Največji slovenski dnevnik v Združenih državah
Velja za vse leto • • . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto
Za inozemstvo celo leto
$7.00 $7.00
GLAS NARODA *
h
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
TELEFON: CHelseš, 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 143. — ŠTEV. 143.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1935. — ČETRTEK, 20. JUNIJA 1935
VOLUME XLHL — LETNIK XLILL
SENAT SPREJEL PREDLOGO ZA SOCIJALNO ZAŠČITO
predsednik je predložil kongresu program za temeljito davčno reformo
Predsednik predlaga spremembo ustave, da bi lahko obdačil bonde, ki niso podvrženi davku. — Socijalna predloga je bila sprejeta v senatu s 76 proti 6 glasovom. — Privatne penzijske blagajne bodo še nadalje v veljavi. — Predsednik prodrl na vsej črti.
WASHINGTON, D. C, 19. junija. — Predsednik Roosevelt je predložil kongresu obširen program za temeljito davčno reformo. Predsednik vztraja na sLališču, da je treba bogastvo primernejše razdeliti ter zahteva zvezni davek na dediščine in darove. Bonde, ki sedaj niso podvrženi davku, želi obdačiti, četudi bi bilo v tem slučaju treba spremeniti ustavne določbe.
Njegova poslanica, ki je ena najbolj radikalnih, kar jih je doslej naslovil na kongres, je vse silno presenetila. Nekateri jo odobravajo, ker slutijo v nji hud udarec proti kapitalistom, dočim jo drugi odi očno obsojajo.
WASHINGTON, D. C., 19. junija. — Vladna predloga, ki predvideva socijalno zaščito ter vsebuje največji davčni program v zgodovini dežele, je bila danes sprejeta v senatu z 76 glasovi.
Proti nji je bilo oddanih samo šest glasov. Sedaj bo vrniena poslanski zbornici, ki jo bo odobrila z nekaterimi dostavki in spremembami.
V	senatu se je pred glasovanjem pojavila bojazen, da predloga mogoče ni v soglasju z ustavo, toda bojazen je izginila, ko je prišlo do končnega glasovanja.
Važna sprememba, ki jo je odobril senat, je predlog senatorja Clarka iz Missouri, naj bodo še vbodoče v veljavi privatne penzijske blagajne.
Predsednik Roosevelt je torej s svojim programom za socijalno zaščito prodrl skoro na vsej črti.
Dasi se zavarovanje na tiče poljedelskih delavcev, dninarjev, hišnih služabnikov in državnih u-radnikov, bo s to postavo ustvarjena ogromna re zerva, ki bo nezaposlenim zajamčila začasni doho-dek.
Starostne pokojnine bo deležnih petindvajset milijonov oseb, ki so dosegle 65. leto starosti. Te osebe bodo dobivale od 1 0 do 85 dolarjev na mesec.
Starostno pokojnino bodo začeli plačevati prihodnji mesec. Zvezna vlada bo prispevala petnajst dolarjev na mesec za vsako potrebno osebo v starosti nad 65 let, če bo država, v kateri oseba prebiva, dovolila isto vsoto. Vsi slepci, neoziraje se na starost, bodo dobivali podporo.
Število oseb, ki bodo zavarovane proti nezaposlenosti, bo sčasoma naraslo na petindvajset milijonov. Za podporo bo treba izplačati na tisoče milijone dolarjev.
Pri končnem glasovanju je bil proti predlogi samo en demokrat, namreč senator Moore iz New Jersey. Orii, ki so se mu pridružili, so vsi republikanci.
V	poslanski zbornici je bila po osem ur trajajoči debati sprejeta predloga senatorja Wagnerja, ki daje delavcem pravico do kolektivnega barantanja, ki izključuje takozvane kompanijske unije ter določa posebno oblast, katera naj uravnava mezdne spore.
Predlogo je bil senat že odobril. Poslanska zbornica ji je dodala dve važni spremembi.
Prva določa, da oblast, ki bo urejevala mezdne
Nemčiji je dovoljena močna mornarica
beneš išče prijateljstva
pri nemčiji
Prijateljstvo z Nemčijo je cilj čehoslovaške zunanje politike. — Demokracija j e podlaga za složno skupno življenje.
Praga, Čehoslovaika, 19. junija. — ('ehoslovaoška je po svojem zunanjem ministru dr. Ki Ivan lu Bnešu nepričakovano ponudila Nemčiji oljčno v »»j o miru. V svojem nagovoru na zastopnike berlinskih listov je <h\ B<-iu*š rekel:
"Nobeno bolj odkritosrčno željo nimamo, kot i moti v. Nemčijo prijateljsko odnošajo. V resnici je sporazum z Nemčijo poglavitni cilj nase zunanje politike. Najvažnejši, tradici-jonalni problem Čehoslovaške je, kaj jo potrebno napraviti z Nemci v naših mejak".
S to svojo izjavo je ilr. Bones najbrž hotel odstraniti bojazen, ki jo je izzvala v Nemči-ji pred kratkim sklenjena pogodba za medsebojno pomoč med (Vhoslovaiško in Rusijo.
-odstotkov našo^ii prebivalstva je nemških", je nadaljeval dr Beneš. 44 Nemci so važni faktor v našem gospodarskem življenju.
"Četudi so si bili Nemci in Cehi dolino časa v laseh, smo vendar prepričani, da je demokracija edina podlaga, na kateri so more postaviti modus vi vend i za oba plemena.
"Z državami ne maramo razpravujati o prednostih naših sistemov. Vsak narod si naj izebere vladno obliko, ki se mu zdi najboljša. Družabna in človeška demokracija, v kateri živimo, je za nas prava in je tudi za narodne manjšine najbolj primerna, ker jim daje priložnost, da se udejstvu-jejo na isti podlagi".
Nato pa je dr. Beneš potrdil svojo vero v prijateljstvo Francije do ('elioslovaške, v Ligo narodov in v kolektivni sporazum, ki ima še vedno prednost pred dvostranskimi pogodbami. Dalje jo rekel, da je bil njegov obisk v Rusiji, pri kateri priliki je bila podpisana pogodba za medsebojno pomoč, skrajno zadovoljiv.
kaznenci zastavkali v rudniku
347 kaznencev je za-stavkalo zaradi hrane. Drže 11 paznikov kot talce. — Zažgali so globoko v rudniku krmo.
Lansing, Kans., 1!). junija. .'U7 kaznencev je globoko v kaznilniškem rovu zastavkalo. Pri sebi drže 11 paznikov kot talce in so ne podajo kaznilni-škim oblastim, ki skušajo stavko končati. Proti večeru so zagrozili, da bodo rov podrli, ako njihovim zahtevam po boljši hrani ni ustreženo.
Že po)M>ldnc so zažgali 730 čevljev pod zemljo veliko zalogo krme za mule in gost dim se vali po vseh rovih.
Trije člani državne kaznil-niške oblasti so so posvetovali z ravnateljem kažnilnice Lacv Simpsonom in governor T^oii-don je v telefonski zvezi iz To-peka, Kans.
Podravnatolj kaznilnice A. .T. Graham je proti večera po dvigalu prišel iz rova in je komaj lovil sapo ter je sporočil, tla v jami krma gori in da je grozno vročo.
Upor se jo pričel dopoldne, ko so kaznenei premagali 11 paznikov, katere so odvedli s seboj. Napad na arzenal v nekem rovu so odbili štirje pazniki s plinskimi bombami.
Polog boljše hrane zahtevajo kaznenei tudi, da je odstavljen kazni lnišni zdravnik dr. I). F. Parker, -katerega dolže. da jo zakrivil smrt nekega kaznonca.
Advertise in "Glas Naroda"
NE MARA MILA V KAVI
Chicago, 111., 19. junija. — Mesar Karol Bak ima v kavi rad sladkor, toda nikakor ne mila in zato toži svojo ženo Angelo za razporoko. Polog tega, da je jala milo v kavo, jo tudi polagala v moževo posteljo bučke.
MIROVNI PROTOKOL ODORREN
Buenos Aires, Argentina, 18.
junija. — Paragvajska poslanska zbornica je danes odobrila mirovni protokol, ki je bil zadnji teden podpisani v Buenos Aires.
krvavi izgredi v vanc0uveru
1000 pristaniških delavcev se brani proti 200 policistom. — Policija na konjih je raz gnala demonstrante.
Vancouver, B. C., 11). junija. Do 1 jut ill bojev je prišlo med 1000 stavkujoeimi pristaniškimi delavci in policijo, ko je 200 policistov na konjih razgrnilo demonstrante pri Balan-tyne pomolu.
Pred policijskimi konji so se razjarjeni stavkarji razgubili po ozkih ulicali, dvoriščih in hišah, kamor jim konji niso mogli slediti ter so se z velikim pogumom postavili v bran. Kmalu je bilo mogoče videti, kako so krvaveči stavkarji na isti način obdelovali policiste, ki so prišli v veliko zadrego. Ako so jo policiji na kakem kraju posrečilo napraviti red, so se izgredi pojavili za hrbtom. Policijski načelnik jo moral 200 policistom kmalu poslati pomoč. Ambulance so vozile po ulicah in so pobi-rabile ranjence.
Nemiri so se pričeli, ko je policija aretirala Longshore & Water Transport Workers Iv. A. Emorvja, ki je bil obilol-ežn, da je stavkarje ščuval.
Omaha, Neb., 10. junija. — Medtem ko so jo uprava poulični' železnice do zadnjega vstavljala in ni hotela sprejeti predloga governerja Cochran a, da bi bila krvava in dolgotrajna stavka njenih usluž-ben/'V poravnana s pogajanji, se jo vdala guvernerjevemu pritisku in je v komisijo treh mož kot svojega zastopnika imenovala vplivnega trgovca Sama Revnaldsa. Stavkarji so za svojega zastopnika v komisiji izvolili tajnika unije Eme-sta Bowormaiia, governor pa je kot svojega zastopnika imenoval odvetnika John J. Led-witha. Železniški vozovi, ki so morali izginiti z ulic, ker se družba ni hotela pogajati, so pričeli zopet voziti.
Governor jo zagotovil, da bo komisija obravnavala vse glavne točke spora, ki je zahteval dve človeški žrtvi, prodno je narodna garda zasedla mesto. Obe stranki sta se zavezali, da bosta razsodbo komisije brez-pogojno sprejeli.
spore, ne bo podrejena delavskemu departmentu, kot je želela Miss Perkins, ampak bo povsem neodvisna in samostojna.
Druga določa, da so upravičeni do kolektivnih pogajanj le zastopniki uslužbencev enega podjetnika. S tem hočejo preprečiti, da bi vse v pogajanja ne vmešavali unijski uradniki.
Proti tej določbi se je odločno boril kongresnik Connery iz Massachussets, ki je rekel pozneje čas-niškim poročevalcem, da jo bo senat brez dvoma zavrgel.
GRŠKA ZMANJŠALA ARMADO
Atene, Grška, 18. junija. — Kabinet jo sklonil, da bo iz armade odpustil okoli 1000 vojakov in častnikov. Sklenil je tudi, da bo parlamentu predlagal, da [»odeli amnestijo večini upornikov, ki so vprizorili zadnjo revolucijo. Vrnjena jim bo zaplenjena lastnina. Te amnestije pa ne bosta deležna E. Venizelos in general Plastiras.
Kabinet bo mogoče tudi premen jen se pred prebiscitom, ki bo odločil glede obnovitve monarhije.
aNEMCIJA bo smela zgraditi
tudi več submar1n0v
LONDON, Anglija, I 9. junija. — Med Anglijo in Nemčijo je bila sklenjena mornariška pogodba, ki daje Nemčiji pravico, da ima bojno mornarico, ki odgovarja 35 odstotkom angleškega bojnega brodovja v tonaži. Po posebni določbi pogodbe bo Nemčija celo smela imeti 45 odstotkov submari-nov in pod gotovimi okoliščinami jih bo smela celo imeti enako število z Anglijo.
Najbolj čudno pri t«-j pogodbi je, da je Anglija svoji l>iv si sovražnici dovolila toliko število submarinov, kajti v svetovni vojni jo Anglija naj več trpela pred nemškimi pod morskimi čolni, vsled česar je Anglija do zadnjega skušala skleniti z vsemi pomorskimi silami sveta, da submarine sploh opuste.
Anglija to uradno opravieu je s tem. <la ima Anglija manj submarinov kot Francija, vsled česar Nemčija ne bi imela .'»o odstotkov submarinov v primeri s Francijo.
Ta pogodba bo sedaj ostala v veljavi navzlic kritiki v an gleškem parlamentu in navzlic protestu Francije in Italije.
Pogodbo sta podpisala zunanji minister Sir Sam. Hoare in posebni poslanik baron Joachim von Ribbentrop. Takoj, ko je bila pogodba objavljena, je med poslanci zavladalo za čudenje, kajti po veliki večini so mnenja, da je šla vlada v te.m predaleč in je pogodbo celo podpisala, predno jo je parlament odobril.
Pariz, Francija, 19. junija. Francoska javnost ostro kriti žira angleško vlado, ki je z Nemči jo podpisala mornariško pogodbo, ki je v popolnem nasprotju z mornariškimi določbami vcrsaillske mirovne pogodbe. Značilno je, da je bila sklenjena ta pogodba, ko je Stanley Baldwin nadomestil kot ministr. predsednik Ramsey MacDonalda, ki je z zunanjim ministrom Sir John Simonom prišel v Streso ter pokazal, da je solidaren z zavezniki, dasi je Francija domnevala, da je naklonjen Nemčiji. Sedaj se zmagovalne države ne bodo več mogle sklicevati na versaillsko pogodbo, kadar bi bilo treba nastopiti proti Nemčiji.
Po mnenju Francije je Anglija napravila veliko napako in bo vlada vložila protest. Vse časopisje se čudi, da je Andi ja samovoljno dovolila Nemčiji. tako veliko mornarico, Časopisje dolži Anglijo, da jo bila "slepa** in naroča Franciji, da ne napravi take napake.
tr0cki dospel na norveško
Na Norveškem bo smel ostati samo šest mesecev. — Ker je bolan, bo najbrž -šel v sa.na.torij.
Oslo, Norveška, 19. junija. Poznani ruski izgnanec in bivši boljševiški voditelj Leon Trocki je prišel s pa mi kom v spremstvu svoje žene. Nič ni bilo znanega o njegovem prihodu, dokler ni prišel parnik in je bilo v pristanišču le malo ljudi. Trocki je takoj po svojem prihodu najel taksi in se odpeljal v majhno mesto Iloenl'oss severno od Oslo.
T rock emu je norveška vlada dovolila, da sme (3 mesecev o-stati na Norveškem, t<xla pod pogojem, da se zdrži vsakega političnega delovanja in vsake propagande proti Norveški ali pa proti vladam, ki so naklonjene Norveški. Trocik je tudi obljubil, da bo živel v kraju, ki j«' ]>o volji norveške vlade. Medtem ko je norveška vlada pred nekaj leti zavrnila Trookijevo prošnjo, mu je sedanja delavska vlada dovolila, da se sme 0 mesecev zdraviti na Norveškem.
