Štev. 6.	V Ljubljani, t. rožnika 1916.	Leto XVII.
Beračica.
Samotno žijem, suho skorjo jem,
trpim, trpim, odkar spominjati se vem:
poznala nisem otca, brata ne sestré,
umrla mi na slami mati je ihté . . .
Pehali in od praga me podili so,
le dela me in stradanja učili so . . .
Srce osirotelo prazno je želja,
na velih licih mojih solz se sled pozna . . .
Nihče sočutno ne sprejema me pod krov,
potrta hodim mimo tujih jaz domov . . .
Dež moči me, na cesti pesek pa rezän
mi rani bose noge dan na dan . . .
Zvečer zaupno k nebu dvigam jaz pogled:
,,Oj, hvala Bogu, da minil en dan je speti ..."
Že bližam grobu se, končana tam bo pot,
tam rešena življenja tega bom grozoti . . .
Kdo neki bo solzil za mano se tedaj? —
O, pridi, smrt, v deželo boljšo me spremljàjl . . .
Ne daš si dvakrat reči: tukaj že stojiš,
s kosó v koščenih rokah vame se režiš . . .
Ti moja si rešilka, bleda, mrzla, smrt;
kako do tebe naj gojim li strah in srd? . . .
Podaj rokó mi, drage volje grem s teboj,
in ne skrbi me, kakšen li pogreb bo moji . . .
Vsak mora v grob: mlad bodi, star, ubog, bogat,
naj cunje krijejo ga ali pa škrlatl . . .
V bliščeči rakvi spaval bo pač bogataš, v samoti pa pozabljen, prazen grob bo naš . . . Pa saj za dragocen ni meni spomenik, pred Bogom smo enaki, On bo naš sodniki . . . Lopat, čuj, žvenketanjel . • . Kopljejo mi grob, brezčutni ti ljudje me poneso v pokop . . . Na mojo krsto bodo grude padale, besede pikre me še mrtvo zbadale: „Spet beračica manj I" z zasmehom porekó, moj duh pa, rešen muk, vesel zleti v nebó I . . .
Janko Leban.

Lahko noč!
Komaj slišno zibka teče; spavaj dete, duše cveti In obraz naj rajske sreče v sanjah bo ti razodet . . . Lahko noči
Za trepalnici dve zvezdi — tvoje padle so oči . . . Spavaj kakor ptička v gnezdi, mati nad teboj bedi I — Lahko noči
Moja ptička, moja roža, solnce ti si mojih dni, misel moja naj te boža, s tabo v sanjah govoril — Lahko noč I
V tvojih jaz očeh zagledam zjutraj ves svoj blažen raj. — Srečna komaj se zavedam, da je zunaj zlati maji — Lahko noči
Fran Žgur.
m	cs-IS-Š^l)
CVETINOMIRSKI:
Večer v gozdu.
(Konec.)
m.
o se je Tinka zbudila iz spanja, se je najprvo ozrla ria nebo: bilo je vse svetlo in žareče od migljajočih zvezd; mesec je sijal še lepše in žarneje kakor prej in se je polagoma bližal črnemu robu gozdov na južni strani. Deklica si ie pomela oči, zakaj sanje je še vedno niso zapustile; začutila je, da se v resnici nekam pelje; ali to ni bila ona zlata kočija, ne naročje onih krasnih devic — gozdnih vil. Začudila se je Tinka, in v tem začudenju je naširoko odprla oči... Tistikrat sta se glasno zasmejala Poldek in Karlek — obadva blizu — in se poredno prevrgla na dišečem senu vrhu voza, kjer je bila tudi Tinka.
»Kje smo?« je vprašala Tinka še vedno vsa začudena.
Še bolj sta se ji zasmejala bratca; Karlek je pil iz steklenice, Poldek pa jc prigrizoval gnjat.
»Domov se peljemo. Danes si pa lepo skrbela za nas, Tinka! Ali ne vidiš — šele zdaj smo pri mali južini...«
Kalrlek pa ie rekel:
»Dobro, da še jerbaščka nisi izgubila spotoma. Potem bi moral poklicati zdaj-le bav-bava!«
Tudi oče, ki je spredaj sedè poganjal volička, se je ozrl.
»Ali si se že zdramila?« je pogledal Tinko in tudi on se je smejal dobrodušno, ko je nagnil k ustom steklenico s tepkovcem. »No, lepa reč, Tinka! ... Sredi pota zaspi ... otrok ... in pozabi na vse ... Vidiš, mi pa nismo tako pozabljivi: nismo te pustili na poti, ampak smo te pobrali in te naložili na voz ...«
»Še enkrat naredi tako, pa bom res poklical bav-bava. da te vzame!« je zopet ponagajal Tinki Karlek.
»O, Karlek ... v bav-bava pa ne verujem nič več ...«
Zdaj je bilo Tinki vse jasno, in zasmejala se je tudi sama. Potem pa je začela pripovedovati bratcema, kako se ji je zdelo vse tako lepo
v gozdu.; pravilai je o ptičih, o kosu in o slavcu iti o taščici, ki' tako lepo poió,, da bi jih lahko vedno poslušala, povedala je, da je videla tam na jasi zajca, ki je imel čudovito dolga ušesa,, in srne, ki> so se napajale v potoku, potem pa zbežale bogvekani... In to je povedala, da je naposled zaspala, in kaj vse se ji je sanjalo...
»Nič nisi sanjala, Tinka!« se je pošalil tedaj Poldek. »Saj vidiš, da te peljemo v biserni grad... Še lepše je tukaj na senu, ki je tako mehko in tako prijetno diši...«
Zvočen smeh se je razlil iz Tinkmega grla.
»Ali bomo kmalu doma, Poldek?«
»Kmalu, Tinka! Vidiš, tista svetla luč tam na bregu! To je okno naše hiše; mama nas gotovo težko pričakuje z večerjo, ker nas ni tako dolgo domov; še bolj kasni smo danes, kakor smo bili sinoči...«
Vsi trije otroci so legli zopet vznak na seno, opazovali zvezde in mesec na nebu ter se šepetaje pogovarjali med seboj. Voz se je zibal počasi naprej; med Topotanjem koles se je zdajpazdaj začul očetov hripavi, zategli glas, ki je poganjal.
