2í • leto XUU • cena 3.500 din
Celle, 25. maja 1909
TEDNIK JE /fiLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
¡Čas prinaša spremembe. Nasmejani obrazi dijakov pa v mesecu ljubezni in ob skorajšnem zaključkuj
šolskega leta ostajajo nespremenjeni. Dan mladosti ni več samo praznik proslav in ostalih priredite
temveč predvsem prikaz dejavnosti mladih. Med^e sodi tudi mednarodni mladinski pevski festival, ]
se bo začel konec tedna v Celju. O njem obširneje na 12. strani, o dnevu mladosti pa več na 2. strani
Foto: EDI MASNEl
fesela
laj bo
saka
lola
^agaijeva nagrada, ki
jo je letos prejel Karel
^ordeš, ravnatelj os-
'^ovne šole Karel De-
^tovnik-Kajuh v Šošta-
'^ju, je bila povod, da
ga obiskali in se
^ njim pogovarjali
^ prijetni šolski pod-
^^fešni sobici. O tem
'^^jvečjem slovenskem
•^i^znanju delavcem
^ izobraževanju, ni-
^^o veliko govorili,
^to pa več o tistem,
•^är je razlog, da je Ka-
Kordeš Žagarjev
•Nagrajenec. Stran 13.
Od skromnih začetkov
k velikemu sejmu?
Sedmi celjski pomladanski sejem na Golovcu želi najti svojo vsebino
z novimi razstavnimi temami, ki so letos predstavljale človekov oddih,
urejenost okolja domov in varen avto. Zato pa je bil ve^etno marsikdo
od obiskovalcev nekoliko razočaran ob ogledu prvega bio sejma pri nas.
Večinoma je lahko videl zeliščno kozmetiko in preparate, ki pomagajo
lajšati zdravstvene težave, vmes pa še kakšnega razstavljalca zdrave
hrane. Ker je to ргЛ tovrstni poskus, pač ne gre preveč strogo soditi, saj
se v Sloveniji tudi ne moremo pohvaliti s pretiranimi izkušnjami na tem
področju. Vsekakor pa bo moral sejem v prihodnje postati širši in bolj
kakovosten, če naj bi bil del redne sejemske ponudbe Golovca. Več
o dosedanjem dogajanju na sejmu, ki bo odprt do nedelje, pa lahko
preberete na 5. strani.
Na fotografiji Eda Masneca - notranjost domiselno urejene hale A, kjer
je bio sejem.
Podpis pogodbe z znano zahodno-
_ nemško tekstilno firmo Mustang bo
mozirskemu Elkroju prinesel pove-
čanje proizvodnje za milijon kosov
oblačil in močno povečan izvoz. Več
bo tudi delovnih mest. Stran 4.
Neurje prizadelo
Rogaško Slatino
Vzhodni del občine Šmarje pri Jelšah je v nedeljo
popoldne zajel močan naliv dežja s točo in povzročil
veliko škode. Po prvih ocenah le-ta znaša 6 odstotkov
družbenega proizvoda občine, najbolj pa je neurje
prizadelo kmetijstvo.
V nedeljo zvečer se je že na izredni seji sestal izvršni
svet Skupščine občine, зкирад s štabom Civilne zaš-
čite, gasilci in Postajo milice Šmaije pri Jelšah.
V	ponedeljek gutr^j so bile že na terenu komisije, ki so
si ogledale prizadeto območje.
Največ škode je v Rogaški Slatini in njeni okolici.
V	kmetijstvu je prizadetih okoli 500 hektarov vinogra-
dov, škoda na ribezovih nasadih je 70-odstotna, precej
so prizadeti tudi sadovnjaki, manj pa žitarice. Po prvih
ocenah je škode v kmetijstvu za skor^ 7 milijard
dinaijev. Poškodovane so tudi ceste, okoU 48 kilome-
trov lokalnih in približno toliko nekategoriziranih,
škodo pa ocenjujejo na dobri 2 milijardi dinarjev. Od
objektov je n^več škode na družbenih; v Zdravilišču
Rogaška Slatina (hotela Donat in Sava, Restavracija
Pošta, Polnilnica, objekti Steklane Boris Kidrič, pro-
dajalne Jelše in drugi). Škode na družbenih objektih je
za dobro poldrugo milijardo dinaijev. To so prve
ocene, temeljit popis škode pa bodo komisije opravile
do 9. junija, kot so določili rok na ponovni seji šmar-
skega izvršnega sveta, ki se je sestal v torek zjutraj.
M.AGREŽ
2. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Ustavne
razprave v Celju
Ob javni razpravi
o spremembah slovenske
ustave celjska socialistič-
na zveza pripravlja tudi
razprave po posameznih
področjih.
Že včer^ so v Celju govo-
rili o delu dopolnil, ki govo-
re o človekovih pravicah in
svoboščinah ter o odprtih
vprašanjih Ustave SR Slo-
venije, uvodničar pa je bil
Janko Česnik, sodnik repu-
bliškega ustavnega sodiš-
ča. Prihodryi teden, 31. ma-
ja, bo v dvorani Medobčin-
ske zdravstvene skupnosti
pogovor o delu dopolnil, ki
govore o skupščinskem si-
stemu, tudi občinskem, in
o volitvah. S Celjani se bo
pogovaijal sekretar RK
SZDL, Dušan Semolič.
Istega dne in v isti dvorani,
le nekgj ur prej, ob dvanaj-
stih, bodo govorili o druž-
benih dejavnostih in inte-
resnih skupnostih, nekaj
dni prej, 26. mgja pa v dvo-
rani Kmetijske zadruge še
o kmetijstvu.	BP
Odprto Gorenje
Danes bodo med 11. in 15.
uro odprli vrata Gorenja in
pri glavni vratarnici spreje-
mali mladince, ki si želijo
ogledati proizvodnjo v ve-
lenjskem delu Gorenja. Gre
za tradicionalno odprtje Go-
renja, saj že četrto leto zapo-
red pripravljao na dan mla-
dosti predstavitev za velenj-
ske mladince.	L. O.
Prireditve po meri miadili
Minili so časi, ko je bila
rdeča nit dogajanj ob Z5.
maju, dnevu mladosti, šta-
feta. Mladi si »svoj« dan vse
bolj prikrojujejo po svoje.
Vendar je dosti litije podi-
rati stare vrednote, kot pa,
kar se mladim v teh časih
pogosto dogaja, vzpostav-
ljati nove.
Nek^ je popolnoma jasno.
25. m^ mladi ne jemljejo več
kot praznik, ker imajo praz-
nikov dovolj. Aktualnejše je
pojmovanje meseca maja
kot obdobja zgoščenih »mla-
dinskih« dejavnosti, meseca
mladosti, ljubezni in prenov-
ljenega življenja.
V	vseh občinah na celj-
skem območju pripravljajo
ob koncu meseca maja raz-
lične glasbene večere, nasto-
pe mladih skupin, likovne
delavnice, stojnice na ulicah
in podobno. Največ priredi-
tev bo danes.
V	Celju je središče doga-
janj Spodnji grad. Tam bodo
danes nastopale gledališke
skupine celjskih srednjih
šol, z začetkom ob 9.30. Mla-
di bodo ustv^ali različne
umetnine, ki jih bodo ob 18.
postavili na ogled v Atrij,
proti večeru pa bo na spore-
du še modna revija in nastop
skupine Phone Box Van-
dals.
V	Žalcu so se ob letošnjem
dnevu mladosti, ali bolje re-
čeno - mesecu dejavnosti
mladih, še posebej izkazali.
V naslednjih dneh priprav-
ljajo več okroglih miz na te-
me: Pluralizem, Mladi in
družbena mobilizacija, Mno-
žični mediji in razgovore
z Ivanom Omanom, Rober-
tom Botterijem, Alijem Žar-
dinom, urednikom sar^ev-
skega časopisa Valter. Glav-
na prireditev bo 27. maja, ko
bodo pred Namo postavili
različne stojnice, zvečer pa
bo v športnem parku kon-
cert nekaterih uveljavljenih
skupin s celjskega območja.
Titovo Velenje je prav ta-
ko prizorišče različnih kul-
turnih, športnih in zabavnih
prireditev. Danes poteka ak-
cija: Odprta vrata Gorenja,
nek^ okroglih miz, v soboto
pa bo zaključek z žurom:
Mladost ob jezeru, kjer bo
poleg nekaterih glasbenih
skupin nastopila še folklor-
na skupina Koleda.
Osrednja prireditev na
Šmarskem bo danes, ob 17.
v Kostrivnici, zanimivo bo še
27. maja pri bazenu v Roga-
ški Slatini, kjer bo nastopila
skupina Agropop.
V Šentjurju so glavno pri-
reditev poimenovali: Mla-
dost, veselje in norost, vse
skupsy pa se je začelo zjutraj
na Titovem trgu v središču
mesta. '
Mozirska mladinska vese-
lica bo v Savinjskem gaju.
Začela se bo ob 11., takoj po
sprejemu učencev v vrste
ZSMS.
V	mladinsko organizacijo
bodo sprejeli tudi 370 sed-
mošolcev v Slovenskih Ko-
njicah. V soboto pa bo vese-
lo na Titovem trgu, kjer bo
igral harmonikarski orkester
glasbene šole, sledila bo de-
gustacija sadnih sokov in pa-
štet, pripravljajo modno re-
vijo, zvečer in pozno v noč
pa ples in še nastop plesne
skupine In. Istega dne bo na
Titovem trgu likovna koloni-
ja učencev osnovnih šol, ob
18. bodo v avli kulturnega
doma odprli še razstavo foto-
grafij Toneta Stojka: Proces
proti četverici.
V	Laškem bo nek^ prire-
ditev po osnovnih mladin-
skih organizacijah.
VOJKO ZUPANC
V prireditve ob dnevu mladosti se vklučujejo tudi mladi
celjski inovatorji in raziskovalci. Dosežke svojega dela
v minulem obdobju bodo učenci osnovnih šol prikazali na
Osnovni šoli 1. celjske čete 30. maja ob 8., učenci srednjih
šol, usmeritev družboslovje in humanistične vede - na
Srednji družboslovni šoli Celje in sicer 24. maja ob 8.
Učenci srednjih šol z naravoslovno in računalniško usme-
ritvijo - pa svoje izdelke prikazujejo že danes, na Srednji
tehniški šoli. Tam bo 8. junija tudi zaključna prireditev,
s podelitvijo nagrad Mladi za napredek Celja.
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBE^g^
Zaifon o zadružništvu ni potreben
Tako trauo slovenski obrtniki, ki so Imeli posvet v Celju
Zadružna zveza Jugoslavije je dala
pobudo za pripravo posebnega zako-
na o zadružništvu, kjer naj bi med
drugim opredelili odnos do zadružne
lastnine, zakon pa bi veljal tako za
obrtnike kot tudi kmete oziroma nji-
hove zadruge.
