vesti XL clevelanda odpravljena prohibi-
cija na finskem
Smrtna kosa.—Menda ga ni bilo bolj poznanega rojaka v Clevelandu kot je bil Blaž Mo-dic, katerega je dne 28. decembra pljučnica tako" nenadoma poklicala s tega sveta. Številni prijatelji, in znanci ga bodo gotovo pogrešali. Blaž -zapušča tu soprogo in 10 otrok, John, Alice, omožena Wisokaj, Frances, omožena Sedlak, Anton, Frank, John, Josephine,. William, Mary., Viktor in brata Josip Modica tier več drugih sorodnikov. Pokojni Blaž Modic je bil doma i t fare sv. Gregor, kjer zapušča še mater, dve sestri in brata. V Clevelandu je bival kakih 35 lefTin nad 25 let je bil zaposljen pri The White Motor Co. Bil je član društva sv. Vida, št. 25 KSKJ, društva Dvor Baraga, št. 1377 COF in društva Jugoslav Camp, št. 293 WOW. Bil je blaga, dobra duša, povsod priljubljen. — Dne 1. januarja je po kratki bolezni umrl v najlepši mladeniški dobi Anton Tekavčič, star 22 let, stanujoč na 14201 Aspin-wall Ave. Ranjki je bil rojen v Clevelandu. Tu zapušča starše in tri brate, Franka, Jo^epha in Mihaela. — Dno 28. decembra je preminul rojak Valentin Bolkar, star 71 let, samec. Ranjki je precej dolgo bolehal. Drugih sorodnikov ne zapušča kot dve nečakinji v Evropi. V Ameriko je dospel pred 45. leti. Stanoval je na 3954 St. Clair Ave.
-—Te dni so se zaročili Miss Vera Zupančič, hčerka Mr. in Mrs. Anton Zupančič, 6518 Bonna Ave., z Mr. Viktor Šu-šteršič, sinom Mrs. Helen Šu-šteršič iz Bonna Ave.; Mr. John Pajk, slovenski policist z Miss Estello Roitz. Iskrene čestitke!
—Mrs. Antonia Serschen se še vedno nahaja v bolnici sv. Aleša, v sobi št. 310. Prijateljice jo lahko obiščejo.
—Prvi otrok v tem letu se je rodil v Clevelandu v družini Mrs. Kurka, 17023 Lorain Ave. Štorklja je prinesla prinea ob 12:01 zjutraj.
—Na novoletni dan je naš slovenski rokoborec Eddie Si-mončič-Simms, brat poznanega Frankija Simončiča, pošteno zbil enega prvih rokoborcev v državi Ohio, Jack Pallatta, o katerem se je splošno mislilo, da zna udariti, da se kar skrivi pod njegovim udarcem, toda slovenska pest Eddita je bila to pot še hujša. Dvakrat je Eddie prevrnil orjaka na tla do štetja 9, tretjič je pa Eddie udaril tako, da Goljat ni več vstal. Tisoče ljudi je bilo navzočih pri tej rokoborbi.
—Skupna društva fare sv. Vida so izvolila sledeči odbor za leto 1932: Frank Perme Sr. predsednik; Julija Brezovar, podpredsednica; Eva Peterlin. finančna tajnica; John Susnik, zapisnikar; Ana Grčar, pomožna zapisnikarica; Frank Mayer, blagajnik; John Hrovat, pomožni blagajnik; Anthony J. For-tuna, Frank Bogovič in Josip Meglič, nadzorniki. Odbor tu di poroča, da priredi' veliko plesno veselico v Grdinovi dvorani v nedeljo, 10. januarja, februarja meseca pa bazan »
Helsingfors, Finska, 1. januarja.—Prvo štetje narodnega glasovanja na Finskem glede prohibicije, je pokazalo ,da bo prohibicija odpravljena in sicer z ogromno večino. V finski republiki je bila upeljana državna prohibicija zadnjih 13 let, nekako tako dolgo kot v Zedi-njenih državah. Dva dni se je vršilo glasovanje v republiki glede prohibicije, in kot vsa znamenja kažejo, je doživela prohibicija velik poraz. Seveda so prišla prva poročila o izidu glasovanja iz velikih mest, kjer je bila prohibicija zelo zasovra-žena, dočim so na kmetih za prohibicijo, toda število proti prohibiciji v velikih mestih je tako ogromno, da se kmetski glasovi lahko skrijejo. V glavnem mestu je glasovalo za vsakih pet suhih 25 mokrih. Vo-' livci so dobili pri volitvah troje vprašanj, in sicer 1, ali naj se prohibicija popolnoma odpravi; 2, ali naj se pridrži; 3, ali naj se dovoli Uživanje lahkega vina in pive. Po dosedaj oddanih glasovih je glasovalo za odpravo prohibicije 12,910, za dovoljenje za lahka vina in pivo pa 681 glasov. Ženske sa v ogromni večini glasovale proti prohibiciji. Ker glasove ženske posebej štejejo, je zanimivo videti žensko glasovanje. Za odpravo prohibicije 36,358 glasov, za pridržanje prohibicije 8,610, za lahka vina in pivo 443 gla-sov* Za prohibicijo so se najbolj poganjali b^ljševiki, ne sicer iz prepričanja, pač pa ker so vedeli, da prohibicija ustvarja nezadovoljstvo, in kadar je narod nezadovoljen, tedaj komunisti lahko najlaglje žanjejo.
Najnovejše poročilo iz Fin ske naznanja, da je bilo za odpravo prohibicije oddanih 157,-697 glasov, za prohibicijo 46,-660, za lahka vina in pivo pa 2,124 glasov. Polovica glasovnic še ni preštetih.
KOLIKO SMEM JESTI?
V "Nemškem muzeju" v Mo-nakovem so v oddelku za "kemijo hrane" razstavili avtomat, ki ti pokaže, koliko smeš jesti. • Avtomat ima tri kolesa. Najprej zasučeš prvo kolo do številke, ki kaje tvojo starost. Drugo kolo ti pokaže tvoje velikost. Tretje kolo pa pokaže, koliko toplotnih enot ali kalorij potrebuješ, če nič ne delaš. Kdor dela v pisarni, potrebuje 1 tretjino več kalorij, kdor pa dela težko, jih potrebuje dvakrat toliko, ženske potrebujejo 1 desetinko manj toplotnih enot. Petino toplotnih enot morajo dajati beljakovine (meso, ribe, sir, jajca itd.). Na mizi poleg avtomata pa šo razgrnjeni jedilni listi, kjer je pripisano število kalorij pri vsaki jedi. •
-o-—
Zamorci v Clevelandu
Prebivalstvo črnih državljanov v Clevelandu znaša 71,899, ali osem procentov vsega prebivalstva. Obenem se naznanja, da se nahaja v Clevelandu nekaj nad 34,00 oseb, ki ne znajo pisati ali čitati.
Novo upanje na pragu leta 1932
Lepo darilo za brezposelne
Harrisburg, Pa., 31. decembra.—Državna postaivodaja države Pennsylvanije je danes od-godila z zborovanjem, potem, ko je dovolila $18,546,553' pomoči za brezposelne in zapuščene družine v državi. Država ima $350,000 na rokah, $17,-000,000 bo treba dobiti, potem ko postavo odobri governer in apelatna višja sodnija, dočim je $546,000 veljalo zborovanje državne postavodaje, ki je odobrila to svoto. Zbornica je zborovala dva meseca. — Iz države Wisconsin se pa poroča, da je senatna zbornica tam porazila predlog governerja La Follette, da se dovoli $17,000,000 za brezposelne. Da bi se dobil ta denar, bi se obdavčili gotovi krogi v državi, toda senatna zbornica je z 17 proti 14 glasovi porazila ta predlog, kot tudi predlog, da se zniža davek na farmah za $1 pri vsakih $1,000 vrednosti. V državi Wisconsin se nahaja 140,000 brezposelnih delavcev, ki sedaj od države ne bodo dobili nobene odpomoči.
Letina ohijskega krompirja
Canton, O.—Farmarji Stark okraja bodo letos pridelali nad 400,000 bušljev krompirja, kar že več let ne pomnijo; povprečni pridelek krompirja na en aker znaša 125 bušljev; cena tega poljskega pridelka je naravno zelo nizka, 60 do 70 centov bušelj.
uradno naznanilo
Italijani poletijo v Ameriko
Iz Rima se poroča, da namerava Italija v bližnjo bodočnosti v Združene države poslati 24 svojih mornaričnih aeroplanov; ustavili se bodo v New Yorku.
Kakcr zranc, se je od 15. ok« tcbra do 15. decembra, 1931 vršilo fplošno glasovanje glede resolucije gtavnega odbora za spremembo Jednotinih pravil centralnega bolniškega oddelka in sicer točka 16 ter 29.
Članstvo društev centralnega bolniškega oddelka je z večino odobrile gori čžnačeni premem-bi, oziroma točki, ki se glasita sledeče:
"16. Ko zboli član ali članica, se mora takoj naznaniti pri društvenemu tajniku in zdravniku, bodisi že ustmeno, telefo-nično, pismeno ali pa po kaki drugi osebi. Rajnik društva naj izvrži bolniku kartico, katero naj bolnik takoj odpošlje vrhovnemu zdravniku. Tako se mora član ali članica tudi takoj naznaniti pri društvenem tajniku in zdravniku, ko ozdravi.
"29. Vse bolniške liste in nakaznice se mora takoj po ob-držani seji društva poslati vrhovnemu zdravniku v pregled in odobritev. Listine, ki ne bi bile vposlane vrhovnemu zdravniku 30 dni po ozdravljenju ali okrevanju člana, se ne smatra več veljavnim."
Vsled tega se opozarja cenjeno članstvo in uradnike ter uradnice krajevnih društev, da naj od sedaj naprej pošiljajo vse bolniške listine na vrhovnega zdravnika, sobrata Dr. M. F. Omana, 6411 St. Clair Ave.. Cleveland, O.
Na podlagi odobrene resolucije sta stopili gorinavedeni točki v veljavo s 1. januarjem, 1932.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Ali imate že svojega otroka zavarovanega pri naši Jednoti?
U?oda vojne žrtve
Iz Brna poročajo: Dne 7. avgusta, 1918 je izstrelek zasul brnskega stavbenika Štefana Trčka na italijanskem bojišču. Nesrečnik je bil s 140 vojnimi tovariši v neki kaverni.- Zasip je bil tako velik, da so utegnili rešiti samo štiri može, a še od teh je samo Trčka ostal pri življenju, ostali trije so umrli po rešitvi. Mož je izgubil govor in spomin. Oddali so ga v samostansko bolnišnico v Weis-senbachu na Bavarskem, kjer so ga pet let umetno hranili.
Zdravniki niso mogli ugotoviti nesrečnikove istovetnosti in tako je prišlo, da je bil Trčka proglašen za mrtvega. Šele pred kratkim se je mož domislil, kdo in odkod je. Dal je okolici razumeti, da je iz bližine Brna. Poslali so ga domov, kjer je izvedel, da mu je medtem umrla žena, dve hčeri pa sta se omo-žili. Trčka je še sedaj tako slab, da ne more napraviti niti koraka brez strežnika, vendar pa začenja polagoma govoriti in tudi spomin se mu vrača. Pravi tudi, da je v Wiesssn-bachu še več čeških rojakov, ki ležijo v bolnišnici že več let in so v domovini gotovo proglašeni za mrtve.
»
-o-
LISTNICA UREDNIŠTVA
Zadnjo soboto zjutraj smo prejeli s prvo pošto izredno veliko društvenih naznanil, tika-jočih se v obče glavne letne seje in volitve uradnikov. Ker nikakor ni bilo mogoče teh naznanil priobčiti v današnji izdaji, sledijo ista prihodnji teden. S tem ponovno apeliramo na tajnike in tajnice krajevnih društev, da ne zadržujejo tako dolgo rokopisov za objavo.
iinumfimmiiggigfc
Kranjsko - Slovenska Katoliška Jednota
m ;'« prva in najstaYejia
flor**sl:a bratska pod-m por na organizacija v Ameriki
Posluje že 38. leto
QESLO K. 8. K. J. JE:
a 'Vse za vero, dom in C	narod!"
*	H
yxTXiiiixuxxxxiirTxnirxr
1917. Authorized oa May find. 191«.
razne kratke vesti
—V Parizu je 2. januarja umrl 83-letni general Gerald Pau, znana oseba v višjih vojaških krogih. Navedenec je v vojni leta 1870 izgubil svojo desno roko.
—V Chicagu, 111., živeči Charles Heath je letos na novoletni dan na svojem vrtu za hišo kosil travo; tako lepega novoletnega vremena se že n*1 spominja zadnjih 35 let.
—V New Yorku je bankrotirala znana električna in plinska družba The American Commonwealth Power Corporation, koje svoječasno premoženje je znašalo nad $200,000^000.
—Prva žrtev avtomobilske nesreče tekočega leta v Clevelandu je bil ognjegasni poročnik John McKinney, star 55 let. katerega je neki avtomobilist. na 105. cesti do smrti povozil, ko je križal cesto.
—Blizu mesta Springfield, O je dne 31. decembra na tla padel neki potniški aeroplan s tremi potniki; vsi so bili na mestu ubiti.
—V Springfieldu, 111., so na novoletni dan našli v nekem železniškem tovornem vagonu pet ošeb mrtvih vsled zavžitega strupenega alkohola.
—V državi Mississippi, Alabama, Arkansa in Florida je na novoletni dan razsajal hud orkan, vsled katerega je bilo pet smrtnih nesreč in 53 ranjenih oseb.
—Ameriški poslanik za Japonsko W. Cameron Forbes v mestu Tokio namerava odstopiti iz svojega urada vsled spletk med Japonsko in Kitajsko.
—Andrew J. Horwatt, bivši gostilničar in sedanji predsednik neke banke v Binghamp-tonu, N. Y., je bil te dni obsojen na 18 let ječe, vsled poneverbe bančnega denarja.
—Demokratski k o n g r e snik Jones iz Texasas bo v zbornici predlagal, da naj zvezna vlada določi več milijonov bušljev pšenice iz svoje zaloge ter naj se isto zmelje in razdeli moko med družine brezposelnih.
—Dne 31. decembra je zračni pilot Paul Reeder s svojim ae-roplanom preletel razdaljo med Clevelandom in Chicago v dveh urah in petih minutah, ter s tem dosegel rekord.
-o-
Rekvijem za pokojnim nadškofom dr. Sede jem
Kmalu po smrti goriškega nadškofa dr. F. B. Sedeja se je vršil v ljubljanski stolnici slovesni rekvijem za pokojnim knezonadškofom, katerega je opravil ob številni asistenci knezoškof ljubljanski, dr. Rož-man. Rekvijemu so prisostvovale vse cerkvene in civilne oblasti in mnogobrojno meščanstvo vseh stanov in organizacij. Enako se je vršil slovesni rekvijem v beogradski katoliški stolnici, katerega je opravil beogradski nadškof.
-o-
Številne žrtve sistema
V Chicagu je okrog 50,000 družin, katere so zdaj odvisne za preživljanje od dobrodelnosti. Oktobra, 1930 jih je bilo le 7,600. Okrog 3,000 žensk in do 9,000 moških, ki so brez doma, spi v mestnih azilih.
smrtna kosa.
Komaj je v soboto legel mrak na ulice in komaj so zažarele prve žarnice, že je prihajal tu-žen glas iz hiše našega vrlega rojaka Frank Vesela na 185. cesti, ko je preminula njegova ljubljena soproga, vzorna gospodinja in dobra mati svoji družini.
Nepričakovano je ugasnilo njeno mukepolno življenje in nehalo biti njeno dobro srce, katero je marsikateri družini obrisalo solzo gorja in trpljenja. Ni bila mati |amo svoji družini, ampak tudi mati sirotam, ki so se zatekale k njej po pomoč v gladu in skrajni potrebi. Kdor je stopil čez prag hiše te dobre žene, je zradoščen odhajal iz hiše in pod pazduho nosil zavitek jedil za prihodnje dneve. Njeno srce je bilo mehko in dobrohotno. Marsikatero oko se bo ob tej novici zrosilo, ko bo v duhu gledalo na poklo-njene darove in njene roke, ki so tako rade v tihoti delile.revežem. Živela je skromno v najboljšem sporazumu s svojo družino ter pridno delala in se trudila odrezati svojim otrokom boljši kos kruha, nego ga je ona v mladost^ imela. Trpela je poleg svojega dobrega soproga Franka in ob znoju dela sta si ustvarila gospodarstvo in premoženje. Sedaj, ko bi z lahkoto uživala sad mladih dni. in gledala bodočnosti brezskrbno v obraz je preminula in pustila za seboj žalujočega soproga in šest dobro vzgojenih otrok, ki jo bodo težko pogrešali.
Draga nam rajna, radi bi brisala solze revežem in Tvoje roke, ki se niso nikoli prazne stegnile proti revežu, so danes ohromele in padle ob životu. Tvoje tolažilne besede so zaprla usta, ki ne gibljejo več. Ločila si se od nas brez slovesa, toda Tvoj blag spomin bo živel vedno med nami in hvaležno oko se bo v* duhu oziralo za Teboj v večnost in se spominjalo Tvojih dobrih del. Med mnogimi, ki čutijo težko izgubo Tebe se hvaležno spominjamo na rojakinjo, ki si bila del narodne verige in Ti kličemo: "Naj Ti bo ameriška zemlja lahka odeja v počitku večnega snivanja."
Rajna Mrs. Frančiška Vesel, rojena Jernejčič, je bila doma iz Zagradca pri Žužemberku, v Ameriko je dospela leta 1902. V letu 1903 se je poročila in zakon ji je naklonil šestero otrok. Za njo, poleg soproga, žalujejo otroci Ela, poročena Penosa, Frančiška, poročena Pajk, Dorothy, Karolina, Frank in Edward. Bila je članica društva Maccabees, Složne sestre, št. 120 SSPZ, sv. Cirila in Metoda, št. 191 KSKJ, Slovenske Ženske Zveze, št. 14 in članica" Ljubljanskega kluba. Na bolniški postelji se je nahajala samo štiri dni in po kratki mu-kapolni bolezni je podlegla v soboto ob 6. uri zvečer v starosti 49 let.	"A. D."
-o-
Največji sod na svetu
Monakovska sodarja Josip in Alojzij Dorn sta izdelala sod, ki je brez dvoma največji leseni sod na svetu. Sod meri 87,-935 litrov. Sod ni namenjen za pivo, ampak za vino. ,
LETO (VOLUME) XVIII.
Štev. 1 — No. 1
»rd.
MU* KIL Mas*
•117 RT. CTalr Ave.
CLEVELAND. OHIO
Največji slovenski 'tednik v Združenih državah ameriških
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
lOmCZAL ORGAN
OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Okie. Under the Aet af Aunt 94. 1911. Accepted far Mallla* at Special rata at Poatare Provided far la
CLEVELAND, O., 5. JANUARJA (JANUARY), 1932
Act of
October
Druitvo »v. _
it. II, Aurora, IIL Članstvu našega druitva na-z nanj am, da so bili na glavni seji dne 6. decembra v odbor za bodoče leto izvoljeni sledeči: Joseph Fajfar Sr., predsednik; Martin Zelensek, podpredsednik; August C. Verbic, 695 Aurora Ave., tajnik; Anton Kranjc, drugi tajnik; Joseph Jakosh, blagajnik; Victor Ja-kosh, Anthony Collins, Valentine Videgar, nadzorniki; Anton Vesel, vratar; Dr. B. E. Pulfer, zdravnik.
Obenem se prav lepo zahvalim vsem članom in članicam za tako številno in lepo udeležbo na tej seji, in želim, da bi se tudi v bodoče tako lepo sej udeleževali. Osobito vas prosim, da bi se v velikem številu udeležili prihodnje seje, ko bo vpeljan odbor za leto 1932 in boste tudi slišali celoletno fi nančno poročilo.
Zaeno izražam lepo zahvalo našemu bivšemu predsedniku bratu M. Zelenšek za njegovo vrlo delovanje pri društvu in za vodstvo lepega reda na sejah.
Želim vsemu Jednotinemu članstvu blagoslovljeno, srečno in uspešno *Novo leto, ter bolj zadovoljno kot je bilo leta 1931. S sobratskim pozdravom, August C. Verbic, tajnik.
Kaša redna mesečna seja se vrši v bodoče vsak tretji torek v mesecu v Musician dvorani na Chestnut St. ob pol osnih zvečer.
Končno pozdravljam tudi vse članstvo naše Jednote s upom. da bo le kmalu konec te nesrečne depresije.
Jok« Deržaj, tajnik.
Druitvo sv. Cirila in Mstsda, it. 59, Eveleth, Minn.
S tem naznanjam vsem članom in članicam našega društva, tako tudi vsem drugim društvom tukaj na Evelethu, da priredi naše društvo dne 10. januarja, na nedeljo zvečer ob 6:30 veliko večerjo v City Au-ditoriju. Večerjo bodo skuhale članice našega društva; pri tem bodo pa pomagali tudi naši fantje. Večerja bo izvrstna, po domače rečeno "buja," potica in kava. Zatem bomo pa imeli program, ki bo zelo izvrsten ter zanimiv zA vse navzoče, za stare in mlade. Govornik za ta večer bo Father F. Schweiger iz Hibbinga. Vstopnina za večerjo bo samo 25 centov. Zatem sledi ples, da se boste lahko vsi razveselili vstopnina za ples znaša 25. cen tov.
S tem vas ponovno prosim in vabim, da se udeležite te veselice v velikem številu in pripeljete seboj tudi svoje prijatelje in prijateljice. Povejte jim kako imenitna bo ta naša prireditev, ko bodo naši fantje stre gli gostom pri mizah. Na veselo svidenje torej dne 10. ja-
Društvo Jezus Dobri Pastir, št.
32, Enumclaw, Wash.
S tem se uradnim potom lepo zahvaljujem vsem članom in|nuarja v City Auditoriju! članicam za tako številno ude- Pozdrav vsem skupaj! ležbo na zadnji glavni letni se ji dne 20. decembra. Udeležba sej je koristna za društvo inl0"1*1™ sv- Cirila iii Metoda članstvo, ker se s tem pokaže st- 59* Eveleth, Minn.
John Bayuk, tajnik.
za
i
društveno
njih zanimanje poslovanje.
Na označeni seji je bila tudi volitev odbora za leto 1932. Vsakteri kandidat za predsed* nika je' nominacijo odklonili' in tako tudi pri drugih uradniških mestih. Posledica tega je bila,
S tem še enkrat opominjam ter vljudno vabim vse člane in članice našega društva, da se udeležite v velikem številu veselice prihodnjo nedeljo, dne 10 januarja zvečer ob 6:30; imeli bomo fino večerjo, lep program in plesno zabavo. Ob enem bo-
da je bil soglasno izvoljen ves ste tudi videli, kako se bodo
prejšnji ali stari odbor, kar daje priznanje bivšim ali starim odbornikom. S tem odborom bo društvo skušalo tudi v bodoče delovati za svoj procvit in napredek navzlic neznosne in hude depresije. Depresija res nas vse tlači, toda tolažimo eden drugega, da bo ista morda kmalu minula in da bodo nastopili enkrat zopet boljši časi.