Tinka se je popolnoma zarila v dišeče seno ter si položila roke pod glavo. In še vedno je pripovedovala bratcema o čaru večera, ki jo je bil zmotil; rekla je, da se ji zdi mesec kakor barka, naložena s samimi cekini, in je pravila še vedno o zajcu in o srnah, o oni zlati kočiji, v katerii se je vozila, ter naposled o gozdnih vilah, onih prelepih gozdnih devicah, ki so jo imele v svojem naročju ...
Solnček.
i.
Solnček, posij mi v hram,
Povsod blestiš, zakaj bežiš
pred hišo našo vedno? Pokukaj k nam v uborni hram, v življenje naše bedno!
„„ K vam bi prišlo moje zlato,
od vas zbegavam plah:
II.
bivam v njem sirotek sam: družbo bi rad imel, v žarkih bi tvojih pel!" —
„„Le odpri si oči, videl boš, kako iskri vsepovsod žarek moj, v hram pa ne more tvoj. —
V srce je žalost šla, okna zaprla vsa, kako bi v srce šlo, ko je pa v njem hudó !"
Obleka mi tako blesti,
nesnage me je strah !"
A. Rapi.
Ob smrtni postelji.
Ob postelji vas gledam jaz, oči vam žalosti rosijo, ker končno mi je prišel čas, da zadnji dahnem vam „Adijo !"
Pokaj bi jokali zató? Ni sreča cvela mi na svetu, a up me teši zdaj ljubo, da grem k nebeškemu Očetu !
Za mano pridete vi vsi, in tam, visoko nad zvezdami, kjer ni gorja in solze ni, neskončno srečen bodem z vami!
Janko Leban.
3E
Glasba.
O, glasba, rajskomila deva, ti angel si, poslan z neba, da mrzle duše nam ogreva in teši nam bolest srca!
Kaj bi brez tebe bil na sveti, že misel stresa me samó; zato hčem svirati in peti, dokler ne vgasne mi oko! . . .
Janko Leban.
Dež in solze.
Padaj, padaj, drobni dei, na venoči cvet, da ves pomlajen in svez dvigne glavo spet!
Lijte, lijte iz oči, grenke mi solze, da srce se umiri, mine me gorjé! . . .
Janko Leban.
Nasvet
Vse minljivo je na sveti, mine lica kras. denar; česar ni ti možno vzeti, lepih čednosti je dar; Te, o, dekle, skrbno goji. v plemeniti duši svoji!
Janko Leban.
■ ■■■IIIIIIIIM|lllllll(>||llllllllllll>liniMIII|IIMIIII||ll<llinilllfllt>|lllllllKl)IUI)llllllllllllllllll>llllll> «tlliltlilMHIIMIHIHIIIMIItllMllllllllllii
Zajec.
Zajec dolgouhi ti, kam se ti tako mudi? Čakaj, rad bi te ujel in s seboj na dom svoj vzel, dlačico bom gladil ti, o teku boš me vadil ti!
mNe utegnemzajček de, „dolge moje so cesté, v deteljo me kliče glad, a pod grm me vabi hlad; če bi rad imel me ti, pa na rep mi daj soli!"
E. G.
LAD. OGOREK:
Poletni čas.
as so nam učeni možje pomaknili za eno uro naprej s tem, da so 30. dan aprila skrajšali za. eno uro — ob 11. ponoči je bilo polnoči — a dan 1. majnika podaljšali za eno uro. Zadnji dan aprila t. I. je štel torej le triindvajset ur, prvi dan majnika pa petindvajset ur. Sedaj gre čas in z njim gremo mi svojo staro pot naprej proti večnosti, ki končno čas in nas pogoltne s svojo nepovratnostjo!
Tako ostanejo ure naravnane do 30. septembra. Tedaj jih bo treba opolnoči ustaviti in čakati, da mine ena ura. Ko bi morala biti 1. ura po polnoči, bo pravzaprav šele polnoč. Torej se zgodi ,30. septembra^ da bo ta dan za eno uro krajši — zgodilo se bo ravno narobe, kar se je sedaj med zadnjim aprilom in prvim majnikom. Od 1. oktobra pa zopet urežemo svojo staro pot dalje ...
Ta čas od 30. aprila do 1. oktobra imenujemo poletni čas.
Čemu so napravili to prekucijo v naših starili navadah?
Pravijo, da z ozirom na štedljivast. — Poleti' imamo dnevne luči v izobilju, pozimi pa nam je primanjkuje. Izobilje lahko prenašamo, primanjkljaj pa moramo nadomestiti. To je človeka dovedlo do izuma umetne luči, ki pa stane mnogo denarja. Ker se poleti svetloba zjutraj prej začenja nego pozimi, začnimo torej tudi z vsakdanjim rednim delom eno uro prej, da moremo delo eno uro prej tudi končati! Potem nam ostaja še toliko časa po dovršenem dnevnem delu, da se lahko oddahnemo in odpočrjemo na dnevni luči, kar je bolj zdravo in cenejše, nego če bi nam gorela umetna luč. Pozimi se pa zjutraj svetloba pozneje začenja nego poleti, torej začnimo tudi z delom eno uro pozneje, da oa moremo obaviti vendarle še v prvem mraku! Tako si v prvem in drugem slučaju prihranimo kolikortoliko na umetni luči, kar prihaja v korist vsakemu posamezniku in skupnosti.
Računajmo! Ta nova odredba obsega dobo petih mesecev ali sto-triinpetdesetih dni. V tej dobi pridobimo vsak dan po eno uro dnevne svetlobe. Ta prihranek smemo v teli dragih časih ceniti' povprečno na dan za vsako osebo po dva; vinarja, kar da v petih mesecih okroglo
3 krone. Če vzamemo rodovino 5 oseb, vidimo, da prihrani ta v poletnem času 15 kron. Za posameznika se ta prihranek na prvi pogled ne vidi posebno velik. Ce pa upoštevamo samo število Slovencev (1,500.000), vidimo da prištedimo na ta način na Cimetni luči 4,500.000 K — torej vsoto, ki je treba pred njo spoštljivo dvigniti klobuk z glave! V vsej naši državi pridobimo tem potom nad 130 milijonov kron! Lepi dettarci, ki se jih da dobro obrniti v katerikoli namen!
Tak poletni čas uporablja že od nekdaj kmetiški stan: vstaja k delu in lega k počitku, kakor mu to kaže delo in narekuje dnevna svetloba. Po tej se ravna mnogokje tudi šola, ki se poleti začenja zjutraj prej nego pozimi!