Slovenski obrtniki so delovni osnu-
tek zavrnili, nasploh pa med njimi pre-
vladuje stališče, da takšnega zakona
ne potrebujemo, bolje bi bilo razširiti
zakon o podjetjih, menijo obrtniki. De-
lovni osnutek zakona pa so obravnava-
li tudi na seji izvršilnega odbora Zveze
obrtnih združenj Slovenije, ki je bila
v času sejma v Celju.
Delovni osnutek predvidenega za-
kona je po oceni obrtnikov zelo po-
manjkljiv. Če zakon že mora biti, pra-
vijo obrtniki, potem naj obravnava
zgolj tematiko, ki je v pristojnosti fe-
deracije. Ker pa za vsako zadrugo ve-
ljajo določene specifičnosti, bi bilo bo-
lje, da bi te urejala republiška zakono-
daja. Še bolje, menijo obrtniki, pa bi
bilo, da bi dopolnili zakon o podjetjih
in v njem razdelali določbe o zadru-
gah. Istočasno pa bi veljalo pripraviti
nov zakon o lastninskih razmeijih in
v njem opredeliti lastninske oblike
v zadrugah.
Za nadaljnji razvoj zadružništva, so
menili obrtniki na svoji seji, je potreb-
no urediti temeljna lastninsko pravna
razmeija in definirati zadružno lastni-
no, predvsem pa si razjasniti, kdo
upravlja zadružno lastnino ter kakšne
so možnosti za premeno družbene
v zadružno lastnino. In še na eno stvar
so opozorili obrtniki - treba bo jasno
razmejiti, kaj je to podjetje in кад za-
druga. Obrtniki zahtevajo, da zadruge
v prihodnje ne morejo opravljati le po-
sredniške funkcije, in da zadruge ne
morejo biti ustanove, kjer imajo odlo-
čilno vlogo delovne skupnosti, ne pa
sami zadružniki. Zadruge morajo biti
namenjene predvsem zmanjševanju
stroškov zadružnikov, so menili člani
izvršilnega odbora Zveze obrtnih
združer^ Slovenije na svoji ponedelj-
kovi seji v hali Golovec.
I. BAŠA
Predvsem
poslovni selem
čeprav poteka na Go-
lovcu šele pomladanski
sejem, so člani izvršilne-
ga odbora Zveze obrtnih
združenj Slovenije in pa
predstavniki posamez-
nih sekcij že razmišljali
o tem, kako pripraviti je-
senski mednarodni obrt-
ni sejem v Celju.
Rdeča nit vseh razprav-
Ijalcev je bila sledeča:
celjski sejem ne sme biti
več politični, postati mo-
ra poslovni sejem. Zani-
mivo je sicer videti na
enem mestu praktično
vse od šivanke do avto-
mobilov, toda premalo je
tržne obarvanosti, so me-
nih obrtniki. Tudi tisti ča-
si, ko so se razstavljale!
lahko skrivali za ograda-
mi, si dovolili prazne stoj-
nice - tistih časov ni več,
trdijo obrtniki. Zato пад
bi že jeseni sejem dobil
novo podobo, postal naj
bi mesto, kjer bodo prika-
zani najnovejši dosežki in
kjer se bodo sklepale po-
godbe. To pa seveda zah-
teva napor tako obrtni-
kov kot tudi organiza-
torjev.
IB
Javno seiemo, tajno meilejo
če bi se pred štiriinštiride-
setimi leti, ko so trobojnice
zmagovito zaplapolale v svo-
bodo, našel kakšen Nostra-
damus in v »Partijsko sesto-
pajočem letu 89« napovedal
javne seje (ali prepovedana
protestna snidenja) zoper kr-
šenja človekovih pravic in
zategovanja demokratičnih
pobud ter verbalnega grizlja-
nja proti in na račun sloven-
ske oligarhije, bi ga ne le ud-
bovski škorenj, temveč tudi
zdrava evforična logika po-
slala kot arheologa na vsem
dobro znano obmorsko leto-
višče.
Tisto seje dognalo in zgo-
dilo se je tudi to. Protestna
zborovanja (z različnimi eti-
ketami in identično vsebino)
od LJubljane^ do Maribora,
od Celja do Žalca, od nekaj
desettisočglave množice do
manj kot stoglave skupine
»drugače mislečih vročekrv-
nežev« oznanjeno Slovensko
pomlad - II. del. Žal se je
lanska montaža vojaško-po-
litične vrhuške dan po de-
vetletnici Titove smrti tudi
realizirala tam, kjer Je ne-
sporni leader umrl. Čeprav
po časovni slučajnosti (ali pa
tudi ne), so si inscenatorji
ljubljanskega procesa in pis-
ci epitafa slovenski demo-
kraciji sočutno zaploskali,
rekoč: ad acta. Vendar ome-
njena poulična ringa-rajanja
dokazujejo ravno obratno.
Kdo je torej v zmoti? Ah fo-
teljsko-brzostrelna garnitura
ali brezpravna in teptana ra-
ja? Odgovor je eden in edini:
monokracija. Dokler bo soci-
alizem prakticiral fevdalno
načelo »kadija tuži, kadija
sudi«, dokler bo politični
establishment na vsako de-
mokratično iniciativo odgo-
voril z zaporniško pižamo, in
dokler bo ljudska armada re-
ševala mednacionalne kon-
fìikte s tanki, tako dolgo bo-
mo heretike sistema lahko
občudovali le na improvizi-
ranih govorniških odrih, za
našo budnost in ugodje bodo
pa tako ali drugače poskrbeli
možje v modrem in udbaši
v civilu.
BOJAN KRAJNC
Teden starejših občanov še traja
Teden starejših občanov v celjski občini ni samo teden,
ampak traja praktično že ves mesec. Prireditve so pote-
kale po krajevnih skupnostih, nanje pa so se upokojenci
pripravili različno.
Največ je razstav ročnih del, predavanj s področja starost-
nikov ter srečal^ starejših občanov. Nekje so dali več
poudarka socialnim primerom, drugje pa spet športnim tek-
movanjem.
Danes bodo v krajevni skupnosti Dečkovo naselje v Celju
upokojenci razvili svoj društveni prapor, največja sloves-
nost ob zaključku tedna starejših občanov v celjski občini
pa bo v soboto, 27. maja v dvorani JLA v Celju. Pripravlja se
osrednja razstava ob tednu starejšega občana, ob 15. uri pa
bo kulturni program. Nastopil bo oktet Studenček in inva-
hdski pevski zbor. Razglasili bodo tudi občinske prvake, ki
so se v športnih tekmovanjih pomerili med seboj v času
prireditev ob tednu starejšega občana.
Z. S.

MAJ 1989	NOVI TEDNIK - STRAN 3
Ifečja vloga društva za varstvo okolja
[^рз ima celjsko društvo za
[^tvo okolja med občani
več podpore, je dokazal
njihov občni zbor pred
dni, na katerem se
zbralo toliko članov in
j^slušalcev, da je bila
(fiinska dvorana Narodne-
\ doma pretesna za vse.
Lina razpravljalcev je
* livalila dosedanja priza-
Lanja društva, ki se bo
ijdi v prihodnje vključeva-
L v aktivnosti za čistejše
j^olje, predvsem pa bo
številnimi pobudami in
.ređlogi opozarjalo na eko-
l^šlie probleme v celjski ob-
(iD'-
fía osnovi poročila pred-
jjllnika društva Janeza Čr-
jeja. ki je govoril o delova-
nju v preteklem letu, lahko
jjključimo, da se prizadeva-
la društva lahko primeijajo
, katerokoli profesionalno
institucijo, tako široka je bila
njihova dejavnost. Številne
pobude in ovadbe, naslovlje-
ne na različne organe in or-
ganizacije, predvsem pa pri-
sotnost pri sprejemanju vseh
pomembnih odločitev, pove-
zanih z okoljem v občini, to
je bila temeljna usmeritev
njihovega dela. Po ocenah
vodstva društva predstavlja-
jo največje ekološke proble-
me v občini delovne organi-
zacije Železarna Štore, Emo
in Cinkarna. V prihodnje bo-
do poleg teh treh spremljali
in opozaijalil še na problem
čistilne naprave v Celju,
onesnažene zemlje, prizade-
vali si bodo za plinifikacijo
mesta, za širenje cone za
pešce, za urejanje odlaganja
posebnih odpadkov...
Precej udeležencev je zani-
malo, kako je z onesnaže-
nostjo zemlje in živili in ka-
ko naj ravnajo pri obdelova-
nju svojih vrtičkov. Društvo
je sicer pripravilo informaci-
jo o tem, kako naj se občani
samozaščitno obnašajo, ven-
dar je še ni objavilo, ker še
niso končane analize zemlje
v občini. V prihodnje name-
rava storiti tudi to. Na obč-
nem zboru so se vnele tudi
razprave o tem, kako bi dru-
štvo delovalo: ali z množični-
mi zborovanji ali preko le-
galnega sistema. Vodstvo
društva je ocenilo, da se je
v dosedanjem delu izkazalo,
da je lahko vsaka pobuda
društva uspešna, če je argu-
mentirana in če se predstav-
niki društva nenehno vklju-
čujejo v sprejemanje odloči-
tev na vseh ravneh. Prav to
po ocenah celjskih ekologov
ne velja za Zvezo društev za
varstvo okolja in zato so tudi
menili, da je nesmiselno
ustanavljati posebno »stran-
ko« zelenih, saj bi to pomeni-
lo le delitev ekološkega giba-
nja v Sloveniji. V razpravi je
bilo slišati tudi pobudo, da
bi društvo svoja stališča obli-
kovalo ob vsaki točki dnev-
nega reda občinske skupšči-
ne, ki je kakorkoli povezana
O vlogi društva za var-
stvo okolja v Celju govori
tudi podatek, da so se njiho-
ve letne skupščine udeležili
predstavniki skupščine ob-
čine Celje, izvršnega sveta,
inšpekcijskih služb in Soci-
alistične zveze.
z okoljem in da bi o tem pra-
vočasno obvestili delegacije.
Ocenili pa so tudi, da bi imeli
v občini veliko manj ekolo-
ških problemov, če bi bile in-
špekcijske službe pri svojem
delu neodvisne.
T r.VTRN
fermoelaktrarna stavkala In delovala
ШапЈбап! so z opozorilno siavko napovedali svojo odločnost
v petek so delavci Termoelektrar-
ne Šoštanj s štiriurno stavko opozori-
li na svoje zahteve širšo javnost. Med
njo so sicer prekinili le remont na
(nem izmed blokov, ob desetih dopol-
dan pa so z delom nadaljevali. Poleg
pravičnejše delitve dohodka znotraj
slovenskega elektrogospodarstva so
Si delavci Termoelektrarne Šoštanj
uvzeli tudi za zagotovitev sredstev
la ekološko sanacijo proizvodnje
T Termoelektrarni.