Pri tej priliki želi stari in novi odbor srečno in zadovoljno Novo leto vsemu našemu ter Jednotinemu članstvu in veliko uspeha na društvenem polju.
Odbor našega društva za tekoče leto je sledeči: Josip Mal-nerich, R. 1, Box 97, predsednik ; John Umek, podpredsednik; John Polaynar, Box 103, tajnik; Mary Polaynar, zapis-nikarica; John Chacata, blagajnik; Joseph Richter, John Kranz, John Terlep, nadzorniki.
S pozdravom,
John Polaynar, tajnik.
Društvo sv. Jožefa, št. 43, Anaconda, Mont.
Naše društvo je imelo svojo glavno sejo dne 15. decembra
naši mladeniči ali fantje postavili ta večer, ko bodo servi-rali izvrstno pripravljeno "bu jo," potico in kavo. "Buja" je neke posebne vrste jed, katero poznamo morda samo tukaj Minnesoti.
Ob enem tudi naznanjam, da bo imelo naše društvo svojo redno sejo po prvi sv. maši v nedeljo, dne 10. januarja. Na tej seji bo ustoličen je in zapri sega novo izvoljenega odbora za leto 1932. Prosim vas, da se te seje udeležite v velikem števi lu in plačajte tudi svoj asesment na tej seji.
S sobratskim pozdravom. [ %	John Bayuk, tajnik.
Društvo sv. Janeza Evangelista, št. 65, Milwaukee, Wis.
Članom na potnih listih in onim, ki niste bili navzoči na zadnji glavni seji se naznanja, da so bili izvoljeni sledeči odborniki društva za bodoče leto: John Augustine, predsednik; Frank Francich, podpredsednik; Louis Velkovrh, tajnik; Stefan Miller, blagajnik; Frank First, zapisnikar; Paul Maierle, Louis Jankle, Joe Pavicich, v Musicians dvorani. Prav le-1 nadzorni odbor; John Mojstro-
Dalje apeliram na one člane, ki radi zaostajajo s plačeva-
bolj redno plačevali. J*z mislim, ds vsak lašjc plača asesment vsak
mesec, kakor pa ia dva «U sa več mesecev skupaj.
K sklepu prosim naše člane, ds bi se bolj redno udeleževali mesečnih sej, kajti čim več članov je na seji,, tem več dobrega se lahko naredi v korist društva in Jednote.
Veselo in srečno Novo leto vsem članom.
S sobratskim pozdravom, Loviš Velkovrh, tajnik. 3122 S. Brisbane Ave., Telefon Sheridan 6295.
Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 104, Pueblo* Colo.
S tem vljudno vabim vs4 naše članice na prihodnjo sejo, vr-šečo se dne 10. januarja ob eni uri popoldne, i Na tej seji bo prečitano celoletno finančno poročilo društva in bomo imeli še neko posebno važno točko. Torej ponovno prosim vse članice, da se gotovo udeležite te važne seje, da' ne bo potem kakega oporekanja, da tej ali oni kaka stvar ni bila po volji; pridite.in izrazite .na seji svoje mnenje ter želje.
Veselo in srečno Novo leto želim vsem članicam društva in članstvu Jednote. S pozdravom.
• Mary Kocman, tajnica.
po število članov je bilo navzočih, ki so se zanimali in vedeli vrednost tako važne seje. Vse se je vršilo v najlepšem redu.
vich, zastavonoša; Rev. Luka Gladek, duhovni vodja. Seje se bodo vršile kakor po navadi vsako drugo nedeljo v mesecu
Marsikateri stari ^dbornik si je v Deličkovi dvorani, mislil, da se bo iznebil svoje f Nadalje se naznanja članom
službe za naprej; pa se je v tem oziru zmotil. Sledeči sobratje so bili izvoljeni v odbor za prihodnje leto: Anton Petelin, predsednik; Steve Petritz, podpredsednik; John Deržaj, tajnik; Peter Kriskovich, pod-tajnik; George Matetich, blagajnik ; Dr. Kargačin, zdravnik; Walter Derzaj, Peter Bu-bash, Frank Pangre, finančni odbor; John Kriskovich, Mike Segina in Matt Pershin, bolni-ški odbor; Joe Lipovščak, vratar.
in članicam, da je bilo sklenjeno na tej seji, da se udeležimo domače zabave društva sv. Ane, št. 173 v soboto zvečer, dne 9. januarja v Deličkovi dvorani.
Dalje je bilo sklenjeno na zadnji seji, da priredi naše društvo predpustno zabavo dne 30. januarja v Deličkovi dvorani. Vabimo tudi vsa bratska in so-sestrska društva ter cenjeno občinstvo v Milwaukee ter West Allisu, da bi nas posetili ta večer na naši prireditvi. Za dobro postrežbo bo vsestransko
Društvo s v. Srca Jezusovega, št. 70, St. Loula, Mo.
Na zadnji seji so bili izvoljeni v urad za leto 1932 sledeči odborniki:
Alois Susin Jr., predsednik; Frank Zlatarek, podpredsednik; Anton Skoff, tajnik ;t John Mir helčič, blagajnik; Martin Golob, zapisnikar; John Težak, bolniški nadzornik; Jakob Bukovetz, Rudolph Gabrijan, Charles Be-lobrajdich, nadzorni odbor, in John Desina, vratar.
Seja s* je vršila občili udeležbi ter v najlepšem redu, sklepajoč iz vesele zabave po seji, tudi zaključena v splošno zado-voljnost članstva.
Se nekoliko dni, in leto 1931 bo utonilo v neskončno večnost. Zopet bo treba s težkim bremenom na rami pričeti za boljšo bodočnost v novem letu. Z zaupanjem v Boga ter zložnostjo bomo boljšo bodočnost tudi gotovo boljšo. Prej pa, ko se napotimo na to delo, postojmo za trentttek in poglejmo nazaj na delo storjeno v letu 1931. Mogoče nas izkušnje kaj izuče ter pripomorejo za boljšo bodočnost našega društva.
Tukaj vam podajam kratek opis delovanja v preteklem letu, ki bi bilo lahko mnogo boljše, če bi se delovalo bolj složno med nami, osobito za pridobivanje novega članstva. Naš mladinski oddelek je napredoval samo za osem članov; starši teh so pa večinoma člani drugih slovenskih Jednot; torej jasen dokaz, da se njih organizacija ne mprejo meriti s KSKJ tem oziru. Naj vam bo to, družinski očetje, v spodbudo. Naše društvo ni veliko po številu. Toda pri istem je osobto št. 27 važna, toliko je namreč očetov; ki nimajo niti enega izmed svojih otrok pri naši Jednoti. To nas potiska v ozadje. Druga je vam pa gotovo znana stvar, da ima naš mladinski oddelek kar šest otrok hrvatske narodnosti; mali trud v tem, nas lahko poduči v#tem številu.
Kar se tiče članstva v od rastlem oddeleku, se je pa isto skrčilo za 10; od teh je ena Članipa umrla, devet je bilo pa suspendiranih.
V finančnem oziru spio nepričakovano dobro napredovali. Izkaz napredka je $403.54 čistega društvenega premoženja ob koncu leta, oziroma skupnega društvenega premoženja je 14,518.92, na kar ste gotovo vsi lahko ponosni.
To je kratek opis o delovanju našega društva; o tem bo bolj
obširno poroiano po prihodnji seji. ,
Na seji dne IT. januarja bo umeščen tudi novi odbor druitva, vsled tega je teleti obilne udeležbe kot je bila ista na zadnji glavni seji. Izvolili ste si odbor, torej mu izkažite spoštovanje in saupenje z veliko udeležbo na prihodnji seji. Delujte vsi za napredek društvs in Jednote!
Bsš ob zaključku tega poročila sem prejel žalostno vest, da se je pri delu ponesrečil naš sobrat predsednik Frank Zlata-reek. Vsem, kateri ga želite obiskati, naznanjam, da se nahaja v Alexian Brothers bolnišnici v sobi št. 305.
S sobratskim pozdravom, Anthony J. Skoff, tajnik.
Društvo sv. Družine, št. 109, .West Aliquippa, Pa..
Vsem članom in članicam naznanjam, da so bili na zadnji seji dne 13. decembra izvoljeni v odbor za leto 1932 sledeči uradniki: Anton Habich, predsednik; John Jager Sr., tajnik; John Jager Jr., podtajnik; Mrs. Derglin, zapisnikarica; Mr. Derglin, blagajnik; Frank Si-mončič, Josip Frankovič, John Rupnik, nadzorni odbor; Anton Žagar, George Grubich, Anton Žagar, porotni odbor.
Dalje vam naznanjam sklep zadnje seje, da se bodo naše seje od sedaj naprej vršile Slovenskem Narodnem Domu vsako drugo nedeljo v mesecu ob eni uri popoldne, in ne več pri bratu Derglinu kot dosedaj. Zato opozarjam vse člane in članice, naj se kolikor mogoče v velikem številu udeležijo prihodnje seje v Slovenskem Na rodnem Domu dne 10. januarja popoldne, ker imamo na tej seji več važnih stvari za rešiti. Dalje prosim ope, ki Še dolgujejo za asesment, da ga gotovo poravnajo na prihodnji seji.
Poročam tudi, da se je bela žena—smrt zopet oglasilav naši vrsti ter dh£ 30. decembra pretrgala nit življenja naši do-broznani sosestri Johani Jager, soprogi našega večletnega tajnika; umrla je po večmesečni bplezni. Bila je blaga in tiha žena, dobra mati ter zvesta članica našega društva;. zapušča moža in osem mladoletnih otrok. Pokoj iri večni mir njeni duši, preostalim sorodnikom pa izrekam v imenu društva naše globoko sožalje.
S pozdravom,
Anton Habich.
miru i lahka ti budi zemlja, a Tvojoj suprugi i bratu naše sa-učešče.
Thomas Belanich, tajnik.
Društvo sv. Mihaela, broj 163.
Pittsburgh, Pa.
Ovime se poziva članstvo našega odsjeka da u punom broju dode na redovitu sjednicu 10 januara, 1932. Na istoj sjedni-ci odsječni odbor predaje iz-vješče poslovanja za prošlu go-dinu. Na istoj sjednici odbor polaže prisegu da če pravedno raditi dojduču godinu 1932. Zato je dužnost vsakoga člana i članice da prisustvuje dojdu-čoj1 sjednici.
Dalje vam s? sta vi j a do zna nja, koji nijeste bili na sjednici mjeseca decembra, da je izvoljen odbor za godinu 1932 slijedeči:
John Reljac, predsjednik; Franca Pugar, podpredsjednica; Thomas Belanich, prvi tajnik; John Ban, drugi tajnik; Nikola Orehovich, blagajnik; George Kalpič, 131 Banner Way, Pittsburgh, Pa., predsjednik odbora bol jesti za člane; Katarina Čur-jak, 137—40th St., Pittsburgh, Pa., predsjednica odbora bolje-sti za članice; John Burich, predsjednik nadzornog odbora, Charles Vitunjac i Mike Bosi-ljevac, pomočnici.
Zaeno bračo i sestro, vam vam javljam žalosnu vijest članstvu i prijateljima, da je nemila smr^ ugrabila iz naše sredine vrijednog člana, Ivana Dolinski u dobi 42 godine. Pokopan je uzerkvene obrede na groblju Sv. Nikole, Millvale, Pa* Brate Ivane, počivaj u
Is urada tajnice druitvs Kraljica Majnika, it. 157, Sheboygan, Wisconsin
Cenjene mi sosestre: Upam, da boste vse čltale ta poziv v našem Glasilu ter ga tudi vpo-števale s tem, da pridete za gotovo na glavno letno sejo v nedeljo popoldne, dne 10. januarja, začetek točno ob 2. uri. Naša glavna seja bo v cerkveni dvorani. Glasom zapisnika je dolžnost vsake članice, da se te seje udeleži, nasprotno zapade kazni, ki je določena v pravilih. Proste so le članice na bolniških in potnih listih. ; Na tej seji bo volitev društvenega odbora za leto 1932 in prečitqn bo tudi celoletni račun, koliko je društvo napredovalo v financi ter v članstvu. Poleg tega bo Še več drugih točk na dnevnem redu v korist društva in Jednote. Po seji se bo brezplačno serviral prigrizek.
Dalje . v naznanje članicam našega društva, da bova z blaga j ničarko pobirale asesment tudi v soboto popoldne dne 9. januarja od 2. ure naprej v šolski £obi. Kateri je količkaj mogoče, naj prinese ali pošlje de nar za asesment že v soboto popoldne, da bomo v nedeljo šle s sejo bolj naglo naprej. Torej nikar ne pozabite tega, prosim
Pozdrav in na svidenje na seji.
Johanna Mohar, tajnica.
Društvo Kristusa Kralja, št.
226, Cleveland, O.
Naše društva je izvolilo sle deči odbor za leto 1932: Josip Ponikvar, predsednik; George Hribar, podpredsednik; John Sušnik, 1041 E: 78th St., taj nik; Frank Kotnik, blagajnik Mary Hudolin, zapisnikarica Frank Mirtič, Frank Fabjan Mamie Auguatin," nadzorniki Zastopniki združenih društev fare sv. Vida: George Hribar Frances Drobnič in Mary Jemc John Sušnik, tajnik. -o-
DOPISI
Chisholm, Minn.—Vsako dru štvo, ako ima dobri odbor, ki je največji oglaševalec za Jednoto je lahko ponosno na tak odbor V ton smislu in oziru moram na tem mestu javno pohvaliti odbor društva Friderik Baraga št. 93 KSKJ, Chisholm, Minn, posebno pa še tajnika sobrata John J. Sterleta za vso točnost v pismeni stiki tekom moje bolezni od 1. avgusta do 7. decembra, 1931 v St. Mary's bol nišnici v Duluthu, Minn. Javna zahvalo ne izrekam samo KSKJ, ampak tudi tajniku tega društva, ker mi je vedno točno fti hitro pošiljal bolniško podporo, da sem z isto deloma plačeval ogromne zdravniške račune in račune bolnišnice.
Želim vsem srečno, zdravo zadovoljno in uspešno Novo le to!	Matija Pogorele.
P. Bernard Amjbrožič OFM: Po letni seji Baragove Zveze
Bila je zelo lepa, naravnost vzorna. Udeležba jako zadovoljiva, saj smo našteli nekaj nad 50 delegatov in delegatinj, od katerih so mnogi zastopali več ko eno samo društvo ali organizacijo. Kar zadeva udeležbo samo, je treba poudariti trojni velik napredek od lanskega leta:
Prvič je bilo med delegati večje število zastopnic našega vrlega ženstva.
Drugič je bila zastopana po najodličnejših svojih zastopnikih K. S. K. Jednota. Bili so: £ev. Plevnik, Mr. Opeka, Mr. Zalar in Mr. Gospodarich. Prav tako so bile zastopane: Družba Sv. Družine po Mr. Stoni-chu, Slovenska Ženska Zveza
po Mrs. Erjavec in drugih, druitvo sv. Mohorja po Mr. Mladiču itd.
Tretjič smo. dobili celo vrsto pisem in pozdravov od raznih društev, od naših častitih gospodov duhovnikov in drugih. Bilo je vsega preveč, da bi brati na seji, zato so se samo imena na kratko prebrala.
Poročila posameznih odbornikov so bila nekaj posebnega. Marsikdo je rekel, da ni niti od daleč pričakoval, da se je že toliko storilo v okriljii Baragove Zveze. Nekdo je dejal v svojem pozdravnem nagovoru, da je bila ta seja zanj pravi mi-sijon ... Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker jih bo prinesel zapisnik seje, ki bo polagoma prihajal v Baragovem Svetilniku.
Po poročilu o preteklem delu smo prešli na sestavo delovnega programa za leto 1932. Spet polno lepih idej. Ves načrt je bil sprejet soglasno in s popolnim soglasjem vseh navzočih. Upamo, da ga bo odbor mogel tako lepo izvesti kot je mogel svoj program za leto 1931.
Posebno velike važnosti bo gotovo sprememba pravil v točki glede članstva. Lani se je sprejelo glede tega samo to, da so člani Baragove Zveze društva in organizacije edinice, ki se izjavijo za pristop in plačajo za eno leto toliko in toliko. Na predlog Rev. Plevnika se je sedaj določilo, da lahko pristopi v Baragovo Zvezo tudi vsak posameznik kot član podpornik in dobi s tem vse pravice na sejah. Letna članarina se prepusti njegovi dobri volji.
Tudi o načrtu za bodoče delo bo prinesel več zapisnik. Ne bom se tu spuščal v posameznosti. Omenim naj samo sklep, da se enkrat spomladi vrši v Lemontu velika skupna pobož-nost kot molitveni dan za Baragovo beatifikacijo, poleg tega pa velika pevska slavnost. kot jo je nedavno tega predlagal v "Amerikanskem Slovencu" Mr. Ivo Račič iz Chicaga. Ta Rači-čev nasvet je torej sprejela v svoj program Baragova Zveza in ni dvoma, da bo iz tega zopet prišlo nekaj, na kar bomo lahko ponosni.
Dalje se je sklenilo, da bodo duhovniki, ki so izvoljeni v odbor Baragove Zveze, izdali poziv na vse slovenske fare v Ameriki, naj bi se v tem letu povsed vršili molitveni dnevi kot prošnje za Baragovo beatifikacijo. Poudarjalo se je namreč zelo pravilno, da bo vse naše delo zastonj, ako ne bo gospod Bog vmes posegel in pokazal svojo voljo, da pride Baraga na altar. V ta namen pa služi edino molitev.
Več o delovnem »načrtu tu ne bom omenjal. Prehajam k poročilu o zadnjem delu občnega zbora, namreč o volitvah. Predsednik občnega zbora, Mr. Anton Grdina, je v uvodu k tej točki poudarjal, da bi moral biti predsednik Baragove Zveze duhovnik. Dokazoval je to z raznih vidikov in zbornica mu je dala prav. V smislu tega priporočila je Mr. Zalar predla* gal za predsednika Rev. Plevnika, duhovnega vodjo K. S. K. Jednote. Rev. Plevnik je izjavil, da sprejme nominacijo, da pa hoče imeti s seboj v odboru vse tiste, ki so dosedaj bili aktivni pri tej zadevi, da ne bo delo zastajalo. Ker ni bilo nobenega protikandidata, je postal Rev. Plevnik soglasno izvo-jeni predsednik Baragove Zveze.
Mislim, da je moral vsak navzočih čutiti kot jaz: posegli smo več kot smo si bili želeli. Pogrešali smo bili iskreno sodelovanje Jednote pri Baragovi Zvezi in klicali smo jo na Baragovo polje. Prišla je in nam dala več kot smo pričakovali: svojega največjega odličnjaka za predsednika. Zadoščenje prve vrste. Pota Baragove Zve-ze so s to potezo prečudno uglajena.
Ostali odbor je ostal po večjem neizpremenjen in vsak je z veseljem obljubil vso potrebno gorečnost pri nadaljnem delu. Ker se je po sklepu zbornice ustanovilo novo mesto drugega podpredsednika, je postal Mr. Grdina prvi podpredsednik, Mr. Gregorich je dobil drugo mesto.
V najlepšem razpoloženju se je' zbornica po molitvi novega predsednika razšla kmalu po šesti uri zvečer.
KOLIKO STANE VLADNA
UPRAVA? Vladni stroški v Združenih držav, vštevši skupne izdatke zveznih, državnih in mestnih vladnih oblasti so znašali v fiskalnem letu 1927 $12,179,000,-000 napram $11,616,000,000 v prejšnjem letu in $2,919,000,-000 v letu 1913. V te stroške so všteti glavnični izdatki in plačila za poravnanje dolgov.
Porastek na stroških vladanja je večinoma pripisati večjim stroškom mestnih uprav. Stroški federalne vlade za fiskalno leto 1927 so znašali okroglo $69,000,000 in skupni stroški vseh državnih uprav 1,656 milijonov dolarjev.
Je sicer naravno, da vladni stroški rastejo z rastočim prebivalstvom, ali od leta 1925 so se vladni stroški povečali mnogo bolj kot prebivalstvo, kar je deloma pripisovati večjemu številu javnih naprav v vladni upravi. Stroški vseh vlad— zvezne, državnih in mestnih— so za vsakega prebivalca Združenih držav znašali v fiskalnem letu 1927 $102.67 napram $99.-17 v letu 1926 in $91.86 v letu 1923.
Ta zaporedni porastek v skupnih vladnih stroških tekom dobe 1923-27 gre popolnoma na račun budžetov državnih in mestnih vlad. Federalni stroški za vsakega prebivalca so leta 1927 znašali $34.40 napram $34.78 v letu 1923. Državni 8trošk! 80 pa znašali $13.96 v letu 1927 napram SI 1.12 v letu 1923 in mestni stroški $54.41 napram $45.98. .
Po vojni je sploh opažati tendenco po večjih izdatkih s strani državnih in mestnih uprav. Federalna vlada na drugi strani, pri kateri še vedno igra najvažnejšo vlogo poravnanje vojnih stroškov, je sledila bolj konzervativni politiki in ni toliko razširila svoj delokrog, da-si tudi pri nji prevladuje splošna tendenca po čim dalje večjih izdatkih.
-o-
češčenje »v. Frančiška ▼ Indiji
Goa, Portugalska Indija, 7.
decembra.—Krsto sv. Frančiška Ksaverja, katerega smatra katoliški svet za največjega misijonarja vseh časov, so zopet odprli in sicer trinajstič izza njegove smrti leta 1552.
Ob tej priliki je igrala vojaška godba in pokali so topovi.
Cerkveni zvonovi so zvonili in spuščali so rakete.
Poseben papežev delegat je vodil procesijo, katere so se udeležili trije nadškofi, petnajst škofov in več sto duhovnikov. Deset tisoč ljudi je bilo v cerkvi ob slovesnosti.
Uradno je bilo naznanjeno, da je telo svetnika popolnoma ohranjeno. Izpostavljeno bo v cerkvi en mesec in pričakujejo, da ga obišče nad milijon romarjev. *
Na odredbo jezuitskega generala Claudija so odrezali od njegovega trupla desno roko leta 1614 in so jo položili v Jezusovo cerkev v Rimu.
Sv. Frančišek Ksaverij je mi-sijonaril v Indiji in je leta 1552 umrl na otoku Sancian, blizu kitajske meje v starosti 46 let. o
Slabi časi
"Obtoženec, ali ste vlomili sami ali ste imeli pomočnika?"
"Kakšnega pomočnika, gospod sodnik! Časi so zdaj slabi in moj poklic ne nese toliko, da bi mogel imeti še pomočnika.", .
