Posamezna Številka б vlnarjeu. šlev. 29. v Ljubljani, v lorek, fi. februarja № LeiO XI. =5 Velja po pošti: = Za oela leto naprej . K 2B-— za pol leta „ . „ 13 — za četrt leta „ , „ 6-50 za en meseo „ , „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24 — za pol leta „ . „ 12*— sa četrt leta „ . „ 6-— za en тевео „ . „ 2 — V upravi projeman mesečno K KO --Inseratl: . • Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat , . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust. Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev. Izhaja: vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 5. ari popoldne. par Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = P oiitičen list za slovenski narod ■ Upravntštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. T£o Avstr. poštne bran. račnn št.r 4.797. Ogrske poštno hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 1U8. Današnja številka obsega 6 strani. Štajerski deželni zbor odsoden. G r a d c c , 5. febr. Danes je izginila zeleno - bela zastava z deželnega dvorca v Gosposki ulici. Deželni zbor je odgoden. Pogajanja so se razbila, ker Wasti-anova skupina ostali nemški večini ni hotela dati nobenih garancij, da ne bo obstruirala slovenskih žalitev. Izza kulis pa lahko povemo, da sta bila še clva druga razloga soodločujoča. Nemška večina je že pustila pasli regulacijo učiteljskih plač, a v zadnjem trenotku jo jc Wastianova skupina zopet odločno zahtevala. Vsled tega je prišlo do burnih prizorov med VVastianom in načelnikom nemško - nacionalne zveze, Reitterjem. Drug razlog jc bil, da jc zadnje dni finančni referent deželnega odbora dr. Link opasno zbolel, predno je izdelal načrt za saniranje financ. Če je že prej omahovala večina glede saniranja med štirimi eventualitetami, ko je še imela glavo, je bila sedaj popolnoma brez glave. Zato je tudi v poslednjem stadiju nemška večina odbila zahtevo Slovencev, naj se ji javi načrt za pokritje in sama zahtevala zase v tem oziur plein pouvoir. V zasebnem, neoficielnem občevanju pa se jc izvedelo, da si želi tudi zmernejši del večine zaradi teh hipno nastalih težkoč — odgodenjo. Edini, ki se je še trudil, da venča svoj trud s krono uspeha, je bil neumorni posredovalec grof Clarv. Vse stranke so izdale oklic na svoje volilce. (Slovenski oklic priobčimo jutri. Opomba uredništva.) Nemško-na-eionalna stranka na dolgo in široko pripoveduje v oklicu, koliko samozata-jevanja in potrpežljivosti jc pokazala pri pogajanjih. Slovenski poslanci pa menijo, da še vse premalo. Razpora v lastni stranki, ki je pravzaprav tokrat onemogočil delovanje deželnega zbora, oklic no omeni z nobeno besedo. Zmernejši je oklic veleposestva. Tz-ined razlogov, vsled kojih so sc razbila pogajanja, omenja le nasprotovanje Slovencev nasproti pokritju, za koje so zahtevali ravno veleposestniki prosto roko. Toda tudi pri tem ne pove cele resnice, kajti Slovenci sc niti niso mogli izreči »gogen dic Bedeckungsantra-ge«, ker takih Nemci sploh imeli niso LISTEK. Tvan Mazovec: iz Mim juoo. Ab, carski Dunaj, pa dragi moji prijatelji, kje ste! Mi, ki smo sedeli ob svojih dnevih pri težko obtesanih stolih in starodavnih mizah in dvigali kozarce v nas vseh »opombo«: Da bi Vi vedeli, kako je Vašemu staremu kom-panjonu dolg čas. Puste, prozaične misli mi predejo po duši, egoizem me razjeda, v žepu — govno, v vsem mojem dejanju in nehanju auri saera fames. In lako Vam sedim pri mizi v svojem kabinetu in pišem feljtone; pod oknom mi pa šumlja Neretva. Pa začnimo storijo lepo od kraja, da se bo vsaj približno vedelo, kako in zakaj da me je pes nesel v Mostar. Ignoti nulla cupido pravi star latinski pregovor, ki jc: obenem i udi odgovor, zakaj me je, vleklo in gnalo na Balkan. Poznam orijent nekoliko, lahko bi rekel »prcccj«. Udeležil sem sc dveh velikih potovanj, da sam ne vem, kako; zabredel sem vanje kot Pilat v vero. V septembru lata 11)11. je poteklo eno leto, kar sem bil z drugimi Slovenci v Palestini; a lansko Velikonoč leta 1911. sem bil v Grčiji, pa scin imel priliko ogledati si horfu in druge jonske otoke. Katakolou in Olimpijo, deloma Ci- in še do danes nima jo. Oklic pa izreka upanje, da se bo v doglednem času vendarle posrečila delozmožnost štajerskega deželnega zbora. Slovenski poslanci so tudi v tem času dokazali, da se zavedajo svojega zaupanja pri ljudstvu, ki jim omogo-čuje nasproti nemški prevzetnosti samozavesten in krepek nastop. Drugih ozirov jim ni trebalo imeti, nego da vestno zastopajo pravice svojih sloven-venskih volilcev in zalo lahko sedaj tudi z mirnim srcem stopijo pred svoje volilce. Naj odločnost, ki preveva vsa prizadevanja sedanjih naših poslancev, najde tudi posnemanje v vseh mehkih, pred tujo premočjo šc ta1 o rado plaš-ljivih štajerskih Slovencih. iz iirvašKe. F r a vaški memorandum na cesarja, ki smo ga mi včeraj priobčili dobesedno nczaplenjenega, jc smatrala hrvaška vlada za tako dižavi nevarnega, da ga je na osmih mestih konfiscirala. Poleg tega je zaplenjenih se iS listov. Dom prostozidarjev v Zagrebu so v nedeljo ob številni navzočnosti gostov slovesno otvorili. Zlasti jc bilo mnogo dam in gospodov iz — Belgra-da. Dom prostozidarjev stoji na Mošin-ski cesti. Preganjanje pravašev. Budape-štanski list »Hetfoi« je izvedel iz gotovega vira, da hrvaška vlada nc bo več trpela na Hrvaškem posvetovanj zaupnikov stranko prava. Strankam in. organizacijam, ki stoje na trialistični podlagi, sc bo pustilo nekaj časa, da svojo, obstoju države nevarno smer prostovoljno spremene. Če pa tega nc store, tedaj se jih bo pa postavnim potom k temu prisililo. Enako odredbe je upeljala tudi bosanska vlada. Vse avstrijske in hrvaško podanike, ki bi prišli v Sarajevo na trijalistično posvetovanje, se bo kot »nadležne tujce« izgnalo. 54.000 K za dober tisk je zapustil neki rodoljub v Nerctevi. Zapustil jc namreč devetim dobrim hrvaškim listom po G000 K. Mod drugim so tudi pravaška glasila, in sicer »Hrvatska Krtina« v Zadrti, »Hrvatska Rieč« v Šibeniku in »Pucke Novine« v Splitu. Poleg tega. jc še zapustil nad 16.000 K v dobrotvorne in nabožne svrhe. klade, med njimi starodavni Delos, sloviti ognjenik Sautorin na otoku Thera, ki sem ga prejahal na oslu v treh urah (sautorinska vina sc pa kljub temu kot izvanredna špecijalitc-ta prodajajo v velikih množinah po vsem svetu!); mudil sem se v Navpliji, Argosu, Tirinsu, MikCnali, tri dni v Atenah, peljal sc nato v Korintski zaliv in jahal iz pristanišča Iteje v proro-škc Delfi, s par besedami: imel sem izredno priliko posladkati sc z orijentom in njegovimi »udobnostmi«. Dalmacijo, ki ima tudi žc precej orijentalcn značaj, poznam od morske strani žo od preje. V teh krajih pomanjkuje. baš takih stvari, ki jih pošten Slovenec težko pogreša: ne dobi sc dobrih jedi, pač pa vse diši po ovčji masti; pivo sc prodaja v orijentu drago kot zdravila (v ■Tcrihi ena steklenica 2 K in šc košček ledu za 20 do 00 vinarjev jc treba zraven kupiti in raztopiti v pivu, da .'c sploh užitno); stanuje sc bolj »po božji volji«; stranišča imajo najlepši razgled na vse strani, kot zanalašč za promet s tujci itd. Tistih potreb, ki jih dunajska študenlovska mamica žc kar instinktivno čuti pri svojem »doktorju«, tu na jugu nc vidijo. Pa vseeno me vedno izuova vleče v lc kraje. Ko smo sc na koncu našega jeruzalemskega romanja vkrcali v Jafi na našo ladjo »Tirolijo«, sem so vsled turških nesramnosti ves divji jezil, da me no bo več v Palestino in naj bi se mi nudila Koalicija zopet meša. Centralni odbor koalicije se je včeraj posvetoval o