Šoštanjčani so svoje zahteve obliko-
vali na zboru delavcev že tretjega maja
D že takrat, v skladu s stavkovnimi
¡ravili, napovedali stavko za 19. m^.
¡ahtevali so 45 odstotno povečanje
isebnih dohodkov, do petka pa so to
že dosegli. Ob tem so rekli tudi, da je
treba spremeniti družbeni dogovor ta-
ko, da se povsod upošteva nivo uspeš-
nosti posameznih delovnih organiza-
cij. Tega jim niso mogli izpolniti, pač
pa je že sklican delavski svet sozda
EGS, ki je pristojen za reševanje te
zahteve. Od komiteja za energetiko so
zahtevali, da zagotovi sredstva za eko-
loško sanacijo Termoelektrarne. S tem
žele Šoštanjčani zagotoviti, da bi v na-
slednjem letu v republiki našli dovolj
denarja za ta namen. Bojijo se pred-
vsem, da bodo morali z letom 1993
bistveno zmanjšati proizvodnjo v Ter-
moelektrarni, s^ velenjski občinski
odlok natančno postavlja roke za po-
stavitev čistilnih naprav in zmanjšanje
emisije škodljivih snovi.
Stavko je vodil stavkovni odbor, ki
je v četrtek predlagal, da bi stavko
odložili, saj je kazalo, da bodo njihove
zahteve uresničene, vendar so bili de-
lavci mnenja, da se ne gre zanašati na
obljube. Strinjali so se le s tem, da
stavko spremene zgolj v opozorilno,
tako da med njo proizvodnje niso
zmanjšali. Med stavko so postavili rok
do 15. junija za izdelavo nove metodo-
logije za izračun osebnih dohodkov.
Nato n^ bi novo metodologijo, če bo-
do v njej seveda upoštevane zahteve
delavcev Termoelektrarne, sprejeli.
V nasprotnem, pravi Tomo Jurčec,
predsednik stavkovnega odbora, bodo
prisiljeni pripraviti drugo stavko, ki
bo gotovo ostrejša.
BRANE PIANO
Druga pekinška pomlad
Tisti, ki so napovedovali, da bo druge »pekinške
pomladi« konec takoj po odhodu sovjetskega voditelja
Mihaila Gorbačova iz Kitajske, so se očitno ušteli. Pravza-
prav so bile točne le napovedi, da bo skušal partijski vrh
z izrednimi ukrepi v Pekingu, kjer se že nekaj tednov vrste
množične demonstracije za demokracijo, kar se da hitro
vzpostaviti red. Toda konzervativno partijsko krilo, ki je
vzelo v^eti v svoje roke (odstopiti je moral tudi zagovor-
nik liberalnejših reform, partijski šef Zhao Ziyang)je pod-
cenilo milijone demonstrantov v Pekingu in drugih me-
stih.
V Pekingu je namreč kljub objavi izrednega starca in
vojaškim kolonam okrog mesta ostalo na Trgu nebeškega
miru in drugod na stotisoče ljudi, ki so vojski z barikadami
in lastnimi telesi preprečili dostope v mesto. Demon-
stranti pozivajo vojake, naj ne prehv^o krvi, ti pa kot
v zadregi čakajo.
Ni dvoma, da je nastali položć^, brez primere v kitajski
zgodovini, presenetil tako partijo kot vojsko. Nasilje nad
stotisoči pred očmi vsega svßta bi kitajsko vodstvo gotovo
moralno diskreditiralo tako doma kot v svetu. Po drugi
strani pa je položaj za partijo, vajeno absolutnega mono-
pola na oblast, nevzdržen. In končno, omahovanje vojske
utegne biti tudi izraz nesoglasja s partijskim vrhom. Voj-
ska je bila namreč v minulih letih v procesu modernizacije
in profesionalizacije potisnjena na politično obrobje, pri
tem pa je ostal gmotni položaj vojaških kadrov nesoraz-
merno slab, nemara celo slabši kot prej.
Deng je, kot rečeno, vnesel v politiko bistveno več prag-
matičnosti in v zvezi s tem je rad ponavljal pregovor, da
»ni važno, kakšne barve je mačka, temveč, ali lovi miši«.
Toda do demokracije, četudi le v skromnih odmerkih
»glasnosti«, nikdar ni kazal zaupanja. Tako je znameniti
»pekinški pomladi« v letih 1978/79 - ki je prišla prav
predvsem kot obračun z ostanki maoističnih radikalcev
- sledila nasprotna kampanja proti »duhovnemu onesna-
ženju« (zahodnim kulturnim in političnim vplivom). Tedaj
je bilo na tisoče ljudi zaradi političnih prepričanj obsoje-
nih na smrt ali na dolge zaporne kazni.
Studentskim demonstracijam ob koncu leta 1986 pa je
sledila kampanja proti »buržoaznemu liberalizmu«, žrtev
političnih čistk pa je bil tudi partijski generalni sekretar
Hu Jaobang, nesojeni Dengov naslednik. Prav njegova
smrt je bila prejšnji mesec povod za začetek demonstracij
in katalizator nakopičenega nezadovoljstva - ne le študen-
tov, kot se je izkazalo - nad zasipanjem gospodarskih in
političnih reform in slabimi življenjskimi razmerami.
Ne glede na to, kakšen bo razplet trenutnega pat polo-
žaja med partijo oziroma vojsko ter demonstranti. Kitaj-
ska najbrž ne bo več ista kot poprej. Potem, ko so štu-
dentje prebili led glasnosti, je razsežnost demonstracij
pokazala, kolikšna je v resnici »priljubljenost« politike
vodstva. Vzpostavitev avtoritete s silo bi bila le Pirova
zmaga partijske »gerontokracije« na vrhu skoraj ni politi-
kov, mlajših od sedemdeset let). Pomenila bi zastoj pro-
cesa reform in jalovo odlaganje bistvenega vprašanja kitaj-
skega razvoja.
Vojska in partija torej za zdaj še čakata, a tudi demon-
stranti vztrajajo podpori študentom, ki zahtevajo demo-
kratizacijo političnega življenja, svobodo tiska, odpravo
korupcije, med drugim pa tudi odstop premiera Li Penga
in dokončno »upokojitev« ostarelega Deng Xiaopinga.
Nanj zdaj lete očitki, da si svoje politike »štirih moderniza-
cij« (vkmetijstvu, industriji, znanosti in obrambi) nikoli ni
resnično prizadeval razširiti tudi na peto - politično mo-
dernizacijo.
Koje Deng pred dobrim desetletjem prišel na oblast, je
s svojimi reformami odpravil radikalni maoizem, z libera-
lizacijo gospodarstva pa se mu je posrečilo vaiy vdahniti
novo življenje. Toda naslednjega koraka - politične libera-
lizacije - ni naredil, četudi so gospodarske reforme brez
tega dolgoročneje gledano le tavanje v začaranem krogu.
Pravzaprav je težnje po demokratizaciji do neke mere
toleriral, v posameznih obdobjih tudi spodbujal, nato pa
sproti zatiral, brž ko so dosegle za partijski monopol neza-
želene razsežnosti.
Če posežemo še nekoliko nazaj, se izkaže, da se Deng ni
povsem otresel dediščine Mao Zedongovih množičnih
mobilizaicj ljudi v obliki različnih kampanj, v skladu
s političnimi potrebami. Iz Maovega obdobja so dobro
znane polomije megalomanske gospodarske kot so
agrarna revolucija, politika »velikega skoka in druge, ter
politične kampanje, med katerimi je najbolj zloglasna
»kulturna revolucija«, kije trajala kar celo desetletje.
V nekaj vrstah
•	v maroškem mestu Casablanca seje začel izredni vrh
Arabske lige. Osrednji temi pc^ovorov sta palestinsko
vprašanje in kriza v Libanonu. Čeprav je vprašljivo ah se
bo 22 voditeljem držav članic posrečilo doseči soglasje
o reševanju teh kroničnih kriznih vozlišč, je za začetek
spodbudno to, da sta na vrh prišla tudi egiptovski pred-
sednik Hosni Mubarak in libijski vodite^ Gadafi, torej
predstavnika nasprotnih polov v arabskem svetu. Egipt se
tako po desetih letih zamrznjenih odnosov spet vrača
v Arabsko Ugo in pomembno je, da temu nista nasproto-
vala ne Libija, ne Sirija.
•	V Moskvi se bo prvič sešel novoizvoljeni kongres
ljudskih deputatov. Ker seje na volitvah vanj uvrstilo tudi
precej netipično obarvanih političnih osebnosti (med
njimi akademik Andrej Saharov, nekdanji šef moskovske
partije Boris Jelcin in drugi), je pričakovati, da tudi zase-
danje ne bo tako »brezbarvno«, kot so tradicionalno sov-
jetski politični forumi. Na partijskem plenumu tik pred
zasedanjem se je med drugim spet nadaljevala razprava
o Borisu Jelcinu in Jegorju Ligačovu, pri čemer konzerva-
tivni Ligačov, kot kaže, po zagrizenem boju začenja izgub-
ljati.
Lepša prihodnost?
čas negotovosti, strahu in
upanja je pred nami. Čas, kije
pokopal mnogo iluzij, čas, kije
postavil mlade ob zid. Ni naj-
huje, da mladi ostiamo brez
služb, stanovanj, avtomobilov,
skratka brez nekaterih osnov-
nih dobrin, ki pogojujejo civili-
zirano življenje v zgodovin-
skem obdobju, katerega sopot-
niki smo. Sed^j nam starejši,
v smislu najslabše tolažbe, vsp
ne morejo več očitati, kako je
nam - mladim, po njihovi za-
slugi seveda, lepo. Kvečjemu
obratno. Mladi jim lahko očita-
mo, da je vse njihovo tudi na-
še, sć(j bomo mnoge neplačane
račune poravnali šele mi.
Toda vse to ni najhuje. Zgo-
dilo se je nekaj dosti bolj pre-
tresljivega. Mladi smo ostali
brez sistema vrednot. Zakaj?
Vrednote mladih so v vsej
povojni dobi oblikovali starej-
ši. Zato te vrednote niso odse-
vale želje mladih. Govorih so
nam, da bomo živeli v družbi
blagostanja, svobodni in sreč-
ni državi, v družbi, kjer se bo-
sta cedila med in mleko. Pre-
pričevali so nas, naj bomo le
pridni v šoli, na delovnih akci-
jah, naj dobro pripravljamo
proslave, naj vestno sprejema-
mo pionirčke med mladinske
vrste in sploh so nam svetovali
naj bomo ubogljivi in poslušni,
za vse ostalo bodo že poskrbeli
oni - starejši.
Vendar zgodovina je neiz-
prosna. Izkazalo se je, çia so
bila vsa vizionarska predvide-
vanja, dasiravno so v njih mno-
gi srčno in v najboljši nameri
verjeh, le izgubljeno upanje.