DVAJSET LET MED CLEVELANDSKIMI SLOVENCI
Piie J. J. Oman
• Namenil sem se, da napišem, objektivno kolikor mogoče, moje doživljaje med Slovenci v Clevelandu; njih dobre lastnosti, pa tudi napake, kratkomalo, moj namen je podati sliko o njih prav tako, kakoršna je v mojem spominu. Zato naj mi nik-do ne zameri, če bom tu pa tam omenil tudi kaj pomanjkljivega. Je dobro, da nam včasih kdo pove naše napake. Kako pa naj opustimo, kar ni dobrega, če nas nikdo ne opozori na naše pomanjkljivosti. Ljudje prav pogosto govorijo o svojih duhovnikih in ne vselej samo o njihovih dobrih lastnostih. Ce hoče duhovnik vedeti, kakšne napake ima, naj posluša ljudi, kadar govorijo o njem med seboj, ne pred njim. Ne mislijo vselej slabo. Zato bi bilo prav dobro za vsakega izmed nas, če bi mogel postaviti med ljudi fonograf, kateri bi pogovor posnel in bi nam potem prinesel, naše grehe odkrito pred nas, kakor so de jih spominjali ljudje takrat, ko so odkrito govorili med seboj.
Dvajset let, torej, med cleve-landskimi Slovenci. 20 let bo poteklo 5. januarja, odkar sem prvič zagledal mesto Cleveland. Popolnoma nepoznano mi mesto ni bilo, ker sem večkrat bral o njem v angleških kakor v slovenskih listih. Menim pa, da bo morda prav, če povem naj prvo, kaj me je privedlo iz daljne Minnesote v Cleveland, ko je vendar bila potreba delavcev tudi tam na verskem polju.
Kot dijak v slavni benediktinski šoli, St. Johns University, sem se seznanil z raznimi slovenskimi bogoslovci iz St. Paul semenišča. Bilo jih je takrat cela vrsta, kakor Dr. John Gruden, Rev. Francis Mišja, Rev. Joseph Verhunec, Rev. John Blažič, Rev. Peter Remškar, Rev. James črne, Rev. Dr. Zš-plotnik, Rev. Vincenc Božja, Rekel sem zadnjič, da je bil Rev. John Shifrer, Rev. Jernej škof Trobec, za katerega škofijo Ponikvar in še drugi. V počit- sem bil namenjen, pristni Slove-
nkah so prihajali k raznim slovenskim družinam v Brockway, Minnesota, ali pa v bližnje vasi, kakor je St. Anthony, Albany in še druge kraje. Ti bogoslovci so prišli iz starega kraja, in ker niso imeli svojih lastnih sorodnikov v tamošnjih krajih, so se nastanili čez počitnice pri slovenskih farmarjih. Ob nedeljah so prišli skupaj na domu enega ali drugega in se prav lepo zabavali z igranjem baseball, petjem in pogovori. Bolj po redko so prišli skupaj tudi med tednom po večerih. Vselej pa je za-donela krasna slovenska pesem tja v tiho noč, da je odmevalo čez njive in travnike od gozda do gozda. Krasni so bili tisti večeri, kako radi smo poslušali, zlasti naši očetje in matere, kateri so že dolga leta poprej zapustili svojo rodno grudo in se nastanili po širnih Minnesotskih
fare v Ameriki. Dela je bilo dosti za najmanj tri duhovnike. Ker jih ni bilo mogoče dobiti, se je po večini Father Ponikvar ukvarjal le sam s tako pomočjo od ameriških duhovnikov, kakršnih so mu sploh dati mogli. Poleg tega pa so bili duhovi v fari razdvojeni, elementi ne vsi prijazni, radi takozvanega socializma, kateri je tedaj precej mešal pojme Slovencem po Ameriki. Takrat so bili še saluni na dnevnem redu, in tudi na nočnem. Med Slovenci je bila skoraj vsaka hiša salun in vsak gostilničar je hotel veljati za moža, in sicer vplivnega moža. Ni pa bil vselej tisti vpliv v narodno korist in edinost. Razume se to-raj, da je bilo delo v takih razmerah še veliko težje in hujše. Father Ponikvar se je obračal na vse strani za pomoč, toda, kje naj jo najde? Vsak škof je svoje duhovnike potreboval doma v lastni škofiji. Kazalo ni drugega, kakor dobiti slovenskih bogoslovcev, kateri bi vstopili v clevelandsko škofijo in postali stalni delavci v slovenskem delu vinograda Gospodovega.
Tako se je zgodilo, da sem dobil nekega dne pismo v semenišče, katero me je globoko potopilo v resne misli. Pismo je prišlo od Father Ponikvarja in iz njega sem bral jasni S.O.S., to je klic na pomoč v skrajni sili. Takrat sem bil že bogoslovec in sicer sem bil namenjen za škofa Trobca, ki je bil menda najmi-lejši vladika, kar jih je Amerika kdaj imela. Predsedoval je škofiji St. Cloud v Minnesoti in ker je sam potreboval duhovnikov, je umevno, da bi ne dobil odpusta zlepa, škof Trobec je bil pristni Slovenec, ali predvsem je bil pravi apostol, sveti mož, vnet za kraljestvo božje in blagor svojih ovčic.
nec. Imel pa je v svoji škofiji zlasti Nemce, Irce, Poljake in nekaj Slovencev, škofija je sama potrebovala več moči. Zato mi niti na misel ni prišlo kedaj, da bom kje drugje, kakor v bližini domačega kraja. Poleg tega pa se človek, rojen in vzgojen na prostem v božji naravi, kjer ko mu šepetajoča drevesa tovar-ši, žgoljenje ptic pa godba ali radio; kjer mu Bog sam kinča celo okolico s cvetjem, perjem, travo in rastočim žitom, kjer se prosto in varno giblje; tak človek se ne zakoplje rad V mestne groblje, kjer ga noč in dan spremlja nevarnost, šum in ropot in diha dim, prah in pepel. Ko je prišel Father Ponikvarjev klic na pomoč, sem bil n^nenja, da je prav tako nemogoče odzvati se klicu, kakor v tistih časih po zraku priti v Cleveland. Vedel sam namreč, da me škof ne
gozdih, da si tukaj v potu svo- pusti, in zato sem tako tudi od
jetra obraza priborijo kruh. To so bili skoraj izjemno gorenjske korenine in po večini tudi pevci, kateri so prav radi pristavili "študentom" pri petju. Mlajši—takrat smo bili še mlajši—smo se učili od njih in tako vzljubili lepo slovensko pesem. Dobri in veseli fantje so bili ti slovenski bogoslovci. Ljudje so jih povsod z veseljem sprejeli in so jim postregli, kolikor so najbolje mogli.
Lepi dnevi pa vedno hitrejše teko, kakor temni in slabi. Tudi tista leta prijaznega vasovanja z bogoslovci so hitro minila. S par izjemami so bili posvečeni v mašnike in razkropili so se po širni ameriški zemlji, kjer vestno in uspešno sedaj delujejo v vinogradu Gospodovem. Father Ponikvar, eden mojih prijateljev, je imel prvo sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca, v Clevelandu, katere župnik je bil takrat Rev. Francis Kerže. Kmalu na to je prišel Father Ponikvar za župnika k sv. Vidu, katera fara je že tedaj po številu župljanov presegala vse druge slovenske
pisal. Prišel je drugi klic, S. O S. in tudi temu sem odgovoril, da me škof ne izpusti.
Father Ponikvar pa je poznal preblago srce škofa Trobca in je zato pisal njemu samemu. S prva je res kratkomalo odklonil. Ko pa je prišlo pismo in prošnja tudi iz škofijskega urada v Clevelandu, se je škof Trobec ko-nečno udal. Nemalo sem se začudil, ko me nekega dne pokliče k sebi in mi reče: "Mr. Oman, there seems to be a real necessity down in Cleveland. If you wish to go down and work among our own people, I shall not hold you back," kar pomeni v slovenskem, "vidi se, da je res potreba v Clevelandu, zato ti ne bom branil, ako želiš iti tja doli in delati med našimi ljudmi." Govoril je angleško, ker mu je jezik njemu in meni lažji.
Po teh besedah škofa Trobca si nisem več pomišljal. Videl sem, da je naravnost njegova želja, da grem med Slovence. Ko-nečno pa je tudi prav. Slovenec naj gre med svoje, kjer je to mogoče, škof Trobec je to po-
zneje tudi omenil: "Tukaj bi bil kje med Nemci, ali pa Irci. Tam boš pa med Slovenci,!' je dejal. Da, med Slovenci, sem si mislil, s tako slovenščino, kot je moja, da se mi bodo smejali. Vedel sem, da bi Breznikar prav gotovo ne odobraval moje "kranjske šprahe," (tako smo govorili doma). Vseeno pa sem pisal Father Ponikvarju, da prestopim v clevelandsko škofijo, pod pogojem, da me pusti škof dovršiti moje šole v St. Pavlu. Zagotovilo glede tega je prišlo od takratnega kancelarja, mojega se-dajnega soseda,'Dr. Scullena.
Sedaj pa na delo za slovenski jezik! Poslal sem po neko knjigo v stari kraj, naslov sem dobil iz koledarja družbe sv. Mohorja, katere knjige sem vedno rad prebiral. Brati me je naučila mati doma, ko sem bil še šolar v petem razredu. Knjig^, gramatika, je prišla, toda, o joj ! če bi hila grška, bi je bfl več razumel. Grško sem se učil v šoli, in dasi bi ravno ne bil daleč prišel z grščino, sem vsaj trmine vedel, ali je "samostalnik" nekaj za jesti, ali pa je kaka podlasci podobna živalca. Trminov nisem Sprva razumel prav nič. Poleg tega pa sem kmalo sprevidel, da nimam časa niti trdne volje zadosti, da bi skušal spoznati lepi pa težki slovenski jezik iz gram-matike. Začel sem drugo pot. Naročil sem se na Amerikanske-ga Slovenca in clevelandski list, "Nova Domovina," in začel sem prebirati. Skušal tudi pisati. Prvi, ki je sprejel in natisnil to "novo" slovenščino, seveda precej popravljeno, je bil list Ame-rikanski Slovenec, šlo je počasi na bolje, toda cilj je bil še daleč. V šoli v bogoslovju je malo časa za- postranske reči. O počitnicah pa sem moral delat, da sem si prislužil nekaj za obleko in knjige. •
Tako je čas hitro tekel, moja slovenščina pa je zelo počasi napredovala, tako počasi, da je še danes po 20 letih velik križ našem urednikom, kadar jim pride pred oči. Poleg tega, je prišla Š3 druga nesreča. Komaj sem v zadnjem letu prišel iz počitnic nazaj v semenišče, sem dobil pismo iz škofijskega urada, katero se je glasilo nekako takole: "Pripravi se za ordinacije o Božiču. Pri sv. Vidu nujno potrebujejo pomoči."
Kakor strela iz jasnega neba me je pretresla ta vest. "Bodi pripravljen za ordinacije v Božiču!" To se pravi, kar bi bil drugače v devetih mesecih dovršil, sedaj dovrši v treh in pol. Razume se, da je pri tem moj slovenski program popolnoma odpadel. Ker mi je bilo dano zagotovilo, da me pustijo na miru, dokler ne izdelam vseh šol, niti slutil nisem, da pride klic tako hitro.
škofijskemu ukazu se ne da ustavljati nic več, kakor uradnemu poklicu na sodni j o. Začel sem s pripravami. Treba se je bilo vaditi "maše." Treba učiti kako deliti sv. zakramente, in treba, zelo treba je bilo še sto in ene raznih reči in vaj. Pisal sem Father Ponikvarju, naj mi dajo malo več časa. Vedel sem namreč, da je on tista sila za škofom, ki ga je pripravila, da je škof besedo nazaj vzel in me zahteval pred časOm. Pa vse je bilo zastonj. "Dobro" sem rekel, "če mi ne daste časa, da bi potrebne šole izdelal, potem, me pa dobite negodnika.
Strašno hitro so tekli tisti meseci. Father Mišja, slovenski profesor petja na St. Paulskem semenišču, mi je pomagal za peto mašo. Jože Trobec, nečak škofa Trobca in sedaj župnik v Elk River, Minn., mi je pomagal s postranskimi zadevami, pismi in drugo.
Prišel je Advent, prišel Božič. Z Božičem je tisto leto prišel tudi strašanski mraz. Dan po Božiču, praznik sv. Štefana, je živo srebo zlezlo do 30 pod ničlo. Navzlic temu pa se je vršila ordinacija v domači cerkvi, kjer sem bil 33 let popreje tudi krščen. Drugi dan ni bil nič boljši. Sv. Janez evangelist je bil prav tako hud, kakor sv. Štefan in mraz
je bilo da je kar pokalo drevje radi zmrtline. Vse kaj drugega, kakor idealen dan za novo malo je bil to. Toda nova maša se je vršila in cerkev je bila polna ljudi od raznih krajev, zlasti domačinov, kateri so hoteli videti, kako bo "šimnov čan" mašo pel.
(Dalje prihodnji teden.)
industrijalne krize
, Kako dolgo bo trajala sedanja gospodarska kriza? Mnogo je optimistov, ki so par- mesecev po polomu na Wall Streetu zavohali znake povratka pro-speritete in vzlic vsem razočaranjem jih vidijo zopet vsak mesec. Mnogo pa je tudi pesimistov, ki prerokujejo, da bo treba vsaj 25 let do povratka normalne industrijalne delavnosti v tej deželi.
'izkušnja nam jk)ve, da so se optimisti varali, kajti sedanja depresija se je izkazala kot jako dolga. Ali gospodarska zgodovina Združenih držav očivid* no niti ne upravičuje pesimi-stičnih*prorokovanj onih, ki ne vidijo bližnjega izhoda iz sedanje krize.
Ako pogledamo nazaj v zgodovino. Amerike, vidimo stalen in poseben gospodarski razvoj in napredek. Začel je z naseljevanjem, ki je dovedlo do hitre kolonizacije dežele, in sledil je hiter razvoj industrij, poljedelstva, trgovine, prometa in prometnih sredstev, ki je povezal osamljene naselbine koloni-jalne dobe v današnjo industri-jalno skupino. Ali gospodarski razvoj nove dežele se ni vršil enakomerno. Ni bilo' le hitrih napredkov, marveč tudi presledkov gospodarskega zastaja-nja.
V zadnjih sto letih je dežela doživela petnajst takih gospodarskih zastojev. Te industrijalne depresije so trajale več ali manj časa, od malo mesecev do petih let, ali iz vs^ke izmed teh kriz je dežela izšla močnejša kot poprej. Dejanski so dobe največje industrijalne vzma-he, spremljane od porastka s p lo š nega življenskega standarda, sledile takoj za nekaterimi izmed najhujših gospodarskih kriz v ameriški zgodovini.
Kriza leta 1837. Prva splošna gospodarska kri^a v Združenih državah je bila morda leta 1819, ko so cene padle prav polomno in so bile industrije paralizirane za skoraj tri leta. Ali najhujša in najdaljša kriza pred civilno vojno je bila ona leta 1837. Pred to krizo je bil fenomenalen razvoj industrij in prometnih sredstev, stremečimi po zvezah med zapadom in vzhodnim morjem v svrho novih tržišč za zapadnega farmarja in vzhodnega tovarnarja. Tekom enega desetletja se je skoraj pol biljona dolarjev investiralo v notranje gradnje in ta denar je bil večinoma izposojen iz Evrope. Tok priseljencev je prodrl v dolino reke Ohio in začela je divja špekulacija z javnimi zemljišči. V onih letih je bila javna domena kakih 2,000 miljonov akrov na razpolago vsakemu, ki je hotel kaj zemlje, ali sevecja zemlja blizu obstoječih naselbin je bila bolj pri vlači j i va. Nastale so Potemkinove vasi, naselbine iz papirja, da se vabijo naseljenci, in zemljišča, dostikrat kupljene po 20 centov in redkokdaj po $1 za aker, so se preproda-jala po 50 do 100 krat toliko, kolikor je znašala izvirna cena.
Ta doba pretirane ekspanzije in špekulacije je prišla do naglega konca leta 1837. Cena zemljišč je v šestih mesecih padla za 40 miljonov dolarjev. Papirnati bankovci so zgubili do 50 odstotkov svoje vrednosti. Več kot 600 bank je zban-krotiralo. Bilo je mnogo bankrotov in devet desetink vseh vzhodnih tovarn se je zaprlo. Ta depresija, ki je bila ena izmed najbolj Strašnih in daleko-sežnih v ameriški zgodovini, je končala še le leta 1842. Vendar-
le za njo je takoj sledila doba gospodarskega razvoja in napredka.
Kriza leta 1873. Drugi kritični zastoj hitrega gospodarskega razvoja se je vršil leta 1878. Spremila ga je panika na Wall Streetu. Vrednostni papirji na borzi so se prodajali za vsako ceno. Mnogo bank in brokerjev je propadlo in borza je bila zaprta za deset dni. V samem letu 1873 se je zabeležilo 5,000 bankrotov. Tovarne so se zaprle in trije milj oni ljudi so ostali brez dela. Nastala je depresija, ki je trajala pet let. Kakor v prejšnjih krizah je bila ta depresija posledica pretiranega razvoja in špekulacije v vseh panogah industrije. Ragvoj zapada se je vršil mrzlično: Ogromni kapitali so se investirali v železnice, pristanišča in tovarne, prehitro za resnične 1 potrebe.< Trebalo je daljše-dobe likvidacije in, poravnave, da se kolo industrije spravi v normalni tir. Ko je končno prišlo do tega, nastopila je nova doba razvoja in takoj po letu 1879 se je življenski standard dežele povzdignil do višine, o kakršnem niso ljudje niti sanjali pred krizo 1. 1873.
Panike v letih 1893 in 1907. Da navedemo še eno izmed najhujših kriz; nastala je 1. 1893 panika v poslovnem svetu in trgovina in industrija je bila disorganizirana. Na stotine bank in na tisoče tvrdk je bankrotiralo. Mnogo železnic je prišlo v roke prisilnega upravitelja. Zaslužki so znatno padli in gradnje so zastale. Bilo je štrajkov, neredov in splošne bede. Depresija je nadaljevala skoraj tri leta, ali sledila je zopet doba razvoja in povzdiga blagostanja. Nastale so velike industrijalne kombinacije in prorokovalo se je, da te bodo v stanu k o n t r o lirati pretirano produkcijo in ekspanzijo. Ali že po enem desetletju je "veliki biznis" zgubil svojo običajno previdnost in spustil se v pretirane špekulacije. Leta 1907 nastala je ostra reakcija. Likvidacije so prizadele trgovino in industrijo po vsej deželi.
Po svetovni vojni smo imeli industrijalni zastoj v letu 1920-22. Po visokih mezdah in zboljšanih razmerah so se zopet prikazale "bread lines," ki so jih mnogi smatrali kot stvar preteklosti. Nastala je zopet živahna delavnost v industriji, dokler nismo zopet v jeseni leta 1929 morali plačati za prejšnji pretirani razvoj, za masno produkcijo preko potrebe trenotka, za obročno kupovanje na račun prihodnjih zaslužkov, za splošno špekuliranje na borzi in za druge pretiranosti modernega industrijalnega življenja.
-o-
Protiustavna registracija ino-zemcev
Detroit, Mich.—Na tukaj šnjem zveznem sodišču je bila podana odločitev, ki bo v veliko pomoč tujezemcev v Michiga-nu, ako odločitev potrdijo višje sodne inštance. Odločilo je nam' reč, da je novi zakon, ki zahteva, da se mora vsak prebivalec Michigana, ki ni državljan, registrirati pri državni policiji, protiustaven.
Michiganski zakon je bil sprejet pred več meseci v državni zbornici in governor Michigana ga je podpisal. Podobnega zakona nima nobena druga ameriška država in povzročil je obširno diskusijo v javnosti.
o--
Ribniška
Pred Cenetovo hišo v Ribnici sede štirje berači. Eden je bil gluh, drugi slep, tretji brez četrti brez rok. Gluhi reče: "Sem slišal, da
vojska." Slepec na to: "Bomo videli, bo."
brez nog pridene: "Bo-
- pa šli."
Tisti brez rok pa pravi: "Se bomo pa udarili."
nog,
(
bo
i
kaj 1
mo
Tisti
Rev. Frane Bemik:
SREČNI BODIMO!
"Štej, o duša, ure 33 let, ki jih je ZveliČar zavoljo tebe preživel v dolini bridkosti, štej vzdihe, ki jih je napravil, solze, H jih je potočil, besede, ki jih je hgovoril, potne kaplje, ki jih je izpotil, stopinje, ki jih je prehodil, udarce, ki ih je prejel, trne, ki so ga ranili, žeblje, ki so ga prebodli, kaplje krvi. ki jih je prelil, opazuj les križa, na katerem jo visel, svoje življenje izdihnil, svojo dušo za tvojo dušo daroval; vse to ti pove: toliko si ti vredna." (Sv. Avguštin).
"Ves ta svet ne odtehta vrednosti ene same človeške duše. Saj za ves svet ni hotel Bog dati svojega življenja, ki ga je za človekovo dušo dal. Večja je , torej čast duše, ki je le s Kristusovo krvjo mogla biti odrešena. Spoznaj o človek, kako vzvišena je tvoja duša!" (Sv. Bernard).
"Zares, človeška duša, ti si veliko vredna, ker je Bog sam prišel na zemljo, da je tebe rešil." (Sv. Bernard).
"Ko bi bil tudi le en sam človek na svetu, bi radi neizmerne cene te edine duše ne bilo Bogu nevredno, meso nase vzeti in življenje zanjo dati. Ko bi bila tudi duša najnižjega človeka, je vendar njenemu Stvarniku tako draga, da, če se ta človek Boga boji in njegove zapovedi spolnuje, bi Bog prej nebesa uničil, kakor pa bi pripustil, da bi duša tega človeka bila pogubljena, ker so tudi nebesa le neznatna v primeri z dušo človekovo. Saj so nebesa stala Boga le eno besedo, za našo dušo pa je dal Bog svojega Sina. Sina božjega je stala kri in življenje. Duša je torej v gotovem pomenu toliko vredna, kot Bog, ker je toliko vredna, kolikor je stala." (Sv. Krizostom).
"Nič ni dragocenejšega kot človeška duša, ker je okrašena s podobo božjo in odkupljena s krvjo Kristusovo." (Sv. Lovrenc Justiniani).
4.
Bog sam je življenje duše in nje plačilo.
Sv. Irenej nam to čudežno resnico pove: "Kakor je duša življenje telesa, tako je Bog življenje duše."
In sv. Bernard: "Duša je zmožna Boga posesti; kar je manj kot Bog, to je ne zadovolji." •
5.
Zato Bog tudi po odrešenju za vsako dušo toliko stori, da bi jo rešil.
Ustanovil je sv. katoliško Cerkev in ji dal zagotovilo, da pri njej ostane vse dni do konca sveta.