političnem položaju. Sklenilo se je začeti najostrejši boj proti banu Čuvaju, ker je bil na neparlamentaren način imenovan za bana, ker ima nalogo zopet ustvariti staro mažaronsko stranko in ker je neustavno razpustil sabor. Nadalje se je izrekla zahteva, naj sc sklene z vsemi drugimi strankami, tedaj tudi s pravaši, volilni kompromis proti vladi. Koalicija je tudi najodločneje protestirala proti temu, da bi bila. imela namen izroči ločitev od Ogrske, kakor je trdil grof Khuen v ogrskem parlamentu. Sekciski šef dr. Hoje. se je zavzemal za to, da gre koalicija v Budimpešto in tam vprizori »akcijo«. — Kakor sc vidi, koalicija zopet, meša. Želeti je le, da bi se stranka prava s temi ljudmi nc zapletla v kakšno skupno ako'jo, ki more le škodovati. Koaliciji ni za prav nič drugega, kakor da pride zopet do korita. KONFFRENCE GROFA KHUENA. Grof Khuen sc na Dunaju pogaja s krono in avstrijsko in skupno vlado, kako bi dosegel gotove koncesije v vprašanju brambne reforme, da premaga ogrsko opozicijo. Konferiral je z grofom Stiirgkhom in vojnim ministrom Auffenbergom in bo v svojem času o uspehih teh' pogajanj poročal cesarju in prestolonasledniku. Eni pravijo, da se avstrijska vlada Kimonu upira, drugi pa sodijo, da je žo nekaj dosegel, zlasli glede grbov in emblemov v armadi. Sicer pa so bo Khuen se nekaj časa pogajal in sc bo rezultat izvedel šele prihodnji teden. Justhovo stranko bajo no bo lahko potolažiti, ker zahteva tudi volilno reformo, ki pa grofu Khuenu no diši. AVSTRIJA IN RUSIJA. Včeraj jo dospel na Dunaj veliki knez Andrej Vladimirovič, ki se vrača iz Sofije. Veliki knez jo žc pred več dnevi vprašal, ako sc sme pokloniti cesarju Francu Jožefu. Obi'sk jo več kakor samo čin vljudnosti, ker je znamenje, da so tudi politično razmerje med Avstrijo in Rusijo izboljšuje. Od leta 1908. sem ni bilo nobenega člana carsko rodbine na dunajskem clvoru in peterburški dvor ni bil niti ob priliki GOlotnega vladarjevega jubileja cesar-ja Franca Jožefa zastopan. — Danes se šc tako lepa prilika. Ah, in sodaj samo da se spomnim na Jeruzalem, pa me že obide melanholija in mehko hrepenenje. Pa kako naravnost otročjo sem se veselil na svoje grško potovanje, dairavuo sem natanko vedel, da me čakajo tam običajno orijoutalne nepri-like. Zavedal sem se pač, da orijent obiskovalca na drugo načine od škodil jc, da ga očara s svojimi čudovitimi zakladi, ki jih razgrinja po vrsti vso veščemu, zgodovinsko izšolanemu obiskovalcu. Raznobojnost in raznolič-nost versko-kulturnih, narodnostnih, zgodovinskih, ekonomičnih in političnih problemov, tiha zavest in prepriča-' nje, da so v te zemljo stekajo najvažnejšo nitke veščih državnikov; misel, da se jo Iu odločila naša preteklost, in da v teli zemljah leži tudi naša slovanska prihodnjost, lo jo tisto komplicirano in neopredeljivo, ki nas vedno in vedno na no\o privlačuje in nam nudi vedno novega, dragocenega užitka. Ex Orientc lux — so sliši tolikokrat in se lahko lazunio in obrne na vse mogojc strani. Orijent so smatra za zibelko človeštva, orijent jo tudi zibelka krščanstva in krščanske civilizacijo. Če stojimo sedaj, ko je preteklo že več kot poldrugo tisočletje, v teh zemljah in zamislimo v poslednjo čase rimskega cesarstva in v prvo dobo slavnega bizantinskega carstva — kako živi 'enje,, kaka pesira bogata zgodovina je plnla po teh zemljah in rnor- vrši na čast Andreju Vladimiroviču v Schonbrunnu dvorni obed. ANGLIJA IN NEMČIJA. »Vossische Zeitung« poroča, da se vrše med Berolinom in Londonom važna pogajanja in da jc v par tednih pričakovati v tem oziru jako važnih političnih izjav. Baje gre za popoln sporazum med Anglijo in Nemčijo, ki bi napravil konec vodnim konfliktom. HrvaŠke zavarovalne zadruge. V drugi polovici januarja letošnjega leta so hrvaška sodišča prisilila več talcOzvanih posmrtnih pripomočnih zadrug, stopiti v likvidacijo in ko jc sodnik šc bolje pogledal v njih delovanje, je dal pod ključ tudi ravnatelje in več drugih funkcijonarjev. V prvi vrsti pride v tem oziru v poštev »posmrtna pripomočna zadruga Jadran«, ki jc skoroda tipična za vsa enaka podjetja; zato hočem v kratkem orisati ustroj in delovanje te zadruge. So to nekake ljudske zavarovalnice, ki imajo namen svojim članom ali njih sorodnikom za slučaj smrti izplačali vnaprej določeno podporo, nekako zavarovalnino. Člani so razdeljeni kakor jc bilo to uvedeno pri »Jadranu« — v 20 krogov (kolo) po 500 udov, tako da je samo ta zadruga štela 10.000 članov. Pristopnina, imenujejo jo vpisnino, je znašala. 12 kron; od teli so dobivali agonije po deset, tako da jo zadrugi od vpisnine ostalo samo 2 kroni. Kot nadaljnje prispevke so pobirali ob vsakem smrtnem slučaju članov v enem krogu po 6 kron od vsakega člana in se jc iz teh prispevkov izplačevala zavarovalnina, ki jc znašala 1000 kron, če jc bil umrli član vpisan vsaj tri mesece, 2000 kron pa če jc poteklo od časa njegovega vpisa v zadrugo najmanj pol lota. Zadruga jo imela torej ob vsakem smrtnem slučaju prejemkov SOOkrat 6 kron, torej 3000 kron; ker je izplačala lc 1000 ali 2000 kron, jo znašal njen čisli dobiček 1000 ali 2000 kron. Tako jc biio v teoriji, praksa jc bila pa druga. Imenik članov je izšel v zadrugah vsako leto v celoti, ne pa razdeljen na kroge, tako da nihče ni vedel kateremu krogu pripada ter tudi ni mogel izpoznati, ali jc bil res on zavezan plačati pristojbino po 6 kron za jih. Čudovita doba postanka slavne bizantinske države, ko so se Jupitrovi in drugih bogov templji rušili v prah in na njih mestu rasla, iz tal krščanska svetišča, doba, ko so Kristovcmu imenu pripogibali kolena narodi v Mezopotamiji, Kavkazu, Mali Aziji, v Severni Afriki. Kje ste tisi i časi! V velikonočnih dne leta 1911. sem jahal ves kopajoč sc v palečih žarkih južnega soInca po otoku Teri, severno od Kreto. Moja mula je previdno tipala vsak korak, predno jc postavila ltopi-pito na kršna tla. Popenjali smo se v strmo brdo; pod mano silni ognjenik Sautorin, pred menoj na brdu razvaline starega helenističnega mesta, tesno za menoj razcapani poganjač, ki jc neusmiljeno udrihal po muli. Priplezali smo na vrh; nahajal sem so na razvalinah starega Afroditinega tcmpelj-na. Na zgornjem koncu pri žrtvon.ku so Bizantinci steno prebili, prizidali absido in svetišče posvetili Devici Mariji. Vse okoli je bilo posuto z razvalinami: razpokan mramornat oltar z napisi Apolonu v čast, razbiti stebri, odlomi jen kapitel, na pol od zemlje ocl-grnjen in od dežja izpran mozaik, oddelki obzidja, ki so skoro navpično padali v globoko spodaj ležeče morje. Nekoliko nižje na obronku so sc videle zelo dobro ohranjene vrste glodiških sedolev; gledali so ti poznoklasični Grki na orkestro ia na proskenijon in iz zgornjih sedežev so videli lahko di- umrlega Člana. V kateri krog jc kdo spadal, to jc bila skrivnost ravnateljstva, ki jc seveda tudi visoke dohodke prinesla. V najugodnejšem slučaju bi namreč lahko od vseh članov tudi v vseh drugih krogih pobirali prispevke, ker nihče ni vedel, kateri krog je njegov; na ta način bi znašali čisti dohodki ob enem samem smrtnem slučaju nad petdeset tisoč, kar se seveda nikdar ni pripetilo, ker so bili upravitelji zadrug preveč prebrisani in bi jim prehitro na sled prišli. Da so pa navadno v več krogih pobirali in tako ob vsakem smrtnem slučaju po več tisoč v svojo malho pobasali, je dokazano. Zadruge so začetkoma krasno uspevale; ko so pa ravnatelji začeli denar naravnost razsipavati, so prišli v zadrege, ker so se ljudje vendarle naveličali izžemanja in so se upirali plačevati večne doneske, tako da tudi zadruge niso mogle več izplačevati zavarovalnin. Člani so se začeli obračati s svojimi terjatvami na sodišče in tako je prišel polom. Na Reki je morala koncem 1. 