Sedaj je ta; zgodnejši začetek, oziroma konec našega pehanja za ljubim vsakdanjim kruhkom zakonito ustanovljen. Ugodnosti poznamo, slabo stran pa spoznamo! Od vseh teh izkušenj bo odvisno, ali ostane ta odredba tudi za bodoče čase.
Enaka izprememba se je izvršila doslej samo šele enkrat, in sicer dne 1. aprila 1893., ko so uvedli takozvani srednjeevropski čas, ki se po njem ravna/jo n. pr. na železnicah.
CK

Srečko Vilfan,
učitelj v Knežaku, padel na italijanskem bojišču.
(Glej pesem „Pomlad že prišla bo . . ." na 1. strani II. le-toSnje Številke I)
Bob in Tedi, dva neugnanca.
Po John Habbertonovi knjigi „Helenina otročička" po svoje pripoveduje dr. Ivo Šerli.
(Dalje)
V. poglavje.
PREROK JONA V NOVEM JORKU IN LONDONU.
raščinski vrl je bil v resnici prekrasen, in gospod f	Haro. ki je cvetice tako ljubi'1, se jih ni mogel na-
gledati. Premišljal je tudi, katere bi odrezal in
è utrgal, da bo šopek zji gospodično Silvijo čim lepši. 2e je iinel vse v glavi, katere barve se bodo najpopolnejše stopile. Zakaj kakor je vsaka cvetica za sebe lepa, se v izbranem šopku ne smejo tiščati druga drage take, ki njih barve le preveč kričijo.
In ravno tedaj, ko je mislil začeti nabirati, ga je zbudilo iz njegove zamišljenosti glasno kričanje iz okna nad njim. »Ujec Haro! Ujec Haa-roo!« »Tic Hajo! Tic Haaajo! Tic Hajoooo!«
Qospod Haro je molčal. Delal se je, kakor da ne sliši in se je počasi napravil okrog vogla. — No, kričanje tam zgoraj je prihajalo tako, da se je srdito obrnil in je pogledal gor. Oba paglavca sta visela že do polovice iz okna in se drla iz vsega grla.
»Marš noter! In pojdita se solit!« je zavpil gospod Haro. Dečka sta za hip umolknila. Potem je nedolžno vprašal Bob: »Kam, ujec?«
»Solit se pojdi!«
Bob je pogledal bratca, in gledala sta se dlje časa; potem je zmajal najprej Bob z glaivo in za njim še Tedi. Tudi vprašala sta še nekaj,
a gospod Haro nt slišal, kaj. Bila sta tako srčkana, da je ujca na tnali minila vsa; slaba volja.
»Ali vama vajin papa ni še nikdar rekel, da se pojdita solit?« se je smejal.
Zopet sta ga le molče gledala, in gospod Haro ni vedel, ali se samo delata neumna ali res ne razumeta. Toda te dvomov ga je zbudil Bob, ki je rekel: »Pojdi rajši gor, ujec, da nama poveš kako zgodbico! Papa jih nama pravi vsak večer. Ali znaš ti kakšno?«
»Hm, poizkusimo!« se je nasmehnil stric in se je odpravil nazaj po stopnicah k njimai. Ko je prišel gor, ju je dobil že oba v pnnočnih srajčkah.
»Ali gresta že v posteljo?« se je začudil, a v srcu se je veselil, da se ju že tako zgodaj odkriža.
»O, pa' ne bova še spala;!« mu je prijazno pojasnil Bob, kakor da bi hotel ubogega ujca prav potolažiti, češ, ne boj se, dolgčas ti pri nas ne bo; zato bova že midva skrbela!
»Povej storijo!« se je oglasil Tedi:
»Storijo! Katero?« je vprašal gospod Haro in je pri tem vzdignil najprej njega in potem še Boba na posteljo.
»Povej o preroku Joni!« je predlagal Bob.
»No, dajmo o Joni!« je privolil ujec. »Jona je bil velik, velik prerok. Nekoč je sedel na solncu, pa; ttiu hipoma zraste velikanska buča čez glavo, da je bil ves v senci. To je Jona seveda jako veselilo. Toda vsako veselje na svetu naglo mine; tako se je tudi buča nenadoma, posušila, in Jona je sedel zopet na solncu.«
Mala dva sta čakala, da pride še kaj. Toda ko je ujec le molčal, sta spoznala, da je konec. To pa je Boba silno razjezilo.
»Kaj, to je zgodba? In še o Joni?« se je hudoval. »Ali res ne znaš zgodbe o Joni, ujec Haro?«
Ujca je bilo sram. Zakaj tudi njemu se je zdelo, da je le nekoliko prehitro opravil: a zaman je napenjali možgane, da bi se spomnil, kako je bilo takrat pravzaprav s tem prerokom Jono. No, Bob ga je sam rešil iz zadrege; zakaj z modrim glasom je rekel: »Ali hočeš, da ti jaz povem, kaka je zgodba o Joni?«
»Prosim!« je pohlevno rekel ujec Haro.
»Torej tako je bilo: Bogec je poklical preroka Jono in mu je rekel: Pojdi v mesto Ninive in povej tam ljudem, da so grdavsi. In da jih bom! — Da, je rekel Jona in je šel. Pa gre, gre. gre in pride do velikega, velikega morja. Oha! je rekel. To je pa morje! Tu bi se bilo pa prijetno voziti! Kar hipoma zagleda veliko barko na morju in polno gospode na njej. Bila je nedelia in so šli na izprehod. Oha, oha! je rekel kapetanu, jaz se grem tudi! Skočil je tja in se je peljal. Kar se pa začne barka zibati. In veter je strašno pihal — hu-hu-hu... veš, ujec Haro! Oha, oha, je rekel kapetan. Tu ie pa edett, ki ga Bogec nima
rad. Vrzimo ga v morje! Kar pra^i Jona: »Jaz sem tisti!« — »A ti si tisti?« je rekel kapetan in ga je vrgel v morje. Jonu je bilo strašno mraz in ves moker je bil. Nenadoma pride velikanska riba in ga požre. »Tu je pa gorko!« je rekel Jona. In se je vozil, tri dni se je vozil, veš, ujec Haro. Bil je v Novem Jorku, v Čikagu, v Londonu — povsod je bil. Kar hipoma je riba odprla usta. in Jona je skočil ven. Zdaj pa ie hitro tekel v Ninive. Tako je biilo; veš, ujec Haro!«
»Tako je bilo, tic Hajo!« je potrdil jek.