Njej je izročil svoj božji nauk, sv. zakramente kot čudežne studence vseh božjih milosti, daritev sv. maše! samega sebe v zakramentu sv. Rešnje-ga Telesa.
Dal ji je nad vse čudežno, božjo oblast, da po svojih maš-nikih v njegovem imenu odpušča grehe in izgubljene duše zopet vrača na pot resnice, na Srce ljubezni.
Vsaka hiša božja, vsak maš-nik, vsak obred veličastne službe božje tekom leta, vsi prazniki, vse molitve, vse milosti— vse to je le en prelep, nepretrgan klic ljubezni vsaki posamezni človeški duši: Vse to je zate, o duša človeška!
In naj je ta duša tudi zašla v zmote in pregrehe!	'
Takrat je ljubezen božja do te duše še posebno velika in čudovita !
Dobri Pastir hiti za izgubljeno ovco, nebeški Oče kliče izgubljenega sina, n g ubij eno hčer, vse odpusti, vse, samo, da je duša rešena.
Življenje vsakega posameznega človeka od zibelke do groba ni drugega kakor en sam nepretrgan dokaz, kako neizmerno
Bog ljubi njegovo neumrjočo dušo!
O, pač mora zares neizmerna biti vrednost človeške duše, ker Bog pri vsaki posamezni duši na tak način kar razsipa dokaze
svoje božje ljubezni!
6.
Človek pa neizmerne dragocenosti svoje duše često nima za mar.
Ko so leta 1556 pluli Španci na ladjah proti Mehiki, jih je silen morski vihar zanesel na obrežje Floride. Domačini divjaki so radovedni prihiteli na obrežje gledat novodošle tujce. Španci so si hoteli pridobiti naklonjenost teh divjakov. Po-sudili so jim v dar vrečo, napolnjeno z zlatom. In kaj so naredili divjaki? Odprli so vrečo, zlato so pometali na tla, vrečo pa so kot veliko vrednost ohranili zase.
Kajne, kako nespametni so .bili ti divjaki!
A čujte! Ne divjaki, premnogi kristjani delajo še danes prav tako!
Telo, ta vreča prsti, prah zemlje, jim je vse, a duša, to zlato, ki je v telesu, pa—nič!
Za telo skrbijo, za dušo se ne brigajo!
Takim nespametnežem kliče sv. Bernard: "Kaj rediš in kra-' siš svoje telo, ki ga bodo v malo dneh črvi snedli v grobu? Svoje duše pa ne krasiš z dobrimi deli, svoje duše, ki ima biti enkrat predstavljena Bogu in njegovim angelom? O, velika je zabloda, če gospodarica služi, služkinja pa gospoduje!"
Kdorkoli hočeš srečen biti, spoznaj neizmerno vrednost svoje duše.
16.
' Večna sreča v nebesih
Išči srečo kjerkoli hočeš, trajne sreče na tem svetu ne boš našel.	•
Trajna sreča je le v večnosti, v večnem življenju, v—nebesih.
"O nebeška blaženost, o večno življenje! V tebi je večni mir, neizrekljivo veselje, neprestani praznik. Vtebi ni nobenega včeraj, nobenega jutri, ampak večni danes." (Sv. Avguštin).
V	Razodetju sv. Janeza beremo o skrivnostni ženi, ki se je prikazala na obnebju, okinčana z nebeško častjo, obdana s soln-cem, luno pod nogami, na glavi pa krono iz 12 zvezd.
Sv. Bonaventura primerja s to ženo človeško dušo v sreči nebeške slave.
V	nebesih je duša kraljica. Obdana je s solncem božje ljubezni.
Dvanajstero zvezd pa kaže 12 veselje poveličane duše.
Oglejmo si tudi mi, ki iščemo prave sreče, srečo duše v nebesih!
Premislimo, kolika nepopisna radost polni presrečno dušo ob pogledu na Boga, nase, na to, kar jo obdaja, in v spominu na njeno pozemeljsko življenje!
1.
Pogled na Boga.
Trojno veselje povzroča duši pogled na Boga: duša na vse veke Boga gleda4 ljubi in uživa.
Bistvo nebeške sreče obstoji v posesti najvišje dobrote. Boga, Boga pa, ki je čisti duh in resnica sama na sebi, ne moremo posesti drugače, kakor s tem, da ga gledamo, ljubimo in vživamo.
"Kdor more," tako piše pisatelj Grabmann, "le količkaj slutiti in na zemlji blaženosti in srečo duše, ki je od neposrednega gledanja kar zamaknjena v bistvo in življenje presvete Trojice, če že tu na zemlji spoznavanje božjih popolnosti v odsevu stvarstva napolnuje dušo z veseljem! In ljubezen, ki dušo v gledanju božjem neločljivo druži z najvišjo Dobroto!
(Dalje prihoonjifi) -O-
Drag mrlič
"Nikar se ne trudite," pravi zasebnik zavarovalnemu • agentu, "jaz sem zavarovan dovolj. Povem vam, po smrti bom vreden več, kakor sem živ."

stefi
as
HHž
Itt.UO
« m ujul
a cut
*u
OUBWLJkMDt OHIO
Por Members Yearly-Por Wonm«Bber».______
MM
OoanMa

NOVOLETNE RESOLUCIJE IN ZAOBLJUBE
- Noben drugi čas tekom leta ni bolj primeren za resolucije, sklepe ali zaobljube kakor bad Novo leto. V tem času ima človek popolen pregled, kako je živel zadnjih 12 mesecev, pravdno ali nepravilno? Ima li ob zaključku leta pokazati kaj uapeha?
Seveda velika večina je takih, ki se ob zatonu leta 1981 niso mogli ponašati pri sestavi njih bilance s kakim dobičkom; temu vzrok so bile slabe delavske razmere. So pa tudi slučaji posameznikov, kjer je morda ta ali oni vsled svoje lastne malomarnosti in neprevidnosti k bilančnem\i deficitu pripomogel. Tu bi se lahko navedlo veliko število napak, hib in nedostatkov.
Kot članom naše velike podporne organizacije bi svetovali, da naredijo ob začetku novega leta sledeče resolucije, zaobljuba in sklepe:	.
Skušaj biti vedno ponosen, da si član ali članka K. S. K. Jednote, prve in najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki.
Udeležuj se redno mesečnih sej.
Skušaj plačevati po svoji najboljši moči in zmožnosti asesment za društvo in Jednoto.
Ne bodi ošaben in nevoščljiv.
Bodi usmiljenega srca ter obiskuj redno svoje bolne sobrate.
Bodi ponosen, da si Slovenec in katoličan, ter skušaj ta ponos in načela vzgledno tudi javno kazati.
Spoštuj in čislaj odbornike društva, ker ti opravljajo svoje urade le tebi v korist.
Citaj in zasleduj vestno v Glasilu naznanila iz glavnega urada in društvena poročila.
Bodi zmeren v vseh zadevah.
Ne bodi opravljiv.
Podpiraj domače ali slovenske trgovce in drži se gesla: Svoji | svojiip! M r liti-m
Ne bodi čmeren, ozkosrčen in nezaupljiv; upanje na boljšo bodočnost je več vredno kakor pa pesimizem.
Agitiraj za svoje društvo in Jednoto in skušaj v tem letu pridobiti vsaj enega novega člana ali članico.
Vpoštevaj geslo naše Jednote: Vse za vero, dom in narod!
o-
Preganjanje Cerkve na nično postal žrtev fašističnih
IGoriikem
Preganjanje Crkve, oziroma slovenščine v cerkvah goriške nadškofije, se nadaljuje z vso fašistično zagrizenostjo. 2e prvi dogodki po odstopu nadškofa dr. Sedeja kažejo, da je bilo žrtvovanje pokojnega nadškofa Sedeja zaman in fašisti bodo sedaj še z večjo silo navalili na Cerkev v Julijski Krajini. Za vsakogar, tudi za tistega, ki je gojH količkaj upanja, je takoj po imenovanju Ivana Sirottija za začasnega namestnika na goriškem nadškofijskem sedežu, postalo dovolj jasno, kakšne namene je imela fašistična vlada, ko je izsilila odstop dosedanjega goriškega nadškofa Slovenca, pokojnega dr. Frančiška Sedeja. Razni komentarji fašističnega tiska in najnovejši izbruhi raznih goriških oblastnikov proti slovenski duhovščini, ne dopuščajo nikake-ga dvoma o resničnih namenih fašizma.
2e mesec pred njegovo odsto-pitvijo je ves fašistični tisk zahteval popolno italijanizacijo Cerkve ob meji Tržaški "II Popolo di Trieste" se je drznil med drugim zahtevati, da se osrednje bogoslovno semenišče v Gorici zapre in vsi bogoslovcl naj se presele v Videm, koder naj se vzgajajo v "prave Italijane, da tako izginejo iz javnega življenja nevarne figure slovenskih duhovnikov." Članek se je končaval z zelo pomenljivimi besedami: "Treba se bo lotiti energičnega reševanja cerkvenega vprašanja v Julijski Krajini, posebno v trenutku, ko se neko škofovsko mesto izprazni.". Po tem poročilu se lahko vidi, da je odstop pokojnega nadčkofa Sedeja fašistična vlada že dolgo pripravljala in je nadškof Sedej res-
nestrpnežev. Ko je bilo to mesto po enem mesecu v; resnici izpraznjeno, je zavladalo veselje po vsem italijanskem fašističnem tisku po celi Italiji in fašistično glasilo Julijske Krajine je zapisalo, da "se bo šele sedaj začelo nele materij elno, ampak resnično duhovno italijansko ujedinjevanje obmejnih krajev."
Komaj so goriške oblasti zaznale, da je goriški nadškof dr. Sedej odstavljen in na njegovo mesto imenovan apostolski administrator, so takoj hoteli pokazati, da je sedaj prišel njih čas. Ravno v tistih dneh je bil v Komnu pod patronanco krajevnih fašističnih oblasti razglašen velik ples. To je namreč splošno fašistično sredstvo, da mladino poiivinijo in jo na-rede sprejemljivo za suženjski jarem. Komenski dekan Bogomil Nemec je v pridigi v božje-potni cerkvi pri Mariji v Obrč-ljanu svaril mladino in starše pred plesom. Nedolgo potem je bil poklican na kvesturo v Gorici, kjer so vpili nad njim, kakor kak policaj nad vagabun-dom in mu končno dali "diffi-do," to je policijski opomin. Na bolehnega in blagega duhovnika je to tako vplivalo, da je dobil nevaren živčni pretres. Ves fcpremenjen in oslabljen se je povrnil nazaj v Komen. Zgodilo ae je, da se je potem med molitvijo zgrudil nezavesten lp bruhal kri. Morali so ga odpeljati v goriško bolnico.. Dekan Nemec je star še 63 let in ^e češki rojak, ki je od mladega na Goriškem. Istočasno je dobil "diffido" župni upravitelj v Škrbini Štefan Posarelli, ki četudi je Italijan, je vendar za slovensko ljudstvo pravičen, miren in pohleven.
Križev pot naših bratov ae še
.uvptrtiTm*
Ni «anio drugod, ampak tudi pri nas pravijo o nekaterih, "da obračajo plašč po vetru." Nemci pravijo takim ljudem "wetter-wendlsch" is hočejo reči s tem ne samo to, da so ljudje nestalni v svojih navorih in v vsem tvojem dejanju in nehanju, ampak hočejo reči tudi to, da vpliva vreme jako nično na telesno in duševno počutje ljudi. Nemški pesnik Goethe je rekel: "Vpliva vremenskih izprememb ae zavedajo le visoko izobraženi ljudje ali pa bolniki."
Znameniti nemiki modrijan Nietzsche je bU oboje: bolnik in visoko isobražen človek in ta moi je ree sijano opisal, kako je vplivalo vreme na njegovo P0r čut je in na njegovo delavnost, če jc barometer padal, ni čutil le telesnih nadlog, ampak tudi vsako veselje do dela ga je takrat minilo. Pa tudi na manj občutljive ljudi vreme močno vpiva, čeprav se tega sami ne zavedajo: opazujejo pa to drugi ljudje. V neki veliki tvornici je opazoval ravnatelj, da pada uspeh dela njegovih 3,000 delavcev ob slabem vremenu najmanj za 10 odatotkov; v angleški narodni banki pa ob nastopu londonske megle zapro najvažnejše knjige, ker so ugotovili, da delajo takrat uradniki mnogo napak, vsaka napaka pa je lahko usodna.
Poznamo pa tudi take ljudi, ki so baš ob slabem vremenu prav dobre volje! Ali so ti ljudje za vremenske izpremembe neObčut-1 j i vi ? Ravno nasprotno: ti ljudje Čutijo že solnce naprej. Kakor se namreč tudi barometer začne dvigati, ko še dežuje, tako čuti tudi človek že med slabim vremenom bodoče lepo vreme. Stari zdravniki so se vsled tega vedno ozirali tudi na bodoče vreme in ne aa trenofcni n<
Posebno važna za počutje človeka pa je zračna vlaga in pa vetrovi in že od nekdaj pripisujejo vzhodnim in severozapadnim vetrovom najboljši vpliv na ljudi, dočim je jug na zelo slabem glasu. Amerikanski profesor Dexter trdi celo, da raste število zločinov ob južnem vremenu. Ta trditev se sicer ne da popolnoma dokazati, res pa je, da vpliva jug v Alpah, ki pritiska na doline, na ljudi zelo neugodno in de la ljudi in živali močno nemirne. Dokazano je tudi, da ljudje, ki prebivajo v alpskih dolinah, pokupijo mnogo zdravil proti glavobolu, čim nastopi jug.
Ugodno pa vpliva na ljudi pri-četek toplih in svetlih dni. Pravijo, da stoji ta pojav v zvezi z delovanjem nekih žlez: čim sezu-jemo zimske nogavice, postane človeško nagonsko življenje neverjetno močno: pesniki svet kar preplavljajo s svojimi proizvodi, bolnišnice pa imajo nekaj mesecev kasneje dosti več dela kakor običajno.
Toda tudi samomori se množe na spomlad, če se namreč ob določenem času vse ne izpremeni, ampak Se dalje dežuje, postane Človek potrt, človek se čuti v svojih upih na svetlobo in na toploto prevaranega, to pa ga napravi pobitega in potrtega, da si sem prereže nit življenja.
Ljudem, ki so za vreme močno občutljivi, pa je težko dopovedati, da je tudi narava taka kakor vreme in da morajo priti za dežjem zopet solnčni dnevi. Kdor jo razume, ta z lahkoto prenaša težave, ki mu jih povzroča slabo vreme.
LEVSTIKOVO "GADJE GNEZDO" V ANGLEŠKEM PREVODU
Zanimiv razgovor » prevajate-V Ijico gospo Copeland
Ljubljana.—V Londonu v založbi John Qodker je izšel angleški prevod Levstikovega "Gadjega gnezda." V angleščino je roman prevedla lektorica angleščine na naši univerzi F. S. Copeland. Lektorica f. S. Copelanil si je
prirodnimi
. Znano je, da je v posebni knjigi Beautiful Mountains v anghilffnl popisala krasote naših planin. Zdaj je i>e svojim rojakom Angležem predstavila klasično Levstikovo delo "Gadje gnezdo."
Razgovor s gospo Copeland
V	svojem uvodu prevoda "An Adder's nest" pravi gospa Copeland : "Kakor se spozna človeka po prijateljih, tako se spozna pisca po njegovih čitateljih. Na Levstikovo "Gadje gnezdo," ki je roman o slovenskem kmetu med vojno in po njej, me je opozoril neki prijatelj dijak, kmalu potem ko sem prišla v Ljubljano leta 1921. Takoj sem odkrila, da je "Gadje gnezdo" ljubljenec povojne generacije, ki je doraščala po Ujedinjenju. V tem času je bilo moje znanje slovenščine zelo majhno in z veliko težavo sem predelala Levstikov roman, ki je pisan v njegovem tipičnem slogu . . . slog, ki izraža značaj in čut slovenskega kmeta, ki v marsičem sliči značaju njegovega škotskega tovariša."
že v tem uvodu je gospa povedala, zakaj je izbrala ravno Levstikovo "Gadje gnezdo," ko je hotela predstaviti nas Slovence Angležem. Vendar so zanimive tudi še tele njene besede iz razgovora z njo. "Nekateri so me nagovarjali, naj. prevedem katero izmed Cankarjevih del. Vendar se mi je zdelo, da Cankar ni tako čisto slovenski kakor je Levstik v . svojem "Gadjem gnezdu." Ali bolje rečeno: "Gadje gnezdo" prikazuje bolj kot vsako drugo delo Slovence kot obmejen narod, ki se je boril za svoje pravice in ki je bil vedno ponosen na vse, kar je čisto njegovega. S tepi Je pa dokazana samobitnost tega naroda. Cankar je že bolj mednaroden. Zato sem se z veseljem lotila prevoda "Gadjega gnezda" v prepričanju, da bom rojakom s tem delom predstavila Slovence v vsej njih veličini in ponosu.
Načrt za prevod "Martina Karpana"
V	nadaljnem razgovoru mi je gospa Copeland zaupala, da namerava prevesti tudi "Martina Krpana." In sicer bi ga prevedla v škotski cfcalekt, ker bi s tem najbolje zadela duhovno stran tega klasičnega slovenskega dela Frana Levstika.
"An Adder's nest" je lepo opremljena knjiga z ličnimi platnicami s sliko slovenske vasi. Knjigo krase tudi tri slike originalne suheigle gospe N. Lavri-nove, soproge našega rojaka Lavrina, univerzitetnega profesorja v Londonu. Cena je zelo nizka. Knjiga se dobi v naših knjigarnah in pri prevajalki na Gosposvetski cesti št. 5 Ljubljana.
vesti iz jugoslavije
Novi grobovi—V Laškem je umrla Petrina Trop, rojena Droč. — V Ljubljanski bolnišnici je preminula Frančiška Marn, rojena Pavšek, dolgoletna cerkveni pevka. — V Ljubljani je zapustila solzno dolino 87-letna Marija Fortuna. — V Lukovici je odšel v večnost Gustav Vidic, višji revident v pokoju. — V Ljubljani so položili v grob Marjeto Weis, vdovo po poštnem poduradniku. — Pri Sv. Roku pri Sevnici je zaspal v Gospodu posestnik Ivan Blaz-nik. — V celjski javni bolnišnici je umrl posestnik Miha Burkeljc, — Na Otočem vrhu pri Pungartu je odšla po plačilo v večnost dobrotnica raznih cerkva 84-letna Marija Oven.—-V Ljubljani so pokopali trgovca Jožefa Mraka. — V Grajski vasi pri Gofnitakem je odšla po plačilo v večnost 82-letna Neža Rak, vdovi jena Slander, mati gornjegradskega gospoda župnika. — V Ptuju je zatisnil na veke svoje oči notar Kazimir 3ratkovič. -i- V Ljubljani je
v Gospodu Ivanka vdova po mestnem računskem retfdentu. — Istotam so položili k večnemu počitku
Pavlo Ciuho. — V ljubljanski bolnišnici js umrl mirnski župan Franc Pečelf. Za župana je bil imenovan i. decembra. —
V	Vidmu ob Savi so pokopali posestnika Franceta Vidmarja.
—	V Kranju je odšla v večnost Cvetka Bemikova. — V Ložu je preminula 84-letna Frančiška Lah, rojena Meden.
Vlak je de smrti povodi 57-letnega Antona Tomažiča iz Podboršta pri St. Vidu na Dolenjskem. Zjutraj je bil še pri sv. obhajilu.
Strašna nesreča se je pripetila dne 9. decembra v bližini Celja. Mestni avtobus Celje-Zalec-Vransko, ki vozi ob 10:80 iz Celja, je drvel po državni cesti. Pri prehodu čez železniški tir je trčil avtobus, ki je bil polh ljudi, ob ravno prihajajoči vlak.1 Učinek je bil grozen. Na mestu so umrli: Ivan Krefl, posestnik v Braslovčah; Filip Posedel in njegova žena iz Zabukovce; Ivan Kranjc in njegova žena iz Žalca; Anton Svet iz Brežic; Frančiška Pri-stovšek iz Drašinje vasi. V bolnišnici so podlegli poškodbam: Anton Dobnik in Marija Zupane iz Griž pri 2alcu, Otili-ja Dobelšek iz Št. Pavla pri Preboldu. Več oseb leži težko ranjenih, med njimi učiteljica Matilda Potočnikova iz Griž in šofer Bučar. Kdo je krivec nesreče, kakor je ne pomnijo tam stari ljudje, bo dognala preiskava. Prehod preko železniške proge ni zavarovan, ker bi bila sicer nesreča nemogoča. Železniška uprava naj bi tu, kakor tudi pri drugih nevarnih prehodih oskrbela potrebne zaporni ce.
Z avtomobila je odletel. Na
cesti med Slovensko Bistrico in Laporjem se je dogodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje 70-letnega prevžitkarja Franca Oniča iz Pretreža. Postal je žrtev usodnega padca iz avtomobila na ostrem ovinku v Končnem. Onič je šel peš po cesti iz Slovenske Bistrice, ko ga je dohitel s svojim avtomobilom neki znani trgovec ter ga povabil na vozilo. Starček se je povabilu rade volje odzval in voz je zdrčal dalje po cesti proti Končnem, kjer je Onič iz nepoznanega vzroka odletel iz vozila ter treščil z vso silo z glavo ob kamenita tla. Pri udarcu si je zdrobil lobanjo ter obležal na mestu mrtev.
Pod nožem je izkrvavel 18-letni Alojzij Vovk, posestnikov sin iz Slivnice pri Grosupljem. S koli in sekirami so popolnoma razmesarili 28-letnega po-sestnikovega sina Tomaža Tomažiča v Muretincih pri Ptuju.
—	Z nožem so prerezali trebuh Jožefu Maruhu v Št. Vidu pri Ptuju. — Lobanjo so do smrti razbili mizarskemu pomočniku Pichlerju v Ločiču pod Sv. Urbanom pri Ptuju. Pri vseh navedenih žalostnih slučajih je bil vojskovodja—kralj alkohol.
Volitve v jugoslovanski senat so se vršile 3. januarja, 1932.
V	vsej Jugoslaviji bodo poslanci in župani izvolili 47 senatorjev na šest let.
Požar je uničil vozarno trgovca Rieglerja na Pragerskem.
Koliko vseučiliščnikov ima slovenaka univerza. Sedaj so znane končne številke o ljubljanskih akademikih, kolikor se jih je letos vpisalo na lj ubij an ski univerzi. Rok za vpis je bil namreč podaljšan letos do konca novembra. Skupaj je na ljubljanski univerzi vpisanih 1,77B akademikov. Na filozofski fakulteti je vpisanih 551 akademikov, med temi 19 izrednih slušateljev. Na jurldič-ni fakulteti je vpisanih 489 akademikov, med temi štirje razredni. Na medicinski fakul teti je vpisanih 114 akademi kov. Na tehnični fakulteti vpisanih 569 akademikov, med temi trije izredni. Na teološki fakulteti pa je vpisanih 155
akademikov, med temi pet ii-rednih slulateljev.