1910. likvidirati posmrtna zadruga »Herku-Ies« in so prišle na dan sleparije, kakor jih svet še ni slišal zlepa; letos je ista usoda doletela »Jadran« v Zagrebu in druge zadruge čakajo razvoja stvari, ker jih najbrže isto čaka, če so se godile enake nerodnosti kakor v obeh ravnokar imenovanih zadrugah. Ker so se člani delili v zavarovance, ki so se sami zavarovali in v »koristnike«, ki so zavarovali druge, dostikrat brez vednosti teh zavarovancev, je bilo mogoče naravnost igrati z življenjem drugih. Če je kdo v hiši zbolel in so pričakovali njegove smrti, se je hitro našel koristnik, ki ga je vpisal in potem čakal in prežal na njegov konec. Če je zavarovanec umrl pred tremi meseci od dneva vpisa naprej, ni koristnik seveda ničesar dobil, zato so sc dogajali mučni prizori ohraniti ga pri življenju, ki je bilo za zavarovatelja nekaj tednov še vredno lisoč kron ali pa še več. Nasprotno sc jo pa pripetilo dostikrat, da zavarovanec ni hotel po preteku šestih mesecev na ljubo korist-nika umreti, pa mu je ta z žganjem in pijačo, dostikrat pa žc kako drugače pomagal. Za ta posebni slučaj so imeli pri »Jadranu« posebno metodo. Kdor si jc stekel posebnih zaslug za ravnatelja, je dobil pravico, da je lahko zamenjal svojega zavarovanca, ki ni hotel ob pogojenem šestmesečnem roku umreti, z drugim, ki je pravočasno umrl, tako da je vseeno dobil svojo zavarovalnino in je pravi zavarovanec še živel. Kako pa je bilo to sploh mogoče v 'dvajsetem veku? Ogrski trgovski zakon jc sicer zelo liberalen, ali za zavarovalnice ima stroge predpise, kontrole in varščine. Kot ljudske zavarovalnice bi morale biti te zadruge po'd vednim nadzorstvom sodišč, kateremu nadzorstvu so se pa vedle spretno izogniti s sklicevanjem na lo. da so dobrodelni zavodi in da pride zanje, v poštev cesarski patent iz leta 185"'., ki zahteva samo nadzorstvo upravne policije ne pa sodišča. Tako so nihale zadruge od ene strani na drugo ter se izognile vsakor-Sni kontroli. Če so jih prijemali s trgovskim zakonom, so se sklicevale na cesarski patent, ako jim je pa nudil rektno preko proskenija na morje. Če je Pozejdon prišel na pozornico, so imeli gledalci lahko vtis, da prihaja' direktno iz morja. Sedaj jc vse v razvalinah: gledišče, mesto, tudi Marijin hram. Stal sem molče na teh zgodovinskih tleh, zatopljen v svoje misli, moj poganjač pa malomarno ob strani, češ, to so neumni ti tujci, ki se v kamenje zaljubijo. Ko sem sc vsedel na odlom-Ijen kupi tel in. začel od motava ti iz papirja svoje kosilo, tedaj se je tudi moj Grk spoštljivo približal in mi pridno > slonel na ustih«, da je od mojega mesa, kuhanih jajc, na ranč, sira in cigaret tudi na njega odpadel primeren del. Zato je imel neklasični potomec klasičnih Grkov izboren zmisel. Kaj se je zgodilo v prejšnjih stoletjih na tleli, kjer se jc pasla njegova mula, o tem ni imel niti pojma in ga očividno tudi ni zanimalo. — Čudovito lep je otok Te-l a, da bi kar ostal mod temi razvalinami in mislil in fantaziral. Daleč na jugu, na horicontu so se komaj vidljive sive črte spajale z oblaki; bila je Kreta. Zagledal sem se preko otokov v smeri proti Carigradu, zagledal se na jugovzhod v osrčje Levantc. čudovito vpliva name tak milje; zgodovina, fantazija, ugibanja, vse se mi podi po glavi in razburja dušo, ki je v takih trenot-kili dovzetna za vse tresljaje, za vsak na manjši pojav in si ga zagrebe v spomin, kot kamera obskura.. (Dalje prih.) trgovski zakon gotove ugodnosti, 'podale so se pod n,egovo okrilje. To je trpelo precej let in samo zadruga »Jadran« je izžela iz hrvaškega naroda v teku svojega obstoja nad 10 milijonov. Zadruge zahtevajo sedaj same nadzorstvo radi pomirjenja javnosti in v svojo lastno korist. Reformni proces je v polnem teku. č. LAŠKO-TURŠKA VOJSKA. General Caneva je nenadoma odpotoval v Rim. Časopisje ugiba, zakaj. »Corriere della Sera« pravi sicer, da se hoče ministrski predsednik Giolitti, preden se zbere parlament, z generalom porazgovoriti o vojaškem položaju v Tripolisu, vendar pa javnost temu prav ne verjame. Večina časopisja meni, da se Caneva ne bo več na svoje mesto povrnil. Splošno se mu očita, da je preveč previden. Vojska že dolgo traja, vojaštva je veliko v Tripolisu, a vendar se general nikamor ne makne. Turki in Arabci so izborno oskrbljeni z živežem in municijo, stoje Še vedno pred Tripolisom, Derno, Homsem in Bengazijem in Lahe dan na dan nadlegujejo ter napadajo. Lahi so bili že velikokrat poraženi. Vsak poizkus prodirati proti'osrčju dežele se jim je ponesrečil. Opustili so celo operacije proti nekaterim krajem ob turški meji (Zu-ara), ker so izprevideli, da so napravili taktično napako. — Turki, ki stoje pred Bengazijem, so dobili ojačenja od strani Beduinov. — Črez egiptovsko mejo je odpotovalo veliko turških častnikov v Tripolis. Črez Egipt je prišla tudi velika karavana 175 kamel s puškami in municijo. Polkovnik dr. pl. Waller f. Dne 3. svečana t. 1. je umrl na Dunaju polkovnik dr. jur. Ipolit Walter pl. Walthofon. Walter je bil znan filozof in pisatelj poljudnoznanstvenih knjig. Znan je bil gotovo slovenskim fantom, ki so sc bojevali v Bosni, zato hočem tu nekaj kratkih črtic navesti iz njegovega burnega in jako zanimivega življenja. Walter se jc porodil leta 1830. v Lvovu. Po dovršenih gimua-z:'eskih študijah se je posvetil skoz eno leto filozofiji. V l'evolueijskih vojskah 1818—1840 leta se je bojeval kot politični legionar na strani Ogrov. Ko se je bil povrnil domov, so ga zaprli in obsodili. Dve leti je moral v Komarnski trdnjavi kot kaznjenec od jutra do večera utrdbe graditi in kamenje drobiti. Potem je služil kot podčastnik celili šest. let v 30. in 50. pešpolku, ne da bi bil imel kot nekdanji legionar trohice upanja do višje stopnje. Ali časi se spreminjajo in ljudje z drugimi nazori prihajajo, zato vidimo po desetih letih \Valterja kot ritmojstra 1. reda v iO. huzarskem polku. 1857. 1. je šel \Valter na dopust. In ko so mu spregledali štiriletni obisk na univerzi, je napravil potem v teku 1858. 1. vse tri državne izpite ter je postal takoj sodni avskultant, leto pozneje jc prebil avditorski izpit in je postal leta 1860. nadporočnik avditor. Šest let pozneje ga vidimo na češkem bojišču kot ritmojstra avditorja. Tukaj sc je kot čast-nik-ordinanca in kot pravi boritelj z orožjem v roki tako odlikoval, da so ga po končani vojski imenovali za ritmojstra in eskadronskfga poveljnika v 10. huzarskem polku. VValter je dovršil pozneje kurz za štabnega častnika z odliko ter je tudi pohajal 2. tečaj vojne šoie in je postal 1876. 1. major. Zasc-den ja Bosne se je udeležil v 5. u lanskem polku. Tudi tukaj se. je zelo hrabro obnašal v mnogih prilikah, bil odlikovan г vojaškim zaslužnim križem z vojno dekoracijo ter je postal podpolkovnik. Lota 1882. 