Mladi smo ostali »sami« v pre-
pričanju, da nam dostojnega
življenja ne bo zagotovila niti
partija niti država, temveč si ga
bomo morali priboriti sami.
V tej nameri je nekaj že bilo
storjenega. S pobudami, ki so
prišle iz mladinskih vrst, smo
že presegli пекцј dogem, v ok-
viru katerih smo bili vzgojeni.
Kajpada paje potrebno vedeti,
da ni dovolj rušiti le stare vred-
note, temveč bo slej ko prej
potrebno izoblikovati tudi no-
ve, na katerih obUkovanje ne
bodo vplivali tisti, ki so svojo
priložnost že zamudili.
V mesecu mladosti, ko se ne
prebuja le narava, temveč brž-
kone tudi naše upanje, si ne
želimo več praznikov, štafete,
lepih govorov, poročila o de-
lovnih uspehih. Zahtevamo
pa, da se čim prej sistemsko
omogočijo tiste vrednote, ki
pogojujejo ustvarjalno in
osmišljeno delovanje, svobodo
posameznika, racionalno go-
spodarjenje in demokracijo
v najširšem pomenu besede.
Vse do takrat pa mladi ne
moremo praznovati. Le zakaj
bi?
VOJKO ZUPANC
Celjani gredo na
vojsko
Jutri se bo v Celju pričelo
skupno usposabljarvje občin-
skih enot Teritorialne obram-
be in občinskega vojnega vod-
stva, v vajo pa bodo vključene
tudi krajevne skupnosti in ne-
katere delovne organizacije.
Gre za vajo, kije bila načrtova-
na že za lani in sicer v dveh
delih, letos pa jo bodo zaradi
gospodarnosti izvedli skupaj-
Na vaji bodo poseben pouda-
rek dali izvedbi mobilizacije,
pripravi in izvajarxju protide-
santnega boja, zavarovaryu ob-
jektov posebnega pomena ter
bojnem nadzoru nad posamez-
nimi območji. Sodelovala bo
tudi občinska organizacija
Zveze rezervnih vojaških sta-
rešin in celjski Aeroklub, naj-
več aktivnosti pa bo v nasled-
ryih dveh dneh na območjih
Levca, Vojnika in Šmartnega
v Rožni dolini.
BP
Bratje iz Pesja in Kamenice
Pred dnevi so v velenjski krajevni skupnosti Pesje podpi-
su listino o pobratenju z makedonsko Kamenico, krajevno
"^üpnostjo občine Delčevo.
Gostje iz Makedonije so najprej v velenjskem Domu kul-
we pripravili enouren prikaz makedonske folklore in petja,
so ga izvedli člani kulturnoumetniškega društva Vera
.ocič. Krajani Pesja so povsem napolnili dvorano, nastopa-
li pa so poželi navdušen aplavz. Tudi solz ganjenosti ni
janjkalo. Nato so domačini in gostje med družabnim sreča-
Jem v gostišču Hram pod gozdom podpisali listino o pobra-
^iju, v nagovorih predstavnikov obeh krajevnih skupnosti
™so se zavzeli za prijateljstvo navkljub različnosti in za
"^dsebojno spoštovanje.
L. OJSTERŠEK
žalski prostorski plan zdaj usklajen
^ zakonom
delegati žalske občinske skupščine so leta 85 sprejeli
%oročni plan občine, vendar so ga člani republiške komi-
zavrnili. Zdaj je pripravljen osnutek sprememb in
j°Polnitev, obravnavali jih bodo delegati občinske skupš-
na svojem zasedanju v prihodnjem tednu.
-dolgoročni plan je medresorska komisija SR Slovenije
¡j^ila zaradi neusklajenosti oziroma pomanjkljivosti pro-
j^rskega dela plana. Poleg tega pa je tudi Slovenija sama
.^''eminjala dolgoročni plan, kar je teijalo dodatno usklaje-
^ osnutku sprememb in dopolnitev, ki jih je že obrav-
žalski izvršni svet, so zdaj uskladili prostorski del
z zakonskimi določili. Podrobneje so osnutek obrav-
^ali delegati zborov občinske skupščine v sredo ob 10. uri.
I. BAŠA
4. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
ZIS napoveduje
spopad z Inflacijo!
Osrednja pozornost pet-
kovega srečanja Dušana Ši-
nigoja, predsednika repu-
bliške vlade s predsedniki
občinskih izvršnih svetov
je veljala informaciji o ak-
tivnostih Zveznega izvršne-
ga sveta pri dograjevanju
ekonomske politike, pri
tem pa trem posameznim
sklopom: rebalansu prora-
čuna federacije, napoveda-
nim spremembam na po-
dročju splošne in skupne
porabe in spremembam si-
stemskih zakonov ter od-
pravljanju žarišč inflacije.
Integracija federalnega
proračuna navkljub potreb-
ni spremembi osemn^stih
zakonov pomeni spodbudno
novost, saj integracija pome-
ni tudi razbremenitev gospo-
darstva za 2,3 milijarde do-
laijev. Tudi ta denar pa nič
ne pomeni, če ne bomo zlo-
mili inflacije, ki se po bese-
dah predsednika republiške-
ga IS že bliža štirištevilčne-
mu številu.
Pripravljajo se ukrepi,
(morda so v času objave tega
poročila že objavljeni) med
katerimi omenimo le najnuj-
nejše. Z ločitvijo monetarne
in kreditne politike ter uok-
virjanjem emisijskim tokov
v določene limite želi zvezna
vlada močneje poseči v mo-
netarno politiko. Eden pose-
gov v žarišče inflacije naj bi
bila zato odprava »jugo me-
nice« ter drugih oblik med-
sebojnega zadolževanja po-
djetij. Samo »jugo menic« je
namreč v obtoku za 33 tisoč
milijard dinaijev, medtem
ko je ostalih vrst denarja, ki
ni pod kontrolo, vsaj še štiri-
krat toliko. Med ukrepi za
zlom inflacije pa je tudi od-
prava večkratnega izplače-
vanja osebnih dohodkov, na
prvem mestu, in to se je
končno le priznalo, paje spo-
pad s klirinškim suficitom,
ki se je v prvih štirih mese-
cih poveč^ za 474 milijonov
dolaijev. Nič manj pomemb-
no za zbijanje inflacije pa ni
vprašanje velikih teijatev
v deželah v razvoju.
Med ostalimi napovedani-
mi spremembami bi bilo
vsekakor najbolj spodbudno
mesečno usklajevanje sploš-
ne in skupne porabe, saj se
že v kratkem obeta spre-
memba interventnega zako-
na. Doslej so se uspeli v fede-
raciji dogovoriti, da naj bi le-
tos in prihodnje leto ta pora-
ba naraščala 5 odstotkov po-
časneje od rasti dohodka.
Pri spremembi zakona
o podjetjih je med pomemb-
nejšimi napovedmi ta, da naj
bi iz njega črtali poglavje
o vlogi družbeno političnih
skupnosti (odpadejo ukrepi
družbenega varstva). Do
konca tega leta naj bi tudi
skrajšali rok za konstituira-
nje bank po novem. Banke,
ki do tega časa ne bi prilago-
dile organiziranosti, bodo šle
v likvidacijo. Pomembna no-
vost se obeta tudi v zakonu
o finančnem poslovanju, s^
naj bi bile vse obveznosti iz
kupoprodajnih in kreditnih
odnosov pred osebnimi do-
hodki, kar pomeni, da bi bile
po novem pred plačami vse
obveznosti.
R.PANTELIČ
Trženje v Evropi ]e Izziv In nevarnost
Uspela tribuna tržnega gospodarstva na Rogll
Danes komparativnih
prednosti, ki bi olajšale pot
v Evropo, ne odreja narava,
niti zgodovina, temveč jih
odrejamo sami. Od nas sa-
mih, od volje, vztrajnosti,
zn£^a za razvoj in inovaci-
je je odvisno, ali se bomo
vključili v evropska in sve-
tovna gospodarska gibanja.
To je ena osrednjih misli le-
tošnje tribune tržnega go-
spodarstva na Rogli, ki jo je
v uvodnem predavanju iz-
rekel Janez Stanovnik.
Republiški predsednik ni
želel odpirati vrat, ki so že
odprta. Očitno je namreč, da
Referat Mete Pirc-Dovidi-
je na temo »Odprava ovir
prostemu pretoku blaga
v evropsko skupnost«, ter
praktične izkušnje podjetij,
ki nastopajo v mednarodni
konkurenci: Elana iz Be-
gunj, Kovinoplastike Lož,
TUS-a Slovenj Gradec.
je sodelovanje z Evropo nu-
ja, vprašanje je le, kd^ se
bomo mi sposobni vključiti
vanjo. S tega vidika je obrav-
nava te teme dobrodošla.
Celjsko društvo ekonomi-
stov pa je kot glavni organi-
zator trodnevne tržne tribu-
ne na Rogli tudi tokrat po-
skrbelo za zelo kvalitetno
udeležbo predavateljev in ti-
stih, ki so zgolj z mnenji ali
konkretnimi izkušnjami po-
V okviru tematskega po-
dročja, ki je zajelo trženje
perspektivnih ponudb pa so
imeli referate še Leopold
Pere (Turizem v 90 letih),
Romana Pajenk (Drobno go-
spodarstvo z vidika vklju-
čevanja v Evropo) in Bran-
ko Sok: Pripravljenost na-
šega prometa za Evropo
1992.
skrbeli za polemično razpra-
vo o obravnavani temi.
Vsekakor se iz vseh raz-
prav kaže potreba po odpra-
vi ovir v mednarodnem pro-
metu, da bi lahko imeli naši
proizv^alci v tekmovanju
z drugimi enake pogoje. Os-
novni pogoj za sodelovanje
z Evropo in svetom je tudi
demokratizacija političnega
življenja. S takšnim Koso-
vom in brez tega, da bi bile
v ospredju vsega človekove
Razen Janeza Stanovnika
in Eberharda Rheina, ki sta
govorila o zahtevah bodoče-
ga enotnega evropskega tr-
ga je o tej temi govoril tudi
Boran Karadžole, pomoč-
nik zveznega sekretarja za
ekonomske odnos s tujino,
z aktualnim gospodarskim
trenutkom pa je udeležence
seznanil podpredsednik Go-
spodarske zbornice Slove-
nije Danijel Pučko
pravice, na integracijo z dru-
gimi ne moremo računati.