Katoliški dijaki v Beogradu. Koliko jih je? Na sedmih gim-naiijth js 849 dijakov in 279 dijakinj. Ka realki jih je 48, na obeh učiteljiščih 64 in na višjih meščanskih 65. Skupaj 700 dijakov.
Pet milijonov 610 tisoč katoličanov je v vsej Jugoslaviji.
Zaščita države. Dr. Drago-tin Toth je obsojen na štiri leta roblje in pet let izgube državljanskih pravic. — Anton Kraljič na pet let robije in izgubo državljanskih pravic. — Josip Miklavžič na dosmrtno ječo ln trajno izgubo častnih pravic. — Milivoj Ivankovič na osem let robije in trajno izgubo častnih pravic. — Jakob Suhan na tri leta robije in pet let izgube častnih pravic. — Štefan Sabol, Josip Tarle, Grga Sule-čič po tri leta robije in po pet let izgube časti. — Ivanka 2e-leznik na eno leto strogega zapora. — Štefan Radeljak na eno leto robije in pet let izgube častnih pravic. — Peter Bako-vič na dve leti robije in pet let izgube častnih pravic. — Ivan Buzina pa je bil oproščen. , Glava mu je odletela. Vojak Nikola Mraovič bi se imel nedavno vrniti domov, ker je že odslužil svoj vojaški rok. Silno se je veselil tega, toda usoda je hotela drugače. Predzadnji dan je bil poslan z vlakom na nočno stražo pri železniškem mostu v Ričicah na progi Gos-pič-Gračac. tej progi še nikdar ni potoval, zato je vsak hip pogledoval skozi okno, če Že ni morda na mestu. Ko je bil vlak že v bližini mostu, se je Nikola v svoji nestrpnosti preveč nagnil skozi okno. V tem hipu je vlak zavozil na most in neprevidni vojak je s tako silo zadel v prvi steber mostu, da mu je odletela glava.
Kukavica je kukala. Dne 20. novembra so slišali v gozdu, četrt ure od Loškega potoka, peti kukavico. Niti najstarejši ljudje ne pomnijo, da bi slišali v novembru peti kukavico.
Iz nove ustave srbske pravoslavne cerkve. Kralj je podpisal novo ustavo srbske pravoslavne cerkve. Službeni jezik je srbski in pisava je cirilica. Uradna zastava te cerkve je rdeče-modra-bela. Po členu 10 stoji srbski patriarh na čelu srbske pravoslavne cerkve ter je njen vrhovni poglavar. Člen 48 določa, da sprejema patriarh od države 35,000 dinarjev mesečne nagrade, avtomobil in vsa prevozna sredstva. Ta vsota bo vnešena v državni proračun brez ozira na podporo, katero bo srbska pravoslavna cerkev prejemala še nadalje od države. Država se nadalje obveže, da bo zgradila patriarhijo ali patri-arhovo palačo in jo stanu primerno opremila.
Smrtna obsodba v Zagrebu. Zagrebško okrožno sodišče je dne 26. novembra obsodilo slugo Štefana Klopčiča-Malčiča na smrt, Veroniko Bocovo pa na 10 let ječe. Klopčič-Malčič je imel ljubezensko • razmerje z Bocovo, čeprav je bila poročena. To je opazil mlajši Bocov sluga Bajs, ki je Klopčiču zagrozil, da bo zatožil njega in njegovo ljubico gospodarju. Oba krivca sta se tega tako prestrašila, da sta sklenila Baj-sa spraviti s sveta. Na prigovarjanje Bocove je Klopčič Baj-sa s sekiro ubil. Na procesu so skušali dokazati tudi Veroniki Bocovi direktno sodelovanje na umoru in so ji očitali, da je držala B*jsa za glavo, ko ga je Malčič ubil. Sodišče pa je spoznalo, da je bila Bocova kriva le prigovarjanja k zločinu.
Nova občina. Vas Cušperg, občina Račna, okraj Ljubljana okolica, se je, kakor poročajo, izločila iz občinske uprave Mala Račna in dobila svojo lastno občinsko upravo.
Nagrobni spomenik pokojnemu politiku dr. Gregorju Žerjavu so odkrili na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu.
Do smrti je pobil neznanec 7&4etnega tovarniškega delavca Alojzija Pirca na pragu njegove hiše na Hudem pri Radomljah.
Vspenjača m Pohorje. S rešitvijo ministrstva je bila izdana tvrdki "Pohorska vzpenjača d. z. o. z" predkoncesija za tra-siranje in pripravljanje tehničnih del za vzpenjačo žične železnice od Perka, Sv. Bolfenk (Pohorje), in-sicer od podnožja pri Perku do vrha Pohorja do cerkvice Sv. Bolfenka. Koncesija je bila izdana brez kakšnih obvez za državo in sicer za leto dni, to je od 30. septembra, 1931 do 30. septembra, 1932.
Carinarnica na Jesenicah. Ministrstvu predložen načrt nove carinarnice na Jesenicah je odobren. Proračun znaša 1,043,-982 dinarjev.
Najdba dveh znamenitih slik. Knservatoristu dr. Steletu se je v zadnjih dneh posrečilo v minorit8kem samostanu v Ptuju novo odkritje starih umetniških slik. V minoritski cerkvi, katero renovirajo, je odkril dve freski. Prva predstavlja Kristusa v nerazločni skupini, druga pa smrt sv. Frančiška med sobrati redovniki. Obe sliki sta iz druge polovice osmega stoletja ter najstarejši, doslej znani v Sloveniji. Poleg zgodovinske sta tudi izredne umetniške vrednosti.
Mlin žrtev požara. V nedeljo ponoči, 18. oktobra okrog polnoči je zatulila na železniški postaji v Murski Soboti sirena. Kmalu nato je odjeknil v noč glas gasilske trobente. Ljudje so se vzbujali in tekali semter-tja. Enako je bilo v Koscu in drugih sosednjih občinah.
Izza Mure je nebo žarelo. Od časa do časa je švignil v višavo grozen plamen. Iz vseh vasi so hiteli gasilci proti plamenu. Pri Muri je gorel en mlin. Ko so prišli prvi gasilci do njega, je bil že ves v plamenu. Gašenje in reševanje je bilo nemogoče. Zgorel je ves mlin in z mlinom vser ves inventar, zrnje in moka. Povzročena škoda je velika in sreča v nesreči je, da je bil mlin zavarovan. Kako je požar nastal, se ne ve. Zvečer ob petih so ljudje zapustili mlin in vrata zaklenili. V mlinu ni ostal nikdo. Okrog polnoči pa je začelo nenadoma goreti.
Tobačni nasad na Dolenjskem
Grosuplje, 21. oktobra.—Pred dnevi so finančni organi iz Višnje gore zavohali v neki dolini sredi gozda pri Lučah nad Krko lep tobačen nasad, ki je obsegal nič več kakor 34,600 tobakovih sadik. Tobakar je porabil za nasad tobaka pogorišče, kjer so Žgali oglje in veje, kar je znamenje, da je moral dobro pzonati gojitev tega žlahtnega zelišča, žal so izsledili finančni organi to polje prepozno, ker je bilo listje že spodaj obrano in so imeli samo to čast, da so lahko prešteli le gola stebla, dočim je listje odnesel prijatelj tobaka. Do sedaj se jim še ni posrečilo izslediti tega straštnega kadilca, kljub temu, da so zaslišali že vse vasi v okolici. Najbrže ga je minila strast za kajenje,1 kajti kazen, ki ga doleti je precej občutna in poleg tega bo moral plačati ogromno globo.
Slušatelji ljubljanske univerze. Vpisovanje na univerzo kralja Aleksandra v Ljubljani je doseglo letos višek. V prvem letu -niverze, 1919-20 je bilo vpisanih le 695 slušateljev in slušateljic. Postopoma jc število leto za letom rastlo in doseglo leta 1924-25 že 1,376 slušateljev in slušateljic. Od tedaj pa do leta 1927-28 je število zopet padlo, nakar se je pričelo rapidno dvigati in je letos doseglo vekord, ko se je vpisalo 1,825 slušateljev in slušateljic, to je za 572 več kakor v zadnjih dveh semestrih.
Z zlomljenim tilnikom so našli mrtvega v gozdu pri 2elez-nikih Jožeta Koširja, sina posestnika. Je spravljal hlode i* Oašenške grape.
K sklepu Klim vsem člani* nalaga društvf in vsemu
Jednotinemu čfsnitvu prav uspešno, zdravo In »rečno No-vo leto. — S poedravom,
Mary Perme, tajnica.
podpora 14.479^77
JHH'
Od ustanovitve do L* decembra, 1931, maka skupna t«ni»*«nft obsvai predeednik-
L*!?^!Hilllii*: * JOMB OkSSuM	oSS*** ""
E^Si^^ S^LV^Ži111
BIT. JOHN PUmm. 116 M. Ohleaco Bt, Joliet m. : DB. M. i OMAN. 9411 Bt OlSam OtevSS. a
__NADZORNI ODBOB:
MARTIN 8HUKLB, til Ave. A, Bveleth, Mina MRU WOW UKOVIOH. 9427 Swing Av*. Booth Chicago, m. PRANK LOKAR. 4817 Coleridge Bt, Pittsburgh. Pa ^^^ PRANK PRANCICH, 9911 W. National Ave., MUwaukee, Wis. oaOROB BRING!. 719 Jonea St.. Bveteth, Minn.	'
P1NAN0NI ODBOB: JOHN EULXGH. 19119 Nafl Rd.. Cleveland, a PRANK OOBPODARICH. »2 8cott St, Joliet, m. RUDOLPH a RUDMAN, 100 BurUngton RdL, Wttkinsbarg, Pa.
POROTNI ODBOB: JOHN DBCMAN. Boa 999. Forest City, Pa.	• M
MBR AONBB OORldBK. 5336 Butler Bt. PltUUurgh. Pa.	(
JOSXPH BUBS, 1101 B. 9th St, Pueblo, Goto.
WILLIAM P. ROMP ARB, MM Commercial Ave. Booth Chicago, HL JOHN B. BTBRBBN2 174 Woodland An. Laurtum, Mich.
URBDNIK IN UPRAVNIK OLABILA: IVAN ZUPAN. 1117 Bt Clair Are., Cleveland, a
Vsa plana In denarne sadeve, tikajoča as Jednote, naj as po4iljajo na damage tajnika JOSIP ZALAR, 1004 K Ohtnago, Bt, Joliet DL; dopise, ilisllfns »f ti. raana naananlla, oglase ta naročnino pa na "GLASILO K. B. K. JBDNOTS." SU7 Bt Clair Ave^ Cleveland, a
LETNA SEJA BARAGOVE ZVEZE
Chicago, IIL—Dne 28. decembra popoldne se je vršila letna seja Baragove Zveze, katere se je udeležilo lepo število slovenskih duhovnikov, lajikov in žena. Izvrševalni odbor je podal obširno poročilo navzočim poročevalcem. Sejo je v lepem, vzornem redu vodil zvezni predsednik, g. Anton Grdina. Poročila kažejo, da je Baragova Zveza v svojem prvem letu izvršila ogromno delo za namen, za katerega je ustanovljena. Podrobna poročila in celoten zapisnik objavi v celoti urednik "Svetilnika."	*
Po končanem podrobnem dis-kuziranju raznih vprašanj in zadev je prišla na dnevni red volitev izvrševalnega odbora. Ker ima Baragova Zveza opravka s cerkveno oblastjo in treba z istimi voditi korespondenco glede prizadevanja, da se doseže proglašenje beatifikacije pokojnega škofa Friderik Barage, je dosedanji predsednik Baragove Zveze, g. Grdina, apeliral na zbornico, naj izvoli za predsednika duhovnika. On pa, da bo rad sodeloval in pomagal, kjerkoli potreba, kot podpredsednik. Zbornica je njegov apel vzela na znanje in je po predlogu gospoda Josipa Zalarja, glavnega tajnika KSKJ izvolila predsednikom zveze preč. g. Johna P1 e v n i k a, duhovnega vodja KSKJ. Prvi podpredsednik je g. Anton Grdina in drugi podpredsednik g. Josip Gre-gorich. Ves ostali odbor je ostal na svojem mestu, le v nadzorni odbor ste izvoljeni Mrs. Josip Erjavec in Mrs. Pavel Kogovšek. Tudi v propagandni odsek je pritegnjenih par žensk. Podrobno poročilo o vsem tem prinese "Svetilnik."
Delovnemu programu zveze je dodan za bodoče leto obzežen program, ki ga bo odbor izvajal po svojih močeh.	A. S.
DRUŠTVENA^NAZNANILA
Društvo sv. Ane, št. 173, Milwaukee, Wis.
Naše društvo bo priredilo dne 9. januarja domačo zabavo v Deličkovi dvorani; zatorej prav vljudno vabim vse flanice našega društva, da se v polnem številu udeležite te prireditve; kajti na seji je bilo sklenjeno da mora vsaka članica v ta namen plačati v društveno blagajno 50 centov, če se zabave udeleži ali ne.
Nadalje vabim vsa cenjena podporna in kulturna društva v Milwaukee ter West Allis, tako tudi vse posamezne rojake fc rojakinje iz naše okolice, ker
bo za vse dobro preskrbljeno, za lačne in žejne, za plesaželjne bo pa svirala fina godba na harmoniko; igral bo namreč do-broznani Mr. Kocjan; tudi drugega razvedrila in zabave bo dosti. Vstopnina za moške $1, za ženske pa 50 centov. Torej kličem vsem skupaj: Na veselo svidenje dne 9. januarja v Deličkovi dvorani!
Dalje opozarjam članice našega društva, da bi se leta 1932 v večjem številu udeleževale društvenih mesečnih sej in da bi tudi bolj redno plačevale mesečni asesment in sicer najkasneje do 24. v mesecu, kajti iz društvene blagajne se ne more zalagati; katera članica res ne more plačati, naj pride na sejo povedati; tajnica ne sme sama nobene članice zalagati; tako je bilo sklenjeno na zadnji glavni seji meseca decembra. Ta opomin naj velja posebno onim, katere mora tajnica vedno opominjati in jim kartice pošiljati; potem se pa še kregajo ž njo, da bodo že prišle same plačati, kadar bodo imele denar. Tajnica ne more vedeti, če mislite še pri društvu ostati. Torej prosim, da to vpoštevate in se zglasite pravočasno.
Voščim vsem članicam našega društva in vsemu Jednotinemu članstvu veselo ter srečno Novo leto! — S pozdravom. Rose Jenich, predsednica.
Društvo Marije Pomagaj, št.
190, Denver, Colo.
Poslovno leto 1931 našega društva je zatonilo in nastopilo novo leto. Vsake članice je dolžnost, da ob tem času pomisli, če je izvrševala svoje obveznosti napram društvu, v prvi vrsti, če je redno plačevala ases ment, da ni ostala nič na dol gu. Zal, da je bolj nizko šter vilo takih, ki se zavedajo teh dolžnosti. Res je, da so sedaj slabi časi vsled depresije, toda v tem je treba pomisliti, da je tudi društvo prizadeto, ker čla nice ne plačujejo redno. Pom niti morate drage mi sosestre, da se je naša društvena blagajna zelo skrčila, ker moramo vedno asesment za članice za lagati. Torej s tem ponovno apeliram na vse one, ki so dolžne, da stvar uredijo in kmalu poravnajo
Na decembrski seji so bile izvoljene sledeče sosestre v od bor za leto 1932: Ana Virant predsednica; Frances Slivec podpredsednica; Mary Perme tajnica; Mary .Koprivec, zapis nikarica; Agnes Krašovec, bla gajničarka; Ana Pomitrovich Amalija Chich, Steffie Ende har, nadzornice; Mary Perme bolniška nadzornica; Antonij« Žgajnar, vratarica
PREŽIVLJANJE MESTA CLEVELANDA
Preživljati velemesto, ni nobena lahka naloga. Kako veli kanska organizacija je potrebna za preskrbovanje mesta Clevelanda z živili, je rasvidno, Če obiščemdl naprave in skladišča Northern Ohio Food Ter minal Inc. To je centrala za preskrbovan je Clevelanda z živili, s sadjem, sočivjem, jajci in perutnino..
Kako velikanske množine iit vil potrebuje Cleveland, i je razvidno iz dejstva, I da se izda letno $75,000,000 za nakup sočiv-ja, sadja, jajc in perutnine; i Nič manj kakor 25,000 tovornih vagonov je potrebnih, da se ta tovor prepelje v Cleve-and. Vsak dan dospe v Cleveland en tovorni vlak s 70 do 75 vagonov, ki so natrpani v živili.
Porabe perutnine ni lahko natančno ugotoviti, toda število perutnine doseže stotisoče. Po raba je naravnost ogromna. Vsako leto dospe v Cleveland nič manj kakor 699,012 zabojev in v vsakem teh zabojev je 30 ducatov jajc. Potemtakem je torej razvidno, da se porabi v Clevelandu na leto 323,644,200 jajc.
Krompirja se porabi vsako leto v Clevelandu 3,925 vagonov.
Na drugem mestu je grozdje, katerega se kupi v Clevelandu vsako leto leto 1,800 vagonov. Značilno pri grozdju je to, da se ga toliko ne poje, kakor se ga "popije." V oktobru so na trgu velikanske zaloge grozdja.
Jabolk se poje v Cleveland^ na leto 2,000 vagbnov.
Drugi priljubljeni sadež so banane, katerih se použije v Clevelandu na leto 1,600 vagonov ali posamezno okoli 90,000,-000 banan. Banane se impor-tirajo iz Centralne Amerike, ananas (pine apple) iz Ha vane, čebula iz Chile in zelje iz Ho-landske.
Najdražji je prevoz rdečih jagod, ki pridejo na cleveland-ski trg iz države Washington. Transportacijski stroški za en vagon jagod znašajo skoraj $1,000.
Za preskrbovanje mesta Clevelanda z živili, je bila potrebna ustanovitev ogromne organizacije, in v to svrho je bila ustanovljena The Northern Ohio Food Terminal organizacija. Ta organizacija je zgradila moderna skladišča in naprave, ki odgovarjajo vsem potrebam. Centrum teh naprav se nahaja med vzhodno 37. cesto in vzhodno 40. cesto, omejeno od Woodland in Orange Ave.; naprave so stale deset milijonov dolarjev. Poslopja te or-
ganizacije pokrivajo 34 akrov zemljišča m porušili so sedem cest, štiri ulice in 307 hiš, da so naredili prostdr za ta poslopja.
Vsega skupaj je 11 poslopij, med katerimi so tudi tržnice. Tržnice so zgrajene iz železobe-tona ter po 485 čevljev dolge in 100 čevljev visoke. Med obe ma tržnicama teče 110 Čevljev dolga cesta iz betona. Tej ogromni organizaciji pripada 78 veletvrdk, katere zopet pokrivajo potrebe manjših trgov cev.
Za temi poslopji se nahaja železniška proga, kajti vsak dan pripelje tja tovorni vlak s 70 do 75 vagoni, katere je treba izprazniti.
Vsi vagoni, v katerih vozijo sočivje, sadje in zelenjavo, so opremljeni s hladilnimi napra vami, da se živila ne pokvarijo. Kakor hitro prispe vlak i živili, ista takoj prevzamejo veletvrd-
OBJAVA Po traženju Kraljevog Ise-ljeničkog Komesarijata u New Yorku, Kraljevi Generalni Konsulat u Chicagu izveštava sledeče: i
Ovom nadlostvu obrazaju se cešče pojedina lica s molbom za izdavanje besplatnih prekomor-skih karata radi povratka domovinu. . Cesto takve molbe podnose i osobe, koje nisu toliko siromasne, da oe bi same mogle platiti takve karte, i koje misle, da če na taj način uštediti, jer da je izdavanje karata besplatno.
Radi toga Kraljevski Gene-rakii Konsulat skrače pažnju zainteresovanima, da naplate za sve prekomorske karte pada na njih i na njihovu rodbinu u domovini, u koliko ova nije za-ista sasvim siromašna, što se naknadno ustanovljuje.
Da bi se uvela jednoobraz-nost kod postupka izdavanja ovih prevoznih karata i izbegle zloupotrebe, Kraljevski Generalni Konsulat izveštava, da jc podnošenje molba za besplatan provoz u domovinu potrebno potkrepiti sledečim dokumenti-ma:
1.	Stari pasoš ili uredan drugi dokumenat o identitetu.
2.	Uredno ispunjenu aplikacij u za izdavanje novog pasoša.
3.	Lekarsko u veren je o ne sposobnosti za rad. -
4.	Afidavit na engleskom jeziku pot vd j en od Notary Pubic dotičnog m jesta, koji če na sebe primiti punu odgovornost, da je lice koje želi da se repa-trira zaista siromasnog stanja. Ovo je potrebno za to, jer su aarobrodarske k um pa nije ot-tazale da primaju pa svoje ladje bilo koje lice, fkoje nije snad-bovano afidavitom Generalnog Konsulata o faktičnom siromaštvu dotičnog lica. Kako Kraljevski Generalni Konsulat ta-cvu odgovornost ne može da primi na sebe, radi nepoznavanja faktičnog ekonomskog stanja svakog pojedinca, te če Generalni Konsulat samo legalizirati takove afidavite amerikan-skih Notary Public.
5.	Uverenje društva, kome dotični pripada, ili ako nije u društvu od Notary Public, da imade dovolj no novaca za prevoz od mesta stanovanja do New Yorka i od Cherbourga do svoje kuče u domovini. Bez ovih dokumenata nikome se neče molba za izdavanje besplatno karte uzeti u obzir.
Iz kancelarije Kraljevskog Generalnog Konsulata, 840 N Michigan Ave., Chicago, 111. -o-
Sijaja« plača filmskih igralcev
V nobenem drugem mestu na svetu ne zaslužijo umetniki toliko, kakor znaffi filmski igralci v Hollywoodu, Cal.
Tukaj navajamo plače neka-teirh filmskih "zvezd."
Znani komik Charles Chaplin dobiva za vsako sliko en mi lijon dolarjev, istotako tudi igralec Harold Lloyd.
John Barrymone ttobi Za tri sjike $526,000) Jack Gilbert žš dve slike $500,000; istottko tudi Dick Barthelmeis in ' Umetnica Gloria Svtailson. Pb $3t5,-000: Ruth Chatterton in Bill Powell. Po $300,000: Clara Bow, Greta Garbo, George Bancroft, Norma Shearer, Ramon Novarro, Douglas Fairbanks in Constance Bennett; Bebe Daniels ima $280,000, Billie Dove $260,000, Marilyn Miller $250,-000, Mary Pickford $200,000, Maurice Chevalier $200,000 in Marion Davies $200,000. Komaj 16-letni znani mladi igralec Jackie Coogan je naredil z neko filmsko družbo pogodbo, da bo nastopal tekom 12 tednov v neki sliki, za kar bo prejel vsak teden $5,000.