1. je stopil v pokoj. Malo prej mu je bilo podeljeno plemstvo in kmalu po umirovljenju naslov in značaj polkovnika. Naši slovenski faiilie so se bojevali s 5. ulan-skim polkom, v katerem še danes služijo prehrabri naši bratje Hrvatje, ramo ob rami proti Turčinu, zato jim je umrli junak izza bosenskih spopadov gotovo še dobro v spominu. Znano je, da je stotnik avditor 17. pešnolka Sušil ik med zasedenjom obolel, njegove posle je prevzel potem major \Valter začasno iu on je bil tisti, ki jc po kratkem zaslišanju prič v Goriškem samostanu pri Livnu obsodil na smrt. tri Turčine: Bušateljo, čižmiča in Baj-riča, ki so bili takoj ustreljeni in pokopani v dolinici blizu omenjenega samostana. On je bil tisti, ki je jahal zvečer pred bojem pri Jajcu na čelu malega konjuskega oddelka, kateremu jc bilo oddanih nekaj naših slovenskih fantov pod vodstvom poročnika HipSi-ča, — prvi proti tej trdnjavi, prekoračil v črni noči sovražnikovo črto, se kmalu vrnil brez izgube In natanko sporočil o sovražnikovih pozicijah; ta sporočila so bila za povelja drugega dne, 7. avgusta 1878., velike važnosti. Pa tudi pri obleganju Livna je Walter na čelu svojega oddelka v premnogih slučajih pokazal svojo neustrašenost in znadlj.vost. Temu junaku, ki je pomoto svojega mladeniškega življenja pozneje bogato poravnal г delom za blagor domovine in cesarja, ki je uspehe, sadove svojih vstrajnih študij in skušenj uvekovečil v mnogih knjigah in ki se je vzgledno hrabro obnašal v vojski, ohranimo vsi, ki smo ga poznali, trajen spomin! D—i. Štajerske novice. š Shod, ki ga je sklical naš poslanec dr. Verstovšek za 4. februarja v tukajšnji Narodni dom v Slovenjem gradcu, sc je sijajno obnesel. Dasirav-nc» so bili v slovenjegraškem pogorju silni snežni zameti, vendar so prišli mož e celo po štiri in še več ur daleč na shod. š Tudi Ornigl Zad lji »Slovenski Gospodar« poroča, da je župan Omig nagovarjal slovenske poslance, ki ob-struirajo, naj se ne uclajo. Ptujski »Štajcrc«, ki o zadevah v deželnem zboru ni poučen, pa obsoja na kričaški način slovenske poslance. Mislimo, da bodo tudi »Štajercijanci« več verjeli Oriligu, nego pa bivšemu kranjskemu soc. demokratu, Karlu Linhartu. š Bralno društvo pri Sv. Lovrencu nad Mariborom priredi v nedeljo, dne 11. svečana 1912 v dvorani g. Kodra, gostilna »Pri pošti«, veselico s sledečim sporedom: 1. Govor g. dr. Ant. Medveda. 2. »Revček Andrejček.« Ljudska igra s petjem v petih dejanjih. — Med predstavo svira orkester. 3. Po predstavi šaljiva pošta, petje, godba in prosta zabava. Začetek točno ob šesti uri zvečer. Čisti dobiček je namenjen »Dijaški kuhinji« v Maribora, zato se preplačila hvaležno sprejemajo. š Duhovniške vesti. Č. gospod Fr. Lorbek, kaplan na Pilštanju, je prestavljen v Dol pri Hrastniku. Tamoš-nji kaplan, č. gospod Lav. Kolenc, je namreč dobil župnijo Širje pri Zidanem mostu. — Č. gospod Karel Gmei-ner, vpokojeni župnik iz širje pri Zidanem mostu, se nastani v Radečah. š Mariborsko porotno sodišče. Za prvo letošnje porotno zasedanje pri mariborski okrožni sodniji je imenovan za predsednika predsednik okrbž-ne sodnije Perko; za podpredsednike sodnijski nadsvetniki dr. Franc Voii-šek, dr. Josip Fraldl in Anton Maro-cutti. š Pravi čudež. Iz Vojni k a pri Celju nam pišejo: Neka žena je pretečene. dni zgubila na, državni cesti tik Vojnika vrečico s 100 kronami denarja v papirju. Mimoidočim se ni zazdelo vredno, stvar pobrati; nekdo jo je še celo z čevljem preobrnil, a pustil na mestu, misleč, da je prazna. Ko je žena šele drugi dan v velikih skrbeh iskala zgubljeni denar, se je spomnil vitanjski posti-ljon, da je videl nekaj takega na cesti, nakar sta šla z ženo iskat ter našla vrečico in denar še nedotaknjen. š Umrl je v Gradcu Hugo vitez Weiss pl. Schleussenburg, brat mariborskega okrajnega glavarja. š Nesreča. Ko je pred par dnevi šel proti domu na Ložnico pri Celju tukajšnji izdelovatelj glasovirjev gospod M. Rcpas, je v s'negu padel tako nesrečno, da si je stri roko. 801etnega moža so spravili v celjsko bolnišnico. š Divje svinje na Spodnjem Štajerskem. Iz Laškega trga se nam poroča: Zadnji teden se jc klatilo v gorovju okrog Loke pri Zidanem mostu Več divjih svinj. Posestnik Frailc Cezar v Poloni je v četrtek, dne 1. t. m., .ustrelil divjo svinjo, ki je tehtala 105 kg, posestnik Valentin Beršnak v Podožicah pa svinjo, ki je tehtala 78 kilogramov. Obe svinji so poslali čez Zidan most v Gradec. š Ponesrečeni delavki. Delavki Jeri Kapel, zaposleni pri rudniku v Trbovljah, je med delom priletel z neke viso-čine velik kos premoga ter jo zadel v desno nogo, katero ji je popolnoma zdrobil. — Delavko Marijo Bišček pa je nek, tudi z visočine pritakljajoč se kamen zadel v desno nogo in ji jo je zlomil. Obe ponesrečenki so pripeljali v rudniško bolnico. š Nesreča. V čeu'tek l. t. m. je padel delavec Fran Kaloh v eraričnem skladišču za seno v Mariboru tako nesrečno z lestve, da je obležal na tleh nezavesten. Rešilni voz ga jc odpeljal v bolnišnico. š Razmesarjenega mrliča neznanega mladega moža so našli na progi v Otični blizu Ptuja. Bržkone je kak samomorilec. š Žilo si je prerezal v Podgorju posestnik Franc Prednik. Ko jc hotel zaklati svinjo, mu je spodrknil nož ter mu šel v nogo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico. š Oh Jt in piit^la. Šolar Jože Z brl \7. Rogatca se jc igral $ pištolo, ki se jc na- enkrat sprožila in ga težko ranila na levi roki. š Zaprli so v Mariboru iz ječe v Wie-ner Neustadtu pobeglega tata Janeza Jiri-ček. Našli so pri njem mnogo tatinskega orodja. Koroške novice. —- 401etnlca stavca. V Celovcu praznuje 10. februarja 401etnico kot stavec v Mohorjevi tiskarni gosp. Ivan T e r š e 1 i č. Bog ga živi! k Umrl je dne 4. februarja po kratki, mučni bolezni vrl slovenski mož, gostilničar in posestnik v Libeličah g. Franc Š 1 e b n i k , p. d. Nemec, star 53 let. Kot trgovec z lesom in po svoji družabnosti je bil znan daleč naokoli. Pri volitvah je trdno stal na naši strani. Bil je dolga leta občinski odbornik, odbornik dravberške posojilnice itd. k Elektrarno zida tovarnar V. Goli na Meži za Spodnji Dravograd in okolico. Delo bo baje kmalu končano. Tudi napredek. k Snega nam je zadnje dni zima, ki nam je dozdaj prizanašala, toliko prinesla, da je strah in promet močno oviran. Planincem pa bo dobro došel za spravljanje lesa. Dnevne novice. -f Dnevni red VI. seje deželnega zbora kranjskega, dne 7. februarja 1912 ob pol 10. uri dopoldne, obsega: Naznanila predsedstva. — Poročilo deželnega odbora o zagraclbi vipavskih hudournikov \ zakonskim načrtom. — Poročilo deželnega odbora o nekaterih spremembah zakona o šolskem nadzorstvu. — Poročilo deželnega odbora o zakonskem načrtu o spremembah občinskega reda in volilnega reda za Ljubljano. — Različne prošnje, ki so ostale od zadnje seje. — Računski sklep deželnega zaklada za leto 1909. (K prilogi 253 1. 1910). — Nekatere pre-membe v načrtu gzakona o uvedbi davščine od prirastHu na vrednosti nepremičnin. -- Pobiranje pokopališčnih pristojbin za trško pokopališče v Vipavi. — Dovolitev nad 100% doklad v občini Jablanica v 1. 