»Tako, tako? In vajin papa vama je tako pripovedoval to zgodbo?« se je nasmehnil gospod Haro. »Prav tako?«
»Prav tako!« je trdno odgovoril Bob.
»Prav tako!« je potrdil jek.
»Čakajte, prijateljčka, potem bom vama pa tudi jaz povedal, če mislita, da je tako prav!« je menil s hudomušnim nasmehom gospod Haro. »Tisto že vesta, da sta prva: človeka živela v raju?«
»Da, Adam in Eva,« se je postavil Boh.
»Prav! Tisto tudi vesta, da sta smela jesti, kar sta hotela, samo jablano na sredi vrta sta morala pustiti na miru.«
Bob je pritrdil.
»Čujta torej dalje!« je povzel ujec Haro. »Nekega dne se izprehaja Eva IX) raju in pride tudi do tistega prepovedanega drevesa. Ker se je bala izkušnjave, se še tja ni upala pogledati in je hotela kar naprej. — Kar nenadoma zasliši z drevesa: »Dober dan gospa Eva!« Pogleda gor in zazre prelepo kačo z zlato krono na glavi. »Bog ga daj! Kaj pa ti delaš tu gori?« je vprašala Eva. »I, jabolka jem. Izvrstna so!« je odgovorila kača. »Kaj misliš, da sem jaz tako nespametna, da bi se brigala za take prepovedi! Tisti', ki jih je prepovedal bi jih rad sam snedel — ampak jih ne bo!« se je zopet zagrohotala kača. Eva se je prestrašila teh besed. Ah, ne samo da ni stekla proč, še bliže je stopila in je vprašala kačo: »Ali so jabolka res tako dobra?« »Miislim, da!« je rekla kača in je spustila prelepo debelo jabolko na tla. — »Kar pokusi, pa boš videla!« je prigovarjala radovednicii Nesrečnica je res pobrala jabolko in ga je hotela ravno ugrizniti, ko zasliši, kako je nekdo prižvižgal sem čez polje. BiJ je Adam. Eva mu je hotela skriti jabolko in ga je naglo spustila v žep...«
»Saj ga n» imela!« se je oglasil Bob.
Ujec Haro se je popraskal za ušesom, a naglo si je pomagal. »To ie že res!« je pritrdil. »Žepa ni imela. Alii jabolko je vendar skrila pod pazduho. No, bilo je že prepozno. Adam je bil to opazil in jako jezen je rekel: »Kaj imaš tam?« — »Nič!« je lagala Eva. »Tam za brdom sem pobrala to jabolko, pa sem ga mislila tebi dati na nočno omarico, da se ga jutri razveseliš, ko se prebudiš!« — »Daj sem. ga bova pa kar zdaj pohrustala. Baš sem tako žejen!., je rekel Adam in
je vzel nož iz žepa — ne, kar v roki ga je imel — in je razrezal jabolko čez polovico. Pol ga je snedel on, pol pa Eva. »To je bilo pa res dobro!« je rekel Adam, ko je požrl zadnji grižljaj. — No, torej, bratca moja, ali sem to prav povedal?« je vprašal ujec Haro na koncu in je pogledal najprej Boba in potem Tedija.
»Pjav, pjav! Kjasno!« je navdušeno hvalil Tedi.
Bobu pa stvar ni šla prav v glavo. Dolgo je gledal ujca trdno in nepremično. Potem je odločno izustil: »To si se vse skupaj zlagal, ujec Haro!«
»Ti pa prej o Joni, ko je bil tvoj prerok v Novem Jorku in v Londonu,« se je zasmejal gospod Haro. »Toda hotel sem ti samo pokazati, ljubi moj Bob, da je treba svete stvari tako pripovedovati, kakor so pisane, in ne si sam izmišljevati, kakor ti prej pri Joni ali pa jaz zdaj pri Adamu in Evi. Toda vrhu vsega si hotel ti mene celo učiti in si tudi zopet trdil, da vama papa tako pripoveduje. Zdaj ti bom pa v kratkih besedah povedal, kako je zgodba o Joni: Bog je ukazal temu svojemu svetemu preroku, naj gre v pregrešno mesto Ninive ljudi poučit in posvarit. Jona pa se je ustrašil, da ga bodo hudobneži še tepli in kamenjali, in je hotel pred Gospodom bežati. Namesto v Ninive je zato odpotoval v Jope in tam je hotel z veliko ladjo v mesto Tarzis. Na morju se je pa dvignila strašna nevihta. Jona je videl v tem očitno kazen božjo za svojo nepokorščino in je sam prosil mornarje, da so ga vrgli v morje. Ali ker Qospod ni hotel njegove smrti, je poslal tja morskega soma. ki je preroka požrl. Čez tri dni pa, ko se je Jona spo-koril, je Bogec ukazal ribti, naj Jono izpusti na suho. In zdaj je šel prerok v Ninive in je tam učil in svaril, da so se vsi grešniki izpreobrnili. — Tako je bilo! Zdaj pa si še vidva sama kaj povejta in potem lepo zaspančkajta! Lahko noč, srčka! Jaz grem samo tu v svojo sobo malo čitat.«
In ujec Haro je naglo odšel v svojo sobo ter je rahlo priprl vrata za seboj.
VI. poglavje.
TEŽAK VEČER ZA LAHKO NUC.
Gospod Haro se je spustil v širok mehak stol in je odprl eno svojih knjig, da bi še malo čital. Otroka v oni sobi sta se potihoma pogovarjala. »Saij sta bolj pridna, nego sem mislil !■ si je rekel ujec. Hipoma: »Tic Hajo! — Ujec Haro!«
Ujec se je stresel. »Prezgodaj sem ju pohvalil!« si je mislil. In potem je glasno vprašal: »Kaj hočeta, otroka?«
»Zapoj nama eno! Papa nama vsak večer zapoje!« je odgovoril Bob.
»Papa je pevec, jaz pa nisem,« je odgovoril ujec.
»Kaj nisi?« je hotel vedeti Bob.
»Pevec nisem! Ne znam peti! In zdaj mir!« je zavpil gospod Haro.