Seje se vršijo vsako drugč|ke ter jih postavijo na trg.
Reklama stara kakor trgovina
Na Švedskem so bili javni oglasi v navadi že pred več sto leti. Prvi, ki se je poslužil reklame, je bil škof v Straeng-naesu, Konrad Rogge, ki je živel pred 450 leti. Takrat še ni bilo časopisov in je zato dal naznanilo, da je izdal molitve-nik "Breviarium Stregnense," nalepiti na cerkvena vrata. V 17. stoletju pa so začeli izhajati prvi švedski časopisi in s tem se je začela doba reklame s pomočjo tiska. Prvi oglasi so bili za neko čudovito zdravilo, za neko konjsko trgovino in za neko kopališče. O vsem tem piše Sejdow v svoji knjigi o razvijanju oglaševanja na Sved skem, ki je pravkar izšla:
Toda že v stari Kartagini so vedeli za reklamo. Ob priliki izkopavanja na mestu, kjer je nekoč stala Kartagina, so našli reklamno tablico s sledečo vse bino: "Kupi naše svetilke Stanejo samo en dout in so najboljše." V reklami je bilo navedeno tudi ime in naslov izdelovalca. Tablica je bila pritrjena na svetiljko, ki so služile ponočnim popotnikom. Po mne-
nju vodje raziikovanja za najstarejšo reklamo Takoj, ko se je za*slo vanje blag«, je moral ki je ponual svoje blago go, pokazati, da je lepo in izvrstno. Reklama je torej saj toliko stara kakor izmenjavanje blaga, ko pa je prišel v promet denar, se je reklama še bolj razširila.
tu voslovee Candole računa, da je drevo staro okoli 6,000 let. Že najstarejša iz vez tja Mehike omenjajo to ogromno drevo. Cortez, ki je v |*ih 1119 do 1521 zavzel Mehiko, v pismu na španskega kralja omenja to cipreso. Njegova "armada," ki je štela le 400 mož, se je vsa senčila v senci tega orjaka. Obseg debla meri 54 metrov, visoka pa je 46 metrov! Kljub starosti in različnih rastlin, ki se po cipresi vspenjajo, je drevo še vedno mladostno sveže. Kakor vse kaže, hoče še tisoč Ietja stati pokonci. Domačinom je drevo nekaj svetega ter tudi ne dopuščajo, da bi se podvze-mala raziskovanja, ki bi drevesu mogla škodovati.
Umestni nasveti Mrs. Hoover
Buffalo, N. Y.—Nedavno tu sevršečega letnega zborovanja narodne organizacije Girl Scouts (deklic skavtov), se je kot častna predsednica udeležila tudi Mrs. Herbert C. Hoover, soproga predsednika Združenih držav. Pri tej priliki je imela navedenka pol ure trajajoč in znamenit govor, v katerem je dajala mladim Američankam mnogo umestnih nasvetov in navodil.
V prvi vrsti je skavtovkam priporočala, da naj V teh resnih časih depresije nastopijo z združenimi močmi za odpomoč bednim širom dežele in v posameznih krajih. V tej dobi naj bi osobito oni pomagali revnim, ki niso revni.
Dalje je govornica deklicam priporočala, da naj ne bodo preveč potratne pri nakupovanju oblefce itd., ženam je pa svetovala, da naj kupujejo potrebno blago baš sedaj, ker je zelo poceni, kajti nakupovanje blaga bo pospešilo splošen promet in trgovino. Pri tej priliki je pa tudi omenila ekonomijo.
-o—-
Ogromen most v Jugoslaviji
Te dni je komisija prometnega ministrstva odobrila novi pančevski most, ki je dograjen. Ta most je največji na Balkanu in eden največjih v Evropi. Pančevski most je dolg 1,260 metrov. Za njegovo jekleno sestavo so porabili. 20 milijonov kilogramov jekla. Za temelje in stebrovje so porabili dva in pol milijona kilogramov železa in 100,000 kubičnih metrov betona. Širok je most 11 metrov. Ta širina bo za sedaj zadostovala za cestni in ielezniški promet. Ce se bo pa pozneje pokazalo, da je treba most razširiti, ga bodo razširili do 20V& metra širine. Železniška proga bo tekla iz mosta proti Pančevu po nasipu, ki bo 12Vi kilometra dolg. Drugi nasip bo pa za cesto. Sodijo, da bodo vsa dela končana do konca leta 1933. Od tedaj dalje bo Belgrad na suhem zvezan s Pančevom in Ba-natom. Vezala ga bo lepa cesta in železnica.
-o
Najstarejše živo bitje na svet«
V mehikanski vasi Santa Maria del Tule stoji cipresa, ki je brez dvoma veteran vseh dreves na zemlji. Ženevski nara-
ZANIMIVA JBTNIŠNICA t .Kubanska, vlada je ustanovili V samomora "borovenj otoku" jetnišnico, ki je gotovo edina te vrste na svetu. Obsojencem, ki jih je na otoku 2,800 je podeljena popolna samouprava. V celem je na otoku šest velikih poslopij, ki so obdana z visokim zidom. Samo za zidom je vojaška straža, ki ima nalog, da prepreči vsak beg. V notranjosti so kaznjenci prepuščeni popopolnoma sa-mr sebi in delajo lahko, kar hočejo. Jetniki si volijo načelnika in pet članov posebne komisije. Ta šestorica na otoku onemejeno oblastjo, določa razdelitev hrane, skrbi za snago v ječah in za potrebna popravila. Vodstvo ima tudi pravico kaznovati neposlušne. Kakor poročajo, se kaznjencem v tej republiki godi tako dobro, da se mnogi branijo zapustiti otok, ko jim je potekla doba kazni.
ZAKLAD KRALJICE SABE
Znani angleški lovec Frank Hayter, ki hodi že leta in leta na love v Afriko, se je nedavno vrnil zopet v London, kjer pripoveduje, da se mu je posreči-o odkriti v notranjosti Abesi-nije grob svetopisemske kraljice Sabe in pa njene ogromne zaklade. Zaklad se nahaja, kakor trdi Hayter, v neki pod- črk. —........
zemski shrambi, ta pa se na-haja pod strugo neke reke. Hayter pripoveduje, da je našel tam na tisoče diamantov, rubinov in silne množine neko-vanega zlata. S seboj je prinesel več dragih kamnov in nekaj zlata iz te zakladnice. Drugo leto, pravi, bo organiziral posebno ekspedicijo v Abesini-jo, da bo dvignil ves zaklad, o
Sovjeti grade ogromen kip Lenina
' Moskva, Rusija. — Prebivalstvo Leningrada bo postavilo v tukajšnjem pristanišču velikanski kip Lenina iz brona, ki bo visok 370 čevljev, 56 čevljev višji kot je kip Boginje Svobode v newyorškem pristanišču. Na vrhu kipa bo stala žarnica, ki bo služila kot svetilnik parnikom in letalom.
Komunistična akademija v Leningradu bo zgradila kip, ki bo stal okrog $1,250,000. Ta vsota se bo zbrala potom prostovoljnih prispevkov in velika armada je že na delu z zbiranjem fonda. S konstrukcijo kipa se bo pričelo 1. aprila tekočega leta.
-o-
Kako se ubraniš na padajočega psa?
Ce te napade pes ter laja, navadno mahaš s palico proti njemu, kar pa ni dobro, in je večkrat celo nevarno. Ce imaš palico, drži jo krepko proti psu, dokler je ne začne grizti, zato pa ga udari s prosto roko ali nogo po glavi. Ce imaš dve palici, drži prvo, a z drugo udari. Pes zacvili, pobegne in navadno zadrži tudi druge pse na-daljnega napadanja.
Fazan povzročil nesrečo
Ko se je trgovec S. Rosenberg pred nedavnim vozil z avtomobilom skozi neki gozd, 20 milj oddaljeno od mesta Dayton, O., se je zagnal v šipo pred avtomobil velik fazan in razbil šipo; pri tem je Rosenberg tako poškodovan, da bo izgubil vid na obeh očesih.
—Najkrajšo abecedo imajo Finci, ker zavzema samo 21
Izšla je in prejeli smo prekrasno knjigo
i "Gorenjska"
To je knjiga, ti jo bo z velikim užitkom bral vsak Slovenec, kaj šele sinovi in hčere prekrasne romantične Gorenjske, ki tvori najlepši del slovenske, kakor tudi jugoslovanske zemlje.
i Sinovi in hčere prelepe romantične Gorenjske, bodo v tej knjigi našli v besedi in sliki svoje mile rodne vasice, trga in mesta, svoja pestra gorenjska polja in livade in svoje dlvne lepe gorenjske gore in planine.
V knjigi je opisana zgodovina in sedanjost skoro vseh gorenjskih mest, trgov in vasi.
KNJIGA "GORENJSKA"
ima nad 250 pokrajinskih slik, ki predstavljajo gorenjska mesta, trge in vasi, pestra polja in livade in divne gorenjske gore in planine. Knjiga vsebuje tudi par strani v angleškem jezika o Gorenjski.
Ako so bili Gorenjci ponosni
na svojo lepo Gorenjsko dosedaj, bodo odsedaj še bolj, ko jim bo ta knjiga oživela gladke spomine na svoje prelepe domovinske kraje.
Knjiga je krasno delo in vsebuje skupno nad 360 strani, krasno ilustrirana s pokrajinskimi slikami prelepe Gorenjske,
Stene $2.00
NAROČA SE OD:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W£ST 22D STREET	CHICAGO, ILL.
Naročite jo, dokler je * zalogi!
ti Izhaja dnemo. Prlnata tm svetovne novice, slovenske vesti ls cele Amerike, krasne, orl-flnalne povesti, članke ter dosti m telo ln ss pouk. Naročite se. Naročnin* po Ameriki le t8J0 sa celo leta
F. KERZE
K. S. R. J. Društvom:
Kader naročate sestave, recallje
In drugo, pazite na moje Ime ln naslov. 6e hočete dobiti najboljše blago za najnižje cena
Načrti ln norci ZASTONJ I
1142 Dallas Rd. N. E. CLEVELAND, O.
■
USODNA PRETEKLOST
SOMAN
Usuries Constantln-We^r fikerl
(Nadaljevani*)
Krenili smo na vprav zorano polje. Bela in rdeča, iz svežih debel zgrajena domačija, s hlevi in shrambami, belimi in bleščečimi, se je ponudila našim očem. Radovedni obrazi so se pojavili pri vratih, živahno mahanje z rokami je opozarjalo na naju.
Vkljub težkim kepam zemlje na zoranem polju sem tvegal pognati svojo kobilo v dir; skrbno sem se ogibal mlade setve, ki je tu pa tam na štirioglatih ploskvah poganjala in stala sinja preti solncu. Ustavil sem pred bradatim starcem, ki me je presenečeno gledal. Dva mlada pla-volasa fanta sta stala ob njem pa rdečelas potegon, ki me je nesramno meril s svojimi vode-nomodrimi očmi, in dve dekleti v ljubkih predpasnikih. Videti je bilo, da sta se veselili. Držali sta v rokah škafe s kipečim pravkar pomolzenim mlekom. Njiju glasni klici sta izvabili suho, blebetavo gospo na prag, ki je radovedna obsula s kopico vprašanj svojega moža, svoje sinove in hčerki, ne da bi ji kdo odgovoril.
"Cirkus?" je naposled vprašalo eno izmed obeh deklet. Po tristo miljah — isti izraz, s katerim so naju zasmehovali preklicani Yankee j i.
Ta beseda mi je bila v pojasnilo. Ne na jugu, ne na zapadu nisva zbudila pri prebivalstvu posebne pozornosti. Bil sem to-
rej tu v eni izmed novih nasel-> jbilo Hannah O'Molloy ime? Zla-bin, o katerih mi je pripovedoval \>laso . . . ?
konji ne splašijo," sem menil.
Ne da bi počakal na odgovor rdečelasca, sem pognal z ostrogami svojo kobilo in sem komaj še utegnil Blišati starca, ki je vpil za menoj:
"Pazite na moje žito! Pazite na moje žito!"
Napoleonu in meni se je posrečilo spraviti konje na varno brez velikega truda. Nato sva obesila najina sedla in vso opravo na kole in v Archerjevem spremstvu stopila v hišo.
Dekleta sta nama prinesla vode in mila.
II.
časih mislim, da je bila prav ta postaja odločilna za vse moje poznejše življenje. Zares, kakor da je usoda storila vse, kar je bilo v njeni moči, da me je privedla t|a. če pomislim na vse po vrsti: na meni obup, ki se me je polastil od one moči, ko smo pri Davidu ob steklenici gina oh-jokavali umirajočo prerijo; na nasvet mrtvoudnega prekupčevalca Jerrya Walker ja v moose-yawškem baru, na potovanje proti severu, ki sem ga imel v mislih za pozneje . . . vse se je pač zarotilo, da me spelje v ta kraj . . . Toda — ali bi bil postal poslednji tovariš Paula Du-randa, hranitelj njegove oporoke, če bi me tistega večera ne bilo tako nepremagljivo, tako, ah neodoljivo mikalo gledati za zlatolasim dekletom, ki mu je
Jerry Walker v Moose-Yawu Poslal sem zapitemu konjskemu mešetarju sam pri sebi tih, hvaležen pozdrav.
*
Hitro sem povedal svoje ime in svoj poklic. Bradati orjak meje poslošal s hladno rezervi-ranostjo. Moj pas s patronami, pištola in karabinka mu očivid-no niso zbujali zaupanje. Naposled se je izrazil, da nima porabe za konje. Ko sem ga naprosil za prenočišče in za dovoljenje, da smem gnati svoje konje
Pustite me, še enkrat mi dovolite, da je pogledam, kakor sem jo videl tedaj! Zlatolasa ... (v laseh rdečkasti odsevi, ki jih je podedovala po kakem rdečelasem predniku), velika, sloka,
in cvetoče kože na rokah in vratu, medlo blesteče, deviške kože, ki je najbolj vroči poljubi solnca niso mogli do živega. In vsa smejoča se, smejoča se,— bisernobeli zobje, in roke, roke ki niso izdajale, v eno njegovih praznih staj, je da molzejo krave, nosijo škafe vprašaje pogledal staro gospo, ter sučejo nit in šivanko,
Ta se je tako namrdnila, da je bil "ne" popoloma jasen. To pa likakor ni ugajalo okusu deklet in niti rdečelasega fanta.
Živahno in hkrati sta govorili deklici očetu.
"Pusti jih!"
'To so vendar tujci, ki so prišli od daleč!" .
"Saj so videti vendar povsem pošteni!"
^ "Ali naj odrečemo gostoljubnost?"
"Zdaj, ob tej uri! . . . "
Rdečelasec me je vprašal o številu in položaju mojih konj. Nato je dejal odločno rojaku:
"Veste kaj, gospodar! Zakaj naj bi ne imeli mi prvo izbero v okraju? če tega ne storimo mi, ju sprejme MacPherson ali Jo-nesovi ali celo oni Francoz, če imata res kaj porabnega med svojimi konji, oddala bosta drugod in mi ostanemo z dolgim nosom!"
Starec si je zamišljeno gladil svetlo brado in gledal, obotavlja-je se, svojo ženo, svoji hčeri in
Spominjam se dobro, da mi je ves čas obeda bilo v sencih in da mi je lice gorelo kakor v vročici, čeprav sem se pošteno trudil poslušati Archerja, ki je pripovedoval zgodbe iz burske vojske. Boril se je, kakor je pomežikujoč zatrjeval, "na pravi strai" to se pravi proti Angliji.
Ko je slišal, da sem rojak Vil-lebois-MarCuila, mi je čestital Nato je nadaljeval svojo povest: "Sedeli smo na varnem v globokem strelskem jarku ter smo se od smeha držali za trebuhe, kadar so se rezletale angleške granate, ne da bi nam prizadevale kaj žalega. Kaj takega moraš pač sam doživeti, da si ustvariš pravo podobo! Ko so naposled Angleži verjeli, da smo vsi že mrtvi, so zatrobili k naskoku. To vam je bilo veselje! Pravo pravcato streljanje v tarčo!"
Pri tej priliki je moral seveda nekoliko očrniti prostovoljno kanadsko konjenico, ki jo je zbral lord Strathcona.
Da bi jih!" je robantil, "po-
svoja sinova. Poslednja dva sta jčenega greša niso bili vredni, ka-
molčala. žena je godrnjaje odšla v hišo.
"Hm, hm, Archer! Stara gospa nama bo nocoj pokazala zobe!"
"čeprav, gospodar. A pri tej priči vam povem, da ne bi nikdar dopustil, da nosi žena hlače v hiši!"
"Res je. Morda imate prav." Nato se je ozrl proti sinovoma, napravil z roko kretnjo, češ, odpustite mi, in je dejal ponižno: "Archer in dekleta so za to." Nemo sta sklonila mladeniča glavo.
Archer se je odpmvljal, da gre s menoj. Odklonil sem.
kor Angleži. Nekega dne sta dva, ki sta bila na patroli, pri-bežala k nam. Privedli so ju pred Deweta. Slučajno sem bil tedaj pri njem. Zaslišal ju je— in ker nismo imeli menaže za nepotrebne gobce, ju je poslal nazaj k Frenchu. Naslednjega dne sta se zopet pustila ujeti in tretjega zopet. Tedaj si je pa moral stari Dewet odpeti pas, tako ga je tresel smeh. Narekoval mi je angleško pismo na Frencha, v katerem ga je prosil, naj uvede turnus, da mu ne bo treba gledati zmerom istih obrazov. Pregovoril sem ga, da je
"Bolje je odpreti stajo in se pustil pripisati še ta stavek: postaviti nato ob stran, da sel "Na tak način upamo da bomo
mogli do konca vojne spoznati vse angleške vojake" S pomenkovanjem je dal Archer dekletoma razumeti, da velja njegovo norčevanje vsem cowboyem sploh, kajti Strathconova konjenica je bila sestavljena iz samih cowboyev Pogledal sem Napoleona.. Ni se premaknil; z vljudnim prezirom se je delal, kakor da ni razumel. Njegovo fino indijansko obličje, v katerem so se svetile urne oči, je kazalo zanimanje samo za kompot in potico, ki mu jo je neprestano ponujala gospa O'Molleyeva, ki je medtem postala ljubezniva in postrežljiva. Trije požirki čaja, nekaj dimov iz pipe — in rdečelaščeva norčija je bila pozabljena.
O'Molloy si je gladil plavo brado, njegove sivomodre keltske oči so. imele vedno isti žalostno zastrt izraz:. pripovedoval je o syqji mladosti, kirjo je preživel v službi v Bostonu. . Govoril je o sovraštvu med irskimi in francoskimi Kanadci, ki je prišlo v baru redno vsakega pla Čilnega dne do izbruha. Ob svi tu ročne svetilke, ki jo je držal eden gledalcev, so se vršile poštene in nepoštene rokoborbe. čim e je približal policaj, je bilo slišati rezek žvižg izvidne straže, ki je v ta namen bila postavljena. Hipoma je zavladal sporazum in zmagovalci ter premagani so si složno pomagali odnašati ranjence in pijance. Hannah in njena sestra sta na ju naprosila, naj pripovedujeva kaj o preriji. Malo sem bil voljan govoriti in čeprav sem vedel, da se dekleta vrlo zanimajo za izredne in neverjetne čine jahačev, sem prepustil besedo rajši Napoleonu. Otožno, v spomin na mrtvo prerijo zatopljen, je opisoval Napoleon veliki "round-up" spomladi in jeseni, ko priženejo gospodarju konje in govedo vkup, da jih morejo prešteti, žrebce in junce sko-piti ter pregledati in za prodajo izrabiti. To jfe prilika, da pokaže cowboy svojo spretnost in umetnijo. Vsak hoče pokazati najbolje dresiranega konja. Slovesnost začenja s tekmo metanju lassa. Napoleon se je pohvalil, da ujame vsakega konja v najhujšem diru, za katerokoli nogo.
Porogljivo in vljudno je izrazil Archer svoj dvom o tem. Na Napolenovem vratu so se žile od jeze napele, nagubančilo se mu je čelo. Pretep je bil že goden in čas, da ga zabranimo. Obljubil sem, da bova naslednjega dne pokazala svojo* umet nost ter ukrotila dva konja. K sreči sem prav tedaj zagledal gosli# ki so visele na zeleni vrvici—irska barva—na steni, tei sem naprosil Napoleona, naj naj kaj zasvira.
Takoj je snel O'Molloyev sin Tim, ne da bi prekinil svojo dotedanjo molčečnost, gosli s stene ter jih ponudil Napoleonu, ki jih je sprejel. Po svoji na vadi je uprl ipštrument ob prsi mesto pod brado ter nam zaigral živahen, razposajen clogg-dance. Nato, prilagodivši se irski okolici, še Irish washer woman. Ta godba je zbudila splošno narodnostno občutje Hannah in Archer sta vstala ter se postavila drug drugemu nasproti, mlajši sin George in njegova sestra sta sledila in ritem keltskega narodnega plesa je odmeval od tal. OMolley, Tim in jaz smo udarjali takt z rokami, celd gospa O'Molloyeva v gugalnem stolu je prekinila svoje pletenje ter se zagledala v gibčno kretanje svojih hčera.
Ko sva ji naposled še prihranila trud pripravljanja postelj za naju, sva si osvojila popolnoma njeno srce. Vajena sva bila spati na prostem in sva tu-, di to noč, ki je bila posebno lepa, sklenila prenočiti rajši zunaj, zavita v najine odeje. Zares je bilo pametneje tako!
Vsakdo bo razumel, zakaj . . .
• . ■
Ko se je zasvital dan, sva že t>ila na nogah. Najini konji so že navezali stike s težkokrvni-
mi O'Molloyejivimi, ki so stali v hlevu irf jim krepko odgovarjali. Zraven v govejem hlevu je bilo slišati krave, ki so prežvekovale in tolkle po mehkem gnoju. Najino kolovratenje po dvorišču je razjarilo pse.
Kljub zgodnji uri se je nočna rosa že začela topiti v topli, bi-sernobarvni meglici. V mehki progi je sramežljivo zastirala prebujenje bližnjega gozda.
Tudi v hiši se je oglašalo življenje, Archer se je pokazal pri vratih—z namiljenim licem, britvijo in ogledalom v roki— ter naju je z veselim režanjem pozdravil. Obesil je ogledalo na žebelj ter se takoj začel strgati.
Sveži in smejoči se sta naju vabili Hannah in Madge—raz-puščene kite so jima padale čez tilnik—naj stopiva k umivalniku. 1 Nato sta odšli s škafi za mleko v rokah proti hlevom. Čim sva bila obrita in umita, sva stekla, Napoleon in jaz, za njima, da jima ponudiva pri delu svojo pomoč. Zaupali sta nama do vrha polne škafe mleka. Nositi sva jih morala do posnemalnika. Potem je bilo slišati ostri, a prisrčni glas hišne gospodinje, ki je klicala zajtrku. Pripravila je ovseno juho, jajca in gnjat, krompir in kompot.