Ko se je Trocki s svojo ženo in dvema tajnikoma odpeljal s taksijem, je za njim izginila vsaka sled. Trooki trpi na su-šici in bo najbrže šel v kak sa na torij visoko v gorah.
Trocki, ki se je nekoliko o debelil, si je obril brado in mesto običajnega ščipalnika nosi naočnike z debelim okvirjem.
POKLICAL POGREBNIKA — SE USTRELIL
Bayonne. N. J., 19. junija. Louis N. Creighton, star 57 let, ki je bil nekdaj zelo bogat, je telefoniral, svojemu prijatelju pogrebniku Burtis K. Mowreyu: "Pridi po moje truplo*'. Mowrey naglo odide na prijateljev dom, toda Creigh-tona je našol mrtvega s prestreljeno glavo. Creighton si je končal življenje, ker je zašel v finančne težkoče.
VIHAR POVZROČIL ŠKODO
Hagerstown, Md., 18. junija. Deset minut trajajoči vihar je napravil v tukajšnji okolici za stotisoč dolarjev škode.
LOTERIJA V ZDR. DRŽAVAII
Washington, D. C., 10. jim. Poslanec Kennev je stavil predlogo, po kateri bi bila ]>o-stavljena loterijska komisija, ki bi sestavila načrt, za loterijo .ki bi donašala na leto milijardo dolarjev.
"G £ A S NAB OD A'
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
a
Glas Naroda
jj
Frank Sakser, President
Owatf Published by BLOVEN1C PUBLISHING COMPANY .(A Corporation). s
L. Benedlk, Tress.
Place oi business pt the corporation and *(16resses of above officer«: tl$ W. 18th Street.	Borough of Manhattan,	New York City, N. Y.
6L A 8 NARODA (Voice of the People)
lamed Every Day Except Sundays and Holidays
C* celo leto TeUa ■ Kanado
la pol leta ........
Ca četrt leta.......
Ameriko In _____96.00
__________9U0
Za New York Za pol leta . Za lnosemstvo aa celo iftto Za pol leta ..............
• •• M t
aa celo leto « — 17.00 ~ «3.50 $7 00 „ $8JS0
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Olaa Naroda" lahaja mM dan i»r«emfil nedelj la praznikov._
iAopisi bres podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli pcMljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae
nam tudi prejfipje bivališče naznani, da hitreje najdemo naalovnlka.__
"ULAS NARODA'*, 21« W. I8th Street, New York, N. Y. Telephone: CHelssm S—887*
MELLON
Žal, d;« je najbogatejši mož v Združenih državah isiočasiio tudi najbolj prosiaški.
Andrew W Mellon si je najcupičil tako ogromno premoženje, da si ga je težko prestavljati. Upravljal je enega najvišjih uradov, ki ga ntore poveriti narod svojemu človeku. Vzel je vse, kar more dati delo drugih-
I (danes pa ni izkazal najmanjše hvaležnosti tistim, 1.! so ustvarili njegovo moč in premoženje. Nikdar se m suiairal odgovornega za razmere, ki so nastale vsled nje-Move^a podviga.
Ko so se vršila posvetovanja glede (iuft'eveve preiti »govne postave, so Mellonovi plačanci odšli iz .dvorane-To je v popolnem soglasju z Mellonom
Omenjena postava hi oiiiop»čila. nekoliko bolje življenje loH.nno premogarjem, ki žive v neznosnih razmerah. Za postavo so zavzemajo dela vel in pretežna večina delodajalcev.
I Vi posvetovanjih so bili navzoči tudi zastopniki Mellonovih interesov. Naenkrat so vstali in odšli iz posvetovalnice.
1. 1). A. Mormw. zasiopnik Pittsburgh Coal Co., je pozneje v zadregi priznal, da mu je vodstvo za povedalo o.,l!ti. Stari Mellon je dal povelje.
Alellonu je presneto malo mar, če izbruhnejo v kritičnem trenutku nuj resnejši Melavski nemiri sedanje dobe.
To je značilno za moža, ki j<* bil dovolj hladnokrven, da je kot zvezni zakladnicar znal poiskati način in sredstva, via mu ni bilo treba plačati 'toliko dohodninskega davka kot (bi ga mora L Od takšnega človeka ni liio-goče pričakovati nikakšnega soeijalnega čuta.
Silno premoženje, ki ga bo zapustil svojim otrokom, bo pa spomin na očeta, ki je veljal za najbolj prostaškegfi moža etde Amerike.
TEKMA MED VELESILAMI
Anglija iu Francija sla we izza konca svetovne vojne borili za nadvlado v Evropi.
Francoska državnika Clemenceau in Poincare sta o-poharila Lloyd Oeorgea in Wilsona ter na mirovni konferenci v Versailles prevzela vodstvo. Francijo sta stavila v sedlo, pa ni mogla prav dolgo jahati.
Kmalu po svetovni vojni so so pojavile v državah velike gospodarske težkoče.
Anglija jih je najprej premagala, dočim si je skusala Francija ufclpomoči na račun Nemčije, kar ji pa ni uspelo. Ko je Francija izgubila vajeti, jih je zgrabila Anglija K: jih od tedaj ni več izpustila.
Anglija je gospodarica Evrope, Nemčija je potegnila ž njo 'ter začela oboroževati proti Franciji in ni pri tem naletela z angleške •strani na nikake ovire. Najbolj značilno j«*, da so Nemci prepustili Angležem ojdločitev glede velikosti nemške mornarice.
V abesinski zadevi so Angleži jasno namignili Mus-soliniju, naj bo na miren način uravnana.
Alussolini se le napram Italijanom ščeperi in postavlja. govori o božjem ]K>slanstvu fašizma, in če mu verjamejo, je njihova stvar. Po drugih evropskih državah se nihče ne ustraši njegovih pretenj.
Anglija se je povzpela do nadvlade ter si resno prizadeva porabiti svoj vpliv in svojo oblast za vzdržanjt; miru.
DRUŠTVO ZDRU2ENI SLOVENCI, št v. 282 SNPJ., Little Falls, N. Y.
P It 1 11 E J) 1
VELIK PIKNIK
V NEDELJO, DNE 23. JUNIJA 1935
na M STOP (GUN CLUB)
PRIJETNA ZABAVA	DOBRA POSTREŽBA -nnnBT P T. e S
Iz Slovenije.
Senzacijonalna aretacija po
pogrebu umorjenih.
Na pokopališču v Podzemlju se je G. junija dopoldne vršil ob veliki udeležbi vsega o-koliškega prebivalstva pogreb nesrečnih žrtev zverinskega u-mora v Dobravicali Jožefa Kožarja in njegove žene Terezije.
Za pogrebom obeh umor jenih zakoncev je stopal med drugimi tudi 42-letni železniški čuvaj Anton Pavčič, ki se je v teku celega pogreba vedel zelo nervozno, kar je vzbujalo pozornost Kmalu po pogrebu se je na Pavčičevem domu v čuvajnici štev. 33, ki leži med Gradacem in Dobravico, pojavila orožniška patrulja iz Gra-daca s komandirjem stanice narednikom Aškercem na čelu. Pri pregledu so ugotovili na srajci izprane krvave madeže, kar je bilo zlasti vidno na manšetali. Proti njemu tudi močno govori dejstvo da je levičar, kajti pri rekonstrukciji umora so ugotovili, <1?» j«1 bil morilec nedvomno levičar. Močno ga obremenjuje tudi dejstvo, da si je dal prav tisto jutro po usodnem zločinu o-striči lase.
Kakor govore ljudje, ;je Pavčič baje zato sovražil pokojnega Kožarja, ker ga je sumil, da ima ljubavno razmerje z njegovo ženo. Aretirani Pavčič je bil na čuvajnici št. .'!(> pri Kriški vasi. stanoval pa je v čuvajnici št. 33. Sem je bil prestavljen pred tremi leti iz Celja. Pavčič je oče petih otrok, od katerih je najmlajša Cecilija, stara leto dni. Aretiranje bil šc neki železničar, v interesu preiskave pa njegovega imena niso objavili. V ostalem bo seveda tudi glede Antona Pavčiča dognala vestna preiskava, v koliko se mu more naložiti breme krivde tako strašnega umora.
Neurje na Dolenjskem.
Že letošnji pomladni mraz je po dolenjskih krajih napravil silno škodo, a žal se je vrh tega moral še obnesti stari pregovor, da ena nesreča ne pride sama. (i. junija je še strahovita toča dopolnila, kar je pustil mraz, potolkla je vse, kar je v klasju in rasti.
Silovito neurje se je v prvi opoldanski uri vleklo od Kum-skega pogorja v dolenjske kra-je, proti koncu M irnske doline. Okrog 13. ure so se nad Mirno in okolico vse do Št. Ruperta in še dalje nagrmadili črtni o-blaki, le nekaj minut je še vladala neznosna soparna tišina, nato je začelo strahovito bliskati se in treskati in iz oblakov se je vsula gosta toča, debela kakor lesniki in orehi. Neusmiljeno je klestila več kakor pol ure Ljudje so obupani zrli skozi okna, molili in jokali, saj jim je toča zbila vsa žita na polju, a po vinogradu je o-klestila vse, kar je zelenelo. V zemljo je vbit tudi krompir. Po uničujočem dedu toče je sledil grozovit naliv, ki se je šele polagoma ublažil. Neurje se je vleklo dalje proti Trebelnemu.
I Silno je prizadeta vsa Mirn-ska dolina. Ljudstvo je brez vsega, toča že dve leti redno uničuje pridelke. Zavladala bo huda lakota, če ne bo takojšnje pomoči.
Sinova nad očeta.
V Bežen i pri Rušah eta Franca Obrežnika napadla sina Ivan in France in ga tako obdelovala s pestmi, da je-dobil hude poškodbe. Grozila sta mu celo, da ga bosta ubila. Oče je prijavil napad orožnikom v Rušah, ki so hoteli rabijatna sinova zaslišati. Pozvali so ju, naj prideta iz sobe, kar sta tudi storila. Ko sta ju orožnika pozvala, naj gresta z njima, se je Ivan temu uprl in je hotel orožniku izviti puško. Orožnik
nekatere stvari kot napri mer posebno vino in dobro, staro žganje, ki ga pije človek premišljeno zaradi okusa.
Med te se lahko prišteva tud: Jacob Ruppert's Pivo • • skrbno varjeno. -in potem počasi dozorelo v polnosti Časa.
Jacob Ruppert's Beer

MELLOW WITH AGE
Hxpprrtoro r Z rain—yveaf—v r-etrt«*
Oopolilne 1'»:SO, Sirtru-y Snmv — -T-r a Man's jl.-arf
že 300 funtov dobička na teden. Danes pa dela pri njem več tisoč delavcev, katerim izplačuje 16,000 tedenske plače.
Trevor Lewis pa je vsestranski. Nekega dne je pokupil vse delnice neke družbe, ki je izdelovala opravo. To ga je stalo ;">0(),000 funtov, vendar je napravil dobro kupčijo.
Začel je z oblekami, nadaljeval z mobilijami in sedaj kupčuje z železom. Lewis pravi: "Z malim moraš začeti, če hočeš postati velik. To je veil-no bolje, ko narobe". Lewis je začel s 30 funti in z njimi je napravil že milijone funtov in pravi, da jih l>o še. Postal je Ford angleških krojačev in Rockefeller angleških mizarjev. V 17 letih je mladi mož postal velik bogataš.
44 Kupujem pa vse s svojim denarjem", pravi Lewis, kadar ga kdo vpraša, kako so laki uspehi mogoči. "To je zdravo načelo, katerega še niti enkrat nisem zatajil. Svoja podjetja imam tako urejena, da ven i za vse, kar se dogaja. Naj-si bo kako podjetje majhno ali veliko — nikjer nisem nikdar vodstva prepustil komu dru-
Peter Zgaga
se je branil in ga je z bajone-to sunil v desno nogo. Ivan in Franc sa kljub temu zbežala. <». junija dopoldne pa sta t-«' oba javila pri mariborskem o-krožnem sodišču in so ju zaprli.
Nagec v Dolomitih.
Osovnik, (lovejk, Sv. Barbara in (Vni vrh v Dolomitih že nekaj časa nimajo miru pred nagim moškim, ki se pokaže zdaj tu, zdaj tam. Ljudje s«* seveda spočetka čudne prikazni niso mogli navaditi iu so mislili, da gre za divjega moža, kakršnega so imeli pred leti v loškem hribovju. Nihče ne ve, kdo je nagec. Pride in zopet izgine. Pa se ne prikaže vsak dan. I je v presledkih po več dni so ga je z a gledalo bodisi v gozdu, bodisi ua potih in travnikih in vedno nastane vriš in strah, vse beži pred liagcem, saj nihče ne ve, kaj prav za prav hoče. Baje tudi ženske nimajo miru pred njim in se mil je ž«* ta in ona udala — iz strahu, ker se povsod boje njegovega maščevanja, češ norec bi utegnil zažgati hišo. Neznancu so ljudje že darovali obleko, da bi se vsaj oblekel, pa se noče.
Surov napad.
Pred kratkim je bila ljubljanska reševalna posadka poklicana v Bizovik. Tam je nastal v neki gostilni prepir, med katerim so gostje napadli 55-letuega posestnika Janeza Mojškerca, ki je med pretepom dobil dva nevarna sunka z nožem, in sicer prvega med rebra, drugega pa v vrat. Mož je izgubil m nogo krvi ter je bilo njegovo stanje spočetka nevarno, vendar pa se je sedaj izboljšalo. Napadalce so orožniki aretirali.
CENA
DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA

Angleško-slovensko Berilo
(SNSLISH SLOVENE BEADEB STAVB SAMO
$2
N a/rotit • ga prt —
KNJIGARNI 'GLAS NARODA'
210 west 18tk 8tbbht New York City.
KROJAČ - MILIJONAR
Pred 17 leti se je vrnil iz svetovne vojne mlad Anglež Trevor Lewis, ki se je boril v Flandriji in v kratkih dneh na fronti ni izgubil podjetnosti za življenje. Ko se je vrnil domov na Angleško, «;a jo doma čakala Zvesta žena in pa skromno premoženje 30 funtov. Toda Anglija, dasi neposredno ni trpela zarr ii vojne, je vendarle posredno občutila hude posledice. V mestecu, kjer je pred vojno imel Trevor Lewis skromno službico, so bile krojaške delavnice zaprte in tudi delavnica, v kateri je on poprej delal, ni bila vee odprta. Iskal je službe, pa zaman.