Otroka sta nekaj tilio govorila. Potem se je zopet oglasil Bob: »Peti zna vendar vsak človek. Tedi pravi: Kako pa bo ujec Haro nekoč angel, če ne zna peti?«
»Jaz ne bom angel. K parklju pojdem in počakam, da prideta še vidva dol. Potem se pomenimo, prijateljčka!« je rekel gospod Haro, misleč, da ju vsaj s tem prestraši. Toda Bob je dobro vedel, da se ujec le šali, in se je glasno zasmejal. Za njim seveda še jek. — Ta smeh je bil tako presrčen. da je spravil tudi ujca zopet v dobro voljo. Vstal je in je stopil na vrata. — »Cujta!« je rekel otrokoma. »Ce mi obljubita, da dasta potem mir, ostanem še malo tu in vama povem rajši kako zgodbico.«
»Ne, zapoj, ujec Haro!« je zahteval Bob. Takoj za njim kajpak tudi odmev.
»Ne znam!« je ujec srdito odgovoril.
»Niti tiste »Ko dan se zaznava« ne znaš?« se je zaničljivo namrdnil Bob.
»No, če prav hočeš, počakaj malo, sinko!« je razdraženo rekel gospod Haro. Zaprl je okna in je iz vsega grla zapel zahtevano pesem.
»Zakaj tako vpiješ?« ga je preplašen ustavil Bob.
»Ker ne znam drugače! Ali ti nisem prej povedal?« je z malo zlobnim nasmehom vprašal gospod Haro.
»Potem rajši ne!« se je vdal Bob.
»No, hvala Bogu!« se je zasmejal ujec. »In zdaj lahko noč!«
»Kaj ze gjes?« se je začudil Tedi.
»Mislim, da!« je vzkliknil gospod Haro že na vratih.
»Pa molitev?« je menil Bob in je pogledal skozi okno. kakor da ta stvar njega pravzaprav jako malo briga, če je ujcu všeč, da zaspita z bratcem brez molitve.
»A saj res!« je pritrdil ujec.
Zdaj «g je začel zopet prepir. Otroka, sta hotela, da naj moli ujec naprej; on pa se je branil, ker je vedel, da ga bosta zopet popravljala. Nazadnje so se zeditiili, da bo molil najprej Tedi, potem Bob in nazadnje še ujec.
»Začni, Tedi!« je rekel ujec.
»O, ljubi Bogec!« je molil Tedi. »Napjavi, da bom bolj piden in da me bodo imeli jadi papa, mamiča, tic Hajo in moja zata pupiča!«
»Prav dobro!« je pohvalil ujec. »In zdaj ti. Bob!«
»Ljubi Bogec! Zahvaljujem se Ti. da je prišel k nam ujec Haro. In reci mu, da naj nama da tiste bombone, ki jih je prinesel, pa jih ima menda še vedno v svojem kovčegu. Jaz se mu ne upam reči, ker pravi rapa, da se ne sme prositi; zato mu reci Ti, da naj gre takoj ponje!...«
Tako je odmolil gospod Bob. Potem je vzdignil glavico, kakor da posluša, ali se Bogec kmalu oglasi in pošlje ujca po bombone. — No,
ujec ni čakal in je z glasnim smehom odšel v svojo sobo. Res je bil pozabil bombone, toliko opravka sta mu dala mala mučitelja ves dan. Prinesel jima jih je zdaj polno prgišče in jima jih je stresel na posteljici.
»In zdaj še enkrat — lahko noč!« je rekel in se je obrnil proti vratom.
»Daj mi mojo pupičo!« je zajavkal Tedi.
Srdito se je vrnil gospod Haro, končno je našel umazano cunjo in jo je vrgel Tediju na posteljo.
»In zaj se koješa bjučati!«
To je bilo ujcu pa že preveč! V dveh korakih je bil pri vratih in jih je jezno zaloputnil za seboj. Zopet se je vrgel v stol, zopet je odprl knjigo. In res se je kmalu zatopil vanjo, ko je bil zdaj v drugi sobi mir.
Hipoma se je nekaj dotaknilo njegove roke. Pogledal je — pred njim je stal Bob! Milo je gledal ujca, in strašno žalosten mu je bil ljubki obrazek.
»Kaj hočeš, dete?« je vprašal ujec še dosti prijazno.
»Zakaj si tako odšel, ujec Haro?« je otožno vprašal malček? »Saj nisi nič rekel: Bog čuvaj nad vama in Njegov angel varuh!«
»No. torej: Bog čuvaj nad vama in Njegov angel varuh!« je rekel gcspod Haro in je malega nadležneža ljubeznivo pobožal.
»Papa pravi potem še tako: In božji blagoslov naj počiva na tej hiši!«
»In božji blagoslov naj počiva na tej hiši!« je vzdihnil gospod Haro res iz srca.
Mali srajčkar je hotel ravno oditi, ko je Tedi tam zadaj za VTati glasno zatulil. Prestrašen je potegnil gospod Haro Boba za roko s seboj in je planil k Tedijevi postelji.
»Kaj je?« je vprašal.
»O. kje je moja pupiča.? U-u-hu!...«
»Ti saprabolt, ti!« je zastokal gospod Haro.
»Oha, olia, ti si zakjel! U peku pojdes!« je zavpil Tedi s takim glasom, kakor da ga to neizrečeno veseli.
»Tako? Zaklel sem? In v peke! pojdem?« je srdito vpraševal ujec. »In ti, moj sinko, pojdeš seveda gorak v nebesa, ko me ne pustiš niti trenutek na miru. kaj ne? Kje pa je ta tvoja, preklicana pupica? Kam si jo dal?«
»Ni pekicana!« je ugovarjal Tedi. »Je zata pupiča! U-u-u! Kje je moja zata1 pupiča?« se je iznova zadri.
»Ti in tvoja zlata pupica! Ti nesrečni otrok, ti! Nehaj vendar tuliti, saj jo že najdemo jutri! Tako, tic te lepo pokrička in jutri ti najde pupico! O, livalai Bogu! Na. tu jo imaš!« je vzkliknil ves srečen gospod Haro, ko je, pokrivajoč otroka, privlekel cunjo izpod odeje.