Prav zaradi tega nekateri ni-
so bili presenečeni (nekatej
pa je informacija le šokira],
ko je Eberhard Rhein, dim
tor direkcije za odnose г m
diteranskimi deželami
Evropski skupnosti napoy!
dal, da bomo v Jugoslavi
lahko veseli, če se ђоцЗ
uspeli v EGS vključiti do k
ta 2000. Odgovor tistih, Î
pozivajo k zmernosti je w
da panika zaradi tega ni p^^
trebna, če se bomo seve^
v tem času naučili še če^
kar vodi k večji razvitosti^
če bomo uspeli razvitim vsj'
slediti. Mnogi pri nas to
dokazujejo, mnoge pa bo trç.
ba k temu preprosto prisiliti^'
Trženje v Evropi v 90 letihjj
torej izziv in tudi nevarnost
R.PANTELit
izilod za tekstilce je v Izvozu
Na ultimate trgovcev ne ttođo već pristalall
Na osnovi še neuradne
majske analize gospodar-
skih gibanj v Sloveniji je
tekstilna industrija še ved-
no v precej nezavidljivem
položaju. V !uči te ugotovi-
tve je minilo tudi osmo
strokovno posvetovanje
slovenskih tekstilcev, ki je
bilo v soboto v Tekstilni to-
varni Prebold.
Kot je dejal Uroš Slavinec,
predsednik republiškega ko-
miteja za industrijo in grad-
beništvo so splošna gospo-
darska gibanja v Sloveniji
v letošnjih prvih treh mese-
cih dokaj ugodna. Ob naraš-
čanju obsega proizvodile še
naprej raste izvoz, padajo za-
loge, pa tudi posebnih pro-
blemov z oskrbo ni bilo.
V nasprotju s tem pa v tek-
stilni industriji obseg proiz-
vodnje pada in je nižji kot
lani. Tudi rast cen v tekstilni
industriji precej zaostaja za
splošno rastjo cen. Tekstilci
pravijo, da je tako predvsem
zaradi njihovega prilagajaiya
tržišču. Hkrati s tem si želijo,
da bi tržne zakonitosti priče-
le veljati za vse.
Zato zahtevajo rešitve
v okviru sistema ter želijo,
da se uresničijo njihove zah-
teve po realnejših pogojih
poslovanja (še posebno moč-
no jih bremenijo obresti).
Želijo si tudi zaščite na do-
mačem trgu, zahtevajo spre-
menjeno financiranje javnih
služb, itn. Če njihove zahte-
ve ne bodo uresničene, po-
tem se nam lahko ob vseh
drugih obeta tudi generalni
štrajk delavcev v tekstilni in-
dustriji.
Na posvetu so opozorili
predvsem na tisto, kar lahko
za izboljšal^e stanja naredijo
sami. Rešitve vidijo pred-
vsem v močno povečanem
izvozu. Sedaj žal prevladuje
izvoz storitev (87 odstotkov
vsega izvoza tekstilne indu-
strije), kar pa po besedah
Staneta Dolenca, direktorja
poslovne skupnosti tekstilne
industrije, pomeni zgolj pre-
živetje.
Izhod je tudi v posodobitvi
tehnologije, ki za razvitimi
deželami še vedno zaostaja
vsaj za desetletje. Veliko pa
tekstilci izgube tudi zaradi
pogojev, ki jim jih določa tr-
govina, zato so v soboto skle-
nili, da v bodoče ne bi smeli
več pristajati na vse zahteve
trgovcev. Zavzemajo se na-
mreč za mesečno oblikova-
nje cen, kar je ob sedanji in-
flaciji edina rešitev. Če
v vsem tem ne bodo uspeli,
napovedujejo precejši^e
zmanjšal^e tekstilne proiz-
vodnje in tudi precejšnje
zmanjšanje števila zaposle-
nih. Kakšne bi bile vse po-
sledice takšne rešitve, pa se-
veda ni znano.
R. PANTELIČ
Stik je najbolj v
stiku z železnico
Na Šmarskem Je zaživelo novo družbena
podjetje
Konec marca letos je
v Šentvidu pri Grobelnem
zaživelo novo družbeno po-
djetje, mala produkcijska
enota z imenom Stik, vklju-
čuje pa se v program drob-
nega gospodarstva.
Ustanovitelj Stika je de-
lovna organizacija Hram iz
Šmaija, pobudnik pa je bil
izvršni svet Skupščine obči-
ne Šmarje pri Jelšah. Idejne
oziroma programske zasno-
ve so izdelali v Razvojnem
centru v Celju, skupaj s se-
danjim vodstvenim kadrom
v Stiku. Trenutno so v Stiku
zaposleni štiije delavci, do
konca leta pa naj bi enota
štela dvanajst zaposlenih.
V novem družbenem po-
djetju v Šentvidu izdelujejo
nove in popravljajo ter poso-
dabljajo obstoječe komand-
ne hišice ob železniških pro-
gah. V program, ki je name-
njen pretežno potrebam slo-
venskega Železniškega go
spodarstva pa sodi še obd»
lava in izboljšave obstoječi
sistemov za krmiljenje, antij
korozijska zaščita ter izvq»
nje predsanacijskih in test.
nih meritev na signalno-var^
nostnih telekomunikacij,
skih in kontrolnih sistemih..
Glavni vir sredstev za usta
novitev Stika je bil »razvoj«
dinar« v vrednosti 840 mili
jonov dinarjev, del sredst«
pa so pridobili iz sklada n
razvoj manj razvitih obmoći
pri Izvršnem svetu sloven
ske Skupščine. Z ugodnim
posojili je na pomoč prisko
čila tudi Ljubljanska bank»
Splošna banka Celje, Ra^
vojni center Celje pa je nudS
strokovno pomoč in pripra
vil elaborat o družbenoeko
nomski upravičenosti nalož-
be oziroma ustanovitvi d<
lovne organizacije.
MARJELA AGRE
Pokritje uvoza se slabša
Izvozno uvozni rezultati regije
Regijsko gospodarstvo je
v letošnjem prvem trime-
sečju izvozilo za 134 milijo-
nov dolarjev blaga, kar je
za 14 odstotkov več kot
v enakem lanskem obdobju.
To je ugodnejše od republi-
škega povprečja. Slabše je
le to, da se je zaradi poveča-
nega uvoza precej zmanjša-
la stopnja njegovega po-
kritja.
Izvozni rezultat je pred-
vsem posledica nadpovpreč-
ne, 22 odstotne rasti klirin-
škega izvoza, medtem ko je
rast na konvertibilnem tržiš-
ču 12 odstotna (enaka repu-
bliški). Udeležba regije v bla-
govni meiyavi republike
s tujino se je s takšnimi re-
zultati nekoliko popravila in
je sedaj 16,4 odstotna. Pri iz-
vozu na konvertibilo je ime-
lo največji vpliv savinjsko
šaleško območje, kjer so za-
beležili 17 odstotni porast
medtem ko so omenjeno po-
večanje v klirinških deželah
ustvarili v ostalih šestih ob
činah območja.	j
Republiško rast presegajo
gospodarstva vseh občin
z izjemo Celja, ki za lanskin»
obsegom prodége na konver
tibilo zaostaja za 5 odstop
kov. Sicer pa relativno n^
večji porast v tem obdobji
beleži laško gospodarstvo
najmanjšega pa šmarsko, 1
pa ima najboljše pokrig
uvoza z izvozom. Najve^
pozitivni presežek, ki pa J»
za tretjino manjši od lansko-
letnega, je ustvarilo konji^H®
gospodarstvo. Zmanjšanj«
pozitivnega salda beležijo tu*
di v žalskem in šentjurske!®
gospodarstvu, laško in cer
sko gospodarstvo pa je v^
uvažalo kot izvažalo. Pribli»!
no polovico konvertibilne!?'
izvoza so ustvarili v Unori^
Železarni, Cinkarni, StekH
ni Boris Kidrič in sozdi^i
Hmezad, medtem ko so
li kar 87 odstotkov izvoza
kliring v Cinkarni, Juteks"
in Kostroju.
Uvoz v regiji je bil v prvei''
trimesečju 98 milijonov
larjev, kar je za 46 odstotk«^
več kot v enakem lanske®
obdobju. Predvsem se
znatno okrepil uvoz s ko^^
vertibile. Zaradi tega se J|
stopnja pokritja s 167 zmaw'
šala na 120 odstotkov. pi
Elkroj z znanim IVlustangom
že prihodnji mesec bo mo-
zirski Elkroj podpisal po-
godbo z znanim proizvajal-
cem Mustangom iz Zvezne
republike Nemčije, po kate-
ri naj bi odkupil licenco,
hkrati pa bo dobil tehnično
pomoč, ustanovili pa naj bi
tudi mešano proizvodno po-
djetje v Jugoslaviji, kjer naj
bi izdelovali oblačila za
prosti čas.
S tem naj bi se proizvodnja
povečala za milijon kosov
hlač in še drugih oblačil,
medtem ko znaša sedanja
proizvodnja Elkroj a miUjon
700 kosov oblačil, predvsem
hlač. Novo ustanovljeno me-
šano podjetje bi pomenilo
tudi močno povečan izvoz,
saj bi izvažalo v številne za-
hodnoevropske države, pa
tudi na druge celine. Za usta-
novitev mešanega podjetja
bi tuji partner, torej Mu-
stang, prispeval 51 odstot-
kov sredstev, preostali denar
pa Elkroj, da bi zgradili
kakšno novo tovarno pa ne
razmišljajo, saj je v Jugosla-
viji v konfekcijski in tekstil-
ni industriji še precej neizko-
riščenih rezerv. Sicer pa si
bodo prizadevali, da bodo iz-
delke šivali zgolj iz domačih
materialov, uvažali pa bi le
tisto, česar doma ni mogoče
dobiti.
Vse to seveda pomeni, da
bodo v Elkroju potrebovali
mnogo novih delavcev. Ra-
čunigo, da vsaj sto petdeset,
problem pa je v tem, da jih
bo težko dobiti zgolj v mozir-
ski občini, zato so navezali
stike s skupnostmi za zapo-
slovanje iz celjske in velenj-
ske občine, kjer je precej
iskalcev zaposlitve. Seveda
bi jim omogočili avtobusni
prevoz na delo in z dela.
V Elkroju so v prvih letoš-
njih mesecih zadovoljni
s prodajo. Računajo, da bodo
do polletja prodali kar okrog
50 tisoč hlač več kot so načr-
tovali, dobro pa gredo v pro-
dajo laneni blazeiji, medtem
ko so že ta mesec pričeli iz-
delovati 2^nimivo jesensko-
zimsko kolekcijo.
JANEZ VEDENIK
MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 5
IPV pomen Selma
gli 250 razstavUalcey na prodajnem
н\о sejmu
•ofitveno slovesnost
fjprtju letošnjega sed-
Г pomladanskega sej-
fio prvega bio sejma je
I jlo slabo vreme, zato je
'otvoritev v hali A.
'itratkem programu, ki
° pripravili godbeniki iz
■ jer člani celjske plesne
'oine, udeležencem go-
fdirektor sejma Mitja Pi-
"povedal je, da se pomla-
>ega sejma udeležuje
^210 razstavljalcev, na
^ BIO sejmu pa sodelu-
jHrog 40 razstavljalcev.
