9


8!


Skoz okno se vidijo gore,
prekrite s snegom.
^igavo je okno?
^igave so gore?
V belo obzorje me`ika belo oko,
ki neusmiljeno raste.
^igavo je obzorje?
^igavo je oko?
V belem vesolju je ~rna votlina,
mrtvo srce.
^igavo je srce?
^igava je smrt?
/



Slikarjem, ki slikajo z usti
Prvi~ sem ga sre~ala na razstavi.
Polo`aj sonca je narekoval kot gledanja,
okno, staro stoletje.
Dohitela sem ga, ko je obstal pri Drevesu v pokrajini.
Trudi se naslikati sliko. In vsak teden mu uspe
narisati tri liste, je rekel.
3%%
"
5


 #
9


Nekega dne se je zastrupil z ne~im,
kar je pojedel. O~i je imel kot `veplo,
usta je imel kot gr~o.
Ko se je po nekaj dneh po~util bolje,
je stopil v atelje, pobral vse slike, ki jih je narisal,
in jih vrgel v kanto za smeti.
Zdaj spet slika, je rekel.
^e pridem in ga najdem pri slikanju,
tega ne ob`alujem, ker se smehlja tudi,
ko je ve~ kot slep zame.
Razpiram veje, vse telo me boli, re~e,
medtem ko barva list papirja.
Horizont se zvija kot ka~a v belini ustnic,
ki so tesno prijele les.
Spustim pogled in re~em hvala,
ko si zve~er umivam obraz
iz navade.
***
Najprej ne vidiš, da je drevo v pokrajini.
Nekdo je uporabil no` ali kaj,
da je zarezal naravnost
v tej obsodbi.
Morali so ga okronati z imenom.
Drevo raste iz tal kot vitki drog telegrafa.
Stoji mirno kot omara.
Ampak tu se mre`a vpletanja virov zgosti
z nevidnim gibom govorice po `icah.
Mirno te~e dalje boj invalidov za vstop v javno sfero.
In tisti zvok, ki se sliši, ko ~opi~ zadene ob napeto platno.
	






9


***
Niti v zraku ni bilo sledi ~aš~enja in posvetitve.
Nekaj modrine in le smrtna tišina.
Kar je zmeraj res tam – kakor ploha puš~ic.
Samo drevo neprimerljivo,
zeleno, sladko in pogrebno.
Temna senca ga `ene v višino.
In obstanem, vitka v pokrajini,
ki je ne morem oceniti,
da bi utegnila zlahka izgubiti razum.
Narišem drevesa vsenaokrog,
`itno polje, otroke.
Kako me je presunilo:
~isto blizu so ovce strniš~a popasle
vse do prahu in puš~avski vrtinec
srka prst v svoj lijak,
da komaj razlo~im `itno seme,
ki obkro`a to slepo oko,
ki me je v sanjah begalo.
Vonj po gore~em lesu
kakor hipno razodetje
prere`e povezavo,
ki sem tako osupljivo mislila,
da ni bila tam
kot `alovanje otrok.
Še zdanilo se ni.
Še vedno jih vidim.
Vsi nosijo bele majice.
 #
9


/

Bila sem tu.
Rada sem gledala vsa mogo~na drevesa.
Ljubim vse sestavine zemlje.
Dvoje akacij je raslo skupaj
pod svetlobo sonca.
Bila sem tu.
Na klopci pod belimi cvetovi ovijalk
je v~asih sedel fant,
ki je v~asih povedal resnico.
Enkrat da bi rad ubijal, tako kot vsi drugi.
Danes ga ni tu.
Sam si je nadel zanko.
Njegove o~i so shlapele v de`,
njegov glas v severni veter.
De` se razbija ob bli`nji skali,
veter sika ob robeh.
A drevo. Vidiš to drevo,
to visoko akacijo z belo omelo?
Si kaj slišal, ko si jo sekal `e drugi~
s cvetovi vdanimi?
	






9


	




;
7 

Vem, da nisem povedala ni~ posebnega.
Morda je ~ude` skrit zadaj za mojim hrbtom.
Morda je vedno tam, za izgubljenim razumom.
^loveka to navdaja s paniko.
Kot v pijanski grozi in v vsem, kar k temu sodi,
neizrekljivo ali ni~.
Ni~, bi rekla, se ne more primerjati s tem.
Kakor da bi videla svojo lastno smrt.
Še odrešilno, ki premakne v ~ude`u dneva,
je kot brazgotina.
Mislim, da je bil pogled tujca, ki je šel mimo
na glavni postaji in je imel za hrbtom skritega sina
kot ljubko vrv ljubezni ...
Dokler je bil on tu, ne da bi se tega zavedala ...
In samo zato moram govoriti lasten jezik,
ki je `e povsem brez dejstev.
Pojdi, pojdi v gozdove in svetiš~a
pod veliko goro, kjer še nisi bila.
V tihi zrak se bo vrglo tvoje hlipanje
kot svetla sulica smrti.
Potem govori, ~e moreš.
Pripoveduj o `ivalih in angelih,
ki si jih videla zunaj dosega
radia in kabelske,
morda na njihovem begu v Egipt.
Morda v ve~ernih sencah Sti~ne.
Kje je prelepa Sti~na, boš vprašala.