»O. moja zata pupiča!« se je razveselil mali kričač. »Pojdi k svojemu packu! Pri packu tako jada pancka moja zata pupiča! Pojubi jo, tic Hajo!«
Poljubiti to grdo cunjo! No, ubogi ujec je vedel, da ni pomoči, in naglo je približal »zato pupičo« k obrazu, kakor da jo poljublja. Potem pa je kar zbežal v svojo sobo. — Zdaj manjka samo še »koješa bjačati!« si je rekel, ko je zopet vzel knjigo v roko.
No, vsaj za nocoj je biio trpljenja konec ...	(lialjc.)
ANTONIJA GERMKOVA:
Prijateljici.
ilica in Nada sta prijateljici. Od jutra do večera stikata glavici skupaj in raznašata po hiši, kar smeta in česar ne smeta. Skupaj sc igrata —Milica je namreč edinka in ima mnogo igrač — pai ko se naveličata igranja, se skregata in — čujte! — stepeta in spraskata! Ali to traja le malo časa. potem sta si zopet dobri. Nada pravi: »Milica, jaz bom mama. ti boš pa teta; ali hočeš?«
»Ne. ne!« pravi Milica, »jaz bom Miklavž, ki ti prinesem mnogo lepiti igrač!«
Pa se spravi Milica na stol, okrog sebe naloži vse polno igrač in kliče: »Nada Emck!«
Ta pride, vzame igračo, pa jo postavi v drugi' kot sobe.
Pa zopet: »Nada Emek!«
Pa iznova pride in vzame, kar ji da »Miklavž«.
A kmalu se tega naveličata, pa Nada reče: »Veš, jaz bom psiček!« Pa se vrže na kolena in posnema z lajanjem psička. — A tudi to traja le malo časa. Zakaj če je Nadina ali Miličina mama kje blizu, mora »psiček« takoj vstati in še okregati je, ker si na tak način maže obleko.
Taki sta naši deklici, nagajiyi — živi sta, da je kaj.
Milica ima očeta, ki je daleč tam na bojišču.
Ako jo kdo vpraša: »Milica, kako boš pisala očetu pismo?« — tedaj se nasmeje in začne: »Ljubi moj očka! Milica je velik — lumpek!«
Nasmeje se sladko, in tudi mi se ji nasmejemo. Le njeni mamici silijo solze v oči, ko se spomni onega tara daleč, ki jo ima tako rad. —
Milica1 ima tudi tetko. A ta teta ni Milici prav nič v sorodu, le rada jo ima tako, da jo mora nazivati za tetko.
Ker je Nada naslikana v »Zvončku«, kako lep« moli za brata, pravi tetka: »Milica, ti lepo moliš vsak večer za svojega očeta; ali ne?«
»Tako držim rokce, tetka!«
»Prav tako! Popoldne te povedeni na izprehod,« ji odgovori.
Pa jo napravi in odvede naravnost k fotografu, da naslika tudi Milico, ki moli' za očeta. Njena mama ni ničesar vedela o tem, a tudi Milica je znala molčati!
Ko so bile slike končane, dobi Miličina mama sliko po pošti in na njej vidi svojo Milico! Ves dan je potem jokala od veselja.
Tudi oče v strelskih jarkih je dobi! Miličino sliko s primernim besedilom. Pa je odpisal: »Ljubi moj Milček, moj otrok! Dobi! sem danes Tvojo sliko, ki na njej tako angelsko prosiš zame — za svojega očeta. Hvala Ti, otrok moj, hvala Tvoji dragi mamici! Ti tega danes ne razumeš, razume me pa mamica, ki ji povem, da je bil današnji dan, najlepši dan mojega življenja v vojni! Poljub, otrok moj!«
Ta dan je bil zopet dan joka, žalosti in veselja.
Tako rasteta in se razvijata naši dve deklici. Ko bosta veliki in vidita svoji sliki v »Zvončku«, se jima zbudi spomin, kako je bilo ta"krat, ko sta molili za brata m očeta — pai si ne bosta želeli onih časov nazaj!
Mali ribič.
Juhé, juhé —
i Hz mladi ribič in mornarček. ko pojdem jutri u bareiei z očetom na morjé!
Klobuček slamnati postrani, pa cvetke pisane za trak — in v morje zaveslam pogumno v jutranji mrak; pa nate, kuiek, ne bom zabil, se tebe bom na lov povabil jaz ribič mlad.
Juhé, juhé —
zavriskani čez to zéleno morjé, da čula me še mamica doma za našo bo vasjo . . .
Kralj.
FR. ROJEČ:
Tončkove sanje in Miklavžev večer.
Mladinska dvcdejanjka za manjše odre.
Osebe: Sv. Miklavž. Angel. Prvi, drugi parkeij. Tonček, siromašen vaški deček. Njegova stara mati. Peter, njegov oče. Gospa. Malka, njena hčerka. Sluga Hruška. Pavle.
Drugo dejanje.
Oprema odra kakoir v 1. dejanju. (Dalje.)
Babica (se ji prikloni.)
O, prosim, prosim, kar vstopite in s hčerko tu se odpočile! Izmučeni1 se meni zdite ...
Tonček
(prinese medtem dvakrat po dva stola iz čumnate in jih postavi okrog
mize.)
Gospa
(z ročno usnjato torbico v roki. vstopi z Malko in sede z njo na bližnja
stola.)
Imela sanje sem strašnč, ki so me dvignile z zemlje ter meni dušo in srce pretresle s tako grozno silo, da do posvetnega blaga veselje mi je vse minilo, in sklep sem naredila ta. da za naprej bom vse življenje sirotam lajšala trpljenje!.
Babica (pokaže na Tončka.) Poglejte, milostna gospa, ta deček tudi se s sveta povzdignil v sanjah gor je v raj, a prišel je vesel nazaj!
Gospa
(pogleda Tončka, se strese groze, si pokrije obraz z rokami in zaihti.) Vse vem! Pred Bogom skup sva stala, ne bom pa pripovedovala, kaj se zgodijo je potem ...
(Sputi roke v naročje.) Naj za pokoro zdaj pričnem pri njem krivico popravljati in s tem svoj sklep izvrševati!
Babica. Ta deček preubog je res in vreden sreče iz nebes!
Gospa. Le potolažena bodita; še več dobita, kot želita!
(Zunaj nekdo nerodno zaropota na vrata spodaj pri pragu.)
Tonček. Gospa, za vrati je nekdo in buta vanje kar z nogó!
Gospa.