Po zajtrku sva gnala konje na pašo v dolinico, ki sva jo radi prikladnosti in sočnosti že prejšnjega dne opazila ter si jo zapomnila. O'Molloyu za košnjo ni bilo prikladna, ker je bi la vsa posejana z bičevjem. Od tam sva opazovala Irce pri delu. Tim in George sta okopa vala z lopato in thotiko kos še ne obdelane zemlje, hkrati pa sta O'Molloy in Archer v bližini poganjala z glasnimi hi in ho po štiri pred pluge vprežene konje. Celo hišo sva mogla še precej dobro opazovati: Na dvorišču sta stali deklici ter trosili zrnje glasno kokodaka-joči perutnini. Ker sta bili popolnoma enako oblečeni, ju nisem mogel iz tolike daljave razločiti. Moje srce se je trudilo, da bi ugenilo, katera je Hannah.
Proti deseti uri sta se napotili deklici proti nama. Vsaka je nesla velik kamnit vrč hladnega čaja. Čez nekaj časa sta se ločili, ena je šla proti oračem, druga proti nama. Upa sem, da prihaja Hannah. Da bi se mi želja zagotovo izpolni la, sem hitro stavil sam proti sebi, da gre Madge. Pa je bila zares Madge in dobil sem svojo stavo, a predpoldan mi je bil pokvarjen. Kljub temu sem začel med tem, ko sem pil svoj čaj, dekletu dvoriti, in moja na klonjenost mu oči vidno ni bila nevšečna. Tako sem si mislil, da kaznujem Hannah, ker ni prišla ona namesto svoje sestre. Ko naju je Madge zapu stila, sem bil že slabe volje. Z nezmotljivo gotovostjo me je Napoleon pregledal in moral sem pustiti njegove čudne norčije mirno preko sebe. Naposled sem se pa ž njim vred smejal . . .
s*. , ;•
TH AMERICAN TRUST COMPANY
Edina slovenska banka v Clevelandu, Ohio.
GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
6131 St. Clair Avenue	15601 Waterloo Rd.
OLAVNIČNO PREMOŽENJE POL MILIJONA DOLARJEV CELOTNO PREMOŽENJE NAD 5 MILIJONOV
Na tej slovenski banki vložite denar brss skrbi in vam nosi lepe obresti.
Ksdsr hočete poslati densr v stsro domovino, pošljite ga najceneje po naši banki.
SPREJEMAMO HRANILNE VLOGE TUDI PO POSTI

iiiniiiiininmmmnnmnn
£
''iiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>:!ii}i::aiiiiiiiiiiiiiiiiiiii;iiiiiiiiiiiuiuiiuiiuimmf
Pri obedu naju je Archer spomnil na obljubo, da pokaže-va, kaj znava na konju. Ponu-la sva se, da ukrotiva dva rjav ca, enega pet, drugega štiriletnega, ki sta bila popolnoma divja in še nikoli nista poznala povodca. Hannah je v šali pripomnila, da je to enostavna prevara.
"Drugače nič nego cirkus," je dejala. "Poslednji cowboyi so že davno mrtvi in pokopani. Vsi vajeni konji so že ukročeni in ježe vajeni. Lahko nam na-tvezite, kar hočete: da so divji in—"
Smehljaje se, sem ji predlagal, naj se sama prepriča. Če se ji posreči, obuždati enega izmed obeh konj, naj bo njen— če pa ne, naj mi da poljub. Ali sprejme stavo? Smejala se je in prejela. Nenadoma sem začutil, kako me je dregnil Na-
ZANIMIV
dnevnik
Imate t svoji hiši, zahaja v vašo hišo
ako
'Amerika Domovina'
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsaksm času v tiskarni "Amerilke Domovine," vam bodo toftno ln po najbolj smernih cenah postregli. Se priporočamo.
Ameriška Domovina
6117 St Clslr Ave. CLEVELAND, a
poleon s kolenom . . . Rdečelasec me je meril z besnim pogledom.
Tu ni bilo ne mesta ne priložnosti, da bi radi dveh lepih oči izzval pretep, pa Čeprav so oči še tako lepe. Zato sem skušal stvar zasukati drugače, češ, da se ne spodobi staviti, če je kdo vnaprej svoje zmage gotov. Na svoji ponudbi sem pa seveda še vedno rad pripravljen vztrajati. Če bi se ji posrečilo, obuždati eno izmed obeh živalc, ostane njena last Tedaj se je vmešal Archer.
Odločno je izjavil rdečelasec, da konja nista ukročena. Nevarno da je približati se jima brez poznanja obrti. On, Archer, bo Hanni zabranil počenjati neumnosti. Dekletu to ni-kakor ni bilo po volji. A je molčalo. Kp je pa šlo za njegovim hrbtom v kuhinjo po potico, je nakremžilo obraz. Nihče ni opazil te "norčije razven mene. Hitro je položila prst na usta. Ta nemi sporazum me je očaral.
« * •
V največji presenečenje kmetske družine se nama je posrečilo oba konjička ukrotiti, ali kakor pravi cowboy, "zlomiti." Že dolga leta mi je bil ta sport največje veselje. Zdajr seve, ko sem osedlal svojega konja, me je obšla rahla otož-nost. Kolikokrat bom še odigral to igro poslej, ko ne bo nikjer več prerije? Se nekajkrat —dokler bodo vsi moji konji godni za prodajo, potem—o j zbogom za zmerom, cowboysko veselje! Le kakor gledavec na galeriji bom smel še, sključen čez svojo preteklost, uživati v spominu na razgubano sliko mojega lastnega jaza. Ali sem storil prav, da sem oropal toliko konj svobode, da jih iz razkošne prostosti prerije prodam suženjstvo kmetovalstva ? A čim sem sedel v sedlu, se je ta mehka otožnost razblinila. Napoleon je že ujel enega konja na lasso ter privezal k se-delnemu glaviču. V rdečelaš-čevo zadovoljstvo sem jaz dva-
das ia
t v nate vacas la zanesljivi
ifes. ftf«*^1 boste hitro vaftl prihranki rastejo la vrha tags vam platema mi pe 3% obresti dvakrat v Ista ter 1st« prištejemo h glavnici. Vlsgste lahko v naio banko prav tako zanesljivo kjsrkoll Živite Uren drtsv, kakor te M živeli v nstom mestu. Pišite nam sa pojasoils ia do-v svojem Jezika.
Aks držite densr doma, iz-postavljen |e raznim nevarnostim, kot tatovom is egnjn ia dostikrat se ct potrati brez potrebe, če ga imate pa aa naši motel la zanesljivi bsaU, ps je densr vodno m varnem mestu; vendar nt ga lahke dvigat ali dslems ali celoms kot ga kdo potrebujs.
Nate banka ima nnd I74IJN h|Mili te lanum il'nfi. kar Je znak varnosti zs vsi densr.
štel
JOLIET NATIONAL BANK
CHICAGO IN CLINTON 81.
JOLIET, ILH
a

Božični hranilni klubi Christmas Savings Clubs
se sedaj trorijo za leto 1932
Mi imamo iste razdeljene v šest vrst za tedensko vplačevanje od 25c do $10.00.
Pridružite se enemu izmed teh klubov takoj in zagotovite si nekaj prihranjenega denarja za nakup božičnih daril za prihodnje leto.
Najstarajte ta največja Skupno
krat vrgel lasso napak. To me je razjezilo.
"Katero nogo pa hočete ujeti?" se je rogal Archer. (Dalje prihodnjič)
-o-
Na počitnicah
Trgovski potnik Radovič ni mogel prehvaliti velike vljudnosti in pozdravljanja otrok v Žabji vasi. Nekoč se je mudil zopet ondi meseca avgusta, a na njegovo veliko začudenje ga ni noben šolar več pozdravil. Vsled tega povpraša nekega malega dečka o vzroku?
Šolarček se mu pa korajžno odreže: "Mi radi tega sedaj tujcev ne pozdravljamo, ker so šolske počitnice in imamo prosto."
šest dni preko oceana
Paris
Jan 15
10 P. M.
lie de France Jan. 30, Feb. 17
It :06 A. M. 1I:0S A. M.
Najferalta pot p* liliwIS. Vi v p«iiWI UM ■ vMat iti. — Fljafa la
French Line
M PubUe Sennra.
Cleveland. Ohio.
JOSIP KLEPEC, javni notar
1« N. Chleace St
JOLIET, ILL.
%

i i,m

MtfP W'ljWWMWWIil'IWl'f iJl'Iff'^Sflf«^^
tur St (Mr Ave., Cleveland, Ohio
.REFERENDUM RESULTS
All sack bmf it certificates and lotkti originating from lodges m the Control Sick Benefit ore to be forwarded to the supreme modacal examiner, ia tke new ruling which went into effect Jan. 1, 1932.
The revision ia the result of o referendum extending from Oct. 15 to Doc. 15, 1931.
Members and officers of the Control Sick Benefit lodges will note that oil sick benefit certificates and notices sure to be sent to Dr. M. J. Oman, 6411 St. Cloir Ave., Cleveland, O.
THE FRATERNAL SYSTEM
Aping old-line insurance companies to the nth degree will not make the fraternal beneficiary system of life protection the distinct service to humanity which it now is. If it is to hold its place in the economies and hearts of the people who take it. there must be an individual appeal which it is practically impossible for the old-line company to make. This appeal must be in the fraternity which the society actually practices. The societies which have become practically old-line companies, and in which the thought of brotherhood has been smothered in commercialism, will always have a fight to maintain their membership.
It is impossible for old-line
WHEN WORK LETS UP
LA SALLITA
How many girls today are jobless—girls thst st one time held very good jobs. Hard times snd business depression are the reasons for a lot of layoffs, but do you stop to consider that your boss will stop and give each employe the once-over before he lays hita off.
When one first begins to work it seems hard and difficult, that is, the task assigned to him. After the busy, days lengthen into weeks and the work gradually becomes less complicated and the amount assigned is done much better and in less time. Everyone senses this as an accomplishment! They sense their value to their employer and find pleasure in being one of the many employes who are turn ing out work every day.
As one grows more accustomed to the work and no longer requires all of the time allowed, it gives leisure time to look about. There is satisfaction in this, but there is also danger. Can you see the danger and the pitfalls in a busi ness office? Toke, for example, a young girl in the employ of a large manufacturing concern. Can this girl see the folly of being one of the "visitors," the "gossips," the "grumblers"— all of which come through leisure time? Will she expect concessions because she is one of the fairer sex? Either we are
attempted it m tl^e ' '
group insurance, which <H5y offered in competition with the fraternal system. But so far as it being a competition for a genuine fra ternal beneficiary society it has been a failure. So long as a society is true to its pretensions and makes itself a contributor to the social life of its membership, seeking at all times to stress this, with the spirit of the ideal lodge, it will maintain its place—and, ii may be said, no longer than it does this.
The fraternal system has been and is too valuable in its contribution to the welfare of its membership, socially and educationally, in addition to acts of friendship in case of distress or misfortune, it is of too great benefit in the influence of good citizenship to be cast aside for mere commercial purposes. But it must jealously guard this particular phase of its functioning or the theory on which the system is based is negatived and a mighty force for good in the world will be lost.—Selected.
ployer, or we are slipping backward.
The business world is filled with many girls who have faced this same problem of leisure time. Too many do not look beyond today's contentment. They enjoy their work while it is new and interesting, but soon drop into a humdrum existence and do their work mechan ically with no heart, no vim
Hi! There Everybody
Have you heard of "The Lucky Jade?" «It's a musical comedy arranged by the Jugoslav Orchestra, to be held Jan. 24, 1932 at 8 p. m., at the South Side Turn Hall, Milwau- venian Auditorium stage.
He Couldn't Help It
Teacher: When you face the north you have on your right hand the great continent of Asia. What have you on your left hand?
Bobby: A wart, but I can't help it.
and no purpose as soon as the newness wears off. They think of their job as one that means doing a certain amount of work in a certain length of time for a certain salary.
There are always new heights to scale in any job and this leisure time is the time to look about to see what others are doing. We need to study the other fellow's job—»the work as a whole, and, pefh»t>il*fe Will firnf that we M 'dA11* littk mote «:work, be a little more courteous, a little more helpful —and altogether sad more real value to the job. Success lies in increased KNOWLEDGE and with this comes greater resopn-sibility—greater remuneration. Find out what you need and then use this time when work "lets up'' for thoughtful study and self-improvement.
PRAYERS FOR 1932
Set my heart free from bitterness, O God, Now it is night-Free from those unlaid ghosts of hurt and pain TM haunt the light; Forgive my faults and let me fall asleep, Now day is through, And in unbroken peace abide this night , Close unto You.
Let me not look behind nigh t V pause of peace,
! Mow it is day; • With courage and with joy let | me go forth	* J ■
Anew, I pray; Resolved that I will strive, as my strength is, To do my part, Each hour with kindness and sincerity, And a high heart! —Ethel Arnold Tilden in Good Housekeeping.
CONFESSIONS OF A CONTRIBUTOR
The Rip Van Winkle of Our Page has again come out of slumberland, from which he has emerged but several times in the last half year. This writer has been afflicted with writer's cramp and other afflictions of the routine in life, which you may believe the cause of it all—but no. Drat it. It's that fine weather Cleveland had this summer which made this writer drowsy and lazy. Sure, several more or less detailed contributions were received, but these were tho results of day-dreaming. The fine weather continued through the winter, thus holding its spell on this meek and afflicted scribe. He was not cognizant of the big affairs and bits of this and that were going on continually, and all of which would furnish ma-
1932 and the k. s. k. j.
8t. florian b008ter
Standing on the threshold of a new year, we are imbued with an inspiration to search out the most plausible factors which we are hopeful will influence the progress of our KSKJ throughout 1932. A review of Incidents in the past year impels us to assume an optimistic attitude in our estimation of the future. Whatever tendency the present economic conditions have had in curbing activities among our KSKJ organizations,, it	Mved.
In rečent times the KSKJ has been undergoing a reformation and a new era is imminent. There has been a gradual infiltration of young bloocf and new ideas into the organization and moral well-being of the Union. The gap between the old order and the new is slowly being bridged and will eventually enjoy a compatibility that has not been heretofore entertained in our Jednota. The roster of newly elected officers in the various KSKJ lodges will reveal many new names, mostly of the younger generation. This in itself is a very gratifying indication ; for if we interpret the situation correctly, we will find that the trend converges to a complete union of ideas. Sort
principles with the newer and KSKJ youngsters, will soon be-broader theories of a modern age.
Speaking in behalf of our younger generation, we can readily infer that tlxe very existence of many of us is wrapped around the future of our Union. We are eager to be its standard bearers, we are ever willing to take up the banner of Christianity, the symbol of our faith, and carry it far afield. We are ready, to take up the notable worjc <jf our fathers, ready, to nurture and covet the ideals, for which oiir progenitors had fought and slaved, but at this time we ask only one thing—CO-OPERATION!
Now, at the beginning of the ensuing year, we are hopeful that the Supreme Board will come forward with a helpful and guiding hand. We trust that they will lend their' efforts in promoting an intensive interest in lodge affairs and the organization of booster clubs throughout their domain.
We have implicit confidence that the newly organized athletic board will fulfill its duties in 1932. We have every right to expect that it will soon launch a campaign of athletic activity, that basketball com-
of a metamorphosis of old rigid petition, long desired by our
come a reality. We might expect the Athletic Board to aid in promoting a national bowling tourney and also to be instrumental in arranging a jun ior convention on a social basis. We also trust that the impending 1932 baseball season will have its proper inception. In fact, we look to this group to correct all the detrimental factors that have been prevalent in KSKJ competition in the past.
The year 1932 holds the key to the future of the KSKJ. American Catholic Slovenian youngsters are its potential standard bearers, and whatever is done for their interest now, will tend to brighten its future outlook.
To the KSKJ membership in general we have this to say: Success is achieved through cooperation, the harmonious function among individuals. If you expect great things of your lodge, booster club or the governing KSKJ bodies, the first thing to do is to gather up enough ambition and initiative and do some work yourself. Create a fraternal spirit at your meetings and aid your officers in carrying out their responsibilities. Plan more, do more, and knock less.
terial for interesting stories. His summer nap continued.
The ringing in of the new year, however, miraculously brought him out of his long nap. It left me there on good old earth with renewed vitality, a load of new ideas and the old spirit of rarin' to go—in this grand year of 1932, which will be one of joy, 'filled with brilliance and happiness for Our Page readers.
"Better late than never," goes the old proverb, so here goes: Season's greetings to all KSKJ folks!
Another little item which this scribe has found grown into importance is one which has been violated repeatedly by one and all. Copy must be in on time— Saturday, 8 a. m. The proverb in this case does nothing but complicate matters more—so the only thing is to have it in on time to warrant publication.
Well, with that off my chest this scribe is prepared to start off the greatest Our Page year we have experienced in KSKJ history! Co-operation is all that is asked.
Jay Jinx.
P. S. I had to do something to hold this job, or the depression (excuse, Editor) would force another into the ranks of the unemployed.
-o-
Mother-Daughter Party in Waukegan
The Young Ladies' Sodality sponsored a mother and daughter party on Saturday, Dec. 1&, at the new girls' clubroom for the grand opening.
Various games were played under the supervision of the entertainment committee, and an enjoyable time was had by all. One of the highlights was the appearance of Santa Claus (Miss Mary Cepon).
The Young Ladies' Sodality hereby extends its most graci ous thanks to the Rev. Father Butala and the assisting young men who helped furnish the clubroom.
A. G. S.
A young man traveling in the Pennsylvania-Dutch section saw the following notice pinned over the push button at a house where a bell was out of order.
"Button don't bell. Bump!"
what the twinkling of the stars and planets holds for the year 1932
OEE DEE
January: Jupiter Gkpricorn will be in close proximity, which means that KSKJ lodges will install new officers. The moon toward the last part of the month will influence trade and many bills will be sent out. Cleveland Journal will sponsor a benefit show for the needy
mus, playing tag at this time, pies who think that June is the
and at that time many stars will be missing from the heavens to appear on the Slo-
kee, Wis
The characters are composed of a social group of young women and men, from various Slovenian lodges.
"The Lucky Jade" is written in modern style, which can be enjoyed by all who attend the performance. The Jade is in great want by many admirers. It is one of the most romantic and mysterious comedies to be ptoduoed. Don't miss: "The Lucky
J*te!" '
Everyone is invited to attend this performance, the lo-cjfl as wall as the nearby folks.
Committee.
February : Cold breezes and a free day for the school days is prognosticated according to the fluctuations of Suberava (planet yet to be discovered). Price of fish and eggs will be raised because of the Lenten season. Slovenian Auditorium on St. Clair again will be the center of the solar system when the American Home sponsors its benefit show for the needy. February, with one more day than per usual, plus the Leap Year spirit, presages shortage on baseball bats—and the boys will carry them.
March: Pluvius and Maxti-
show signs of a boom in the fur market. Ladies will buy ,Eastei^ furs. Potica season at its height and, for a change, chicken egps will be colored. Easter Sunday in Cleveland again will be wet with the usual rainfall.
April: Xanatripe will influence Boroscope and there will be thunder, but the roar will come from Waukegan, where KSKJ pinsters will crack pins in the fifth annual tourney. Klobase and trimmings will flourish. Unique festivities will be in order if the position of Mercury and Jednotovas is in' terpreted correctly. Venus prognosticates many cracked pins and broken hearts.
May: KSKJ clubs will hold dances and festivals. May queen affairs will be difficult to decide because, according to Mr. Shaw—and this seer-—aH Slo-venian lassies are movie queens. But, Baragites will again stage their annual Blue Ribbon affair. At this time of the year plans will be made for the cou-
best month to start the calendar of matrimony.
June: Baseball as swung at and by KSKJ lodges will be in full swing. Picnics, here and there, indicates Scorpio will throw much life into Slovenian communities. June bugs and other bugs will manage to get into picnic sandwiches — and the greatest invention of all times will be on the market. Carniola group of South Chicago will stage its annual *bee chasing frolic in the woods.
July: During this month KSKJ enthusiasts should search the sky for lucky omen. The lovelorn will find solace in the star and crescent moon, which will be visible only to disciples
; canoes gliding, and, of course, sun-tan and the rest which makes one wish he had never been on a vacation. Truxtus will be near Leo the Lion, which indicates that kids will start breaking the panes in school windows.
September: KSKJ fall social season will open with a splurge. Pitt Boosters, St. Florian Boosters, Baragites, Brooklyn Kay Tees, St; Joseph Sports, Eveieth Kay Jays and other KSKJ organizations will gird themselves to trip the light fantastic. There will be an odor of pressed grapes emanating from Slovenian households, and cellars will be curtained with klobasas.
Octcber: Witches and goblins! Police throughout nation
of Cupid. Kids will begin to wiu ajd street cleaning depart
appreciate vacation and all pathways will lead to the ol* swimmin' holes.
August: Some will be vacation-bound, others will think of themn-and there will be much honking of horns on highways and byways. There will be
ments in removing broken-down carriages, fences, etc., from all parts of the scenery. At this time the summer solstice comes to an end and portends dire circumstances. Leaves all over front lawn indicate much raking and a few backaches.
November: Pithecantropus and Quassimus will be quite friendly at this time and indicate that the social season will be at its height. There will be many Thanksgiving dinners and much to thank for, because 1932 will be a hummer. Poultry and politics will prevail. Next president will be elected at this time and he will wear the Republican, Democratic or the Independent colors. The position of the planets will augur a dripping wet victory or dry results. Regardless the cork and bottle industry will thrive.
December: Kris Kringle and reindeer will be riding high. Folks will begin to darn stockings for the annual fireplace display. Kids will be unusually obedient at this time. Philanthropists and charity organizations will begin animated drives for those whose address Santa lost. New Year resolutions will again be slightly entertained. Fellows who write stuff like this will again scratch a few hairs to pound out the future of 1938.
ACKNOWLEDGMENT
Sincere thanks ia extended contributors who so faithfully contributed to Our Page during the year 1931.
The young people who hove shown their interest in the Union by contributing are to be highly commended.
Thsmks ia also extended to the renders who were kind enough to comment and offer suggestions for improvement.
The editor hopes for n continuation of this co-operation in order that the Our Page may be the BEST that con be given to the readers in the year 1932.
EDITOR.
SOCIAL EVENTS
South Chicogo, 111., Jan. 24: Benefit dance, St. George's Hall; sponsor, St. Florian Booster Club.
• West Allis, Wis., Jan. 7: Bunco party, Labor Hall; sponsor, Cardinals.
Chicago, 111., Jan. 10: Dance and play, "Heart of Shamrock," St. Stephen's Hall; sponsor, St. Stephen's Catholic Social Club.