Xajprvo si je slekel lini formo iu se oblekel v civilno obleko, katero je kupil v neki trgovini. Pri tem pa je začel računati, koliko dobička ima ta mož, ki mu je sedaj prodal tole obleko. Trevor Lewis je za svojo novo obleko dal H funtov in od vsgea premoženja mu je (»stalo še funtov. S temi 22 funti je sam začel krojaško obrt. Spočetka je kar skromno deloval. Najel si je dve sobi in vzel pomočnika, kateri je šival in rezal, Lewis sam pa je hodil po mestu in iskal naročil ter jemal mero. Tu že prvo leto svojega delovanja je imel 50(M) funtov prometa. Drugo leto je odprl že 6 delavnic s trgovinami vred. Sedaj je imel
PRED 10,000 LETI
Italijanski znanstvenik prof. Luigi 1'golini je začel priob-čevati poročila o izkopninah, ki jib je odkril na otoku Malti. Po učenjakovem mnenju je vse to, kar je sedaj odkril na Malti, pivce j starejše kakor pa egiptovske piramide. Izkopui-ne predstavljajo teinpel, ki je najmanj 7000 do 10,000 1 <>1 star.
Ta odkopana stavba j«' bila torej zgrajena ž»* v kam<>ni dobi, vendar vkljub temu kaže vse znake visoke kulture. Iz ostankov izkopanih hiš je razvidno, da so tedanji prebivalci imeli mnogo smisla za lepoto. Tempi i so močno razsežni in zgrajeni po istem vzorcu ko stanovanjske hiše. Zgrajeni so v obliiki treh krogov, ki leže drug ob'drugem.
Poleg poslopij so našli vse polno orodja, posod, vaz, predvsem pa kipov in mrliških podob. Kipi in podobe so narejen«* iz gline. V kolikor so oblečene. kaže obleka precejšnjo umetelnost, ljudstva. Značilno pa je, da so ti "umetniki'' pred 10,(MM) leti veliko debelost telesa imeli za posebno lepoto.
— Niek Miketič, star 57 let iz Calumet, Mich., je odpotoval v stari kraj na stroške federalne vlade. Ker je bil na reliefu iti ni bil ameriški državljan, ^ra je vlada poslala v staro domovino, kjer ima družino.
DENARNE POSILJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V J CG OSLA VIJ O
Za $ 3.75 _________________Din. 100
$ 5.25 _______________ Din. 200
$ 7.30 __________________ Din. 300
$11.75 .................... Din. 500
$23.50 .................. Din. 1000
$47.00 .................. Din. 2000
V ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$18.25 ________________________Lir 200
$44.40......................Lir 500
$88.20 ....................Lir 1000
$170.— ....................Lir 2000
$263.— ............................Lir 3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih metkov kot zgoraj navedeno, bodlxt v dinar]ID ali unb dovoljujemo le bolje pogoje.
IZPLAČILA T AMZKISKIB DOLABJ1H
$10.— P,'lBtl
$15.—
$4«-$50 —
$ $.71 $10.88
$21— $41.28 $8LM
Prejemnik dobi ▼ starem kraja Izplačilo r dolar J tb.
lauHij— h CsMe Letter ta pristojbin« $L—.
Nnjna
SLOVENK? PUBLISHING COMPKNY "Gift« Naroda" ,
SI« ton 1Mb MMLtfg	Ntw YORK. N. I.
Kaj je politika? Še najbolj bi s<» ji prilegal xdevek — vla-f-uga.
Toda politika ni povsod enaka. 1*0 raznilrkrajili in deželah imajo o nji razna mnenja.
V	Angliji na primer je politika 44 znanost o odnosa jih med državljanom in državo".
V	Ameriki je malce drugti-<V. V Ameriki je politika u-metnnst, kako priti v javni u-
rad in v javnem uradu ostati. *
('as pa rev divja, ko da bi kdo z bie«»m podil. par <ini imamo <lo poletja, potem bomo nekaj <"asa čakali v vroei-ni. pa bo jesen tukaj in s pozno jesenjo lovska sezona.
Kot se mi zdi, se bodo letos newjerseyski lovci drugače pregrupirali, pa jim ne bo dosti pomagalo, kajti zajca ponavadi le tisti dobi, ki ve, kje so naprodaj.
V	gornjem delu države imajo j>«t »lrugaene nn-t«»»b>.
X<* vsaj najstarejši vs«-li lovcev in nnjbolj izvežbani med njimi, stara, dolenjska grea Martinez, ima povsem svoje metode.
Kakor vedno, bo zaostajal in kak zgovorni tovariš g?> bo neprestano drezal:
—	Tak stopi no, stopi! Nikar ;ra vedno ne ruknj. Najmanj pol kvarta si ira že. Saj ne bos 11 i e videl, ko b<>?ro prišli na stalit.
—	Kdo pravi, da ne? — se bo odbrknil Martinez. — Vi boste videli enega zajca, jaz pa tri. In ('••• bom v tri pomeril, ni vrair. da bi eneira ne zadel.
*
Zastopnica neke dobrodelne diužbe si j«> ogledala jetnišni-eo in je vprašala mladega simpatičnega fanta, ki je bil zaprt /.;< debelim omrežjem:
—	Obraz vam razodeva veliko inteligenco. ('mlini se. čemu ste tukaj.
.Jetnik je pomislil in odvrnil:
—	Zato sem tukaj, ker je dosti lažje odpreti denarno pismu kot pa ključavnico.
*
Privatne vesti, ki prihajajo iz starega kraja v Ameriko, so zelo značilne.
Pred leti seni črtal pismo dt>-vetnajstletne slovenske učiteljice iz Ljubljane.
—	Tukaj v Jugoslaviji ni mogoče dobiti službe — piše. — Učiteljišče sem dovršila z odliko ter znam slovensko, srbsko in nemško. Prav rada bi prišla v Ameriko za učiteljico. Prosim, sporočite mi, kam naj se obrnem, da mi bo ameriška vlada plačala vožnjo in vas -tudi prosim, da mi poveste, koliko penzjona imajo učiteljice v Ameriki.
*
Kot razvidite iz oglasa v današnji številki, bodo "Združeni Slovenci" priredili v nedeljo piknik na Stop 44 (Gun Club) severno od Ilerkimer Road.
"Združeni Slovenci" je ime društva, in če je bilo kdaj in kje kakšno ime ua svojem mestu, je to. Zares so združeni in složni.
In na pikniku borlo poleg društveni kov tudi drugi Slovenci od blizu in daleč, da bosta združenje in sloga tenipo-polnejša.
Zabave bo dovolj za vse. Kdor se bo pritožil, da je lačen ali žejen, bo zaradi laži na sramotni oder postavljen.
Vreme bo lepo, ker so vre-menski bogovi veselim, vedrim in dobrim ljudem vedno naklonjeni.	-
Prirediteljem želim največ uspeha.
Zares mi je žal, da ne morem biti tam.
r
"G LAS NARODA'
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1939
-MU
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
pred 20 leti v kobaridu
Četa 155. maršbataljona avstrijskih črnovojnikov je bila detaširana v Kobaridu od svojega postanka do prieetka vojne med Italijo in Avstrijo. Bataljon s štabom je bil v Tolminu. l)o prvih dni maja 1915 je ljudstvo okrog Kobarida še nekako upalo da z Italijo ne bo hudega toda vse dobre nade so kmalu razpršile alarmirane novice, ki jih oblastva nikakor niso mogli zatreti. Nihče ni vedel, od kod prihajajo in kdo jih trosi. Sicer pa so jih nehote potrjala oblast va sama z nenavadnimi, večkrat konfuzni-mi odredbami, s katerimi so jasno kazala, kako izgubljajo glavo. Ljudstvo je bilo prepuščeno malone samo sebi. Umikati se, odnosno bežati v zaledje še pred izbruhom sovražnosti, so mu sicer prepovedali, če pa se je kdo vzlic temu odpravil od doma, da se izogne vihri in vzel s seboj, kar je mogel, mu nihče ni branil. Zgodilo se je tudi, da so beguncem na potu porok vi rinil i živino in vozove, sposobne moške po-taknili med delavce, ženske, otroke in starčke pa nagnali nazaj domov. To je precej zavrlo bezanje z domače grude, zakaj oni, ki so se že tudi pripravljali, da pojdejo, so rajši (»stali doma, pa tudi drugi, ki so že bili na poti, so obstali, ko so izvedeli, kaj jih utegne doleteti
Neko noč se je nagromadilo v Kobaridu toliko ljudstva, vozov, živine, prtljage in raznih drugih predmetov, ki so jih vzeli begunci s seboj, da se drug drugemu niti umikati niso več mogli. Bilo je kakor da bodo obtičale vse te karavane kar v trgu in čakale svoje usode. Plašni in zbegani, kakršni so ubogi ljudje tiste dni bili, so postali naenkrat še malo-dušni in nisi se mogli odločiti, kaj naj prav za prav storijo; ali naj se res vrnejo domov, ali naj vzlic vsemu gredo na slepo srečo proti Tolminu in dalj«' tja k.ini. kjer bodo varni pred neposrednimi vojnimi o-peraci jami.
To kolebanje je trajalo vse dotlej, dokler so ni oglasilo nekaj pogumnejših. rekoč vsak
zase: 44 Jaz grem domov, drugi pa napravite, kar hočete!" Proti štirim zjutraj je bil ves Kobarid spet prazen, begunci so se razšli, večina se jih je odpravila nazaj na domove.
24 maj 1915 je padel na bin-koštno nedeljo. Kobarid, ki je bil ob nedeljah vedno živahen, je bil ta dan tih, skoroda prazen, niti k deseti maši ni bilo prišlo mnogo sveta. Prejšnjo noč je deževalo vse do zore.
Kobariška posadka je bila sestavljena iz naše čete, iz čmo-vojnikov, kakor sem jih omenil v uvodu, enkaj sape rje v, o-rožnikov in finančni stražnikov, vseh skupaj s častniki vred nas ni bilo več ko tristo. Zadnje dni pred vojno z Italijo smo bili v stalni pripravljenosti.
Vprav na binkoštno nedeljo so bili zbrani častniki naše četo v gostilni pri Benečanu. Jaz sem imel službo na pošti in nalog, <la nemudno osebno pokličem na pošto stotnika, poveljnika naše čete. če bi kdo od koderkoli brzojavil ali telefoniral kaj važnega. Okrog šestih popoldne se je to zgodilo. Okrajno glavarstvo v Tolminu jo poklicalo k telefonu komandirja kobariške orožni-ške postaje. Pošljem ponj. Bil je narednik, po rodu Istran, a kaj malo priljubljen med Ko-"baridei. Marali ga niso baje zaradi tega, ker je bil oduren in ker se ni zavedal, da je Slovan. Glavarstvo mu je telefoniralo, da je nastopilo mod Avstrijo in Italijo vojno stanje, obenem mu je naročilo, naj takoj liermetično zapre vse meje svojega službenega okoliša proti Italiji. Komandir je po-bledel. vzlic temu je še dokaj strumno, dasi s tresočim glasom odgovoril, da je razumel, kar mu glavarstvo telefonira, sicer so pa itak vse meje zaprte že od prej v smislu zadevnih ukazov, vendar ne liermetično, ker mu doslej tega še nihče ni ukazal niti ga poučil, kako in s čim se liermetično zapira. Oči vidno možakar ni razumel, kaj pomeni beseda 44liermetično" Zaradi tega je nastal prizor, ki bi so mu bil človek smejal do solz, če 1 >i ne
bil predvideval usode, ki se je v tistem trenutku pisala našemu živi ju ob Soči.
Telefonski razgovor med zastopnikom okrajnega glavarstva v Tolminu in orožniškim komandirjem v Kobaridu je bil seveda nemški, točno po predpisih bivše Avstrije.
Istran pa je le za silo lomil nemščino, koli'kor se je pač naučil pri vojakih in v orožniški službi. Vrhu tega je bil še silno razburjen. A tudi oni iz Tolmina, ki je govoril s kobari-škim orožnikom, ni bil, dasi višji uradnik, nič manj razgret. Na noben način ni mogel orožniku pojasniti, kaj pomeni beseda 4tliermetiscir\ Nasprotno, tako dolgo jo mučil ubogega moža. da je siromak naposled mislil, da jo Ilerme-tiš .kak kraj v njegovem službenem okolišu. Stvar je začela iti na živce tudi meni. ki sem ves ta čas samo stal ob telefonu in poslušal. Da napravim konec potrati dragega časa, napišem na listek papirja, kaj pomeni beseda **hemietiseh in ga stisnem orožniku v roko. Bilo pa je že skoraj prepozno. zakaj prav takrat so je bil komandir z gospodom iz Tolmina zmenil, da pogleda doma v leksikon, kaj pomeni 44lier-motiseh", nakar je odložil slu-šalo.
Meni se je zdelo, da orožni-štvo, ki se ga je poslu žil Tolmin, da jo naznanil Kobaridu nastop vojne meti Italijo in Avstrijo, ni bilo kompetonea, ki naj prva to uradno izve, saj je vendar bila v Kobaridu vojaška posadka s častniki, na čelu, ki je imela potrebne i" strukcije, kaj naj stori za primer vojne. Zato sem svetoval orožniškemu komandirju, naj počaka na pošti, da pokličem stotnika. To je bil eden izmed redkih oficirjev nemške narodnosti. ki tisti čas niso mr-zili Slovanov. Ves čas, kar smo bili detaširani v Kobaridu, celih šest mesecev, smo živeli v najlepših odnosa jih s prebivalstvom.
Našel sem stotnika v gostilni pri Benečanu, kjer so so držali tisto nedeljsko popopldne vsi častniki našo čete, bolj v pričakovanju kakor zaradi zabave. Stotnik je bil bled in razburjen, toda ne zaradi vojne napovedi Italije. Vojna napoved na naše takratno razpoloženje v Kobaridu sploh ni kaj posebno učinkovala, saj smo jo v» že davno pričakovali Pač pa jo učinkoval na stotnika način, kako je Tolmin uradno naznanil vojno napoved v Kobaridu. Saj jo vendar v Tolminu razen okrajnega gliiyarstva in našega bataljona vojaško poveljstvo, v čigar o-koliš je spadal tudi Kobarid.
"Nimam z vami nobenega o-pravka več in tudi no jemljem nobenih naznanil «><1 vas na
ali ste zavarovani
ZA. SIAjČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDN0T0 V AMERIKI,
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1,500,000.00--Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
VpraSajte za pojasnila našega lokalnega tajnika ali pišite na:— GI-AVNI URAD J. S. K. J., ELY, MINNESOTA
OTVORITEV RAZSTAVE V SAN DIEGO
znanje", jo renčal v telefon stotnik, ki je tolminsko okrajno glavarstvo do dobra ozmerjal, ker jo bilo orožni št v.) prej obveščeno, kakor on. Nato jo treščil slušalko v kraj in se odpravil r ]>ošto Prosil sem ga, naj mi da morebitna nadaljnja navodila. "Veljajo stara",' je odgovodil, 44če bo kaj posebnega, ino pokličite!"