To najbrž je nerodni sluga.
(.Malki.) Odpri, da noter se priguga! Malka
(stopi k vratom in jih odpre na stežaj.) Sluga
(v modri obleki in z ravno tako visoko čepico na glavi in z vojaško kolajno na prsih. Obleka je obrobljena z rumenimi trakovi. Stoji na pragu in drži pred seboj z obema rokama veliko papirnato škatlo.)
To škatlo so gospod mi dali in z njo za. vami me poslali. Ne vidim vanjo, vendar vem. da v njej reči so za otroke, a tega praviti ne smem ... Izročam zdaj jo v vaše roke!
140 M—
Gospa
(mu pokaže klop pri peči.) Kar tja na klop pri peči z njo, potem pa z urno mi nogó po drugo skoči še blago! Sluga
^se nerodno guglie proti peči in vrže škatlo na klop, govoreč:) To lahko bom na klop zagnal, težko pa skakati bom znal, ker davno že ia.z siromak pozabil na poskok sem vsak! (Obrne se in dirja s poskakujočimi koraki ven.) Malka
(zapre vrata za njim in stopi k mizi.) Gospa
(vstane in si slači rokavice.) Sedaj bo dosti dela, ki sem si ga želela: oblekco novo in lepó za Tončka bom izbrala, ostale pa drugje nato ubožčkom bom razdala!
Malka.
Mar naj ti kaj pomagam, mama? Preveč zaposlena boš sama!
Gospa
Ustrežeš mi. če ta darila iz škatle bi na klop zložila, in jako bila bi vesela, če zanaprej bi tudi ti vsa dobra opravljala dela, ki jih pred tvojimi očmi vršila bom v korist ljudi, v uboštvu porojenih, z nadlogo obteženih!
Malka
(gre medtem k škatli, jo odpre in zlaga oblekce iz nje na klop.) Hodila bom povsod s, teboj,
in zadovoljna boš z menoj!	(Dalje.)
oo ooc:
:300000
3.
7.
Križalka.
Priobčil Zivko Rebec — Kastav. 1.
a				b				č
	č			d			e	
		g		g		i		
			i	i	k			
k	k	1	m	n	0	0	0	P
			P	r	r			
		r		r		r		
	r			s			u	
v				v				z 1 Al
matiju:
4.
1. — 2.: avstrijsko pokrajina : 3. — 4. :
letalo; 5. — 6. : neslo * Dalmaciji ; 7. — 8. : slovenskega pesnika.
2. 6. Rešitev in imena rešilcev priobčimo v prihodnji številki.
Rešitev zastavice v podobah v 5. štev. Delo je najboljša zabava.
Prav so jo rešili: Tilka in Božena Jelenec v Kandiji: Marija in Jakica Ganglovi, učenki v Idriji; Božena Sattler, učenka v Šmartnem pri Litiji; Ksenija in Tatjana Lapaine v Idriji; Vladimir in Stanko Pesek, učenca IV. b razreda na Vrtači, in Mirko Pesek, učenec II. b razreda na Vrtači v Ljubljani; Nada in Dana Cvenkel, Stana, Kante, Slava, Nuša in Marta
Lipovšek; Maks Farkaš, dijak II. b. gimn. razreda v Mariboru; Divica Medica, učenka IV. razreda na .Mladiki' v Ljubljani; Ciril in Milan Rode, učenec Četrte mestne šole v Ljubljani; Stanka Logar, priv. I. gimn. razr. v Kranju.
Milko in kužek.
A j, naš Milko — glejte ga junaka, lo vam je orjaški in postaven, kadar stopa v mesto — no, seveda, kužek zraven . . .
V mestu . . . oj, to vleče, mika, peče — okno vsako k sebi te povabi . . . Milko s kužkom — hu — pa ves zadivljen naročilo mamice pozabi-
Pozno šele vrne se iz mesta, s kužkom žalosten domov koraka; ah, saj ve — doma, tam za polico ga zasluženo plačilo čaka . . .
Ko domov naposled sta prispela, Milko svoje je dobil plačilo, da zaman ni njemu — ej, junaku ■ bistro se takrat oko solzilo . . .
Kaj pa kužek, ki je Milka vsekdar spremljal v mesto po samotni poti? Skril se je .. . boji se hude šibe, da i njega kazen ne zaloti . . .
V domačo zabavo :
iz papirja izrezani zvezdi
Cenjeni gospod Doropoljski!
Pišem Vam prvo pismo in Vas vprašam, kako kaj živite — sem jako radoveden. Meni gre kaj slabo. Hodim v 6. razred ljudske šole v Šiški. Ravnokar smo dobili izpričevala. Imel sem jako slabo. Naš učitelj je strog za lene učence, za pridne pa dober. Za razrednika imamo gospoda Ivana Petriča, za kateheta pa g. patra Feliksa. Oba dasta dosti učiti, zato se ne morem dosti zabavati. Oče je pa še vedno pri vojakih. Potem ni nič drugega novega. Pa prosim, če kaj kmalu odpišete v „Zvončku".
Srčno Vas pozdravlja
Stanislav Glavič v Spodnji Šiški.
Odgovor :
Ljubi Stanislav !
Kako živim? Hm! Sedaj so pač taki časi, da se more malokdo pobahati, češ, godi se mi izborno! Stiskamo se po ogromni večini v tesne razmere, a vsi potolaženi z upanjem, da nam po končani vojni pridejo boljši čao. (Kakor berem v Tvojem pismu, imaš Ti vojno — sam s seboj ! Glej, da zmagaš plašljivca in obupneža, ki tiči v Tebi!) Moje največje veselje je dejstvo, da se tudi v teh težkih časih naša slovenska mladina tako zvesto oklepa svojega ljubega „Zvončka" in mojega kotička. S to mladino in s tem listom stopam pogumno in ponosno lepši bodočnosti nasproti !
Dragi gospod Doropoljski !
Dovolite, prosim, da se tudi jaz pridružim dopisovalcem v Vaš kotiček!
V Solo hodim v Dolenji vasi, v IV. od delek enorazrednice. Tukaj dobivam Vaš list „Zvonček", ki ga prav rada berem, posebno mi ugajajo otroška pisemca in Vaši odgovori. Zato sem sklenila, da Vam tudi jaz pišem. Ako mi odgovorite, Vam bom še večkrat pisala.