■iiostni govornik na otvo-
je bil predsednik med-
jjiske gospodarske zbor-
j Celje Janez Ahačič. Ta-
. je povedal: »Številke
kažejo, da se pomladanski
sejem iz leta v leto v širi, za-
nimanje zanj med razstav-
ljale! in občani pa je vsako
leto večje. S tem ko so orga-
nizatorji vključili še BIO se-
jem, so prireditvi dali nov
pomen. V času, ko živimo ta-
ko nezdravo življenje, ko
imamo zastrupljeno ozračje
in pa vodo, je prikazovanje
zdrave prehrane in zdravega
načina res dobrodošlo.
Dobro se mi zdi tudi to, da
se pojavlja toliko zasebnih
trgovcev, kajti če želimo trž-
no gospodarstvo, potem je
konkurenca nujna. Upam le,
da se bo konkurenca začela
pojavljati tudi pri cenah, kar
si želimo potrošniki.«
O blo sejmu in alternativni medicini
Prvi bio sejem pri nas je
predvsem pregled stanja
v dejavnostih, ki naj bi
predstavljale prizadevanja
za zdravo življenje. To velja
za čebelarstvo, zeliščarstvo,
naravno prehrano in narav-
no kozmetiko, torej za štiri
glavna področja, ki so za-
stopana na bio sejmu v Go-
lovcu. Tako razmišlja tudi
predsednik organizacijske-
ga odbora sejma BIO 89 pro-
fesor doktor Franc Sušnik
z ljubljanske Biotehnične
fakultete.
. Ugotavlja, da so se organi-
zatoiji dokaj pogumno lotili
priprave sejma, saj smo
v Sloveniji pri vsem, kar naj
bi predstavljalo bio sejem, še
na začetku. Zato se tokrat tu-
di niso lotevali nikakršnih
selekcij razstavljalcev in tudi
niso preverjali, če so njihovi
preparati res naravni. To bo
naloga prihodnjih sejmov.
Profesor Sušnik je postal
predsednik organizacijskega
odbora po naključju. Tako
vsaj sam pravi, saj je prvo
povabilo k sodelovanju na-
meraval odkloniti zaradi za-
sedenosti, pa je na to pozabil
in dobil vabilo na prvi sesta-
nek. Ko je potem razložil
svoje poglede na organizaci-
jo sejma, so ga imenovali za
predsednika. Profesor Suš-
nik se je v preteklih letih kot
botanik ukvarjal predvsem
z zdravilnimi zelišči in na
tem področju so njegove iz-
kušnje bogate. Meni, da sta
bolezen in zdravje le dve
skrbnosti človekovega po-
čutja, večina pa jih je, nekje
vmes. Vsako obolenje po
njegovem tudi ni potrebno
zdraviti v bolnišnicah, pač
pa jih lahko zdravimo doma,
pri čemer ima veliko možno-
sti fitoterapija ali zeliščar-
stvo. Ta dejavnost sicer ni
tarča napadov strokovnja-
kov v zadnjem času, deloma
pa so napadi na alternativno
medicino upravičeni, meni
profesor Sušnik, síy se lahko
s tem ukvarja vsak, kar pa ni
prav.
In kje so po ocenah profe-
sorja Sušnika možnosti na-
daljnjega razvoja sejma?
»Sejem naj bi bil predvsem
šola zdravega življenja, saj
smo večinoma preleni, da bi
sami iskali novosti na tem
področju. Sejem pa bi lahko
imel poleg trgovskega tudi
vzgojni značaj in v prihodnje
bi moral pridobivati le še na
kakovosti.«
TC
an čebeiarjev na bio sejmu
jsvet čebelarjev, prvo
^đ strokovnih srečanj
jviru bio sejma, je izzve-
¡brez širšega kroga po-
¿cev, saj so se ga udele-
V glavnem strokovnja-
luse ukvarjajo s pridobi-
ijem in predelavo čebe-
I pridelkov.
[amen posveta je bil širše
mavanje čebeljih proiz-
iov in njihove uporabe,
ati pa so si lahko udele-
¡ci vse dni sejma ogledali
elarsko razstavo. Na po-
lu so govorili najprej
pi terapiji, ki jo je predsta-
1 Tanja Medved iz Ijub-
skega Medexa. Gre za
ivno metodo zdravljenja
beljimi izdelki, pri čemer
ipozorila, da ti proizvodi
ivsem krepijo obrambno
bbnost organizma in mu
agajo, da lažje premaga
геп. Izdelke z blagovno
nko Zelena dolina je
btavila Irena Štimac iz
Hmezadovega čebelarstva,
ki prav tako ponuja vrsto
medenih pridelkov. Ladislav
Gmajner iz čebelarstva
Hmezad je govoril o pridobi-
vanju posameznih čebeljih
pridelkov, Franc Kolenc,
predsednik zveze čebelar-
skih družin Celje pa o narav-
nem čebelarjenju. Svetoval
je, kako z naravnimi metoda-
mi zatirati čebeljo gnilobo ali
varoozo. Po posvetu so pri-
pravili pokušino izdelkov
z blagovno znamko Zelena
dolina Celeie iz Arje vasi.
Priznanja za urejenost stojnic
V okviru pomladanskega sejma v Golovcu so organiza-
torji pripravili tudi ocenjevanje urejenosti stojnic.
Petčlanska komisija, ki jo je imenoval organizacijski
odbor sejma, je ocenjevala, kako so opremljeni razstavni
prostori, kako so označeni izdelki, kakšne so možnosti pro-
dne, ali imajo propagandni material in podobno. Komisija
v sestavi dr. Gabrijel Devetak, Franc Rems, Herman Remic,
Goce Kalajdžiski in Majda Markovič je ocenila, da si zlato
priznanje zasluži razstavni prostor Kovinotehne Celje. Sre-
brno priznanje so podelili butiku pekarne Franca Težaka iz
Vitanja, dve bronasti pa Ivanu Zrinskemu iz Ladanje gornje
in Obrtni zadrugi Vizija iz Maribora. Slavnostna podelitev
priznanj bo jutri, v petek v hali A.
Končno prišei Yugo Fiorida
Na celjskem sejmu so
predstavniki Avto Celja
predali avtomobil Yugo
Florida, najnovejši model iz
Zastavinega programa.
»Res je, dolgo smo čakali
na^, ker je bilo nekaj težav
pri uvajanju serijske proiz-
vodnje. Proizvodnja je zdaj
normalno stekla, tako da bo-
do dobavni roki n£yveč tri
mesece, cene pa bodo seve-
da zagotovljene,« je povedal
komercialni direktor Avto
Celja Vili Kregar.
Prva kupca, ki sta dobila
Yugo Florido, sta Branka in
Miloš Kosanovič iz Celja,
nanj pa sta čakala od okto-
bra. Takrat je avtomobil ve-
ljal 20 milijonov dinarjev,
trenutno pa je tovarniška ce-
na okrog 80 milijonov di-
narjev.
Kakšne so značilnosti tega
modela, je ob predaji pojas-
nil vodja sektorja prodaje
v Avto Celju Ivan Knez:
»Yugo Florida je avtomobil,
izdelan po najsodobnejših
osnovah avtomobilske teh-
nike. Je varen, udoben in
ekonomičen, servisiranje
omogočajo vsi Zastavim ser-
visi. Ima štirivaljni motor
s petstopenjskim menjalni-
kom, maksimalna hitrost je
160 km na uro, poraba goriva
pa je med 5 in 8,5 litri.«
Predstavniki Avto Celje so na sejmu predali ključe prvega celjskega avtomobila Yugo
Florida novima lastnikoma - zakoncema Kosanovič.
iz Hmezada Ar ja vas so v okviru bio sejma
^edeljek pripravili pokušino svojih izdelkov, pred-
kozjih sirov in izdelkov iz medu.
EDJMASNEC
Majhna drevesa zbujajo pozornost
Ivan Zrinski je vrtnar iz okolice Varaždina. Mnogi obiskovalci sejma se ustavljajo
pred njegovim razstavnim prostorom in občudujejo njegova majhna drevesa, imeno-
vana bonsaj, ter rastline, ki živijo na golem kamnu.
»Sadike teh dreves so povsem običajne, le način vzgoje je drugačen,« je povedal Ivan
Zrinski. »Drevesa so vzgojena po japonskem načinu, v majhnih posodah, s tem da rastlini
vsako leto obrezujemo korenine, jo presadimo in jo oblikujemo z žico. Rastlina ostane
zelena vse leto, ni posebno občutljiva, zahteva le veliko svetlobe. Tukaj razstavljam štiri,
pet, šest in štirinajst let stare rastline in kot lahko vidite, drevo v štirinajstih letih ni zraslo
niti pol metra visoko,« je razlagal Zrinski. Še nekaj zanimivih rastlin ima v svoji zbirki. To
so rastline, pritrjene na kamen, prihajajo pa iz Srednje Amerike. Živijo od zraka, svetlobe in
vlage, rastejo in cvetijo pa skozi vse leto.
Umetnilci
v iclubu
Casablanca
Na letošnjem celjskem sej-
mu si lahko ogledate tudi sli-
karska dela patra Gabrijela
Humeka iz stiškega samosta-
na. Slike so sicer na ogled le
v samostanu v Stični, v času
sejma pa je priložnost, da si
jih ogledate v klubu Casa-
blanca. Razstava je odprta
vsak dan od 10. do 20. ure.
Razstavo vsak dan popestri-
jo s koncerti klasične glasbe.
V soboto je v klubu Casa-
blanca nastopil čelist Neboj-
ša Bugarski, v nedeljo pa so
nastopili člani novega ljub-
ljanskega pihalnega tria. Se-
stavlja o ga oboist Dušan Jo-
vanovič, klarinetist Darko
Brlek ter fagoist Zoran Mi-
tev. Občinstvu so se v na-
slednjih dneh predstavili še:
violinista Željko Haliti in Ra-
do Šteharnik ter flavtistki
Andreja Černe in Katarina
Mali. Danes, v četrtek ob
17.30 in 18.30 bosta igrali vi-
olončelistki Tanja Babnik in
Lidija Švarc, v petek bosta
na violončeli igrala Ivan Šo-
štarič in Klemen Hvala, v so-
boto pa bo pela mezzosopra-
nistka Mojca Vedernjak ob
spremljavi pianistke Magde
Navodnik.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
25JVIAJU
KOMENTIRAMO
Bodo mravljice res
postale mravlje?
v ^ubJjanski banki,
Splošni banki Celje vedo,
kaj in kje so obresti, v naših
vzgojnovarstvenih organiza-
cijah pa vedo, kako obliko-
vati otroka v zrelo osebnost
in spodbujati lijegovo
ustvapalnost ter kako ga
vzgajati v duhu varčnosti,
kar bi v naši družbi morala
že davno postati ena najpo-
membnejših vrednot. In ta-
ko je, kot odraz dolgoletnega
sodelovanja med Ljubljan-
sko banko-Splošno banko
Celje in regijskimi vzgojno-
varstvenimi organizacijami,
nastala še ena razstava, ki so
jo odprli v ponedeljek v pro-
storih Muzeja revolucije
v Celju.