Nu, ni še bil prestopil praga, že je moral spet k telefonu. To pot ga je klicalo poveljstvo bataljona. A brez hrupa in krika tudi sedaj ni šlo. Stotnik je zbesnol. ker ga ni klical podpolkovnik. poveljnik bataljona, temveč njegov adjutant.
4*<M vas", je hitel kričati v telefon, "ne sprejmem nobenih ukazov in tudi ničesa no vzamem na znanje. Do nadaljnjega bom ukrepal sam, kakor boni sodil potrebno".
Adjutant je odgovoril dokaj mirno: "Gospod stotnik, jaz sem opravil svojo dolžnost, kakor mi je bila ukazana, vi pa lahko delate zaradi mene, kakor pač veste in znate, seveda na svojo odgovornost !**
Znamenja, v katerih je vstopila naša četa v vrste borcev, niso torej bila nič prida. Značilna pa so bila tudi glede mrzlično zmede, ki je tisti čas vladala med ljudmi, katerim je bila poverjena skrb za red in točnost. Ali na dostojanstvo "kompetence" vendar niso pozabili.
Stol»i;ka potem nisem videt vse do dveh zjutraj. Ta čas ga je nadomestil nadporočnik Sonczek, ki pa je samo nadzo roval, da je bila vsa posadka v rodu, a naša četa pripravljena na umik na Vodilov vrh ob lovom bregu Sočo v smeri proti Tolminu, da so združi z bataljonom, kakor so so glasila že stara navodila. Druge for macije, ki so skupno z našo četo spadale h kobariški posadki, so prav tako imele nalog, da zapuste skupno z nami Kobarid, smer pa jo bila določena takisto tudi njim, da so slo k svojim edinicam.
Ponoči med binkoštno node ljo in ponedeljkom, od 24 na 25. maja 1915. je bilo v Koba-
ridu kakor podnevi. Poprej vse mirno in tiho, v pozornem pričakovanju, je mahoma vse oživelo, kkakor hitro so je raz-vedelo, da je vojna lmpoveda-na. To je bila ena tistih novic, ki se brez telefona in radia razširijo bliskovito po deželi, da sam ne moreš prav pojmi ti kako.
Nihče ni spal tisto noč, ne vojak ne civilist. Do kakih nerodnih ali divjih prizorov ni prišlo, resnost položaja je bila zajela vse duhove tako silno, da so obstali trezni celo nekateri notorični pijanci, med vojaki kakor med civilisti, čeprav so bile vse gostilne vso noč odprte in je človek lahko prišel do pijače tudi brez denarja, če jo hotel, saj so bili povsod taki, ki so dajali za pijačo vsakomur, kdor je maral piti. Ljudje so bdeli in hodili drug do drugega le v razburjenosti in ugibanju, kaj bo sledilo.
Večkrat sem tisto noč stopil za četrt uro s pošte na trg. da so oddahnem od otožnih misli, ki so se me polaščale in da si ogledam vrvež, ki je nastal. Toda slavčje žgolenje — v Kobaridu je čuda mnogo slavcev — me je delalo še bolj melanholičnega, zakaj prav tisto noč sem jili slišal toliko, kolikor še nikdar ne v svojem življenju.
Proti dvom zjutraj pride stotnik in naroči, naj pazim, da bodo telegrafski in telefonski aparati še pred zoro demontirani in opravljeni proti Tolminu. Obenem naj odide tudi poštno osobje.
Javili smo še popre j v Gradec. in v Trst, naj v Kobarid ne brzojavijo in ne telefonirajo več, ker od tega trenutka dalje ni več niti avstrijske pošte niti avstrijske posadke. Gradec je vzel pri ji vo na znanje brez opazk. Trst pa jo bil oči vidno razburjen v prepričanju, da je okrog Kobarida že vse v ognju.
Bilo je že dobro svetlo, ko sem opravil, ka** sem imel o-praviti na pošti. Vse je šlo ze-
(Nadaljevanfe na 6. strani.)
POPLAVE NA SREDNJEM ZAPADU
Prizor s Pacifičiio-mednarod ne razstave, ki je bila nedavno otvorjena v San Diego, California, z velikimi svečanostmi. Razstava bo odprta do prihodnjega leta.
LJUBOSUMNE ZENE UBILE LEPOTICO
Zaradi težke kršitve javnega reda je aretirala policija v vasi Carancea pri Kišinevu v R urnimi j i 14 žen-k, ki pridejo te dni pred odišče, kjer se bo odigralo zadnjo dejanje «*-dinstvene drame ljubosumnih kmetic. V omenjeni vasi je živela po svoji lepoti daleč naokrog znana Katarina Cro-inanova. Zči njo niso lazili samo vsi vaški fantje, temveč tudi zakonski možje in s tem je bilo miru v vasi konec. Po vseh hišah so se začeli domači prepiri, ljubosumnost je vedno bolj razvnemala duhove, dokler ni privedla do zločina.
Kmetice so napadale lepo Katarino povsod, kjer so jo srečale, toda to ni nič pomagalo, možje so se še bolj navdušeno ozirali za njo. Slednjič so varane žene zasnovale osve-to. Skrivaj .-o se zbralo na posvetovanje, kako bi lepotico pregnale iz vasi. Neke noči je vdrlo v njeno hišo nad ini> razjarjenih in varanih žen, ki so potegnile lepotico iz poste Ije in jo polile z žvepleno kislino. To jim jo bilo pa še premalo. Odvlekle so jo na cesto, kjer so jo davile m obmetavale s kamenjem. Ko je bila že mrtva, so teptale še njeno truplo.
200,000 LET STARO JAJCE
Japonska znanstvena oksps-dieija se je vrnila t«* dni iz severne Mandžurije z bogatim znanstvenim gradivom. Angleški listi poročajo, da vzbuja posebno pozornost 200,000 let staro jajoo. Te vesti bodo vesele branjovke, saj se bodo lahko sklicevale na njo, če jim bodo gospodinje očitalo, da prodajajo stara jajca. Kaj so naša stara jajca v primeri s severomandžurskini j a j o e m, starini 2(H),000 let! Seveda pa tam ne gre za pravo jajce, temveč samo za okamonelo lupino, ki pa vzbuja veliko zanimanje zoologov. To jajce je znesla ptica, ki j«' živela pred 200,000 loti in je bila pi» velikosti jajca >od«'č večja «><1 našega noja.
Vse kaže, da je živela ta ptica na ozemlju sedanje Mandžurije. Obenem je našla eks-ptdicija ostanke kosti neke oruge čudne ptico in japonski zoologi okušajo zdaj i/, ostankov skonstruirati, kakšna j*3 bila ta ptica. Angleški narodni muzej se je obrnil na vodstvo okspedioije s prošnjo, naj nill prepusti to zanimive najd-Le, in vse kaže, da bo prošnji ngodeno.
Advertise in 'Glas Narods.'

Farmerji v bližini Puebla, Colorado, so zelo prizadeti vsled poplav. Zaradi neprestanega deževja so reke prestopile bre gove in se razlile po rodovitnih poljih. Prizori, kot ga vidite na sliki, so se pojavljali po mnogih krajih.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO za Greater New York in okolico, ink.
Kdor izmed rojakov ali rojakinj še ni član fesa društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali pa enega izmed odbornikov za natančna poasnila. V nesreči se šele spozna, kaj pomeni hiti član dobrega društva.
To društvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo je v tem kratkem času svojega obstanki izplačalo že skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17.000.00
- nimou ZA
Predsednik: FRANK HOTKO 507 E. "3rd St.. New York City Podpredsednik: FRANK MKK1NC 1<'55 CJreene Avenue ■ Brooklyn, N. Y. Tajnik: JOSEPH POOACHNIK 580 liberty Avenue
yillLston Park. L. 1.
miki: I. PETER CERAR	It. JERNEJ COREL.
3S Palmetto Street	671 Seholes Street
rooklyn, X. Y.	Brooklyn. X. Y.
III. FRED VEI..EPEC, 77^5 — G7th PI.. Glendale, L I. vo zboruje vsako četrto soboto v svojih društvenih prostorih v
'lean S ovenian Auditorium, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. • — —
I.KTO new —
Blagajnik: ANTON KOSIRNIK 101-21 — >5th Road Richmond Hill. L I.
Zapisnikar:
antmn cvetkoviicii t'S3 Seneca Avenue Uu1k> wood. L. 1.
Arhivar. JOSEPH POGAC1IXIK
"GLAS NAHODA1


-T?
a-pn-p-

NBW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in V. S.
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y


ZEMLJEVIDI MOUTVENIKI : IGRE :
^lliiiliiiiftilflliilllliiliililiiQM^	iiiiiiiiiiiii^f/fliihiiiiiiiiiiiiift^	...........................................................................
.75
.CO
.CO
1.—
.GO .90
.15
.50
.75
.70
.80
.40
DON KI HOT.	Miguel Orronles. 158 str.
'	Cena
Tu jo klasično delo slariKfa španskega pi-MteUt.'To je satira iui vihwtvo, ki je vedno hotelo ohranili svoj |m»iios in veličino, pa so ni zavedalo. da že umira. "lion Kihot" spada uied mojstrovine svetovne literal ure.
DROBIŠ, spisal Frane MHrinsUi. — 130 strani.
Cnia
Xrš najlHfljši humorist Milčin-dcl je lej knjgi zbral par svojih najboljših črtie. oh katerih <e mora človek od srca nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver MeiUo. 103 strani.
Cena
I »ve »"-tri.-i enega naših najboljših pisateljev vstbuje la knjiga. -Njiva" in 'Starka'. ii|h- sta mojstersko za vršen i. k.it jih more za vršil i ediuole naš uežno-čuteči Meško.
FAROVŠKA KIHAR1CA. spisal J. Š. Baar, 207 M rani. Ona .......................................-...............
To je iz češčine prevodno delo, ki l»o zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro v>' življenje živela iu gosi»odi-njila v župniM-u.
F1LOZOVSKA ZtiOmt.V, spisal Alojzij Jirasok. 182 strani. Cm ................................................
Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj pre-(ita ta roman. Oh čitimju >e mu ho odprl po-\sein ihiV r>vel. poln ne>luieiiih dogodkov.
GLAD. Spisal Kuni H an sun. :MO strani. Cena Honian znanega nordijskega pisatelja je <\o-jevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenju.
GOMPA^I IN KOMIRSAKI
Spisal Julij Ze\«t. l."l strani. Ona ......
, lV-stre -like sanjavega ži\ljenja tiste sanjale. hujne dežele, ki slini jo • ]«. Uedavna l»o-zuali komaj imenu. To je |»e^ein Ijulieznl in zvestolie.
GOSPODARICA SVETA. 'Kari Fiinh.tu ......
GOZDOVNIK, spiral Karl .May. Ova zvezka. 208 in !*'.C strani. CVna ................................
Spi-d Karla Maya so znani našim starejšim čitateljein. Marsikdo s** siKuninja njegovih romanov "V patlišahovi senei". 4"Viijeiov"'. "Žili" itd. Dejanje •■(iittilofiiika" se vrši na neko* divjem ameriškem Zapadlo., GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. II1 st.
Cena
GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keylioe. — 129 strani. Cena ............................................
To je letalski roman. j«olu dejanja iu najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-euo s pisateljem oziroma glavnim junakom
skoro neverjet ne pustolovščine. ki se vrše v v zraC-uUi viša vali.
HADŽI MIKAT, spisal I- N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena ................................................
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je
prev«il<'| v slovenji no Vladimir I.*>vstifc. -Sleherni roj:»k naj bi čllal roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ', spisal Rene Iji Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ....................................
Skrajno -finimivo delo znanega pisatelja. Polno xapletljajev in zanimivih dogodivščin, čitatelj si' rudi pisatelju, kako je svojo zgodbo strokornjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala .Marija Kmetova. 131 strani. Cena ....................................................
V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice ua deželi—duševno <»-sam I jene žene v obliki, ki človeku seže globoko v dušo in mu ostane neizbrisno minit.
niDI ČASI. — BLAGE DlSE, spisal Franc Betela. 9fi strani. CVna ....................................
Knjiga vsebuje zanimivo jiovest iu veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc
Erjavec. 79 strani. Cena ................................ -3.1
Naš izltoren pri|iovediiik in i»oznavutelj naravo nudi čitatelju lepoto naših krajev iu zanimivosti iz življenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
ŠTIRI KNJIG K. Cena ..................3.35
Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tiso«* strani.
IGRAČKE, spisal Franc Milrinski. 151 strani.
Cena .80
Šopek črtie in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 365 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva. poskuša na vse mogoče načine. oplet-kari. doživlja in pozablja, toda straat do igrauja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI, dr. Hinka Dolenca. 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtii-e izključno Iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trd« vez* 100 strani. Cena .......-...............................L£0
Janes Menciger se i»o prevlei imenuje začetnika nagega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti. ki. sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so- tri zanimive črtiee.
IZLET GOSPODA BROCČKA V XV. STOLETJE. spisal Ceeb Svatopluk. 246 strani.
Cena 1.2«
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gos|«Kla Broučka v dobo strašne-ga In slavnega husitskega voditelja Jana Ži-*fce. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
.50
.40
v S|K»
.75
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar, roman, trda vez, 280 strani. Cena ...............1.60
V tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal . borno med delom in kapitalom ter spletke iu nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih sre zavzema v romanu eno prvih mest.
JAGKJE. 110 strani. Cena bro.š. .40 Vez......45
A' knjigi je poleg naslovne Se povest "Starček z gore". Obe sta jHiseluui zanimivi, kajti spisa ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid.
JERNAČ ZMAGO VAČ. spisal H. Sienkiewiez, 123 strani. Cena .................................................50
Knjiga vsebuje ]»oleg naslovne iMivesti zua-in»ga 1 »oljskega pisatelja tudi povest "Med Tilazovi". i< J he sta zanimivi in vredni, da jih človek čita.
JI'AN MIS^RIA. spisal II. L. Coloma, 168 str.
Cena .60
Ta prelrešljiva povest je vzeta iz dobe šj>an-ske re.volin ije. Sočutno zasle«lujeiuo lLsodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sehi brezvestnegsi l.oi»ezinka pa vidimo, kani privede človeka življenje brez višjih vzorov.
JI RČIČEVI ZBRANI SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka ima nad dvesto strani. Cena
vsem de%etim knjigam je ................................9w—
Jurčič ne potrebuje uikakega post>lmega priporočila. Jurčičeve knjige so uapripraviiej-se čtivo za dolgi' zimske več»*re. Njegovi «>rigl-nali. dovtipni Krjavlj, skrivnostna p<»java desetega brata in eela vrsta drugih njegovih ueiiozabiiih obrazov bodo večna živeli.
J CTRL spisal Andrej Strug. 85 strani. Cena
trdo vezatie .75
Knjiga je posvečeua onim. ki s<i šli skozi bol • in pričakovanju... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena ........................15
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. Iu kar je glavno, skoro vse njegove na | »oved i so si- vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, suluuarin, i»o-Iet v stratosfero Itd.
KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj. 308 strani. Cena .75
IMiuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega uapoldivjega plemena, ki je živelo In deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do kontu.
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-fcevec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v tvli treh knjigah opisuje usodo in življenje Umetskega fanta, ki so ga stari-
ši poslali v šol«*, kjer j«, vzdrževal z last-ninii sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel utj sole do šole ler si slednjič priboril v življenju mesto. ]m> katere iu je stremel. Knjige so pisane živahno, oh čitaniu se bo moral čita-telj večkrat od srea nasmejati.
KMEČKI PINT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani.
Ona
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev.. Bojev s Turki iu graščaki. — 4 'Zadnji kmečki punt" je tnojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital.
K RIŽEV POT PETRA KIPLJENTKA. spisal Pa-
stuškin. 8:i. strani. Cena ...............................
Zg<Mlovinska (M.vest s Tolminskega, ki bo zanimala slelicrnega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma.
KLHINJA PRI KRAIJICI GOS.il NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena........
A na tole France je bil hrozdvounio eden naj-odličnejših solobuih francoskih pisateljev. Svoj izreflni dar. zamislili se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit in fini huiuor.
I A BOHEME. Spisal II. Murger. 40J str. Cena. Knjiga ojiisuje življenje umetnikov v Parizu okoli polovb-e devetnajstega Stoletja. _
Knjiga >» svetovno znano de..,.
.60
.70
.75
rani
..90
.70 ...60
LISTKI, <Ks. Meškoi. 144 si
LJCBUAN8KE SLIKE, spisal Jakob Aleševee, . 263 strani. Cena .....................................
Izboruo je img.Hlil ljubljanske tipe naš prvi humorist Aleševee. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od hranjevke do hišnega go-s|KKlarja. da jih vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. CunvoAd. 194 strani. ;
.	čena .80
skrajno najiet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konea.
LLCIFER, spisal Jean de la Hire, 295 strani. — .
Cena ........L—
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. £itatelj se mora nehote čuditi bujni pisateljivi domišlji-
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena ....__________________________ ^o
Globoko zasuovaua povest o otroku, ki gane odljudnega čudaka. Deček je plod amferlxke vzgoje, ki ne jnizna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim iu slalrfm.
MALENKOSTI, spisal Ivao AlhrelU. «0 strani.
, .	Cena M
Štiri zanimive črtiee našega priznanega pisatelja. ti	< -	» .
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena _________....... M
Zanimiva povest iz dalmatinskega ttvljenja.
MED PADARJ|, IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cena........ .60
MILIJONAR BREZ DENAIMA, spisal C. Phillips Oppenfceira. 92 strani. Cena ................
I>o skrajnosti napet roman ix modernega življenja. Oppenbelm je znani angleški ro-anopisec poanan po celem svetu.
75
.80 J>0
.75
80
MIMO ŽIVLJENJA, spisal Ivan Cankar. 230 str.
Cena
MLADA LETA, (Jan. F. Kreki, 18S str.......
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 1G8 str.
Cena
Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje. čijili dqpevnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. ".Moje življenje" je iiajiHiin.»mirnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenalJ!«
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MORSKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat. 192 strani. Cena ....................................
Povesti morskih gusarjih in piratih so splošno vse zanimive, to delo pa presega po svoji zanimivosti najboljše po\esti te vrste. Xa-ročite izvod še danes, če se vam dofiadejo povesti te vrste.
NADEŽNA NI KOLI JAVNA
Spisal v. m. Caršin. 112 strani^STena____
Junaki tega romana blodijo ju tavajo skozi temo življenja. Vzbujajo se kvišku, a sredi I Mit a omagajo.
NA KRVAVIH POLJANAH, Matirir, s slikami
Cena lJiO
NASA VAS, spisal Anton Novaean. 224 strani. —
Cena L—
\ zvezku je devet črtie {»»večini iz naše lej>e Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev.
NAŠA I.ETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70	Bros.............
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja. ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo.
.35
.50
NAN.ŠI L.H DJC- spisal Alois Remee. 94 strani.
Cena
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trdo vezana. 115 strani. Cena ....................................
Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne". PASTI IN ZANKE, spisal L S. Orel. 231 strani.
Cena
Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. No, pisatelj Orel mu je dokazal. da ga imajo.
.40
.70
.50
Sp
1S1
.00
60
PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112
strani. Cena.......................................................go
Verna slika 1 »ostrega velikomestnega živ-.ljenja iu spominov nainj.
PATER KAJETAN, spisal Verdict.is. 187 strani.
Cena 1.—
Roman, napisan po ustnih izročilih in tiskarna virih. Zgodim človeka, ki ni Idi rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje.
PINGVINSKI OTOK. spisal Anatole France. 282 strani. Cena ........................................................
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi j« slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zahavljiei.
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. ''Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa IS kratkih in zanimivih povesti.
PLAT 7A ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Brezduo".
POPOTNIKI, spisal Milan Pugelj. 95 strani.
..........Cena .60
\ tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtie iz našega domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Moško. — 79 strani. Cena .................................................60
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljuhlje-• • - nega pisat olju... mojstra v opisovanju. Njegov .Mog OV.izrazit, njegove misli so globoke i In mehkcv Posebno žen,ske so vnete za njegova dela.	...
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani.« Cena ................................... .......50
Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh - oaSih raasodnth ljudi porajala, misel na edinstvono Jugoslavijo. Levstik je to klasi- i * čno opisal. Z osvobojenjem domovine doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal I. Turrenjev. 96 str.
Cena 45
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia.
PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 strani. C«fu» JO
Kakor vse Detelove povesti, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
FBI STRICU, spisal Gangl, 111 strani ........ M
PRODANE DUŠE, spisal Joia LikoviL 160 str.
Cena .60
Kdor'hoče vedeti, kaj počno faSisti * našim : ubogim ljudstvom na Kras«, naj prečita to pretresljivo zgodbo. PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Tria vet.
84 strani. Cepa _________ ________________________________ .75
Prgeovori, eseji in misli slavnega Indijske- 1 ■■ g* pisatelja.
ranjena gruda
-Spisal- Ivan - Albreht. 103 strani. Cena____ J5
Posebno zanimanje vzbuja ta inivest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva pereče moderne probleme In posega v drugem dela v vojno In povojno dobo.
r
RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani.
Cena .70
V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čita-
telj nehote z noi»etim pričakovanjem Čitali do konca.
RENE MAUPERIN
Sjdsal Kdmont de <'oneuort. ir:in str. <"ena .40 Human o dekletu iz visoke parišk« družb«*. Delo je lMilno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev.
g S
spisal Ivan Cankar 87
ROMANTIČNE DUŠE, strani. Cena .........
SANIN. Spisal M. Areibašev. 4SS str. Cena
Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran. slika na realističen način ruskega inteligeuta, malomeščana. ofieirja. študenta, žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Karl May. 160 strani. Cena ...............................................
Dejanje te lej»e povesti se vrši na ameriškem Zapadih Pestre slike Iz indijanskega in pi-jonirskega življenja. Mayu sieer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje ua a-meriškem Zapadli je znal dosti natančneje o-pisali kot marsikdo, ki je živel tam,
SKRIVNOST NAJDENKE. povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena....................................................
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravea. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SLIKA DORIANA GRAY A. Spisal Oscar Wilde.
."01 strani. Cena ........................
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Uotaan je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralni z nepremagljivo silo nase.
SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................
SREDOZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Cena .40; vezano cena
Zbirka kmečkih povesti iz našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spisih do pičiec pogodi duševnost našega človeka. Mb čil an ju njegovih del se zdi človeku, da ima pred očmi prizore iz domovine.
.G0 1,—
.30
.50
1.20
.35
.60
.60
.50
.50
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena....
Osem i>ovesti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KKUL spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delili obilo duševnega užitka.
STRAHOTE VOJNE, spisu!a Bertlia pl. Suttner. 228 strani. Cena ................................................
To jV ena najslavnejših knjig, ki iiuajo nrt-
men vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno iu natančno. Vsaka mati bi morala čitati to knjigo, kajti
to je iziMjved žene 111 matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje.
SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela. 176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet imsegel v naše preprosto življenje ter izborilo orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TARZAN IN SVET. :J0S st rani. Cena ........1.—
TARZANOV SIN. Vezano :s*H strani, broširana .90 TARZAN. SIN OPICE. strani. broširana .90 Pisatelj Edgar lliee Burroughs je v svojih delih o Tarzanu obdelal snov. kakršne ni obdelal preti njim še noben pisatelj. Njegova dela so prestavljene v vse kulutme jezik- ter ne zanimajo samo mladine, oač pa tudi odrasle.
TATIČ, spisal Franee Bevk. Trda vez. 86 str.
Cena .70
Naš izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je iKisvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Bernbard Kellermann. 295 str.
Cena 1.26
Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Kvropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je fta tisoče in tisoče delavcev. Toda Železna volja inžinirja Ali ana ne odneha, dokler ne steče med Evro po in Ameriko globoko i>od oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELU, spisal Julius Tej-er. Trda vez. 83 strani ..............'.L.!................ .63
Prevod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja.
UGRABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ............................................... 1.36
Knjižnica "Jutra" nam je s tem delom pred-' stavili* skrajno- napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: »*Da, Ivan Belič je till pa re» .'duhovitejši nego vsi detektivi sveta I"
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova.
Trda vez. 51 strani. Cena ...............».............. .73
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih pre--'.*■" veva iskreno občutje. Pisma govore o sanjahženskega.srca, o ljubezni, o sorodnih dnSak.
VELIKI INKV1ZITOR, spisal Michel Zevaeeo.
124 strinl. Trda vez. Cena....L20........BroS. 1—
Kdor hoče poznati strahoto španske inkvizi-•• "cije, tiaj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih in mora navdati Čl-tatelja z groco. VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .4« Roman je poln- lepih prizorov, opisuje skrb-• no ftlvljenje nekdanjih najvišjih krogov nem-.fike la > ruska-aristokracije in kažfr, da so bili snd njimi poleg manj vrednllf tudi srčno-pletnriniti ljudje.
VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. Eden najboljUh spisov francoskega mojstra.
.30
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ..............................................40
Zanimiva povest Iz prejšnjega stoletja, ■>.-vzeta iz našega kmetskepa življenja.
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Mir bel
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30
To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja. ki ga vzame v roko.
V	METEŽl". Spisala Marija Kmetova. -ir.
Cena............1.—
Pisateljiea je v tem romanu globoko pogledala v žensko dušo. 1'sode petem žeti-k raznega tipa in značaja se križajo v meti-žu življenja. iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Rahindrauat Tagore. 105 str. Trdo vez. ......75	Mehko vez..........M
V	knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost mi j slavnejšega indijskega pisatelja.
VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinep. 78 str. Cena .35
Zanimiva povest iz časov prckrščevauja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 1-60
Vseskoz naiH't roman, ki ga čitatelj ne more odložil i. dokler ga ne prečita <b. kmiea. — P0I11 11a j never iet nejši h dogwli'štiu in zK-pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan Matirič. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................ J--"
Ivan Matičič je e«l<n tistilt retlkib naših ljudi, ki ne i>ozna samo vojne in njenih grozot ter posledie. ampak zna tudi vse pretresljivo opisati.
ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75
Zvezek vsebuje {mvesti Milčin^kega. Premka In I^iha. Posebno |>retrešljiv je >pi- Mileiu-' • skeira "Mladih zanikernežev lastni življenje-piši".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA .................75
Z OONJEM IN MEČEM, poljski spisal II. Sien-
kievirz. C83 strani. Cena ................................ ?>.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz naj-l.o!j junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših drl najslavnejšega poljskega pisatelja. rlTAJTK T<» KN.IICO.
ZLOČIN V OKCIVALI , spisal E. Oaboriau. 21f, strani. Cena ................................................... L_
"Zločin v Oreivalu" je zelo zanimiv detek-ski roman, ki nam predočuje. kam lahko za-bnsle lahkomiseln človek, ki nima ^krl>i y.n vsakdanji kruh. — Seznajte se z franeoskini detektivom Le Coipie-om.
ZADNJA PRAVDA, spisal J. S. Baar. Trda vez.
181 strani. Cena ............................................ _
Ljudska povest, ki obravnava sjwir med l.r.i-toma. jo velike, pretresljivo snovi in ostre doslednosti. Čitatelja veže o.i prve do zadnje strani,
ZLATA VAS, spisal Fr. Malovasir. 136 stran*.
CVna .no
Poučna in kralkoeasna povest iz knieiski /a življenja.
ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Si.i<:,i n.^to j.'vski. I. nr.k. *J<;o strani, II. I>EL -I-
strani. Cena ............................—
Veliki Dostojevski je podal v tem svetovno-znauem romanu sliko življenja ruskih jetnikov v takozvanih katorgah. utrjenih jetni-ških taborih v Sibiriji. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski.
DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena.....1.25
Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski.
ZGODBE NAPOLEONOVEGA III ZARJA, spisal
Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80
Broširana.............00
čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja : Kako je izgubil Napoleonov liuzar uho; Kako je zavzel Saragosso: Kako je u-bil "brata"'; Kako ga je hudič skušal, itd.
ZBRANI SPISI. 3fi8 strani. (II. zvezek). Cena 2.50
V	tem zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimharskega.
ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač >>a Slovanov v splošnem.
ZGODBE ZDRAVNIKA MI ZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70
Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jiovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko ra=:r.uljiv tudi preprostemu čitatelju.
ZLATI PANTER, snisal Sinclair Gluck. 51 str.
Cena .90
Roman iz modernega življenja in sveta. Na-]i^t od začetka do konca iu poln dejanja.
ZA KRUHOM, spisal H. Sienkievvirz. 122 strani.
Ona M
Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči. da bo delo vsakdo z užitkom čital. ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Vinko Šarabon
142 strani. Cena .........................30
ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomir. 229
strani. Cena .....................................................75
Roman iz krvave hosenske zgodovine. Boji s Turki: skoro neverjetne dogodivščine: temeljit opis najbolj krava ve dol« Bosancev.
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ................................................ .50
Vsekoz zanimiva povest Iz našega slovenskega življenja.
ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Deylc. 141
strani. Cena .................................................... .60
Najboljše delo ustvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem igr:\ Sherlock Holmes glavno vlogo.
Povesti...

"GLAS NARODA
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20, 1935
• ^—^——~
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
FREDERIC BOVTET:
Bortrand Alliart, mož dva-intrade.-otih let, so jo vračal čez nekaj lot iz Alžira, kjer jo \odil podružuiifo banko Alli-art-Duohot, da bi prevzel v Parizu vodstvo centralo in se o-ženil s svojo sestrično Kdmce.