Chicago, 111., Jan. 24: Dance and play, "Silent Shape," St. Stephen's Hall; sponsor, Roaming Dramatic Club.
-o-
Reception
The solemn ceremony of receiving young ladies into the Blessed Virgin Mary Sodality was held at the Mother of God Chureh;1 Wankegon, 111., on Sunday evening, Dec. 13.
The Rev. Father Hugo Bren of Lemont, 111., delivered an ap propriate sermon for this occasion. The Rev. Father M. J. Butala received the young ladies into the sodality and also officiated during the benediction of the Blessed Sacrament.
The 13 candidates received into the B. V. M. Sodaiity were: Jennie Gabrovsek, Helen Grim-sic, Rose Jappel, Frances Mu-sich, Mary Mozina, Pauline Petric, Frances Petric, Helen Podboy, Mary Pustaver, Sylvia Svete, May me Terchek, Mary Terchek and Pauline Zalec.
Eventually we believe that these new sodalists will be willing workers for the cause of our Blessed Virgin.
At present we have 78 members in the young ladies' sodality.
A. G. S.
Silent Shape
Do you ever get that "creepy feeling" down your spine? If not, you'll get plenty of them by coming to see the Roaming Dramatic Club's next play, "The Silent Shape," a mystery comedy-drama in three acts, which will be given on Sunday, Jan. 24, 1932, at 2:30 p. m. sharp, and followed by a Hard Time Dance in the evening.
Rehearsals are in full swing. Each character has been carefully chosen to fit his part, and the way each member of the play puts his heart and soul into every rehearsal, together with the cooperation and enthusiasm of each individual of the club is bound to present to our audience an amazing and satisfactory performance.
We'll tell you more about it in future issues of Our Page. For the present we just ask you to mark the date, Jan. 24 on your calendar with a bfg, red circle, and ask your friends to do same.
Committee.
§
t
=
rubbing elbows
==-
There was a World of opportunity to rub elbows—at crowded "last day in the year" par ties
the new year at midnight Dec 31 ... according to'other news, everybody else did the same thing'.
BOOSTERS ENTERTAIN CHILDREN WITH PARTY
CHRISTMAS MASS.
GLASILO JC S. fe, ;.; MmJARY 5TH, 1932
.".i .....' ■ I	<H | >fl I I'll - ■ M	■ I
Calm. Beautiful, peaceful calm. The stars brightly twinkling o'er head. The mellow tones of an organ and the soun^ of angeljc voices raised in sonft float to the man in the street from St. Roch's Church. Shafts of light from windows brightly lighted greet him. It is the morning of the birth of the great Savior and he bows his head in reverence.
"Ah! Glorious, that we mortals can celebrate the coming of Christ the Lord," meditate? the man.
The man timidly approaches
Pittsburgh, Pa.—The Pittsburgh KSKJ Booster Club suc-Cleveland welcomed cessfully entertained the child members of the KSKJ on Christmas Day. " ;	•
We prepared 500 packages Ed Kompare, South I and distributed them at the en-Chicagoan, welcomed the new tertainment. The gifts included year in Cleveland . . . will res- toys, candy, fruit and knick-olutions made in East hold for knacks, and proved to be a de-Middlewest? ...Spring weather light to the youngsters, is still hovering over Lake Erie The collection of the items city . . ! the boys with snow included in the gift packages shovels are patiently waiting... was a big task, and we must JOLIET: La Sallites enter- give all the credit to Frank Lo-tained by the Juricices and Zel- kar, John Golob, Joseph Fortun kos . . . Kunigunda is intro- and John Antloger for their |«ie church he pushes open the
duced ... Ann Pelko and John work. Mrs. Lokar was very1 door. Behold is this a glimpse
Umek vie with Mrs. Juricic and obliging in permitting the u8«|of heaven? Golden voices are Martin Juricic for marathon of her home as a place to pack raised In tfte sohg, dance honors . . . Benny Bucar and prepare the gifts. In the plays a new game ... and it is preparation of the gifts the fol-said that Joiiet ladies are well lowing worked earnestly: Mr. versed2in the culinary arts . . . and Mrs. Frank Lokar, Mr. and PITTSBURGH: Santa deluges Mrs. John Golob, Louis Katu-Lokar with cigars and stogies sin, John Antloger, Francis . . . Chink, Tommy and Nigs Kompare, John Coghe, Bobby trim tree . . . break too many and Buster Lokar, Mr. Andrew ornaments and then are as-1 Coghe Sr. and F. J. Sumic. signed to dishwashing ... what Thanks is extended to Nick happened to dishes is not Zunic and John Antloger for known .. . Rose and Mary Mo- the use of their trucks in deliv-dric . . . Anne Radic . . . Helen ering.
Mravintz and Mary Frankovich The program at the Sloven-. . . resent criticism from 48th ian Auditorium commenced at Streeters . . . Stork visits Skits' 3 p. m.. with Frank Lokar, su-	■■
household . . . Christmas pre- t>reme trustee, introducing John not recognize but who is from sent-another chubby boosteret Golob, president of the Booster St. Bede * College and Brother GENERAL- Don't forget Club, who followed with a short Serafin. v Father Bernard is di-that SMILE ... the best way to talk greeting the children. recting the choir which is sing-fill that gap between the ears Louis Katusin sang severa), mg a Mass in E by Leonard is with a smile ... and inciden- Christmas carols and the entire I Father Bernard reads ho
tally, people who smile usually Booster Club joined with him in gospel and then delivers the
acquire dimples . . . you can't singing "Silent Night" and sermon. He listens intently to bask in the sunshine if you hide ; "Adeste Fideles." Tammy then under a shade tree . . . Smile related a few stories about San-. . . CHICAGO: A good tirno ta and Christmas, and was fol-was had by all as clock hand lowed by Andy Coghe, who passed the 12 mark on last day *ang several numbers. The ch
in the sohg, "Silent Night," the strains of a violin are heard and the organ is softly playing. The' church lights are dimmed. All ertcept one.' One solitary' light shines brightly on the crib ' of the child Jesus, as the star of Beth-leherri. The children clad in white raise their childish voices in song of praise, as little angels. A hush is over all.
The lights are on. They bring him to reality. He has a dazed look in his eyes as Father Pascal begins Mass, assisted by a strange priest whom he does
coNftmofdte
in viiDroinifW cornrt ration« w unr Pace. Ptatt ooMidtr tto foUovla«:
1. Us« ona fid« of MP« only
Z Manuscripts written la fenoli will 00! b« considered.
'A If potslbl« typewrit« material, using doubl«-apao«r.
4.	Alt contribution« must b« signed by author. Nam« will b« withheld from pabllcatlon by request.
5.	Materij must b« received by Our Page not lat«r than 8 a. m. Saturday prior to Intended publication.
0. Manuscripts will aot b« returned.
?. A d d r « a t communication« to Our Pag«, 6117 St Clair Ave., Cleveland, O.	v .
CATHOLIC YOUTH ORGAN-jST. FLORIAN BOOSTERS IZATION	ELECT NEW OFFICERS
A FAITHFUL KSKJ MEMBER RESOLVES
of
of year . . . everybody makes max was the appearance resolutions—but/like other Santa Claus, "Strips" Stampe-foiks, wonder what is the offi-ih»r. who distributed the gifts
the golden words poured forth in the sermop. The hardships of the Virgin Mother Mary and Joseph are brought before his eyes and the tales of the Child Jesus. His eyes are the eyes of a dreamer under a magic spell. The smell of the numerous ever-
cial day to start keeping them The party was very enter- grens soothes him. The tinsel . . . Dramatics is present head-1 f ining to the poor Uttl*ones |«	soenuto
line . . . proposal to repeat last
year's success, O. P. Follies, is entertained ... SHEBOYGAN: This town has its own way when celebrating is on menu . . . peppy and congenial folks chase 1931 and give Mr. 1932 a hearty welcome ... WAUKEGAN: When the folks of this KSKJ community tore the last sheet off the 1931 calendar more than a rip noise and climaxed the usual conviviality of North-Chiwauk --o-
and it brought tears to our eyes give him hope for a brighter to see them happy over their future.
gifts. What a fitting reward it I Voices are again heard and was to our labors.	'the organ bursts forth grandly
F. J. Sumic. in parting song. It is over all
_o__too soon. The man leaves the
spell
LETTERS TO EDITOR
Millvale, Pa.—I am writing to tell everyone that I am proud
Hold Christinas Party
The S. L. U. Branch No. 26 of Pittsburgh, Pa., held* a Christmas party for the children and their parents. Mrs. . it was a big Coghe was Santa Claus and presented the children with toys and candy.
The ladies of this lodge are the most congenial in the world at their parties. They all cooperate, making the result inevitable.
The ladies wish everyone a
Jesus
PaU Pitt.
of being a KSKJ booster, al- H New Year, though I am only 11 years old and am in the sixth grade of Bauerstown School.	|	c,ear Enoufh
My sister and I certainly did «Mother/. she began> «what enjoy ourselves at the Christ- doeg tnnntiKatic
mean:
"Across the ocean," replied the mother.
Then, "Does 'trans' always mean across?"
1
"Yes, it does, always." And the other added sternly, "If you ask another question tonight, I shall send you to bed."
The second silence lasted It was
broken at last by a plaintive, small voice which commented, "Then I suppose transparent means a cross parent!"
mas treat given by the Boosters at the Slovenian Home in Pittsburgh on Christmas Day.
We were certainly surprised to see that Santa Claus had so many gifts, with which he gladdened the hearts of over 400 children. The entertainment was also very interesting,
especially the story told by Mr.|ab^	inutel
Francis Sumic about the time he was a little boy and Santa almost forgot him. Mr. Frank Lokar gave an interesting talk
and it certainly was worth _
listening to.	, Groom won prizes in the pea-
We surely do hope that next nuts game. The customary ex-year the Boosters will again change of gifts resulted in surprise us by having anothei much laughter, for all the small wonderful Christmas treat. j items were assembled and then
I remain * forever a KSKJ distributed, booster,	With the coming of the new
Dolores Turk. > year all the new officers will be
--called upon to do their official
Barberton, O.—The Christ- duty. The new officers of the mas party held by the Y. L. S. Y. L. S. are: Anna Hiti, presi Dec. 23 turned out to be quite dent; Jennie Lintol, vice presi-a success, although it was one dent; Sophia Gainer, secretary, of the many affairs scheduled and Jennie Klancar, treasurer, for that night.	Best wishes and congratula
The guests included the tions to all members, and sin-young men of the Holy Name cere thanks to the officers and Society.^The program consisted other helpers of 1931 for the of a variety of garner Miss uplifting of our sodality. Christine Lukezic and Mr. Leo1 " ~ - Reporter Fran.
[church, but the spell is not broken, he has left with him the guiding hand of through life.
This is not a dreamer's visualization. Such was the scene that greeted the devout members of St. Roch's Parish^ in La Salle on Christmas morn.
Clique Club. •
-o-
Notice, Pittsburgh
Everyone be on hand for the January meeting of the Pittsburgh KSKJ Booster Club, which will be held Thursday. Jan. 7, 8 p. m., at the Slovenian Auditorium, 57th and Butler Streets.
F. J. Sumic.
--o-
When Mules Ride Pat Walks
• Gen. Sheridan was at one time asked at what little incident'he had la\ighed the most.
"Wfell," he said, "I do not know, but I think this one would be one of them. 1 was riding dowri the line one day when I saw an Irishman mounted on a mule, which was kicking its legs rather freely. The mule finally got its hoof caught in the stirrup, when in the excitement the Irishman remarked, 'Well, begorra, if you're going to get on, I'll get off.'"
-o-
One Snort and—Goodnight!
Judge: It will go hard with you this time, Sambo, you look as if you have been drinking again.
Sambo: Yes, sah, Judge, dat' sho' am pow'ful stuff what Ah had. It was dat dere chicken hootch.
Judge: C h i c.k e n hootch I Why, I have never heard of that before.
Sambo: Yes, sah, Judge, chicken hootch. One drink and you lay.	"
Jan. 1,1932 >
To pay my dues promptly; • i
To attend the lodge' meetings - regularly, if possible.
To uphold the by-laws of the KSKJ and at all times be ready to conform to any rul* ing that may aid in the prog-. ress of the Union, > * ■
To encourage the young folks, if I am a senior member; to join in with the young folks, if I am one of them.
To secure at least one new member this year.
To read the Glasilo and pass it on to a friend.
To boost the Union at all time?
The league in this section of | With the coming of the new Waukegan and North Chicago'year people of the universe is the Lake County Divisions! take on new hopes, new ideals. North Section. This section has | And so it is in South Chicago now six teams, which have J and the St. Florian Booster started play on Sunday, Dec. | Club, which with other KSKJ 27. All games are played at! organizations had lapsed into the Waukegan Township High a lethargy that shrouded most School gym, with all three of their activities throughout!
games being played the same afternoon.
The results of the first play are much surprising, although this was more of a day of getting acquainted, first of all with
the course of the past year. This year they entertain new ambitions and are endeavoring to shake off the yoke of dormancy by launching an animated campaign to occupy the
the playing floor, which is much KSKJ spotlight once again, larger than the local floor at The St. Florian Booster Club the home. The bays were some- is completely rejuvenated. At what lost on it, and, secondly, the annual meeting of the sen-the ,boys were out of line and ior lodge, which was held early were juat working on getting ; in December, the Boosters elect-some, team work. For later ed a new staff of officers. So games the results may differ, great is the the enthusiasm over but that rwMl be expected. | the new selection that the mem-Originally the league wis I kers are beginning to extend
compo'sed of seven teams, but their wholehearted co-opera-
the St. Jdsephs, the German tion. They are already respond-
parish team, has been automatically dropped from the league due to some differences of players. The team that will step in their shoes is St. Patrick's of at the Antioch. The teams entered House, are the following: St. Anasta-sia, Waukegan; St. Patrick,
ing to the proposed program of events, the first of which will take place at the coming meeting this Friday evening. Jan. 8, Calumet Park Field There will be an installation of officers, with William F
personals
Joiiet, III.: Mr. and Mrs,
Juricic of 206 Vine St. entertained a party of La Salle girls at their home the last weekend. The evening was spent in dancing and playing games. The music was furnished by the Klever Little Gale from Joiiet.
To make it a very enjoyable week-end, the visitors were royally entertained at a sumptuous repast at the home of Mr. and Mrs. Frank Juricic and then again at the home of Mr. and-Mrs. Frank Zelko of Summit St. Louis Skul, Joiiet butler, entertained with some very classy demonstrations.
The visitors entertained with some clever La Salle Slovenian singing.
La Salle, 111.: 'Mr. and Mrs Joseph Pyszka of 323 Ninth St. are the parents of a daughter born at St. Mary's Hospital Wednesday, Dec. 30. Mrs. Pyszka before her marriage was Miss Marie Gergovich of La Salle.
POTOKAR-D A NI ELS NUPTIALS
and speak well of it, because , Antioch; Immaculate Concep I am a part of it and want to tion, Waukegan; Holy Rosary.
North Chicago; Holy Family, North Chicago, and our parish, the Mother of God.
i
In the first games Immacu-
see it progress.
o—
OPEKA ACES AGAIN
WIN FROM ST. MARYS
What a night Sunday, Dec. 20 turned out to be in Waukegan, 111. The strong Opeka Aces again walloped the St. Mary's Ladies No. 79 by 17 pins.	' t
St. Mary's lead the Ace* by 35 pins in the first game, but weakened in the next two. The Aces, howeVer, turned around, worked hard and won the last two games.1
After th# Ačes ran -into a streak of bid luck* with spares or "snake eyes" as they are often called, the men discardad the bowling ball and replaced it with a basketball. Actually, it must have been the basketball that helped them out so much.
Although ithere was plenty of excitement'"till evening, everybody was sitting on pins and needles, while the last frames were being chalked up. --The Opeka Aces can't be beat! So here goes. Three cheers for the Aces!
More candy was passed around—and fun, there was heaps of it! The girls find it a great pleasure to bowl with the Aces. Not because of the treat only, but because the keg-lers are all so congenial, sociable and understanding. Any team that plays the Aces is as sured a marvelous good time.
The St. Mary's team challenge any team in the men's or ladies' division, primarily for sociability's sake. Come *out you bowlers, let's hear from you all. Now is the time to start rolling the balls and to get the hook balls working in the one and three pocket in preparation for the coming KSKJ tourney. Let's get out and make it one of the biggest and best tourneyB ever held.
Pauline Treven.
SEND IN Til AT NIV8 ITEM!
KSKJ ATHLETIC BOARD
John Churnorich, chairman, 904 N. Hickory St., Joiiet, IIL
Anton Grdina Jr., 1053 E. 62d St., Cleveland, O.
F.J. Sumic, 222—57th St., Pittsburgh, Pa.
John J. Kordiah, 328 How-ard St., Chiaholm, Minn.
Paulin* Tteven, 1229 Lincoln 5t.i North Chicago, IIL Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wia.
Miss Ann Potokar, daughter Kompare, president of; 0f Mr. and Mrs. Joseph Poto-the senior lodge, as presiding i kar of 627 V^ La Fayette St., La officer. Afnong other impor-j Salle, 111., and Walter Daniels, tant topics to be discussed at SOn of Mr. and Mrs. Joseph this meeting will be the ar- Daniels of 411 E. 7th St., Peru, rangements for the big benefit were married at 9 a. m. nuptial dance which will be held on high mass at St. Roch's Church.
late" Concept i o n "de f e a te d' "the Sunday. Jan. 24. Mr. Andrew The Rev. Father Bernard Am-
Pozek has been appointed brosic, pastor, officiated, chairman of the dance commit- Miss Marie Jasiek, a close tee and promises to present an friend of the bride, was the elaborate program of novelties, maid of honor. Miss Patsy Dan-Tho newly elected officers jei8t sister of the bridegroom, who will formally assume the Gnd Miss Marie Oresar, a cousin official duties for the year 1932 0f the bride, were the brides-are: Frank Ziherle Jr., presi- maids. The bridegroom was dent; Joe Kucic, vice president; attended by Louis Mazarona of Ed Kompare, secretary; Roman Spring Valley and Sylvester Sadowski, treasurer; Joe Mer- Mack of Chicago, both close tic, door guard.	friends.
The list of officers for the j X wedding dinner was served senior lodge, St. Florian, No. at the home of the bride and 44, during the forthcoming there was a reception for rel-. year are: W. F. Kompare, Stives and close friends. The president;, Frank Kapler Sr., young couple departed on a vice president; John Likovich, honeymoon trip, but would not secretaryJernej Kosec, re- divulge their destination, cording secretary; Martin Shif- Mrs. Daniels is a former treasurer, and Anton member of the Young Ladies'
„ Anzur, door guard. Trustees: Sodality of St .Roch's Church.
North Section. Those of you Joseph perko Michael Sreboth	_o-
who are interested in the and Adolph Ziherie.
St. Florian Booater.
Holy Family team, 25 to 21; the second game was the Mother.of God and St. Anasta-sia, in which our boys bested the Irish, 26 to 25, in a three-minute overtime period. This game was full of thrills until the whistle blew. The last game t of the afternoon was played be tweeh Holy Rosary and the St. Josephs, who are automatically already dropped from the league.
The scores of these game?1 have been somewhat close and the race for the North Section championship will see six fast moving teams in action until the end. These teams as they are lined up represent the best: gr in the Catholic circuit in the Those of
the
Mother of God team, come and give your moral support to the boys. They will need it, and at the same time they will know that they have some rooters in the various sections of the stands. It will pep up the boys
West Allis Buncos
PITT BOWLING LEAGUE
and the spirit to win these |
er
Bowling News
The Pittsburgh KSKJ Boost- j National Ave. Club Bowling League has
A grand bunco party will be sponsored by the West Allis (Wis.) Cardinals, Jan. 7 in Labor Hall, S. 64th St. and W.
The first roll will click the
games for thri'r people'will also j fi"'8'1®^ successfully ita prelim-1 ,.„583 at 8 p. m. Prizes will be
beTher^ ^gain l aslf all tl^ose ^^teneraTmeetinj^of th^^^l-re^r-M ^ti116".wf whn nrp intprPstoH to rnmo and i general meeun« 01 ine Dowl" served. Dancing will follow the who are interested to come and ers decided to enter a 36-game „efreshments
give the boys a big hand when |tournament, beginning with the etreshments-they step out on the floor.
Knights and Ladies of Bara-
Joaeph L. Draaler Jr.
CONTRIBUTE TO OUR PAGE
New Year. The new teams are ga> Badgers> Forwards and j0i.
A Patient Waiter
as follows:
MT. CARMEL Peter Balkovec ( captain), John Homer, Steve Fabric, Francis Sumic, Justine Lokar,
ly Allis are cordially invited. Admission 25 cents. Come one! Come all!
Committee.
» An American who had been ^ose Modric, Mary Bahorich, | vintz, Mary Frankovich, Mary enjoying, the sights and other Molly Sumic. things which London provides	NOTRE DAME
I Profosic.
The standing of teams and Frank Lokar (captain), John Iindividual averages will all be-
for tourists asked a passing policeman how he could reach his Coghe. Francis Kompare
hotel.	,
"Stand on this corner and Erjavec, Barbara Jesih, Frances preliminary the teams stood as
Jo- j gin over again in the newly seph Fortun, Anne Lokar Honey j 3cheduled tournament. In the
take bus 41 when it comes along," the constable told him.
Some time later he met the man at thesame corner.
"What's the matter?" he asked.
" "Sail right," said the sightseer. "The thirty-ninth bus just gone by; only got to wait for two more."
Sumic.
DUQUESNE
^eselich, George Delac,
It Seemed So
"Now, Willis," said the teacher, "tell me the opposite of the word misery." "Happiness." "And of sadness." "Gladness." "And of woe." "Giddep."
-—o--
BOOST K. S. K. J. SPORTS!
Mary Modric, Anne Radic.
VILLANOVA Andrew Coghe (captain), Louis Bischan, John Balkovec I, John Balkovec II, Mary Go-rup, Frances Lokar, Mario Turk.
ST. MARY'S William Novogradec (captain), George Vidina, Frank Ferentchak, Peter Fry z op, Catherine Krulac, Anne Kru-lac, Frances Balkovec, Catb' erine Kroteč.
HOLY CROSS William Matesic (captain), Joseph Staresenic, Peter Kust, Frank Plantan, Helen ,Mra-
follows:
St.
w.	L.	Pet
14	7	.652
14	7	.652
11	10	.523
4	7	.363
7	13	.350
4	8	.333
Schedule for Jan. 6
At Golob's: Mt. Carmel vs. Duquesne.
At Kobe's: St. Mary's vs. Villanova.
At Hall: Holy Cross vs. Notre Dame.
All bowlers should be on hand at 8 o'clock as an act of courtesy, one to the other. We also believe that the teams have been equalized so as to ascertain some keen competition.
F. J. Sumic, Secretary of Bowling League,