1912. — Pobiranje 119% doklade po davčni občini Polje v krajni občini Vrabce. — Pobiranje 122'/o doklade po davčnih občinah Gorenje Jezero in Lipsenj v krajni občini Stari Trg pri Ložu. — Pobiranje nad 100/t' cloklad v občini Trnovo. — Dopis c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko glede naprave telefonskih zvez na Kranjskem. — Poročila finančnega odseka: O prošnji predstojništva uršu-linskega samostana v Ljubljani za vštet c v starostne doklade in za nagrado svetnim učiteljicam. — O prošnji »Društva vpokojenih učiteljev na Kranjskem« za draginjsko dokiade. — O prošnji vpokojenega učiteljskega osobja na Kranjskem za draginjsko doklado. — O prošnji vodstva dekliškega sirotišča bar. Lichtonthumovega zavoda za priznanje starostnih doklad svetnim učiteljicam na tem zavodu. — O poročilu dež. odbora v svrho razbremenitve dež. blaznice na Studencu. — O poročilu deželnega odbora, o povračilu oskrbnih stroškov v bolnici v Krškem za kranjske domačine, preden je ta zavod dobil pravico javnosti. — O samo-stalnem predlogu gospoda poslanca dr. Kreka in tov. glede ustanovitve »Gospodarske šole«. — Glede zvišanja stanarine ljubljanskemu učiteljstvu. O prošnji kuratorija zavoda za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek v pokritje investicijskih izdatkov. — O pobiranju 120% doklade v davčni občini Postojna. — O prošnji R. Jakopiča za brezobrestno posojilo v znesku 20.000 K v svrho izplačanja svojega umetniškega paviljona. — O prošnji prof. Veduška za zvišanje letne nagrade za nieteorologična opazovanja. — O prošnji vpokojenega okrožnega zdravnika Petcmela za zvišanje pokojnine. — O prošnji vpokojenega okrož. zdravnika dr. Perišiča za zvišanje pokojnine. — O prošnjah deželnih uslužbencev, uradnikov, oficijantov, pisarniških pomočnikov in strojepisk za draginjske podpore in trajno odpomof. — O prošnji bivšega deželnega dacarja Peljliana za milostno podporo. — O prošnji Avgusta Adamiča, upokojenega učitelja v Ljubljani, za draginjsko doklado. — O prošnji Terezije črnolo-gar, učiteljeve vdove, za denarno podporo. — O prošnji Ivana Gantarja, vpokojenega nadučitelja v Ljubljani, za denarno podporo. — O prošnji Frančiška Golmajerja, vpokojenega nadučitelja v Radovljici, za zvišanje pokojnine. — O prošnji Pavla Borštnika, učitelja v pokoju za povišanje pokojnine. — O prošnji Friderike Konschegg, vpo-kojene učiteljice, za dovolitev polnih prejemkov tudi v pokoju. — Poročilo personalnega odseka: O poročilu dežel* nega odbora zadevajoč dve osebni zadevi pri deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. — O prošnji Amaljje Ba-loh, vdove deželnega sluge, za zvišanje pokojnine in vzgojevalnine. — O prošnji Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika, za zvišanje pokojnine. — O prošnji Ignacija Repše, pomožnega uradnika v deželni bolnici, za pregled prekoračenja starosti in za imenovanje pisarniškim oficijantom. — Poročilo upravnega doseka: O prošnji občine Veliki Gaber in Prapreče za zgradbo nove ceste Temenica—Št. Lorenc. — O prošnji cestnega odbora logaškega za uvrstitev okrajne ceste Dolenji Logatcc na logaški kolodvor med deželne ceste. — Poročilo šolskega odseka o samo-stalnem predlogu g. poslanca Jarca in tov. za ustanovitev dverazredne ženske trgovske šole v Ljubljani. — Poročilo upravnega odseka o zakonskem načrta glede odkupa posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. — Poročilo finančnega odseka o deželnem proračunu za leto 1912. + Shoda v Kne^aku in Baču. Deželni in drž. posl. Ž i t n i k je v nedeljo popoldne poročal v Knežaku o delovanju državnega in deželnega zbora, zvečer pa v Baču. Navzlic skrajno neugodnemu vremenu sta bila oba shoda dobro obiskana. Političen shod. Velik političen shod je priredila minulo nedeljo na Vrhniki tamošnja »Kmečka zveza«. Na shodu sta poročala poslanca dr. Krek in Gostinčar. Udeleženci shoda so z velikim odobravanjem sprejeli poročila obeh govornikov ter izrekli popolno zaupanje poslancem S. L. S., osobito še dr. ŠusterŠiču. Istočasno so se na izvanrednem občnem zboru »Kmečke zveze« izpremenila nekoliko pravila, da se lažje omogoči še živahnejša delavnost zveze po celem sodnem okolišu. -r Volitev župana v škof ji Loki. Za župana je bil včeraj, 5. t. m., soglasno izvoljen Jos. Guzelj, posestnik, za podžupana Josip Hafner, svetnik trgovske zbornice, za svetovalce dr. Ivan llubad, okrožni zdravnik, Jamnik Andrej, posestnik, in Molinaro Angelo, posestnik. + Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico. Ponovno prosimo vse somišljenike, vso zavedne trgovce in obrtnike, da so le dni na delu, da zmaga tudi trgovski in obrtni zbornici pravična stvar, katero zastopa S. L. S. Tako se bo izvršil resničen preobrat v resnično korist trgovstva in obrtništva. Vse glasovnice naj se v rekomandi-ranih pismih pošiljajo na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta št. 6. + G- Adolf Kibnikar se ni postavil samo za višjega župana ljubljanskega mesta in za načelnika vseh ljubljanskih strank, sedaj sc jc postavil celo za voditelja kranjskih Nemcev ter je v današnjem »Danu« napravil »kompromis klerikalcev z Nemci« za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Nemci so namreč na vse svoje volilcc poslali, okrožnice, naj pošljejo vsi nemški volilci iz vseh razredov svoje glasovnico nemškemu odboru. Tako elela pač vsaka stranka, ki se organizira in ki hoče poznati število svojih volilcev. Samo Dolfe Ribnikar tega še ne ve in mu ne gre v glavo ter je naravnost presenečen. Morcla je mislil, da bi mu njegova slavna zveza z nemško »nevesto«, pridobila tudi kaj nemških glasov. Tako pa je sedaj Dolfe Ribnikar nakrat brez nemške neveste in brez nemških glasov. In zato je zopet jezen. Revež. Še večji reveži pa tisti, ki plešejo na njegovo piščalko. -j- Obrtniki pozor! V današnji seji Upravnega odseka je pri vele važni razpravi o vodnem zakonu dr. Novak kot zastopnik obrtne zbornice nastopal kot zagovornik judovskih velekapitalistov proti malemu obrtniku. Tuji jud naj bi razlastil našega mlinarja in Žagarja in ga pregnal iz njegovega doma. Noben zaveden obrtnik ne more voliti takih zastopnikov v trgovsko in obrtno zbornico. Kako se podpisujejo glasovnico za trgovsko in obrtno zbornico? Opozarjamo, da morajo moški volilci sami podpisati glasovnice tam, koder je označeno: Podpis volilca. — Žensko volilke morajo ravno tako same podpisati glasovnice, ako nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja. Ako imajo upravitelja, podpiše ta in pristavi k svojemu imenu »upravitelj«. Ako pa žensko volilke n i m a j o u p r a -v i t e lj a, podpišejo* kakor zgorej omenjeno same, zraven njihovega imena pa mora podpisati kak moški, ki mora svojemu podpisu dostaviti: Volilni pooblaščenec. — Dobro je, uko jc tisti moški, ki podpiše žensko glasovnico, tudi voliiec v trgovsko in obrtno zbornico, vendar je lahko tudi vsak drugi moški, paziti pa je, da je dotični moški izpolnil !Vi. leto. Vsak moški sme podpisati samo eno glasovnico. Osebe, ki ne znajo pisati, morajo napraviti pred svoje ime, ki ga kdo podpiše, križec, podpisati se morata zraven še dve drugi priči, ki morata biti 24 let stari. + Časnikarska lopovščina. Poročali smo o oderuškem delu izvestnih sežanskih psevdo-narodnjakarjev, ljudi, ki so vodili liberalno politiko na Krasu in pri tem ljudi nečuveno odirali. Današnji »Dan« jc včerajšnje poročilo »Slovenca« ponatisnil in napis napravil: »Klerikalci pri delu za ljudstvo« ter vse sežanske liberalce napravil za »klerikalce«. Liberalci pri svojih gospodarskih polomih nimajo samo največje sleparje in oderuhe, ampak imajo tudi največje časnikarske lopove. Tem ljudem je vse eno, ali je to res ali ne kar pišejo, oni hočejo z namenom z lažmi ljudstvo zastrupljati. Proti taki svojati res ni mogoča nobena obzirnost, v taki družbi mora celo poštenega liberalca biti sram. + Kako je treba narod braniti. »Slovenski Branik« piše v svoji zadnji številki: »Slovenske časnike, ki pona-tiskujejo naše beležke in članke, prosimo, naj blagovole vselej pristaviti, da so vzeti iz »Slovenskega Branika«.« — Tej želji prav radi ustrežemo. Torej! V zadnji številki »Slovenskega Branika« beremo na str. 28.: »Nemci delajo na gospodarskem polju na našo uničenje. Slovenci pa bijejo v politiki in celo v gospodarskih podjetjih »boj na nož«, ker tako zahteva osebna korist gotovih ljudskih voditeljev.« — Na strani 31.: »Nastopila je katoliška doba in z njo umiranje.« — Na strani 13. se napadati mariborska »Straža« in »Gospodarska zveza«. Vse seveda za blagor milega naroda . . . -j- Ton soc.