0	tej zakonski zvezi so bili že davno odločili roditelji, govorili so o nji že ko jo bilo Kdmoo pet let, Bertrandu pa petnajst. Kdmoo jo bila hči gospoda Dueheta, Alliartovoga bratranca in družabnika. Kakor Bortrand jo bila tudi ona edini otrok svojih staršev. Njun zakon jo bil zaželjon iz vseli vidik v. Bertram! jo to vedel in soglašal jo z njim, brez posebnega navdušenja sicer, pa
1	ud i brez odpora. Kdmoo jo bi la ljubko dekletce, živo iti pri .lažno, nežno in naravno; ta čas, ko je bil v Alžiru, se jo razvilo iz nje še dražestnejše dekle. To Im» žena, da malo takih.
Že prvi dan njunega zakonskega življenja je začudeno opazil, da j<» bila zaktnvska zveza, sklciijona z njegove strani po zdravi pameti, za Kdmeo liajčarobnejši zakon iz ljubezni. Kdmoo mu jo s plaho in globoko iskrenostjo zaupala, da ga ljubi že iz otroških let, najprej podzavestno, potem pa zavedno; da je bil edini junak iijonih sanj, ko jo doraščala, in da jo jo varoval tudi najne dolžnejšega flirt a. Postala je najnežnejša in globoko udana ljubica. Obsta sta bila zelo srečna.
Ta sreča pa vendarle ni bi la za Kdmoo brez oblačka. Nobene skrbi ni priznavala, skrivala jo je, toda 11 jene žareče oči so postalo včasih motno, o-tožrio! Ko jo je Bertram! vpra- | sal, kaj ji jo, ni hotela takoj povedati vzroke svojo slab« volje. Nekoga večera, ko ji le ri dal miru, jo pa povedala.
—	No, ti pa povem... Nisem si upala, morda je to smešno... toda nočem, da bi mislil, da skrivam pred teboj kaj rosnega. To se pravi, za me j«' to resno... Veš, jaz sem Ijulnisiimna...
—	Saj ni mogočo!
—	Veš, no na sedanjost. — Vem dobro, da imaš rad samo mene. Ljubosumna sem na tvojo preteklost... Ne brani se. Vein dobro, da jo to smešno, toda kaj morem zato, ne moreni se premagati. Neprestano mislim na to, Bortrand. Rada bi vedela resnico. Slikam in izmišljujem si stvari, razume.; .. .Trpim..,.Rada. bi vedela to.
—	Kaj bi pa rada vedela, dušica? No razumom to.
—	Seveda me razumeš. Vedeti hočem vso, kar je bilo v
SPOMIN
tvoji preteklosti... Da, tvoje, spomine.. . ženske, ki si jih j ljubil... Gotovo imaš za seboj | r .a j različne jše ljubavne pusto-j lovščine... No torej, povej mi vse j k) pravici... Vem dobro, da •nisem prva, ki jo ljubiš... to dobro vem.. . Ali, kako grozno je misliti si to!—je vzkliknila solznih oči.
(lanjen, polaskan, pa tudi užaloščen, ko jo jo videl tako trpeti, jo je vzel v naročje.
—	Kdmoo, dušica, saj to je vendar blazno. Nočem, da bi plakala zavoljo takih misli. V moji preteklosti ni ničesar, ka;' bi bilo vredno.. .
Iztrgala se mu jo iz naročja.
—	Ne govori toga... Pa mi vendar no boš zatrjeval, da tuši imel nobenih Ijubavnih pustolovščin, da nisi ljubil n obelit ženske. Vedeti hočem Vse, Bortrand. Ker si me pripravil-do tega, da sem ti povedala, kaj me toži, moraš odgovoriti na moje vprašanje. Zagotavljam te, da ne born trpela bol j kakor zdaj. < V mi pa tega ne poveš, bom mislila, da si bil tako zaljubljen, da še zdaj nosiš v srcu to ljubezen. Prosim te... Ce bi vedel, kako to ljubim in kako grozna mi jo misel, da si ljubil drugo... Ah, vem, to je moralo biti, toda s.i j »no povej mi.
Prijel jo j«' za roko.
—	Dušica, neumna -i. Pri- j segam, da nimaš za kaj biti j ljubosumna. Ženske so mi biLe deveta briga. Nobeno nisem ljubil pred tel>oj.
—	To ni ros.
—	Da, res je. Mislil sem, da sploh nisom Sposoben ljubiti tako, kakor ljubim tebe.
—	Vendar si imel stike z ženskami v Parizu in Alžiru.. Prosim te, odgovori mi.
Skomignil jo z rameni.
—	Res jo, imel sem stike z ženskami, toda prisegam ti, da ni bilo nič resnega. Ljubezni prej sploh nisem spoznal. Mi verjameš ?
Glodala mu je v obraz. Je bil iskren ?
—	Mislim, da trdiš to sani.) z namenom potolažiti me.
—	Nikakor no, to jo res.
—	Torej si mogel... ne <1» bi ljubil... Verjemi mi, ženska bi toga ne mogla storiti...
—	Nekatero ženske gotovo.
—	Ne, no verjamem... V edin? v-aj Tnalo ljubijo, o tem som prepričana... Seveda no govorim o ženskah, ki se prodajajo.. . Toda tebe so gotovo mnogo ljubilo. Povoj mi vse po pravici, Bertrand. Nisi nobene ljubil J Nimaš nobenih spominov? Ničesar?, Bodi i-skren.
—	N«), da, imam spomin...
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno ** hitro. Zato se zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnil
Mi preskrbimo vse, hodih prošnje ta povratna dovoljenja, potne liste, viteje t* sploh ust, kar je ta potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. ta najmanjše stroške.
Nedreavijani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi it Washing t ono povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
PiHte torej takoj ta brezplačna navodila in tnnotavija-mo Vam, da boste poceni in udobno potoval%
SLOVENIC PUBLISHING CO. [TRAVEL BUREAU
216 West 18th Street New York. N. Y.
Toda nanj no boš ljubosumna, sa'j je zelo naiven "in iz davne Tireteklošti. Bilo mi jo šestnajst let... ti si bila še dete. Ti se gotovo uiti no spominjaš, ikako so naju roditelji odpel jali na počitnice k morju v Bar vilic.
—	Da, spominjam se. Nadaljuj. Tvoj spomin ?
—	No, na počitnicah sem sklenil prijateljstvo z mladino. Mod njo jo bilo mlado dekle mojih let, morda ono loto (starejše... Sklonila sva prijateljstvo, zelo nedolžno, to so razume... toda nežno... Zatrjevala sva si, da so imava rana... da se bova vedno imela rada. Verjela sva to oba.
—	Sta so tudi poljubila ?
—	Včasih... Ah, bilo jo zeli; nedolžno... Toda bila jo nožna in razkošna... Plakala je mnogo, ko sva s«* proti je-o-i:» ločila. < 'e se no motim, som tudi jaz plakal.. . Nikoli več je l.isom videl... To j«- torej moj spomin na ljubezen, če hoče; to tako imenovati, Kdiuoe. — Vidiš, kako naiven, otroški in nedolžen j:«, da nimaš za kaj biti ljubosumna -nanj, je zaključil smejo.
Nekaj časa jo molčala.
—	Ah, misliš? — je dejala Kdmoo počasi. Oglašal se je v nji nejasen občutek, čudna ljubosumnost na preteklost. To-roj ko jo bila ona še naivno deti*, igrajoči- s v pesku, je bil on skora j že mož. ki jo poznal i uro ljubezni in -ki je tudi ljubil ?
—	No torej, Kdmoo, — je dejal Bertram 1, ki je že obžaloval, da ji j<* vse povedal, --no torej, dušica, ne pripisuj temu nobenega pomena.
—	Gotovo ima to zate svoj pomen, ker je edino, kar -i o-hranil v spominu. Ljubil -.i jo, to dokl<*, in tudi ona te je ljubila... Tn šo zdaj so je spominjaš... Kar priznaj... .Ja/ nimam nobenih spominov... to se pravi, moji spomini, to si vedno ti, samo ti. Kako krivično je to!
—	Tiida Kdmoo, poglej...
—	Imaš spomin, toda ne l.amo... prvo čustvo, a no zame. Nežno, sladko, čutsvo. .. Bila j<' lepa, dražostna, tvoja ljubezen, ljubila ti' je. Bil si
{Xarhiljeranjr na G. strani.)
SLEPEC JE IZPREGLEDAL
Pravo senzacijo jo vzbudila prod kratkim na Francoskem vest, tla je popularni slikar Jean Julien Leinordant, ki jo bil dvajset let slep, po neki avtomobilski nesreči nenadoma spregledal.
-Lemordant se jo rodil v Ouimporu na Bretonskem in si j«' že zgodaj s svojo nadarjenostjo priboril --loves. Slikal ji- pred vsem naravo, ki jo je znal globoko občutiti, in posebno njegov ciklus "Štirje letni časi" si- je odlikoval po neua-vadriom barvnem bogastvu.
Ko ji' nastala vojna, se je javil kot prostovoljec na bojišče. Pri (.'harloroin je bil pr-\ ič ranjen.
Izločili so ga in so ga poda ii spet na fronto oh Yseri, kjer ga j«' pri napadu na neki nemški strelski jarek zadelo !pot krogel, ena mod temi v glavo. Prišel je v nemško ujetništvo in so ga prepeljali na Bavarsko, kjer >o zdravniki ugotovili, da je po]»tiluoma slep.
P<i dolgih mesecih so ga v izmenjavi po-lali preko Švice • lomov. Takoj se je zopet ja-\il v vojaško službo.
V službi francoske propagando jo slepi slikar in junak odpotoval v Ameriko, kjer je imel predavanja za francosko stvar. Po vojni so je naselil v Parizu in jo tam živel skromno in vilami v svojo n-odo.
Nikoli ni izgubil tipanja, da se mu bo- vid vrnil, .'Hikrat se je dal operirati — ttula zdravniki mu niso mogli pomagati. Cesar pa niso zmogli oni p i svoji najboljši moči, jo zmogel -lučaj.
Pre«I kratkim se je peljal s taksijem z nekoga obiska domov. Tak.-i ji' trčil ob težak tovorni avto, Lemordanta je vrgel sunek z obzrazom proti zaščitni šipi in ji' obležal nezavesten. V bolnišnico so ga prepeljali z več ranami na glavi, posebno V očeh. Operirali so ga in ko so mu čez nekaj ča-so sneli obveze, so z začudenjem ugotrfvili, da se mu je vid v mil.
Seveda jo Loineordarit že doma. Nekaterim prijateljem, ki so ga obiskali, je izjavil, da ni bil nikoli izgubi! upanja za radi vida, kajti krogla mu ni pretrgala oče-nega živca. Sicer pa preveč vesel še no more biti. Res ji' sicor, tla je zanj čut lovit občutek, da spet vitli, a njegov vid je še zelo siab. Gloda v svet kakor skozi gost pajčolan. Vendar gojijo zdravniki upanje, tla so mu viti povrne v celoti in če so že no bo vrnil k nekdanjemu poklicu, bo vsaj kot gledajoči človek šel s pot -kozi življenje.
ZAROČENCA
MILANSKA ZGODB/ 17- oTOLETJA Spisal: ALESSANDRO MANZONI
POŽAR V LETOVIŠČU
V letovišču Medowmere na Long Island v državi New York je izbruhnil iz neznanega vzroka požar ter se je širil s strahovito naglico. Povzročena škoda znaša nad stotisoč dolarjev. Skoro vse zgradbe so bile lesene.
25
Renzo jo negotov in poln sumu jo pogledal svoja dva povabljenca, kakor bi hotel v njihovem obrazu brati razlago za vsa ta »namenja; toda ta obraza nista izražala drugega kakor dober tek. Krčmar je glodal njega v obraz, kakor da pričakuje njegovih ukazov; Renzo ga je povabil s seboj v bližnjo stilni in naročil večerji).
"Kdo so ti tujci ?" ga je vprašal nato tiho, kii se je krčmar vi-nil z domačim prtom pod pazduho in steklenico v roki.
"Ne -poznam jih," je odvrnil krčmar in po-grinjal prt.	^ ^^
"Kako — niti enega V9
"Saj dobro vesti'," je odgovoril zopet oni z obema rokama razprostiral prt po mizi, "da je prvo pravilo našega poklica, no vpraševati po zadevali drugih ljudi, taki) da celo naše žen-' -ke niso radovedno. Še tega bi bih) treba s toliko ljudmi, ki prihajajo in odhajajo; to jo večen morski pristan — kadar so letino kaj prida, hočem reči. A hodimo veseli — srečni časi se spet povrnejo. Nam je dovolj, tla so naši gostje -poštenjaki; kdo so in kilo niso, t<» iuis ne briga, hi zdaj vam prinesem krožnik mesenih zrezkov, kakršnih niste še nikdar pokusili."
"Kako morete to vedeti?" jo povzel Renzo; toda krčmar jo je že mahal proti kuhinji in je nadaljeval svojo pot. Ko je tam jemal posodo s prej omenjenimi zrezki, se mu jo prav počasi približal oni razbojnik, ki je bil poprej premeril našega mladeniča, in ga vprašal tiho: — "Kdo 'so ti poštenjaki?"
"Dobri ljudje tu iz vasi," jo odgovoril krčmar in zvrnil zrezke m, krožnik.
"Prav; toda kako se innrmjejo? Kdo so?" je silil oni z nekoliko nevljudnim glasom.
"Kden se imenuje. Renzo," je krčmar tudi tiho odgovoril, "dober, pometen mladenič, pro. do svili) in zna dobro svoj poklic. Drugi je kmet. ime mu je Tonio, dober družabnik, vesel, žal, da jih ima bolj malti pod palcem — zafrečkal bi jih vse tu pri meni. Tretji jo hudalo, ki pa rati je, kadar 11111 kdo kaj da. Dovolite."
'A majhnim skokom .se je izmuznil mod ognjiščem in izpraševalcem ter odnesel krožnik, komur je bil namenjen. "Kako umrete vedeti," je, začel zopet Renzo, ko jo videl, da spet prihaja, "tla o poštenjaki, če jih no poznate?"
"Po dejanjih, dragi moj; človeka spoznavamo -po dejanjih. Ljudje, ki pijejo vino, no dr. hi mu zabavl jali, ki plačajo račun, ne da bi stre ljali, ki no začenjajo prepirov z drugimi gosti in gredo, če so hočejo spraviti nad koga z nožem, ter ga počakajo zunaj daleč od gostilno, takt) da ne mošnjo v ti) reč ubogega krčmaria. taki ljudje so poštenjaki. Vendar bolje je, Če jo mogoče ljudi dobro poznati, kakor se poznamo mi Štirje. Pa kaj vas vraga mika vedeti toliki) stvari zdaj, ko sto ženin in bi vam moralo rojiti v-o kaj drugega po glavi, povrh še s takimi zrezki preti seboj, tla bi ob njih šo mrtvec vstal iz groba?" Po teh besedah se je povrnil v kuhinjo.
