddali topovske salve. M gala-dejeneurju je bilo povabljenih 200 odličnikov. Med pojedino je kralj Aleksander prisrčno pozdravil romunsko kraljiBvo dvojico in kum a vojvoda Yor- Skega. Romunski kralj rr.u ie odgovoril. V imenu vlade je častital predsedn'k Pašič. T?jkoj po krstni svečanosti je izdal minister general Pešič voiakom povelje, da se na željo očeta kralja vpi5e prestolonarJsdnik v ni.3o armado. Vpisan je bil v V. Ceto II. bataljona 6. pešpolka kralja Aleksnndra I. 14. peSpolk nosi poslej ime prestolonasled- nika Petra. Ob 14*30 je priredila ro- munska kraljica na kraljevski jahti »Stefan del Mare« čajanko. Zvečer je bil na dvoru slavnostni koncert, kate- rega se je ude'ezilo 600 povabljencev. Poroka prlnca Pavla. Dne 22. tm. se je poročil v starem dvoru princ Pavel z grSko princezinjo Olgo. Sve- čanosti je prisostvovalo okoli 200 osüb. Akt o izvrSeni poroki ja podpisal kralj Aleksander kot start svat in YorSki vojvoda kot kum. Na povratku v novi dvor sta prejela novoporočenca žito, sol in hleb, dojilja jima je izro- Čila kraljeviča Petra, ki sta ga trikrat poljubila. Po poroki je bil gala-diner, katerega se je udeležilo 60 oseb. Češ^oslovaaki privredniki v Lju- b;jani. Dne 23. tm. se je vršil v veliki dvorani ljubljanskega Narodnega donia scstanck mednašimiin čeSkoslovaškirni privredniki. Razgovarjali so se o vzro- kih, ki ovirajo poglobljenje gospo- darskih stikov med našo državo in ČeškoslovaSko ter o smernicah botlo- Čega dcla. Zborovanje je otvoril pred- sednik Trgovske in obrtne zbornice g. Knez. V imenu ministrstva trgovine in obrti je pozdravil zborovalce dvorni svetnik dr. Mam. Predsednik ČeSko- slovaško jugoslovanskega narodno- gospodarskega udruženja v Pragi Rud. Barta je v daljSem govoru razpravljal o smernicah za sodelovanje na3ega in češkoslovaškega gospodarstva in glede izvoza iz Jugoslavije v Češkoslovaško. Dragotin Mribar je govoril o sodelo- vanju Slovencev s Cehi, o izvozu iz Slovenije in o transportnem vpraSa- nju. Po zborovanju se jevršil v dvorani Kazine skupen obed, pri katerem se je izmenjalo več napitnic. ' V St. Jurju ob juž. žel. je ime- ! novan za okrožnega zdravnika dr. Fr. i Svetina. Tako se je vendar enkrat iz- ! polnila vroča želja prcbivalstva obšir- nega zdravsivenega okrožja. da je inie- novan domačin-Slovenec. Želeč, da bi se gospod zdravnik poüutil med nami prav srečnega ter bil vscm bolnim tolažnik in pomočnik, pozdravljamo ga prav prisrčno. Odllkovan je bil z redom sv. Save il. siopnje predscdnik zagrebške Trgov- ske in obrtne zbornice, veleindustrijalec Vladimir Aiko. Predsednik Arko je eden najuglednsjših in najagilnejših pred- stavnikov jugoslov. gospodarstva. Direktnl davkl v prvi polovici leta so znašali : V Srbiji in Črni gori 95'5 mih'iona dinarjev, na Hrvatskern 80'9, v Bosni in Hercegovini 29*2, v Vojvodini 62"3, v Sloveniji 617 in v Dalmaciji 10"9. Place proiesorjev in sodn'kov. Vlada je sklenila, da se modificira do- ločba zakona, ki predpisuje, da se osnovne place povočajo avtomatično, položajne pa še Ie z dotičnim polo- žajern. Prcfesorji in sodniki nai dobijo položajno place avtomat'cno. Minister pravde bo izdelal to2r.e perijode, po katerih bodo sodniki in profesorji na- predovali avtomatično tudi v položajnih plaČah. Uradniki politične uprave se izenačijo s sodniki. Ksmlčna Čistllnlca v V^raždlnu pogore-a. Iz Varaždina j^vljajo, da je v tamoSnji kemicni čistilnici \z ne- ; znanega vzroka izbruhnil požar. Ogenj je upepeüi celo posiopje. Škoda znaša pol milijona dinerjev. Jugoslovanslca tvornlca !eta!. Pri tvrdki Atlas je naročila naša vlada ?,t»ri letala, katera je priznavalna kornisija povoljno odobrila. Družba bo zgradila večjo delavnico, v kateri se bodo iz- delovala letala v šolske svrhe poleg teh pa vojni in poštni aeroplani. Novorojeno dete z brado. V Po- žiiMu je na tamošnji kliniki porodila neka žena normalnega novorojenčka, ki ima precej dolgo brado in brke. Novorojenček je popolnoma zdrav. Zaroki italijanskega prestolona- slec'nlka Zavoka italijanskega prestolo- naslednika s princezinjo Mari jo Bel- gjjsko se bo cbjavila 4. novembra. Razplsano je v »Uradnem listu« m.csto babice v ceijski javni bolnici. Na križu razpetl mladenlč. V Šiški 2e delj časa stra§i čma maska, . ki se pojavi zdaj tu, zdaj tarn. Med drugimi je te dni dobil neki pekovski pomočnik pismo od maske, naj pride h kviZu nu:fi Ž-lazniško progo in Kle- Hm\. Pomočnik, korajžen fant, je priSel 22. tm. ob 7. uri