-demokrašltega časopisja ni bil nikoli fin ,»Zarja« pa jc posebno sirova. Menda zato, ker hoče delavske mase kulturno povzdigniti. Včeraj n. pr. nas psuje, ker nismo Cankarjeve »Lepe Vide« ocenili, češ, da smo »kulturno zarultani«, »kritični idioti«, »farizejci«, »glupi«, »impotentni«, »katoliški reptili«, »katoliški mazači« in tako dalje. Nc vemo, kdo vse pri »Zarji sodeluje«, po tem-le bi utegnili biti tudi kakšni ogrski cigani ali laški meše-tarji. Cisto mirno odgovarjamo na ta izbruh nedosežnega barbarstva, *la bi bili o »Lopi Vidi« radi priobčili oceno, a nismo mi krivi, da je nismo dobili. Sicer bi sc pa ne bilo nič čuditi, ako bi take proizvode spričo enostranske in skrajno perfidne kritike, ki je jc nasproti nam nasprotno časopisje, zlasti pa soc. demokraško vajeno, popolnoma ignorirali. Gospodje pri »Zarji« pa naj se gredo učit nekoliko manire. + Politična naivnost. Nemški listi sedaj vsak po svoje razlagajo, zakaj ni prišlo do rednega dela v štajerskem deželnem zboru. Med vsemi razlagami jc pa brez dvoma najbolj predpustna ta, ki jo je prinesla dunajska »Zeit« v nedeljo, dne 4. februarja. List piše sledeče: »Ravno na Štajerskem se je zopet pokazalo, kako dunajska vlada namesto da bi vse niti v roki imela, vsako reč skazi. Medtem ko so se vršila v Gradcu, pogajanja s klerikalnimi Slovenci, jc stal clr. Šusteršič, načelnik te stranke, precl svojim dolgo zaželjenim imenovanjem za kranjskega deželnega glavarja. Ali ni bila torej edino pametna poteza, da bi se vodja stranke pustil čakati toliko časa, da bi njegovi ljudje v Gradcu do pameti prišli. Namesto tega se je pa vlada z imenovanjem dr. Šusteršiča strašno požurila, štajerski Slovenci, ki so se do tedaj pogajanj z navidezno popustljivostjo udeleževali, so pa začeli kakor bi mignil zopet z obstrukcijo.« Kaj se vse ljudem nc sanja — Občinske volitve v Studencu pri Krškem so potrjene. V kratkem vrši volitev novega župana. — Iz Motnika. Dne 12. februarja bomo imeli živinski semenj. Trško na-čclstvo vabi vse okoličane k obilni udeležbi. — O božiču smo igrali v izobraževalnem društvu duhovito dvodejan-ko »Mojstra Križnika božični večer«. Na starega leta dan pa je bil društven občni zbor, združen s predavanjem o stari zgodovini domačega trga. Največji zanimivosti sta, da bo trg čez 11 let star že 500 let in da ga jc leta 1809 Napoleon od Štajerske odtrgal ter priklo-pil Iliriji, vsled česar je tudi po letu 1813 pripadel h Kranjski. Dne 21. januarja jc bilo pa predavanje o stari zgodovini domače župnije. Prostori so vselej natlačeno polni. — Iz Metlike. Metliški liberalci so z dne 29. januarja v umazanm članku v »Narodu« napadli župana in njegovega sina, ki jc državni uradnik ter računajo pri tem na to, da bi mu znal napad kot državnemu uradniku škoditi. Poskušali so najprej z grozilnimi anonimnimi pismi, ko pa. ta niso nič izdala, so začeli seda i s časopisjem. Do- pisnik govori nekaj o denuncijaciji. Ali je mogoče še večjega denuncijanta, kakor je on sam ? Vsaka beseda denunci-jacija. To gonjo ustvarjajo samo zato, ker je Jutraš v vsakem oziru neodvisen in ne piska na liberalne trobente. Namen članka je prozoren: če je mogoče uradniku škodovati in čeprav se v to svrho pokličejo na pomoč mrtvi iz grobov. Še pokojno županovo soprogo blatijo in glojejo na kosteh mrtvih. Zelo žalostno, obenem pa ostudno! — Iz Zgor. Tuhinja. Imeli smo občinske volitve, ki so izpadle popolnoma v smislu S. L. S. No, naša občina je bila itak od početka te stranke njena so-mišljenica. — Sejmov že nismo imeli eno leto, ker je bila kuga v našem okraju. Sedaj je, hvala Bogu, ponehala, zato sc bode vršil prvi sejm dne 20. februarja t. 1. v Zgor. Tuhinju. — Iredentizem. V Florenci v Italiji izhaja list za mladino »II giornale della Domenica«. Ta list. vezan v letnikih, se nahaja po vseh bibliotekah avstrijskih laških srednjih šol. V neki teh številk čitamo o neki laški istrski pesmi, v kateri se imenuje Avstrijo »straniero« (ptujca). To pesem označa imenovani list za patriotično in nadaljuje: »Ta pesem nam zopet dokazuje patriotizem Istre, ki ima sedaj skupno usodo s Trstom, Trentinom in Dalmacijo in ki te- , že po boljši bodočnosti (združenju z Italijo). Benetke, ki so vladale Istro z železno a bratsko roko, so zapustile o sebi trajen spomin ne le z levi, ki krasijo pročelja hiš in cerkev, temveč tudi v naročju in čustvovanju meščanstva.« In v čem obstoji to čustvovanje? Naš prestolonaslednik se je na lasine oči prepričal, da v neodrešenih deželah ni najti ene laške hiše, kjer bi imeli sliko naših vladarjev, pač pa laškil^ kraljev in kraljic, Garibaldijev in drugih takih rešiteljev. — Za družine v Afriki padlih in ranjenih laških vojakov so nabrali do sedaj tržaški Lahi 137 55 frankov, 137232 lir in 52.69557 kron. — Cene ribe. Iz Trsta: Nisem gotov, a dozdeva se mi, da so tržaški laški »zievoli« naši slovenski »postrvi«. Sicer nočem iskati pravega izraza tem ribam, temveč le sporočiti, da je bil v soboto tržaški ribji trg napolnjen te okusne ribe — naj se imenuje pa ista »zievolo« ali pa »posirv«. Fakt je, da je ni bilo menda hiše, kjer bi se ne bili mastili s to okusno in ta dan izjemoma ceno ribo. Ribiči ob istrski obali so imeli prav srečen lov, tako da so prodajali v soboto na ribjem trgu le ribe po 88 vin. kilogram. Danes, v nedeljo, pa. so gotovo še cenejši. — Na tak način je omogočeno tudi revnejšim slojem nadomestiti, draginjo mesa z okusno ribo, saj cena ribam je navadno tudi v Trstu taka, da si jo smejo privoščiti le imovitejši krogi. Zlasti ob petkih pred velikonočnimi in božičnimi prazniki so cene rib tako visoke, da pridejo iste le na mize bogaiinov. Ribe, ki stanejo navadno 1 do 2 K, stanejo ob božičnem in velikonočnem postu tudi do 15 K — pač hrana le za veliko gospodo. — Vohun Pelka. V Krakovem od policije zaprti vohun Polka je eden izmed najprebrisanejših vohunov. Tržaška policija jc prišla na sled nekemu Pelka, o katerem sedaj poizveduje, če jc identičen z onim vohunom Polka, ki ga je krakovska policija zaprla. Tržaški policiji je namreč znano, da je bival za časa aneksijske krize neki Pelka v Trstu, ki fre je izdajal za nekega »Ritter von Pelka«. Znano je nadalje tržaški policiji, da je bival ta »Ritler von Polka« meseca avgusta leta 1909 v Trstu in da je bil v zvezi z neko osebo v Gružu v Dalmaciji, od katere je prejemal tudi denar. — Stavka mestnih puljsl ih delavcev se je končala, kakor smo poročali, s popolnim uspehom. Delavcem so šc zvišale plače za 60 do 80 h na dan. Ra-zun tega imajo delavci pravico do tri-do šestdnevnega dopusta vsako leto s popolno dnevno plačo. V slučaju bolezni doplača mestna občina skozi šest tednov bolniškemu prispevku toliko, da doseže isti dnevno plačo. V smrtnih slučajih dobijo vdove onih delavcev, kateri so imeli že deset let m iS.no službe, 100 kron za pogrebne stroške. To so najvažnejše točke pogojev, pod katerimi so jo začelo zopet redno delo. Kamoraška večina z dr. Varetonom na čelu se je delavskim zahtevam lo teži 3 is . c c O 3 as > -> 5 9 zveč 729-4 -—4'8 sl svzh. oblačno 7 zjutr. 729 9 -1-5 si. jvzh. dež 114 o 2 pop 730 7 2-2 sr. svzh oblačno Srednja včerajšnja temp. —6-2 norm. —1'2°. Globoko užaljenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da je naša iskreno ljubljena, iiepozabua soproga iu mati, gospa Дпa Saller daues zjutraj dno ti. februarju 1912 v 69. letu starosti previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage nepozabne soproge bode dne 7. februarja 1912 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 22. na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. maše zaduSnice se bodo bralo v raznih cerkvah. Blago rajnko priporočamo vlem v pobožno molitev in blag spomin. V Ljubljani, 6. februarja 1912. Žalujoči ostali. Hlev s pripadajočimi pritiklinami se odda v najem. Ycč sc poizve pri gospodu L. Lassniku 358 3 ' v Wolfovl ulici. v I. nadstropju z dvema sobama sc odda za majev termin. Zaloška cesta 21 trgovina A. SUŠNIK. 