Opozarjajoč na različen način, ki so ga jo ta krčmar posluževal, ko je odgovarjal na vprašanja, pripominja naš pisatelj, da jo bil ta človek, da je v vseh svojih pogovorih izjavljal, tla je velik prijatelj poštenjakov vobčo; toda v th 'janjn so jo kazal mnogo bol j .ugodi jivega tistim, ki so uživali -loves ali so imeli videz malopridneže v. Kak črulen značaj, kajne?
Večerja ni bila preveč vesela. Povabljenca bi jo bila rada uživala s popolno lagodnostjo, toda gostitelj, ki je imel glavo polno tega, kar bravec že ve, in je bil že 'naveličan ter nekoliko v skrbeli radi črni noga obnašanja onih neznancev, je komaj čakal, da odide. Radi njih so »o tiho pogovarjali in bile so to presekane in zlo-voljne besede.
"Krasno je to," jena vsem lepem ušlo Ger-vasu, "da se hoče Renzo oženiti in mu je treba...!" Renzo ga je osorno pogledal. "Ali boš tiho, govedo?" mu je rekel Tonio in pospremil naslov s snnkonr .pod rebra.
Rogovor je do konca postajal vedno bolj hladen. Renzo, ki je v jedi in pijači malo zaostajal, je marljivo* nalival obema pričama, s »preudarnostjo in tako, da ju je vino naredilo malo živahna, ne da bi ise jima baš začelo vrteti v glavi.
Ko je IHla miza spet razpravi jena in je poravnal račun oni, ki je bil napravil najmanj škode, so morali iti vsi trije znova mimo onih
obrazov, ki so so zopet vsi obrnili proti Ren-zu kakor prej, ko je bil vstopil, .letiva jo ta naredil par korakov iz krčmo, so jo obrnil na zaj in videl, da mu tista dva, ki >ta prej sede. la v kuhinji, slot lita; tedaj je - svojima tovarišema obstal, kakor bi hotel reči: Da vidimo, kaj ta dva hočeta od mene.
Toda ko sta onadva spoznala, da ju jo Renzo opazil, sta tudi ona obstala, se tiho pogo varjala ter so nato spet vrnila. Da jima jo bi! Renzo 'bliže in je s)jšal njune besedo, bi -e mu te bile zdelo zelo čudne. "Bila bi v-ekakor lepa čast, tudi če ne št o jeva napitnine." je rekel eden izmeti tolovajev, "če bi ob povratku v palačo mogla pripovedovati, kako -vu mu z veliko naglico prorahljala rebra, in tako le na svoji) pest, ne da bi bil gospod Sivee tu ill ne da bi bil on vse uredil."
"Tu skvarili glavno opravilo!" je odvrnil drugi. "Kvii: opazil je nekaj, obstal je in naju gleda. Kj, če bi bilo malo kasneje! Vrniva -»■, da no vzbudiva -uma. Glej, kako prihajajo ljudje od vseli .'-Irani; pustimo ji1'- naj gredo vsi v kurnik."
Bilo je v resnici ono vrven je in ono brnenje, ki se na vasi čuje pod večer in se čez malo hipov umakne svečanemu nočnemu pokoju. Zon ski' so so vračale < polja, noseč otroke na rokah in vodeč nekoliko odrasle dečke poleg -.e-be, opravljajoč z njimi večerne molitve; vračili so se moški 7. lopatami in kopačami na ramenih. Kakor so .-o vrata odpirala, se je tupatam videlo svetlikanjo ognjev, oh katerih so se kuhalo home večerje; na cesti so je čulo pozdrav Ijanje in kakšna beseda o pičli žetvi in slabi letini, in Še bolj nego besedo so se culi umor je ni in zvočni udarci zvona, ki je oznanjal konec dneva.
Ko jo Renzo videl, da sta se onadva brezoh-zirneža zopet umaknila, je v naraščajoči temi nadaljeval pot ter se tiho s kako besedo spomnil zdaj enega brata, zdaj drugega. Dospeli so do Lueijine hišice, ko je bila že noč.
Ure, ki ločijo prvo mi.-el na kakšno -trašno podjetje od njegove izvršitve, — ji' rekel neki "barbarski" pesnik, (Angleški pesnik William Shakespeare) ki ni bila brez daru, — s,, sanji', polne prikazni in strahov. Lucija je bila že več ur v tesnobi takih sanj in Neža. celo Ne ža. početniea tega načrta, je bila zamišljena ter je trmloma iskala besed, ki -naj bi hčerki dajali' poguma. Toda v hipu, ko so človek zbudi, to f-o pravi v hipu, ko so delo prične, je duša vsa spremenjena.
Ob Renzovom pridržanem trkanju je Lucijo popade! takšen strah, da ji' ti-ti hip sklonila rajo vso trpeti in biti raje večno ločena od njega nogo izvršiti oni sklep; toda ko se je prika za! in ji- rekel:
"Tu sem, pojdimo," ko so so v<i kazali pripravljene, da gredi), brez omahovanja, kakor k določenemu, nepreklicnemu opravilu, tedaj ni imela Lucija no časa no moči, da bi delala tež-koče, in kakor bi jo drugi vlekli, je trepetajo prijela za ono roko mater, za eno ženina in je strumno nastopila pustolovsko pot.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste naili knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo
zmerne.
17! • •
Knjigarna "Glas Naroda"
"OLA 8 H AR O D A'9
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 20. 1935
THB LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
Mož v ognjeni peči
«=«=5rRoman iz življenj Za "Glas Naroda" priredil: I. H.

V JUGOSLAVIJO
NA CTNAKI) WHITE
(PUKKo H.WKK) STAR SLAVNI NOVI
MOTORNI LADJI
10. AVGUSTA
sir niste |Mi|ov]ili v I k.] j rnzkošnein tretjem ra/.re<lu kot Intste na t**in eudesu White Star Line in kljub temu je eena znatno nižja. P->-lejftejra s«* taiste pridružili velikemu številu svojih rojakov in vas '».« spremljal znan |n.tniški spremljevalec-. I'dnluiost in uljudnost in kuhinja ua tej ladji s»» neprekos'jive.
'An iiuja.inilii in jir«.sl,• !-«• s« Frank Sakser SLOV E N IC PUBL. CO. 21S W. 18th St.. New York
pred 20 leti v kobaridu
Nadaljevanje ,$ 3. »tram.
lo gladko, l«» ko j«4 kazalo z;i pieči, ni l»i it t konja nikjer. Lastnik se je uprl in ga ni ho ;«•! »lati. Domain j«* prišlo «lo 'neid«*uta. Nn, slednji«'- je iiihi
—	To je pogumen mož, — pravi.
—	Da, Dija, zmerjajo, — odvrne Juan. — Toda pred pogumom mora biti kaka potreba Pri treh zaporednih slabih letinah mi ni klonila glava. K*»lf je junak na svojem polju, jaz pa na svojem. Kako pa vam ugaja brat, ki se je pojavil iz pozabljivosti ?
—	Izvrstno. Lu vam?
—	Kavno tako. I pam. da ho postni moj prijatelj.
Dija ne odgovori. Služkinji na roe i, da prinese kavo. —
Prišla sta še dva nemirna dneva. Zaler in Pavel sta se
vsak dan šele zvečer vračala iz delavnee. izčrpana. izdelana kot bi bila vinjena.. Dija se ni upala vpraševati po uspehih; v razgretih obrazih obeh je skušala brati, toda videla je samo lesne |K)teze. Nato pa se ji v srce zagrize krčevita bojazen. Ako se vse powesreci, kaj fiotem ? Bila je prepričana, da bi Pavel v takem slučaju pospravil svoj«* stvari in bi odptoval v Kvropo.
V četrtek zjutraj pridejo inžinirji. Zaler. Pavel in Dij.-i sede še pri čaju, ko vstopijo gospodje.
Zaler jih pozdravi.
—	Kako je bila noč* — jih vpraša. — Se ni nič zgodilo? Nobena cev ni počila, ni uhajal plin, ni bilo oksidov in pralni *
—	Ako smem udano |K>rooati, — odgovori Š vi ear, gospod Mujrli. — Sedaj smo tako dale«"-, da moremo o pe«*i gospodu
loktorja po v e< lat i svoje strokovno mn«*nje. Povedati h«x"«*in povsom kratko. IVrometri«"ni ii«*inek ne zaostaja za tloseda-njo napravo, jo eedo prekaša. Poglavitna prednost pa tiči v možnosti, da razvije oksidirano in reducirano atmosfero. Pred vse pa moremo v nasprotju z retortnini sistfinoiii tudi izvesti neprestane procese in preračunal sem, da se more produkcija brez nadaljnih stroškov petkrat povečati. Zelo pomnožena prememlm toplote v «lelo zmanjša porabo kuriva, ki je t Vobiričevt potrebno pri zunanji kurjavi Ako pomislimo, da pri novi peči C llkt,Jan j^., so-„k.., z „(yvl odpade mnogo <lrugili zelo dragih priprav, je tedaj jasno, da j „.;Innazjj,. S(. j,. Z:i!1j,.j ,„,. j bo znižanje strošov v veliki meri dvignilo železno industrijo.' javjj~ ve m" od koti tisti Konstrukcija sama na sebi je zelo priprosta, plinove plasti famo'ZIli orožniški komandir h.1 nadomeščajo okorne stene in vsako oksidiran,e in nastajanje nato z m(iJ1(|j mi ,rv} prahu je izključeno. Slednjič moram se pripomniti, da je z iz-1 So<v k ]vy hi,n zj)nina naAa boljsano nap ljavo in z novimi regulatorji kalorična moč na-j^.," o,.,,^,,^ ^ uln il <v'«.jo šega naraslega plina zelo povišana. Preti dvajsetimi leti so; t" ti KnilI in sr/ ri-(Mi;i hvalili peei. ki so mogle v stmi.dva.jset. h urah pridelati dve-{7ja	stran niosJa>
DRUGI.OSEBNO VODENI IZLETI
.MAJKSTIt" v xvKitsia BKIIKXOAKIA I. s<-pt>-nd>ra
'»brnite ii;«
Leo Zakrajsek GENERAL TRAVEL SERVICE 302 E. 7 2nd St.. New York
CUNARD WHITE STAR, Ltd.
in zgt !ovinsk«*ga Napoleonu v< g:i mosta v Kobaridu ni bilo
ver.
<iiura ljudi, ki se ni jo pravkar oni«*niI, st- je približnla raz-
«>dpravlj«*iia tudi ta ovira ln«*z valinam in glasno zajokala, mi
sum zaklicali Kobaridu ><• za d
nadaljnih pi«*n*kanj, nakar sem se lahko urnaknil tudi jaz na levi breg Soče, kjer jo bila naša četa že /brana; ostali deli pesnike s;i tudi že odšli iz Kobarida. Zapustil sem K oba
rid, ko se jo že prikazalo s«l;i-Mislil sem. <la s«mii zadnji <»d vojske, ki zapušča trii. j»a sem se motil. Ko sem >«• nam-J reč poslavljal n:i trgu od go-soproge moje-;
nje pozdrav«*. Potem smo « d
Z zadnje višine, s kal. ie je še bilo videti Kobarid, snioo-pazili. da veje s cerkvein-ga stolpa bela zastava. Zmagoval «-i so laliko vkorakali
"GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
Fran Merijak.
SIBIRSKI JETNiK
Pred kratkim s«* je vrnil na I kohnrško v Nemčiji bivši rn-
-ki vojni ujetnik (iustav (»rass-J ' mann. Mož j<* odriuil 1. 1914. J kol l*)-l«»tni mladenič na rusko J bojišče, kjer >o ga ruski voja-j ; ki zajeli že štiri tetine potem, j i ko je dospel na lronto. (iti j najprej v Varša !
•ra. no tla bi >«• mu spričo liga še kdaj ponudila prilož*.io-t za povratek v domovino.
V telil položaju .-«* je popol-.Huna vdal v razmer«*. P«ii-kal -i je «-;*Io nevesto N Kusiji. N zel, je za Žello Iieko V«l«»Vo. Priženil je u«j*:nj zemlje. Toda
nj«*g«»Vey:;| v«*se|ja je lillo !<o !<ee I. 1 Ill's.. ko -o preuredili lio-podar^ki -istem in -o
morali k met ova I«1', okleniti ko ieklivnega obde|ov;rnjy /eni IJe. Zopet se je lliož oZl'1 po po\ em uaeinu zaslužka in dela. Sprej«*li so ga k ž«*l«'zniei, k jei .*«- |»t.-tal zavira«* ua vlakih. Pri tem delti -i je zopet 'K-kilj prišteilil m zdaj j«* začel mi -Idi na poviatek v Nemčijo. Ko x» bile premagano v-«, for. •nalnosli, je odpotoval. Žena i ga na tem potu ni hotela j »premljali. vrnila se je rajši k . -vojim staršem, ker -o otroei, j ki sta jih imela z <iras<mau-{ n«»nt, pomrli. Doma si bo -!\ii-j šal (Irii'ssinann urediti novo | življenje. Sodi, da mu bo na-| črt uspel, ker še ni star, sa j t 22111 je komaj štiri«le>«*t let.
MimilHIlliaHfllllllllHIlllllllimilHllimimimi.mmi.i.H^i,«
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU II« WEST IStta STREET NEW IOBK, W. T.
Plftrrz MAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE
TTUlITfMilim
SPOMIN
I \ ftlli > t i ga
slo ton. S takimi malenkostmi se nam ni treba več ukvarjati • iz(>„.niI sm'.miju z našm, st, t-
Mugli umolkne m za njim prič,,, govoriti njegov tovariš, IlikonK Ba, S1/ifa k() g<vsjK)d Tiemaim. ki pravi:	o"nH
—	Vsako besedo svojega pivdgovornika morem samo pf>-1 trditi ter mi ni treba ničesar dodati. Žarilna peč gospmla dr. t Stotnik me je sprejel prn\ Zalerja je veliko delo prvega reda. Celemu preprečevalnemu i prijazno in je bil zelo zadovo-postopanju se t»tl]»ir:ijo nova pota. Kemični in fizični procesi, M J011*	11,11 pove<lal, da j" - {rm v Sibirijo. l>tavil katere je bilt> do sedaj sicer mogoče izvesti tehnično, se sedaj VS(> izvršno v smislu navodil in izplačajo tudi v gospodarskem ožim. Velikanski pomen te iz S(' i1' t,ltli p^tno osobje u-najdbe pa se bo šele pokazal, ako je enkrat razširjena, kakor tndi zasluži.
Nekaj časa še drži usta odprta, nato pa jih zapre in stopi korak nazaj.
—	II"*-iIh vam, gr, spod je, — pravi Zaler. — Vaša pojas-ni4ev potrjuje moje lastno opazovanje. Ali vas emem povabi-! ]
li, tla nocoj ob osmih večerjate pri meni? Svoja upanja bomo j,	takrat, ko st
A od (ti irnuijr .s 7,. straniv
zalili z dobro kapljico.
liiaknilo v zaledji* v redu. A l:o sem mu povtnlal, da s«mh našel orožnišk .'ga komandira v ra-su, ko s<*m mislil, <l;i od posad-'. ke ni nikogar več v Kobaridu, razen mene, je zbesnel še huje,
je jiren*-
1 pri telefonu s Tolminom.