Malčki, cicibani, se na raz-
stavi predstavljajo z likovni-
mi izdelki in z izdelki, ki
v vrtcih vsakodnevno nasta-
jajo pri uresničevanju pro-
grama delovno-tehnične
vzgoje.
Delo in ustvarjalni duh
nas, med drugim, lahko reši
iz krize, naši otroci pa doka-
zujejo, da znpo biti delavni
in ustvarjalni, seveda, če so
pravilno in sistematično vo-
deni. In tako na razstavi člo-
veku za hip zastane dih ko
vidi, iz česa, iz kakšnih od-
padkov, ki jih odrasli meče-
mo v smetnjake, otroci
ustv^ajo izdelke najrazlič-
nejših vrst in uporabnosti.
Kaj vse se da narediti iz za-
maškov, iz delov dotrajanih
in odvrženih tehničnih apa-
ratov. Kaj vse se da narediti
iz gline, lesa, odpadkov lesne
industrije, iz koščkov usnja,
plastičnih pokrovčkov vseh
barv, žice, žaklovine in še bi
lahko naštevali!
Otroci v naših vrtcih torej
vedo, kaj je varčnost, koliko
dela je treba vložiti v ličen ali
koristen izdelek, in zadovolj-
ni so, ko v vrtcih smejo in
lako dćjejo duška svoji do-
mišljiji in ustvarjalnosti. Ve-
mo pa tudi, da bodo prav ti
otroci rash in zrasU, zato se
ob ogledu razstave vsiljuje
vprašanje, ali bo ta družba
znala vse to izkoristiti. Če
bodo ti otroci rasli in zrash
z inflacijo in pohtično retori-
ko, si znajo sčasoma izobh-
kovati drugačno, lastno po-
dobo o varčnosti, delu in
ustvarjalnosti. In prizadeva-
nja v naših vzgojnovarstve-
nih organizacijah ter Ljub-
ljanski banki v Celju znajo
počiti kot milni mehurček,
ki je sicer pisan in lep, a kaj
ko je njegova življenjska do-
ba kratka. Upajmo, da s to
generacijo ne bo tako.
MARJELA AGREŽ
Zakladi Slovenije
Znanje v konjiški občini močno cenijo. To velja tudi
za n^boljše učence osnovnih šol. Lani so prvič organi-
zirali sprejem za odličnjake, ki končujejo osmi razred.
Letos bo tak sprejem jutri, 26. тгца ob 11. uri v domu
Teritorialnih enot, kamor je modre mlade glave pova-
bil predsednik skupščine občine.
Prireditev s kulturnim programom pa občina pri-
pravlja skupaj z Vzgojno izobraževalnim zavodom in
Raziskovalno skupnostjo. Zbralo se bo 41 učencev, za
katere je mogoče reči, da so dolgoročna naložba zna-
nja, česar se organizatoiji dobro zavedajo. Za spod-
budo bo vsak učenec prejel veliko ilustrirano knjigo
Zakladi Slovenije.
MP
Tekmovanje pletilj
V tednu starejših občanov
so se v Vojniku v okviru to-
variškega srečanja pomeri-
le ljubiteljske pletilje iz
Vojnika, Škofje vasi. Strm-
ca in Frankolovega.
N^urnejšima, Pavli Žličar
iz ŠkoQe vasi in Marici Ram-
šak iz Frankolovega, ki pa je
zastopala Vojnik, je uspelo
v 15 minutah naplesti 15
vrst. Tekmovalo je 12 pletilj
in tako so bile kar po 2 prvo-
uvrščeni, drugouvrščeni in
tretjeuvrščeni. V Domu upo-
kojencev, ki je odprt že dese-
to leto, so hkrati razstavili tu-
di upokojenska ročna dela in
kulinarične izdelke. Če sodi-
mo še po razstavi, tukajšnje
občanke v tretjem življenj-
skem obdobju res veliko ple-
tejo. Vabljivi so bili tudi raz-
stavljeni kulinarični izdelki:
okrašeni narezki in imenitne
slaščice, vsakovrstno razno-
barvno posušeno sadje,
ogromni hrustanci, domač
kruh in salame, žgaiije, siru-
pi, zelišča, pa tudi razstavlje-
ni gobelini in še кдј.
Z zborovskim koncertom
Frankolovčanov in domačih
upokojencev so poskrbeli
tudi za kulturno dogajanje in
priredili tudi veselo srečanje
nad 80 let starih kr^anov, ki
jih je v 4 navedenih krajev-
nih skupnostih, ki jih dru-
štvo pokriva 98. Bolne v tem
času obiskujejo tudi na do-
mu. V upokojenskem dru-
štvu je med tisoč člani dejav-
nih kar 130.
BJ
Ples v dežju
V soboto dopoldan je bila
na Prešernovi ulici v Celju
modna revija, ki jo je orga-
niziral Tkaninin tozd Malo-
prodaja.
Revija je naznanila uradni
pričetek akcije, ki že teče ne-
kaj časa in nosi slogan: Po-
čitnice pričnete v Tkanini.
Namen je ponuditi potrošni-
kom blago in konfekcijo
predvsem za šport in rekre-
acijo. V sklopu akcije bodo
postavili tudi stojnice s ce-
nejšimi artikli. Kupci pa bo-
do imeli ugodnost boljših
kreditnih ppgojev.
BK
Društvo za varstvo
okolja Celje,
vabi na predavanje o
Vplivu
radioaktivnosti na
Slovence,
ki bo 31. maja 1989 ob 18.
uri v klubu Ivana Cankarja
v Celju. Predaval bo dr.
Uroš Vizjak.
Mladi preiskusiii
tehnično znanje
Območno tekmovanje na Ponikvi
Na tekmovanju mladih teh-
nikov na Ponikvi pri Grobel-
nem so najboljši iz osnovnih
šol celjskega območja prei-
skusiii svoja znanja in spo-
sobnosti. Na jutranjem zboru
se je zbralo kar 230 tekmoval-
cev, najboljših s predhodnih
občinskih tekmovanj, skupaj
s svojimi mentorji.
Z raziskovalno nalogo s po-
dročja energetike seje najbolj-
še predstavil Rudi Mestinšek
iz občine Šentjur, z ekološko
pa Polona Majcen iz Celja. Ra-
čunalniške programe, ki so ve-
zani na vzgojno izobraževalno
delo in splošno uporabnost sta
edina predstavila in zagovaija-
la Ferdinanda Mogu in Andrej
Galjot iz Žalca. Osnovna šola
Antona Aškerca iz Titovega
Velenja je pokazala največ zna-
гца na razstavi izdelkov in no-
vih dejavnosti, z modelom gra-
fičnega stroja pa osnovna šola
FVana Roša iz Celja. Elektron-
ske naprave je najboljše pred-
stavil in zagovaijal Igor Sirov-
nik iz celjske osnovne šole Fra-
rya Vrunča. Na tekmovanjih
z avtomobilskimi modeli na
električni pogon je bil prvi Si-
niša Blatešič iz Titovega Vele-
nja, v obrambi in zaščiti celj-
ska ekipa, ki so jo sestavljali
Peter Drobež, Mitja Logar in
Urban Majcen, v lovu na lisico
Sebastijan Orožnik iz Celja, na
tekmovanju z deltoidnimi
zmegi Sašo Laznik iz Žalca,
v izdelovanju elektronskih na-
prav Aleš Leskovšek iz СеЦа,
tekmo vary u z ladijskimi mo-
deli Aleš Dobnik iz Šentjuija,
v spuščanju modelnih raket
Miloš Novaik iz Laškega, v tek-
mo vary u z zbirko Lesko mode-
lar pa par Andrej Gumzej in
Jurij Brumec iz Slovenskih
Konjic. V poznavanju proiz-
vodnega procesa na kmetij-
skem obratu Slom šentjurske-
ga kombinata in v sestavljal^u
konstrukcü s »Fischer tehnic«
^ bil падboljši Jernej Košak iz
Sentjuija, v delu z električnim
orodjem pa par Aleksander
Ravrpak in Anton Tekavec iz
Šentjuija. Na razpisu za naj-
boljši hardwcireski računalni-
ški dodatek sta bila najboljša
Robi Goršek in Marko Cencelj
iz Celja, na razstavi projekta
robotika Gregor Zabav in Filip
Vilč iz Celja, na razstavi aplika-
cijskega programa Darko Bo-
žič iz Celja, na foto razstavi Se-
bastijan Kormanšek iz Velenja
in med šolami »Antona Ašker-
ca« iz Titovega Velerya.
Osnovna šola na Ponikvi pri
Grobelnem seje odločila za or-
ganizacijo tekmovarya, ker je
njihov klub mladih tehnikov
na Celjskem med naj dela vnej-
šimi in so svoje znanje že prej
uspešno dokazali na vseh rav-
neh. Med dosedanjim 10-let-
nim delovanjem so obiskali
vse republike in obe pokrajini
ter so bili za svoje znanje tudi
tam večkrat nagrajeni.
BRANE JERANKO
Robot in drugi razstavljeni izdelki mladih tehnikov.
Svinca niso našli
V	torek, 12. oktobra 1954, smo v domačih novicji
med drugim poročali tudi o začetku regulacijskih Л
na Savinji:	"
»Včeraj dopoldne je celjsko gradbeno podjeu
Beton začelo regulacijska dela na Savinji, v njen^l
takoimenovanem celjskem ovinku. K slavnostne^,
začetku del, poleg mrtvega rokava Savinje so se zbj
mnogi predstavniki oblasti in organizacij, med ^/jv
zvezni poslanec mesta Celja ter član zveznega izvw
nega sveta Franc Leskošek-Luka. Ko je dal iovam
Leskošek znak za začetek del, je bager začel kop^
prve kubične metre zemlje. «	"
Že naslednji dan smo zajeten članek posvetili sen
gospodarskega sveta Okr^nega ljudskega odbor
Celje. Seveda nismo pozabili našteti tistih, ki so se sejj
poleg članov sveta še udeležili, kar danes seveda ne
počnemo več - takrat pa je bilo to sila pomembno
Potem je prišla na vrsto vsebina seje in napovedovali^
je prebrala med drugim tudi tole:
»Po izračunih kaže, da bo okruni družbeni plan z¡
letošnje leto izpolnjen s 105%. V okviru okrajnegi
družbenega plana se izkazujejo visoki presežki nai
planiranimi dohodki v mestu Celju, dočim г,г
področju bivšega okoliškega okraja teh presežkov ¡¿^
Ta razlika je nastala predvsem zaradi različnegi
sistema planiranja v mestu in na okraju. Mesto je
namreč v okviru zveznega družbenega plana izraču-
nalo svoje dohodke na podlagi 12% znižanja cen. Ker
pa napovedanega znižanja cen v letošnjem letu ni bik
in so se cene zviševale, so se pokazali v mestnen
družbenem planu presežki, ki terjajo ponovno vskladh
tev okrajnega družbenega plana.«
Bi lahko tu kaj dodali - seveda z današnjega zornegä
kota? Najbrž le to, da se zvezni načrtovalci - pa tudi
njihovi pomočniki na nižjih ravneh - še nikoli niso k^j
prida odrezali in so skuhai prènekatero neumnost
Življenje je teklo pač svojo pot - tem bolj, kadar je šlo
za cene...