Stara sem 12 let. Imam 2 sestri i.i 3 brate, sestri sta obe večji, pa tudi bolj debeli kakor jaz. Bratje pa so jako poredni ter mi nagajajo, kjer mi le morejo.
Imam tudi dve prijateljici, sosedovo Francko in Pepco. Francka je bolj tiha deklica, samo časih pove kakšno modro. Pepca pa je jako vesela in Živahna, se rada smeje in poje ter mene in Francko izvrstno zabava.
Končati moram, da Vas ne motim predolgo. Še enkrat Vas prosim za odgovor ter Vas iskreno pozdravljam.
Vam
vdana
Tončka Kori t ni kova, Dolenja vas pri Senožečah.
Odgovor :
Ljuba Tončka !
Ti poredni bratje ! Kaj hočemo — mladi so še in zdravi, pa jim žilica ne da miru. Zato jim pa nagajivesti ne smeš šteti v zlo, sa} Ti ne nagajajo iz hudobije. Sicer pa mo-rem sklepati iz Tvojega pisma, da prav prijetno živite: med dekliško tihoto in modrost se vpleta živahnost in veselje — vse skupaj pa je znamenje in priča lepe mladosti. Blagor vam ! Tako naj ostane še dolgo, dolgo ! *
Cenjeni gospod Doropoljski !
Danes Vam pišem prvo pismo. V prvih vrsticah Vas srčno pozdravljam. Kakor Vam je znano, hodim v šesti razred ljudske šole. Imamo veliko učenja, povrhu pa še strogega učitelja gospoda Ivana Petriča. Ravno včeraj smo dobili šolska naznanila. Moje je bilo jako slabo. Sedaj se pa trudim, da bo drugo boljše. Če se dobro učim, dobim dober red ; če se pa ne, pa jako slabega. Zima je pri nas dobra, nimamo nič snega. Drugič Vam pišem kaj več.
Srčno Vas pozdravlja
Stanislav Bizjak, učenec VI. razreda v Šp. Šiški.
Odgovor :
Ljubi Stanislav!
Res so prišle na Tebe nadloge : imaš veliko učenja, povrhu pa še strogega učitelja ! Ampak zdravilo zoper te bolečine si predpisuješ sam, rekoč: Če se dobro učim, dobim dober red; če se pa ne, pa jako slabega.
Torej: dobro se uči, pa se bo velikost učenja skrčila in slrogost gospoda učitelja ublažila — pa bo dobro na vse strani ! Sedaj, ko ni več zime, ampak nas lepa cvetoča priroda obdaja od vseh strani, upam, da je tudi v Tebi vstala vera v samega sebe: Z dobro voljo in vztrajnostjo premagamo lahko vse težave! — Potem pa bo tudi šolsko naznanilo ugodnejše
*
Cestiti gospod Doropoljski!
Danes sem se namenil, da Vam zopet enkrat pi>em. — Doma smo zložili pesemco o solzni Avstriji. Ako Vam ugaja, prosim, da jo potisnite v svoj kotiček. Ako pa kaj ni prav, prosim, da blagovolite popraviti. Iskreno Vas pozdravlja Vam vdani Emil Hreščak, učenec IV. razr. 2. odd. v Ilir. Bistrici.
Odgovor:
Ljubi Emil!
Pesemca, ki ste jo doma zložili, je vendarle predolga — ima celih 17 kitic! Mislim, da ste malo preobilno metali besede na besede, da je končno zrasla tako dolga reč. Upam, da ne boste hudi doma, niti drugi kotičkarji se ne bodo jezili, ako pesmi v celoti ne priobčim. Zadoščata naj zadnji dve kitici, ki imata lepo vsebino in obliko :
Avstrija je naša mati, njena zemlja nas Živi; hočemo zato ostati zvesti ji do konca dni. Daj ji Bog le srečno zmago, da sovrage odpodi. Avstrija, domovje drago, naj na vekomaj živi!
Cenjeni gospod Doropoljski!
Prvič seVam upam pisati. Staršem 10 let, hodim v VI. razred. Imam dva brata in očeta pri vojakih. V šoli me najbolj veseli risanje. Prosim, potisnite to v svoj kotiček. Srčno Vas pozdravlja
Viljem Ogorelec, uč. VI. razr. pri Sv. Barbari v Holozah.
Odgovor ;
Ljubi Viljem ! V vojni imaš dva brata in očeta. Gotovo so Tvoje misli vedno tam pri njih, saj so Ti ti trije med dragimi najdražji, med ljubimi najljubši. Če izrekam vročo željo, da se naj tudi ti trije po slavno dobojevani vojni
zdravi vrnejo domov, sem prepričan, da govorim popolnoma tako, kakor želi Tvoje srce ! — Ker Te risanje najbolj veseli, imaš bržkone že kako lepo risbo, ki mi jo pošlji na ogled !
Cenjeni gospod Doropoljski !
Preden nadaljujem. Vas srčno pozdravljam in Vam želim vse dobro ! V šolo hodim v Šmihel nad Mozirjem. Dobivamo tudi knjige. Izmed vseh m\ je najbolj všeč „Zvonček", posebno Vaš kotiček.
V Šoli se učimo veronauka, pisanja, čitanja, računanja, risanja, zemljepisj;i in zgodovine. Stara sem 12 let in obiskujem našo enorazredno ljudsko šolo (I. razred 4. oddelek). Šolski pouk se začenja ob devetih ter traja do dvanajstih. Potem pa grem z drugimi součenkami domov. Šolo obiskujem že šesto leto.
Prosim, če Vam je mogoče, objavite to pismo v „Zvončku".
Iskreno Vas pozdravlja
Elizabeta Gregorčeva,^ učenka v Šmihelu nad Mozirjem, Štajersko.
Odgovor :
Ljuba Elizabeta !
Hvala Ti za Tvoje dobre želje! Vračam jih Tebi in vsej slovenski mladini od vsega srca! Veseli me, da Ti je med vsemi knjigami „Zvonček" najbolj všeč. Dobro vem, s kakšno marljivostjo in skrbnostjo se trudijo in delajo zanj prijatelji slovenske mladine. In ako od te same, torej s pravega mesta, prihaja pohvalna beseda, je to nam, ki pišemo in urejamo list, najlepše zadoščenje in in največje plačilo!
*
Kotičkove risbe

Egsamipigfliog^^