• Žal mu je bilo, »la se ni mogel < »ba in zini rja se priklonita in odideta. Z naglo kretnjo iiijznesti tudi še nad tem možem.
s kipečimi občutki prime Zaler Pavlove roke.
—	Moje čestitke, Pavel, — pravi. Toda noče biti mehak. Dija pa ne more obvladati svojih občutkov. Ne <la bi rekla besedo, ga objame in poljubi. Pavel je zelo bled in stiska zobe. Zaradi velikih razburljivosti zadnjih dni bi moral skoro klikniti. —
L*ro pozneje sedita Zaler in Pavel pri oodločilnem razgovoru.
—	Tega, kar je bilo in se je zgodilo, Rolf, nočem v podrobnostih ponavljati, — prične stari gospod. — Ločil sem se sxl svoje žene, ker sem mislil, da mi je prelomila zvestobo. Ločil sem se tu«Ji od tebe, ker sem mislil, tla nisi moj sin. Ako sem se tako motil, tedaj naj mi odpusti Bog. Tvoja mati je mrftva. ti si Še živ — in zahvalim se ti, «la si prišel in ti morem gledati v obraz. Da, Rolf, bal sem se trenutka prvega svidenja, potem pa — opustiti hočem vso sentimentalnost — potem pa sem te prisrčno pozdravil kot svojega sina. Danes morem še dodati, da vidim v tebi tudi dediča svojega premoženja.
Pavel priklone glavo. To je mogel biti znak zahvale. Ni bil presenečen, samo jasno je občutil, da bodo sedaj prišle nove zmede. Medtem pa Zaler nadaljuje:
—	Samo ob sebi je razumljivo, tla se moraš kot lastnik farme ločiti od sv<ije domovine. To ti ne bo lahko — vendar pa, tvoja domovina je brazilska zemlja. Potrebni bodo še tudi razni spori s tvojim tovarišem, katerega potrebujemo, ka-korhitro pride naše trgovsko podjetje v javnost. Sicer pa sem tudi popolnoma pripravljen sprejeti Pavla Furmana, ker si mu tako zelo naklonjen hi spada v naše sorodstvo. Kar se tiče Dije —
—	Da, kaj bo ž njo? — brez pomisleka vpraša Pavel in takoj naslednji trenutek želi, da vprašanja ne bi stavil.
Toda Zaler se samo smeje.
—	Poročila se bo, — pravi, — in to je seveda moja želja. Meti nama rečeno, Rolf, hotel sem, da se ne bi tako upirala snubitvi Juana Kadetia. Juan ima svoje male slal>osti kot vsakdo, toda je poštenjak in izboren poljedelec. Njegova farma se nahaja v v2glednem redu in bi bila lepa pridelitev k našemu posestvu. To bi bila prava stran ženitve Toda —
Nastane kratek molk. Zaler poseže po cigarah. V Pavlovi glavi pa se pode misli. Ali ni sinoči Juan ravno isto govoril? Ali je bilo že vse sporazumljeno med njim in Zalerjeni? Zaler ni bil mož, ki bi v vsakem življenjskem položaju iskal zaupnikov. Toda misli so bile Juanove in to soglasje je Pavla zno^a zmedlo.
(Dalje prihodnjič.)
Zakaj.' Sumničil «la j«* zadnji* dni opravlja! nekako tajno uadzorovaluo službo tudi nad našo četo.
Moralo je biti okrog šestili zjutraj, ko je dal st«ituik znamenje saperskemu poročniku.
vo, kjer je limlo zbolel in lež: : pieeej <*-a 'a v ,i«*k«'iii lazare-1 n Ko je okreval, >o ga posla li z veejim vojaškim tran>por-
se je
šele v Krasnojarskn ob Jeni se ju tik vzli-otlno-sibirske že-lezniee.
V tamkajšnjem taborišču pa m. vladale tako slabe zdravstvene razmere, da je v barakah za vojne ujetnike umrlo vsak dan <h*set do dvanajst mož. Tisti, ki so s«* izmuznili, so bili srečnejši. Zaposlili so jil, namreč pri gradnji želez nice v Minnsiiisku, kjer -o »Kije orožnika ,iiva|j na|1H.stu pla,v nakazila
za hrano. Ko je bila ta proga končana, je dobil Urassinanu delo v nekem rudniku. Ker jv* bil zaslužek dober, je mož o stal kar pri tem poslu. Dve !e-I ti in pol je kopal pod zemljo
sladko ganjen, ko >i pravkar; govoril o nji... Kako ji je bi-l*i ime?
—	Ne spominjam se več. Sieer pa to ni važno. Saj -i bila vendar še premajhna, da bi s« je mogla -pominjati iz ti -lili časov.
—	To ho«~-cm ve«»rti. Pov«*j mi njeno iiu«'.
—	Miehelina.. .
—	Mieholinn.. .
Kdme »«• j«* zdrznila. — Mi-ehelina Darcourtova
—	Da, kako pa veš to ?
Obmolknil je. Kdmee je počila smeh, v nervozen, porogljiv smeh, ki ga je žalil.
ve, — je dejal. Bertrand -ku >!ijo«"- skriti svojo -labo voljo. — Sieer mi je pa vseeim.
—	(ioto\o je ona. Pravila mi je, da je bila nekoč - -vo j;mi starši v Barvili«*. <'uj. Lertrainl, nionla pa sploh ni r«'>, t«i, kar >i mi pravil... Ali j.- to tvoj najlepši -pomiti?... Nočeš odgovoriti... torej j«* re-... No. čuj, ho«'*<*m. da jo v X m«'Mo.j poj«leš k tefi ..ntonini \' p«rn«'tleljek popi.l iln«'. ko sprejema goste. Da, herein... Videl boš svoj dragi opomin.. . ll«M-em. ti. pravim.
i { t»."-r»j 11 !
Ni p«i\«-dala toi'-iio. k?ij pra\ zj. prav !n»rf.
Il«»l«'la ji* uničiti » B«*rtran
«.oveni potnimi - pričujoč.....
• ranjo-tjo čar prvega >la«lkeg:i čustva. Silila je vanj tak do!
<la se j|. ii«I«:-1, čeprav v <•«!p«»r«»m. «la jo l»o priliutlnjs P«nit li-lj«-k opremljal.
\ mrai-ni saltai t«-t«* Ant<> lin- >o prihajali r<iz«*n Kdm«*«-ljudje patrijarhaličiie ali v-aj nezanimive zunanjosti.
To je vladal samostanski i.iir. Celo čaj i:i kolački so bi-i kakor iz preteklih stoletij.
Kakšno zastrupljen j«*, je po mislil Bertnuid. In v-e t«> -a umi zato, tla bi mi dokazali, «la . <■ postalo nekoe dražestuo «le-'.e žena brez mikavnosti; tla bi -i zdelo siu« šn«i, tia s«.m j(, n«*_ koč ljubil.
—	Dovolite, madam«', «1 a vam pre«Utavini svojega nio za, Bertran«la Alliarta, — je dejala K«Iniee in pripomnila: Bertrand, gospa Michel in t Darcourtova. Bert ram I -«• j -t brnil. Zagledal j«* črimla -o ženo visoke, vitke postave, bledi ga obraza, oble«**eno preprosto ni okusno. Spoznal .jo jt» takoj. Spoznal j<* usta. ki ji!i j«> poljubljal, oei. ki -o bile polne ognja in ljubezni do nje ua. < »pazil j<* v njenih očeh, «hi ga j«» tudi ona sptizuala, tla se spominja, videl je, «la Je lahna rdečiea pobarvala njen ble«li obraz, ki je mahoma po slal zanj «*nako privlač«*n ka-
■ kol" j«* bil nekoč, v čaru pt ve
SHIPPING NEWS
JUNIJA:
™ r^nrtii:o»«l»i* v I!■«vre
Aijuitaiita r • "lieiiMHirc
"_1t. 11«- ile Krami- v 11 j vre Alnji-stit- v I 'IiitImiuik Kurups v lircuicii
Coute <li Savli »a v Cco«
JUMJA:
11. \V:i-liin^toii v 1 lav r»'
Ccmte tirande v Tr?t
5. Itreiiieii v lln-tueu < *limn|it:iiu v Havre . Iter-*nšari« v 1'tierfMJiirg:
Rex v tieiioa
lu. N«ii tttatiilie v llavre It. A<|iiit:itiiu v «'lierlH.urK
I'I. KtirnfH. V I{r,*lli«*ll 17. Manhattan t llavre 1:» Maj«*sti<- v «'ln-rluitiri;
1M. I!e ile t'rnn«e v Havre - t. ' unie ili Savoia v <;en«ia J*!, ltrt-ini-ii v Uri-meu
Iterenpirla v Cherluiur^ -7. Cliamplain v llavre 31. Washington v llavre X<irmaii<lie v IJuvre
AversT
I In ropa v BreniPii Aijullania v i 'lierlniurg ::. K.-x v Oenoa K. Maje.-ti«- v ClierlMuirg 1«». II«* ile Fran«t* v Havre
I'niitf Craiel«* v 'l"r-t 1". Itr«'in«'ti v Kremen 11. Manhattan v Ilarr«* 1.1. <'ha in plain v Havre 11». IhTiMigaria v fherlMUirg 17. funte »li Savoia v Cenoa HI. Niiriuantlie v Havre
A«|tiitatiia v 1'herhourg 'Si. I In r<>pa v liremeii -4. I--ifayette v Havre
Hotna v Trst l!s. Washington Ilavro .M aj«*sti«' v < 'li«»rlH»iirg Ureiiu-ii v l;rt.aen 31. Ile «1«* Fniinn* v Havre llt'x v Uen«»a
Pusti me smejati se. Po-; nt.ro<jno Da Miehe-
naj opravi svoj posel. Nato so ' in si pri tem nekaj prištedil. saperji zaklicali gruči, bile so' Denar ga je tako srbel pod |>r-večinoma ženske iz bližnjih | sti, da je sklenil z nekaterimi hiš, ki so gledale odhajajočo znanci pobegniti iz Ru-ije. — posadko, naj se umakne bolj Beg se je v začetku posrečil, nazaj, da se ne zgodi nesreča,! toda pozneje so ubežnike pri-zakaj v nekolikih minutah bo-j jeli kozaki. Zaprli >«i jih hi jim -do porušili most. Ljudje st> u- o« Ime rili stroko kazen. Potem bogali. rim smo se umakni li j j«, počila revolucija, ki j«* na-tudi mi v primerno razdaljo,' pravila življenje zelo nesigur-je saperski poročnik sani za- m>. Grassmann ni mogel najti žgal napeljano vrvico.	j nobenega drugega tlela kako/
Dve tri zamolkle detonacije na kmetih. Oprijel se je plu-
TTiaiu tvoj spomin. lina Dareourtova. Srečali sva j -e enkrat ali dvakrat pri teti , A ntonini. Je ločena, ima \"etletno hčerko, ki se ji posveča. To je ženska nedolo č« ne starosti, častihlepna, ne tlostopna, naškrobana ia «lol gočasna... \* «lružbo sploh n« zahaja. K teti Antouini hodi! samo zato, ker je botra njene hčerke. Ah, ah, to je tvoja pr-, va ljubezen? No, čestitati 1 i.: bas n«' morem. Ta je moral i biti že s šestnajstimi leti zo-perna, grda rn brez mikavno- • sti.
— Morda pa ne misliš pra-
ljubezni. Pokhuiil -«• j«* mal«*e in gospa Dareourto-iiiu je hla«iiio podala roko.
Šele pozneje j«> Kdmee spo-,|(.znala, da je sama obudila piv vsa • teklost, hot« č jo ubiti.
iVAZNO ZA

NA RAZDALJO PETNAJST MILJ
NAROČNIKE
Poleg naslova je razvidno d4 kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razpa slali za Novo leto m ker bi želeli, da nam prihranite toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati j Pošljite jo naravnost nam ali jo I pa plačajte našemu zastopniku) v Vašem kraju ali pa kateremu ] izmed zastopnikov, ko jih imen9 so tiskana z. debelimi črkami j ker so opravičeni obiskati tudi druge naselbine, /r;*r je kaj na- \ ših rojakov naseljenih.
je bilo videti ogenj, ki je izbruhnil v neki tovarni v Elisabeth, X. J., ter uničil petindvajset tisoč sodov. Vsa prizadeva nja ognjegascev, da bi ogenj omejili, so bila brezuspešna.
CALIFORNIA: San Francisco. Jacob LanatllD
COLORADO:
Pueblo, Peter Cullg. A. SaftI« Wnlsenhurg, M. J. Bayuk INDIANA:
lndiHnH|ioll8. Loots Banlcb ILLINOIS:
f'lileajro. J Revw. J. I.nktinleti Cleero, J. Fall i an (Cbb-ago. Clcer* In UllDOls)
Jotlet. Mary BambU-h. Joseph Tr» ▼at
I a Salle, J. Spelloh Mawoutab, Frank Angostln North Chicago. Jože Zelen« KANSAS: 'jlrard, Ague« MoCnlk City,
M All Y LAND:
Rltznilller. Fr. Vodoplvec Steyer. J. f'erne t sua Pecna.
W. Va. In M«l.)
MICH If I AN:
Detroit. Frank Stular
MINNESOTA: Cliisholna. «"rank (JonZe Ely. Jos. j. Peshel Eveletb. ixiuIb (iouže <Jlll»ert, Lnuls Vessel Ilihbint John PovSe Virginia, Frank Hrvaticb
MONTANA:
Roundup. M. M. Panlan . , Washoe, L. Champa	__
NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Sfmisha Little Falla, Frank Blaslc
OHIO: Barherton, Frank Troha
Cleveland. Anton Hobek, Chas. K*r> linger, Jacob ResnU. John Sbunlk Girard. Anton Niig«nle Lorain, Louis Bal ant, Joho	-
ie
Warren, Mrs. V Rachar Yoimgstown. Anton Klkel]
OREGON: Oregon City, Ore., J. K obla r	■{
PENNSYLVANIA:	,
Broochton. Anton Ipavec Clarldge, Anton Jerlna Conemangh, J. Brezuvee Exnort. I-ouls Supan^iš Farrel. Jerry Okorn Forest City, Math Kaarin Greensbnrg. Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn. Ant. Taulelj Lozerne. Frank Balloch Manor. Frank Demshar Midway, John 2ust	' *
Pittsburgh, J. Pogača r Presto, F. B. Demshar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer West Newton, Joaenb Jovan
WISCONSIN:
Milwaukee. West Allls. Frank Sheboygan, Joseph Kakei
WYOMING: Rock Springs, Lools Taocbae Diamond vllle, Joe Ro'Jch
Vsak zastopnik M« potrdil« ' to. kater« Je prejel.
raj*
UPRAV ± "OLAB NAROD A'9