zvečer na določen krnj. S samokresom v rokah je üakal nadaljnih dogodkov. Kmalu se je pri- kazala maska, rr.ladenič je hotel spro- žiti samokres, a mu je odpovedal, če- prav je bil v red». V trenutku se je prikazal pornočnik maske. Dvignila sta svojo žrtev in jo z razpeiimi rokami pvivezala na križ. Koma] se jepomočnik zavedel, ježc visel razpet kakor »Šahar«. V M.stih je iinel robec, na katevem so bili trije rdeči križi. Maska in poma- gač sta izginila in mu nista storila nič žalega. Čez četrt ure so prišli mlade- ničevi prijatelji in ga reSili mučne si- tuacije. Maska se že vedno pojavlia in izgine, a policija jo ne more zasačiti. O doHiačih in tujih zavarovalnicah, (Konec.) V naSi držrivi posluje 21 zavaro- valnih družb. Od teh je 8 osnovanih z domačo glavtico v znesku 26,625.000 dinarjev osnovne, cm tejra 15.658.750 dinarjev vpbčane glavjiice, 6 z mešano doniačo in inozetnsko tujo glavnico (22,000.000 dinarjev osnovne, od tega 12,500.000 Din vplačane glavnice) in 7 z inozemsko glavnico (10,000.000 Din osnovne, od tega 5,750.000 Din vpla- čane glavuice). Zanimiv in važen pojav je, da imajo družbe, osnovane z domnČo glav- nico, v svojih fondih 21,939 362 Din. dočim ostale družbe teh fondov sploh niniajo. Domače družbe imajo rezerv 27,076.432 Din, a vse ostale 22,073.078 dinarjev. Domače zavarovalne družbe imajo torej v vsakem pogledu pred- nosti pred inozemskim, pa je zato tudi jamstvo domačih dru^b napram zava- rovancem večje. V letu 1922. so zna- šale plaČane premije v domačih družbah 27,009.625 Din, a v družbah drugih dveh kategorij 69,468.624 Din. Ker sta poslednji dve kategoriji plačali tekom leta 1922. Ie 16,882.421 Din za Skode, jima je ostala vsota 52,581.206 Din, ki se je izvozila iz države ter se r.po- rabila za posle, finansiranje in kredi- tiranie trgovine in industrije v državah, iz katerih so potekle osnovne glavnice. Tolika vsota znaša samo v enem letu. Ker vsota premij narašča od leta do leta, pomeni to, da mi s svojimi lastnimi sredstvi r,e samo nudimo Čisti dobitek inozemskemu kapitalu, temveč kreditir^.mo in finansiramo tujo trgo- vino in industrijo v času, ko nam sa- mirn primanjkuje kapitala in ko sami ne moremo dobiti krediia. Tekoni 10 let bo ta svoia doscgla celo milijardo dinarjev. Zato je nastala potreba, da inspek- r.ija ur.d zavn-'ovalnimi družbami brez odlaganja poclvzame korake, da se denar, dob:;en z našimi vplačiii. ohrani za potrebi* naSega gospodarstva. Zato poziva h konru, da so tudi zavarovani dolžni gledati na to, kje se zavaruiejo in da-li bo njihov denar od plačnnih premij ostal v državi ter služil našetr.u gospodarstvu. Razne vesii. ilicb ivsuisa 650 mHijonov mark. Cene živil v Nemčiji so se zopet po- dvojile. Jaico stane 170 milijonov. Kljub nezasfiSanim cenam ni prišlo v Beriinu do nobenih velik h demon- stracij, nadaljujejo se pa še plenitve po pekarijah. Nekateri peki so sklenili ustaviti obrat. Vsled podraženja moke stane hleb kruha eno milijardo mark. V Plauenu je prišlo do spopada med policijo in demonstranti. Prodajalci živil so bili prisiljeni oddati brezplačno ži- vila. Peki so šli na policijo in zahtevali obrambe, dru^ače znpro svoje obrate. Kako se amejjifeV N«ki psiholog, ki je študiral človeški smeh, trdi, da se da spoznati značaj ljudi po samo- glasniku, ki ga izgovorc pri smehu. Po njegovi razdelitvi so ljudje, ki se srne- iajo na »A« dobri in odkriti, zvasti prijatelji, zadovoljivi, vendar pa čmerni in menjajo svoj temperament. Pred ljudmi, ki se smeiajo na »E^, se je treba čuvati, so flcgmatični in meiap.- holični ter imajo nekaj skritega v sebi. Večina otrok se smeja na »I« in tudi odrasčeni s tern smehom so ohranili otroške navade, so strahopetni in lju- beznjivi značaji, neodločni, toda c!o- s'ojni, nesebični in postrezljivi. Srr.e- jalci na »O« si znajo pri vsaki priliki pomagati, se re brigajo za mižljenje drugih, gredo svojo lastno pot ter so večina bogr.ti in ugledni. So samoza- vestni, plemenili, lahko se je nanje zanesii, čeprav zasledulejo naiprei svoje lastne koristi. Najmanj simpatični so smejalci na • U«. To so ljudje. ki se sploh redko smejajo, nimajo nič smisia za humor, samofarijo in j'h je zeio težko spoxnati. Rockefeller prodai gozde. Znani amerikanski milijnrder William 'Rocke- feller je prodal 12.700 orftlov gozda v državi Mew York. To je bila hajveCja gozdna re;*$<$S valut in dovoljuje vs&KovrSfne Kredite. Pi»odaja sx>eö&L*s dLx»i&LftiV]si.G x»L&zi?4sdLYie> lot;er>ij