360 se proda iz proste roke. 359 Cena samo K lOOOv- Or> r.ij-fioKiiMT. npucKopoicjn. изв1тпсмт> o KOH4i:ai namero гпубокоуважаемаго ocno-г.исмл, лредекдатслл u преподавателл, иозабвепваго Д10ДЕВИТА МИХАИДОВИЧА ДР. ЕНКО, доктора медицшш, пос.1$довавше8 5. Фовралп с. r. IJijnoc'b тћ.га и.тв квартирм (10рчпчсвг трп. 3) пос.^.дуетх вх среду 7. с. м. вт. Vj4 длл norpcueuia ua к.1адотце Св, Крћста. Лгоб.шпп, 6, •т-епра.ш г. Комптеп. Руссклго кружка. тшшаша Globoko potrtim srcem javljamo vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo poklicati k Sebi v boljšo večnost našega predobrega, iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, tasta, svaka, gospoda dr. Lmlovika Jenko zdravnika 302 ki je danes, ob pol 12. uri dopoldne po kratki mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče izdihnil svojo blago dušo. Zemski ostanki preblagega rajnika se bodo v sredo, dne 7. t. m. ob pol 4. uri popoldne v hiši žalosti Jurčičev trg št. 3. slovesno blagoslovili in nato prepeljali na pokopališče k Sv. Križu. Sv. zadušile maše so bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. Ljubljana, dne 5. februarja 1912. ( / Terezina Jenko soproga. — Med. dr. Ludovik Jenko zdravnik. Mlljutln Jenko, montan. inžener, sinova. — Dr. Eleonora Groyer-Jenko, zdravnica. Dr. Anica Jenko hčeri. — Dr. Miroslav Groyar. zdravnik, zet. — Gizela Jenko, roj. Rath, sneha. — Jolanda in Ludovik vnuka. I. slov. pogrebni zavoi Jos. Turk. Nekoliko nasvetov in nevonii mm v Ameriki umrliti članov K. S. K. jednole. Pogosto se čujejo v naši domovini pritožbe zoper baje nenatančno izplačevanje posmrtne podpore za člane K. S. K. J., ki so tu v Združenih državah umrli ter zapustili dediče v stari domovini. Navadno so take pritožbe popolnoma neopravičene. Mislim, da se ista krivica godi tudi drugim podpornim Jednotam; vendar pa omenjamo tu le K. S. K. J. Ker je ravno v mescu januarju 1.1. nastopil nov odbor K. S. K. J., ne bode ravno napačno, da damo nekoliko nasvetov, po katerih naj bi se dediči, živeči v stari domovini, v vsakem slučaju ravnali, ako jim je kak sorodnik, Član K. S. K. J. umrl v Ameriki. Predvsem je treba potrpljenja, kajti glavni odbor, obveščen o smrti člana K. S. K. J., mora pozitivno znati, komu in zakaj naj izplača gotovo svoto, kajti zavarovalno polo ima vsak član v roki. Ako že tu omenimo, da se zadeva včasi precej vleče, je temu kriva daljava kraja, kjer člani prebivajo, mnogokrat so krive druge okolščine, n. pr. pogreb-niki, zdravniki, ki ne podpišejo mrtvaških listov. Te izdaja le glavni urad posameznim društvom, a se sme v slučaju smrti kateregakoli člana ozirati le na postavno izpolnjene liste. To pa ne gre tako hitro, kakor bi si človek mislil, posebno ne po bolj samotnih, zapuščenih krajih, ki so malo da ne vsi premogovni kraji. Pomisliti treba, da je glavni odbor odgovoren vsem članom in članicam cele Jednote za svoje delovanje. Zato je vsak glavni uradnik za svoje poslovanje pod precejšnjim poroštvom, n. pr. glavni blagajnik ima poroštvo za 100.000 (stotisoč) dolarjev. Tedaj ne more kar tje v en dan izplačati denarja ali posmrtnine. Oglašajo se po-gostoma neopravičeni dediči, da celo dediči članov, ki niso še umrli. Zato mora glavni odbor silno previdno ravnati. Ni pa glavni odbor odgovoren le članom K. S. K. Jednote, ampak je tudi državna oblast za njim. K. S. K. Jcd-nota posluje po načinu zavarovalnih družb ter je zato pod kontrolo državnih zavarovalnih uradnikov. Tedaj ne кге tako hitro in gladko, kakor dediči rabijo hitro denar. Prva stvar, ki si naj jo vsi dediči, živeči v stari domovini, zapomnijo, je: K. S. K. Jednota je poštena organizacija, zato je vedno in vselej do tega trenutka vsako svoto clo zadnjega vinarja izplačala, in tudi bode vedno izplačala, kakor hitro so vse za to potrebne listine v njenih rokah. Ako tečem dolžnih svot, gotovo to ni njena čem dolžnih svot, gotovo to ni njegova krivda, pač pa je krivda na strani članov samih, ali pa dedičev, ki ali ne vedo. kam se obrniti, ali pa ne dopošljejo vseh potrebnih listin kot. dokaze, da so res pravi, postavni dediči umrlega člana K. S. K. Jednote. Dediči naj tudi pomislijo, da K. S. K. J. posluje v Združenih državah ameriških. ne pa n. pr. v Avstriji. Zato sc mora ravnati po tukajšnjih državnih postavah. Zavarovalni državni uradniki natanko pazijo na vse Jednotino poslovanje, posebno pa pri izplačevanju posmrtne podpore. V tem oziru o kaki goljufiji govoriti, kar se često dogaja, niti misliti ni. treba, ker jc nemogoča, in se ves čas poslovanja naše Jednote ni še dogodila. Žalihog da prav mnogi dediči raje poslušajo ljudi, katerim je poslovanje vsake Jednote sploh popolnoma neznano, še manj pa ameriške postave; radi bi tudi oni »zaslužili« par dolarčkov. Naš prijazni nasvet bi bil tuka j, da bi ne škodovalo, ako bi si vsak župni urad v domovini, od koder se izseljujejo rojaki v Ameriko, nabavil en iztis pravil naše K. S. K. Jednote. V pravilih najdejo natančne naslove različnih uradnikov glavnega odbora. Za dediče je potreben le naslov »zaupnika« K. S. K. .T., oziroma, glavnega tajnika. Tedaj dediči, ki mislite, da ste, ali kadar bo-dete opravičeni do kake zapuščine, kakor hitro čujete o smrti svojega sorodnika. očeta, mater itd., ki sta bila člana K. S. K. Jednote, oglasite se pismenim potom pri »zaupniku« K. S. K. Jcd-note, ta vam da vsa potrebna navodila. Naša misel je tudi, da je državna oblastnija dolžna malo bolj skrbeti za dediče izseljencev, ki tu ponesrečijo ali sploh umro, da jim da prava navodila. Potom konzulov gre vse tako sila počasi! Koliko nepotrebnih Stroškov bi se na ta način dedičem prihranilo! Kaj pa, ko bi se v tem oziru nekoliko pobrigala družba sv. Rafaela za Kranjsko, da dobijo posamezne postaje njene, ali pa župni uradi pravila K. S. K. J.? Dediči, prva pot vam bodi, pot do zaupnika K. S. K. Jednote. Ne hodite pa takoj k advokatom, ako se vam ne izplača tako hitro posmrtna podpora vašega sorodnika, kakor vi želite. Vaš advokat je ravno »Zaupnik« K. S. K. J., on ima vso zadevo v roki ter bode tudi vse pravočasno rešil, kakor hitro ima v roki vse potrebno. Kako bi tedaj prišla v takih slučajih prav pravila K. S. K. Jednote, ko bi bila pri roki! S tem bi se velikokrat prihranili stroški, pota, a trdi mnogo, zelo mnogo dela glav. uradnikom K. S. Iv. J. Vedeti morate pa tudi, in to posebno poudarjamo, da posluje K. S. K. Jednota v državi Illinois, v mestu Jo-liet; tedaj se mora ravnati po postavah te države in nobene druge. Postava, tu odločilna pa je, da se splošno nikomur drugemu ne sme izplačati posmrtne podpore, ako ne le onim osebam, ki so omenjene v zavarovalni polici umrlega člana ali članice. O tem malo obširneje pozneje. Omenimo konečno le še slučaj, da se kaj lahko dogodi, da glavni urad ne more prav rešiti kake posmrtninske zadeve zaradi krivde ali umrlih članov samih itd., ne pa svoje. V tem slučaju čaka prihodnjega glavnega zborovanja, ki mora zadevo rešiti. Sicer pa, ko bi vsi še živi člani ter tudi dediči spolnovali Jednotina pravila, dediči pa se še posebej ravnali po navodilih za to postavljenih glav. uradnikov, bi nikdar ne bilo dedičem