Listje in cvetje
Modrost t pregoTorih, domačih in tujih.
Kdo.
Ne pazi, kaf ti reče,  nego  kdo ti reče.
Klanjati se.
Zlatemu maliku se vse klanja.
Klas.
Visoko glavo nosi prazen klas; prazen sod ima velik glas.
Čim praznejši klas, tem višji nos.
Ni vsak klas poln, ki se priklanja.
Težki klasi in polne glave se prikla-njajo.
Kdor se zahvaljuje za klas, dobi snop.
Rek. Pojdeš po srenji klasje brat.
Klešče.
Zato ima kovač klešče, da se ne opeče. S kleščami izkušnjav je že satan zagra-bil  marsikaterega pobožnega moža.
Rek. To so prave klešče. (T a j e 1 a -komen in skop.)
Klet.
V  tuji  kleti je  najboljše  vino.
Hiše brez drvarnice in kleti ne mara nihče najeti.
Kletka.
Zlata kletka ne uteši lakote (ne nasiti ptička):
V  kletki se uči ptiček peti.
Čim tesnejša kletka, tem slajša prostost. Kaj   pomaga   zapirati   kletko,   ko   je   že ptiček zunaj.
Kletvice.
Kletvice niso molitvice. (K1 e t e v š k o d i.)
Klicati.
Če te kličejo, pridi; če te pošljejo, pojdi.
Kdor kliče: gori, je že napol pogasil. (Pravočasno je treba opozoriti nanevarnost.)
Kakor ti kličejo, tako odgovarjaj.
Ključ.
Zlat ključ vsaka vrata odpre (tudi pe-klenska,  nebeških  pa  ne).
Star ključ najbolje zapira.
Ključ, ki se veliko rabi, ostane vedno svetel.
Laž je ključ h kraji.
128
Kadar ti meni luč, jaz tebi ključ. — Meni Iuč, tebi ključ. — Luč v roke, ključ iz rok.
Ključavnica.
Za pobožne Ijudi ne delajo ključavnic. (Delajo jih radi tatov.)
Veliko ključavnic bi bilo treba, če bi hoteli vsem (hudobnim)  ljudem usta zapreti.
Srebrn ključ najde lahko zlato ključav-nico.
Rek. Ima ključavnico na ustih. (N e s m e  ali noče  povedati.)
Klobasa.
S klobasami nikjer plotu ne zapletajo.
Ko bi marsikatera klobasa mogla go-voriti,  bi marsikateri  mesar  godrnjal.
Klobasa čez plot in klobasa semčez vzdržuje prijateljstvo.
Klobuk.
Ne prileže se vsaka roža za klobukom.
Kakršen klobuk imam, s takim se po-klonim.   (Kar   imam,   to   daruje m.)
Isti klobuk ni za vsako glavo.
Za vsak klobuk se najde glava.
En klobuk več na leto ohrani veliko prijateljstvo. (Z ozirora na pridno od-k r i v a n j e.)
Pod slabim (preprostim) klobukom se skriva večkrat bistra glava.
Rek. Vse pod en klobuk spraviti. (Zediniti raznomisleče.)
Klointa.
Pohvala in klofuta sta različni reči. Klofuta zahteva klofuto. Klofute, ki  jih dobiva sosed, ne sklijo. Reki. Klofuto  je  dobil.   (Velika   iz-guba ga je zadela.)
Klofuto pritisniti, da glava brenči. Klofuto bo vrnil.
Klop.
Glej, da ne prideš s klopi pod klop.
Ponosna more biti klop, na kateri sedi vrl (moder) mož.
Kdor te je s klopi vrgel, te lahko zopet na klop vzdigne.
Rek. Praznim klopem govoriti (pridigati).
Klop.
Rek. Prijeti se koga kot klop. — Drži se ga kot klop kože.
Kmet.
Kmetje bi imeli lepo življenje, ko bi to vedeli.
Ko bi kmet vedel, kako težka je krona, bi Boga hvalil za kmetijo.
Boljši  bogat  kmet  nego  ubožen plemič.
Boljši zdrav kmet kot bolan kralj.
Kar je na svetu ljudi, vse kmet preredi.
Kmet gospoda redi.
Kmet z roko,  gospod z  glavo.
Kmetje imajo radi dolgo klobaso, pa kratko pridigo.
S kmeti je lažje občevati, če jokajo, kot če ukajo.
Ni vsakdo kmet, ki je na deželi rojen.
Kmet ostane  kmet.
Če hoče kmet srečen biti, mora plug sam voditi.
Len kmet  ima  večkrat  slabo  letino.
Če kmet lakote umre, naj mu osli k pogrebu  zvone.
Čc kmeta prosiš, se ti za eno ped po-daljša.
Kdor hoče kmeta goljufati, mora kmeta s seboj pripeljati.
Rek. Kmet mu kuka čez ramo. — Kmet povsod iz njega gleda.
Kmetija.
Dolgovi so kmetiji, kar črv na drevesu.
Rešitev računske naloge št. 7 999 l
Prav so rešili: Bischof Mimica, Heda in Rudolf v Ljubljani; Osterman Karlo v Kandiji pri Novem mestu; Kunc Milena v Novem mestu; Mulec Alojz, dijak r Mari-boru; Slapar Pavel, učenec v Tržiču; Boha-nec Franc, Dobrava (Št.).
Rešitcv novih zastavic št. 7.
1. V i r (studenec), — 2. mesec, — 3. zvon, — 4. škof (mašnik), — 5. s p o -vednica, — 6. mak, — 7. smrt, — 8. d e d , — 9. p i s a r , — 10. k r o g 1 a.
Uganili so:
razun ene vse: Gabrijelčič Cirila in Vida, Cvenkelj Ana, Čebavs Micika, Finžgar Mira, Potočnik Franica, učenke v Mošnjah.
s e d e m : Grohar Valči, Toplice pri Za-gorju ob Savi;
š est: Mulec Alojz, dijak v Mariboru;
p e t: Jandl Tonček, učenec III. razr. v Ljntomern.
d v e : Rajh Janko, ministrant v Ljnto-mera.
vse: Šeško Ivan, Brdo pri Planini.
»Vrtec«   izhaja  1. dne vsakega meseca in  stane s prilogo  vred za vse leto 5'20 K, za pol leta 2'60 K. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Pred škofijo št. 9.
Izdaja društvo »Prtpravniski dom«, — Ureiujc Anton Kržič.  — Tiska Kat oiiška Tiskarna v Ljubljani.