treba »tako težko« čakati posmrtne podpore. V prihodnjem članku hočem podati nekoliko točk pravil K. S. K. J., ki so potrebne dedičem umrlih članov naše Jednote. ENJIGOTRŽTVO. * Krajnim šolskim svetom na znanje. Kal. Bukvama razpolaga s precejšnjim številom zbirk »Stara Kranjska« z besedilom. (Slikal K. Grefc). Te slike so izvrsten pripomoček za poznavanje domovja in domače dežele, ker nam predstavljajo kulturne slike davne prošlosti. V zalogi ima tudi krasno sliko »Avstrijski junaki« (Vaterlandische Helden). Življenjepisi teh slavnih mož nam pojasnjujejo najvažnejše prigodbe iz avstrijske zgodovine ter pospešujejo in utrjujejo v mladini domoljubje. * »Orel«. Koračnica za klavir op. 41 zložil Anton Jaki, besede spisal Pran Kristan, deželni nadoficial v Ljubljani. Cena 1 K. Orel do sedaj še ni imel svoje koračnice. G. Jaklu se je posrečilo zložiti prav primerno melodijozno koračnico, ki se bo gotovo pri naših telovadnih .društvih kmalu vpeljala in udomačila. Posebno lep jc trio, v katerem je v treh kiticah podložen pomenljiv Kristanov tekst, ki se lahko tudi enoglasno korakoma poje. Skladba je pa obenem tudi prirejena za 6r-kester in pihala in se instrumentalni glasovi dobe pri skladatelju A. Jaklu, Štrossmayerjeve ulice št. 1, klavirski posnetek pa v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Slava nebeške kraljice. Dvajset Marijinih pesmi za mešani zbor in orgle op. 72 zložil Franc Gerbič, ravnatelj »Glasbene Matice«. Založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani. Cena par-tituri 3 K. posameznim glasovom 60 h. — Naš odlični in prezaslužni skladatelj profesor Gerbič, odkar je prenehal izdajati pred mnogo leti izhajajočo »Liro Sijonsko«, ni več tako pogosto izdajal cerkvenih napevov, dasiravno je bil nad deset lcl regensehori pri sv. Jakobu v Ljubljani. Zlagal je bol j posvet ne pesmi. S to zbirko Marijinih pesmi, katero je poklonil bivšemu in preza-služnemu predsedniku Cccilijinega društva, sedanjemu tržaškemu škofu clr. Andreju Karlinu, se je po zopet po ^lplgem molku pojavil na cerkveno-glasbenem polju in podal našim cer--kvenim zborom novo bogato gradivo za ič^ščenje preblažene Device, namreč 20 Marijinih pesmi. Besedilo istih je večinoma znano in. je od naših starejših domačih pesnikov: Volčič, Jeran, Ili-cinger itd. Pesmi so jako lepe, vse so zelo melodijozno, več jih je naravnost krasnih. Vidi se, da jih je imel v roki mojster, kakršen jc Gerbič. Cerkveni zbori jih bodo z veseljem gojili in proizvajali pri raznih prilikah Marijinega češčenja. Naši cerkveni zborovodji pa si jih bodo tem rajši nabavali in marljivo gojili ne le zato, ker so te pesmi poklonjene visokemu dostojanstveniku, ki je bil mnogim organistom vnet učitelj, temveč tudi zato, ker jih je zložil ravnatelj Gerbič. kateri ima za razvoj slovenske pesmi največ zaslug. — Dobivajo in nai'očajo se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. * Za naše ljudske odre na deželi. Ravnokar sta izšla dva nova zvezka »Zbirke ljudskih iger« 18. in 19. snopič, ki obsegata lepo zbirko iger, med kateremi se v prvi vrsti odlikujeta dve izvirni igri za ženske vloge, in sicer: »Junaške Blejke« in dr. L. I.enardova drama »Dekla božja«. Poleg teh dveh obsega knjižica tudi štiri igre za moške vloge, in sicer: /Pijavka«, »Skriven zaklad«, »Rešitelj« in »Kmet in avtomat«. O teh igrah bomo v kratkem obširneje izpregovorili. Istodobno opozarjamo vnovič tudi na 17. zvezek te zbirke, ki obsega znano igro za moške vloge: »Dimež, strah kranjske dežele« in dve igri za ženske vloge: »Oh ta Polona« in /Prisiljen stan je zaničevan«. Knjižice je- založila »K a t o li š k a Bukvama« v Ljubljani. BK Si i mi m i m iiiinav n ciitularna žaga se tiSii proda. Џ, [lit шш ni! si. m za tiste, ki trpijo ла iažiicDi prebivijinji vsako vrste, jcreSlel, ivsrsi klsifna. гс-prljn.. Iitlcclnali v ."elođcu in s tem v zvezi sloj.čili slabosti, nudijo ic E0let sera priznane pristne Brac!y ieve želodčne u kapljice prej MarijECeljskc Kapljice imenovan t. Varujte sc enako glasečili se ponaređb in popaib in pazite na ftransko varstveno znamico s podpisom C. Drady. — Dobiva, se v vsd} lojtar-n ili. PoSIljatev \ provinco po lekarnarju C. Brady. Dona), Fjelsehmarkt 2, 462. 5 Steklenic za K Б-Е0, - 4Ј1 dvojtne steklenice za K u-60 franko. Proda se iz proste roke radi bolezni po zelo nizki ceni 309 tik župtie cerkve v Ljubljani z velikim vrtom za zelenjavo. — Naslov pove uprava lista. pete iz kavčuka za čevlje. Kina mira lekarfa Piccolija v Ljubljani, Dunajska cesta c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika, vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju 7. drugimi žeieznatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadna namizna vina in vsled tega nimajo nikake zdravilne vreduosti. To dokazuje vefi kemičnih analiz kakor tudi ona, ki so je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranjo zadevo v Gradcu letu 1910. Žeieznato vino lekarja Piccolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke. 1/2 literska steklenica K 2-—, 3 steklenice K 6'bO, poštnina in poštni zavoj franko. se daje v najem takoj v Idriji zaradi snirti znane trgovke gospe Antonije Makuc. Na razpolago so vsi spodnji prostori hiSe štev. 435; če najemnik želi, pogodi se lahko tudi za stanovanje. Prodajalna je vedno dobro uspevala, ker je na najlepšem kraju sredi mesta. Pogoji se zvedo pri posestniku A. Vončina v hiši. 332 na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust. V. Scagnetti, parna žaga, Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom). 222 Vsled nakupa velike zaloge ur, razpošilja šlezijska tovarna: 1 prekrasno pozlačeno 36 ur idočo precizijsko-an-ker-uro 7. lepo verižico za samo K 2-20, ter 31ot-nim pismenim jamstvom. Pri nakupu 3 kosov cena K C-—, 5 kos. K 9-—. PoSilja proti povzetju prusko - šlezljska izvozna tvrdka A.Getbg IČp^k©w 340. 7.a nougajajoče donar nazai. 3734 s štirimi (eventualno tremi) sobami se odda: Slovenski trg štev. 8 (pred sodnijo) takoj ali s 1. majem 1912. — Več pri hišniku. 243 UZ7/— u } J{aznanilo in priporočilo. Uljudno naznanjam, da sem prevzela dne 6. februarja 1.1. --K--//inV"7/-'KT^Z__Уч_-у 1 Uljudno naznanjam, da sem prevzela dne 6. februarja 1.1. 353 ^ restavracijo JCar. doma v Jujubijani [ in kavarno .Narodne čitalnice'. £ in kavarno .^larodne čitalnice'. Skrbela bodem za najboljšo postrežbo s pristnimi vini, svežim pivom, brez- Г alkoholnimi pijačami in dobro kuhinjo po zmernih cenah. ? V restavraciji hode vpeljana tudi kavarniška postrežba. Veliki gostilniški prostori so jako primerni za veselice, zborovanja i Na razpolago jc krasno kegljišče in velika arena. — Sprejemajo se naročniki na kosilo in večerjo. Vpeljani bodo vsak dan zajtrki od 20 h dalje. Toči se tudi čez ulico. H Za prijazen obisk v svojem novem podjetju se vljudno priporoča in zahvaljuje Г svojim dosedanjim cenjenim gostom ^ц^ д0вШв1бмкв> f hranilne 4'/4% brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polulelno. Vloge v tekočem, giro-racunu in na uiugajni-ške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zastopom v 4У*% komunalnih zauolžnicali. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4Уа°/о Eskomptujc menice denarnih zavodov in daje lombordna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavno lisle. I Banka je pnpilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Ura 4ne ure za sftrasiSte usah delatmik od pol S. utre c£c-paJižis ав i, ure »opoldne. Izdaia konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Moškerc.