V	nadaljevanju taistega poročila pa najdemo še
nadvse zanimiv podatek:
»Za raziskovalna dela pri iskanju svinčene rude
v Strmcu bodo k že nakazanim 400.00 dinarjem dodali
še 500.000 dinarjev.«
No, še to je manjkalo, da bi v Strmcu našli svinčeno
rudo... Naravovarstveniki bi zagotovo imeli še veè
dela, kot ga imajo, mesto pa bi bilo še veliko bolj
onesnaženo. K sreči se to ni zgodilo, kajti že brez tega
imamo z onesnaženostjo okolja dovolj skrbi.
Doiiro znanje tekmujočiii
Na območnem tekmova-
nju osnovnošolcev in sred-
nješolcev v poznavanju
SLO in družbeni samozašči-
ti, ki je bilo v šentjurski ob-
čini, v Gorici pri Slivnici,
so se mladi najbolj izkazali
v prvi pomoči in strelstvu.
V skupni razvrstitvi sta
zmagali osnovna šola iz Luč
v mozirski občini in srednja
steklarska šola iz Rogaške
Slatine.
Drugo mesto med osnov-
nošolci so dosegli osnovno-
šolci iz Zreč, ki so predstav-
ljali konjiško občino, tretji
pa so bili Štorovčani iz celj-
ske občine. Med srednješolci
so bili drugi dijaki celjske
srednje tehnične šole in tret-
ji dijaki celjske gostinsko tu-
ristične šole. Na tekmovanju
je sodelovalo 15 ekip s po
petimi tekmovalci, med nji-
mi 8 osnovnošolskih in
7 srednješolskih ekip. Tek-
movali so po ena prvouvrš-
čena osnovnošolska ekipa iz
vsake občine območja in po
tri ekipe celjskih srednjih
šol, 2 velenjski in po ena iz
Zreč ter Rogaške Slatine.
Mladi so najprej odgovar-
jali na teoretična vprašanja
s področja SLO in družbene
samozaščite, nato so teki!
vali v prvi pomoči in reše<
vprašanja o zdravilnih
užitnih rastlinah. Na orieD
cijskem pohodu je nagajf
vreme. Osnovnošolci so
preiskusiii v streM
z zračno puško, srednjeä*
pa z malokalibrsko puS
Pomerili so se tudi v d
stvu, v gašenju z vedro«
Prireditelji, šentjurska i
činska socialistična zvezaj
pohvalili dobro pripravi
nost ekip.
BRANE JERANÍ
Obnova celjskega bazena
Kdor se v teh dneh vozi po
Ljubljansk cesti v Celju lahko
pri hotelu Marx vidi na veli-
kem prostoru ogromne kupe
zemlje in kamenja. Če posta-
neš pozoren vidiš, da gre za
obnovo celjskega poletnega
bazena o katerem je bilo
v prejšnjih letih toliko spo-
rov, saj smo vsako sezono tre-
petali, če bodo bazen lahko
odprli ali ne, kajti popolnoma
je dotrajan.
Lani so uspešno opravili pr-
vi del sanacije z obnovo školj-
ke in po mnenju strokovrxja-
kov je bilo delo dobro oprav-
ljeno. Takoj po končani plaval-
ni sezoni so z deli nadaljevali,
S£0 želijo, da bi bazen uredili
tako, da bi zadostili normam in
zahtevam zakona o javnih ko-
pališčih. Glavno delo bodo le-
tos pri celjskem delu opravili
z ureditvijo vodnega varoval-
nega pasu s tuši ob prehodu
v bazen, kar pomeni, da bo mo-
ral prav vsak plavalec najprej
skozi »razkužilo«. To je potreb-
no predvsem iz higienskih in
zdravstvenih razlogov. Ob
tem, ko urejujejo varovalni
pas, pa pripravljajo še ostalo za
dela v bodoče, ko пго bi celjski
bćizen postal pravi plavalni bi-
ser. Dela izvaja Nivo s koope-
ranti. Nžoprej je bilo predvide-
no, da bi z deli končali do 10.
junija, vendar jih je zmotilo
precej deževno vreme. Sekre-
tar ZTKO Celje Tine Veber je
prepričan, da bo bazen nared
do začetka šolskih počitnic,
kar paje najpomembnejše. De-
la pri sedanji obnovi bazena
bodo stala 50 milijonov dij
sredstva so več ali manj ^
tovljena. Z letos opravljeij
deli bo zadoščeno vsem P"
pisom, ostale malenkosti
bodo uredili prihodrya *
Naj bo samo lepo vreme
panje v celjskem bazenu
brez težav pravočasno om«
čeno, minilo pa bo tudi ^
leta upravičeno ^^^^
V Celju so odgovorni
pristopili k akciji in jo tuo"
TONE VB^
Akcija RK še traja
Akcija RK Solidarnost v dejanjih 1989 še traja. Tako ^
odločil občinski odbor RK v celjski občini, kije pretežno oj"^
ziral to akcijo v šolah in krajevnih skupnostih. Odziv je bil j*
zlasti v nekaterih krajevnih skupnostih, ker krajani sodijo^^^
marsikje nekateri že tako gmotno ogroženi, da ne morejo so^
vati v zbirar\ju denaija, čeprav bi ga uporabili v humani^
namene. Se pa zato povsod, predvsem pa po šolah intenzi^
pripravljajo na zbiralno akcijo starih oblačil, obutev in pei^
bo 1.junija. p
__>
. MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 7
f znamenju
prometa
Pjonietna tradicija na
lavski univerzi sega že
v y leto 1972, ko so priće-
izobraževanjem ka-
¡J y _ prometnih tehni-
^У v okviru zagrebškega
"" pietnega centra. Pred
Wimi leti so pričeli s I.
Ijnjo fakultetnega
Jposabljana v sklopu Pi-
"^jlie pomorske šole in
[(OS program prometne
eluioloi^y® zaključuje že
J^ga generacija.
fiajnovejša dejavnost,
M se bo pričela ob koncu
maja, bo avto-šola, za ka-
.Д0 že tečejo pospešene
jriprave. Anton Lesjak,
;dejni vodja akcije, je
;lcupaj s sodelavci v za-
^tku naletel na kup te-
jjv: »Pred tremi leti, ko
seje pojavila zamisel, ni-
šo obstajali pravi pogoji
j3 realizacijo. Letos pa
5П10 dobili vsa potrebna
soglasja in mnenje, da je
v Celju še prostor za eno
jvalitetno avto-šolo.«
Za Teoretični del bo
v prvi skupini prostih
5estintrideset mest, kan-
didati za praktični del, ki
opravljajo izpit pri drugih
društvih in trenutno ča-
liajo, bodo imeli možnost
a vožnjo tudi pri Delav-
ski univerzi.
BK
Vojska in lirajani
Tepanje, ki sodi med naj-
bolj razvite krajevne skup-
nosti v konjiški občini, se
z makedamskim odsekom
ceste Tepanje - Tepanjski
vrh, res ni moglo postavljati.
Odsek je dolg 1200 metrov in
precejšnjega pomena pred-
vsem zato, ker veže Tepanj-
ski vrh z Dobrnežem in Slo-
venskimi Konjicami. Pot po
slabi cesti so morali do šole
v Tepanju ubirati tudi otroci.
Cesto pa je pri gradnji svoje-
ga objekta dokaj uničila tudi
vojska, ki se je obvezala, da
bo po končani gradnji poma-,
gala pri obnovitvenih delih
ceste.
Tako so vojaki iz maribor-
skega korpusa držali obljubo
in 15. aprila začeli z deli na
cesti. Čeprav jim je v minu-
lih dneh močno nagajalo vre-
me, računajo, da bodo z ze-
meljskimi deli končali do 5.
junija in gradbišče predali
krajanom. Za 3,5 metrov ši-
roko asfaltirano cesto z utrje-
nimi bankinami in odvodni-
mi jarki, bodo morali krajani
in uporabniki ceste še veliko
prispevati. Celotna naložba
je namreč vredna 650 milijo-
nov dinarjev. Prispevek za
modernizacijo velja od 3,5 do
7 milijonov dinarjev, odpla-
čati pa ga je mogoče na tri
obroke. Kljub visokemu pri-
spevku krajanov in uporab-
nikov ceste, pomoči vojske
in sredstev iz samoprispev-
ka, v krajevni skupnosti upa-
jo še na pomoč gospodarstva
konjiške občine in Cestne
skupnosti, da bi bila cesta
čimprej asfaltirana.
MATEJA PODJED
Grajsica pomlad
Gradovi postajajo ljudem
vse bolj všeč, zato jih ne več
mogoče uporabljati za kam-
nolome kot pred desetletji.
Treba jih je oživljati in jim
določati novo namembnost.
Tako v razvitem svetu kot
tudi pri nas so gradovi pre-
velika družbena ali zasebna
skrb. Laški grad je vstal iz
ruševin z zasebnim kapita-
lom (Jurklošterčani s svojo
»graščakinjo« niso imeli sre-
če), po tej formuli pa naj bi
rešili tudi podčetrteški grad.
Zanimiv je tudi primer bliž-
njega baročnega dvorca Mi-
Ijana onkraj Imenega, tik
nad hrvaško stranjo Sotle, ki
ga je izumitelj Apaurina, dr.
Franjo Kajfež kupil in vzor-
no obnovil. Notranjost dvor-
ca si lahko ogledajo tudi iz-
letniki, z izjemo šolskih sku-
pin. Tudi znanstvenikov
hlev bo znova oživel, v njem
pa bodo za spremembo vzre-
jali miši in podgane za potre-
be Kajfeževih laboratorijev.
Hrvaško Zagorje je prav ta-
ko bogato z gradovi in le pet
makadamskih kilometrov
od Sotle proti Desiniču je na
Š^ersko-Zagorski poti pla-
nincev iz Rogaške Slatine že
mogočni Taborgrad, z im-
proviziranimi, skromnimi
zbirkami.
Nekdanji grad celjskih
grofov, rojstni кггО Veronike
Deseniške, držijo pokonci
zanesenjaki, v njem pa raz-
stavljajo in tudi prodajajo
dela domači likovniki, veči-
noma naivci. V Taborgradu
niti ni gostinskega lokala in
si gostje postrežejo z žga-
njem kar samopostrežno.
Med številnimi spominki je
tudi gib Celjanov. Zaprašeni
Taborgrad seveda ni v takš-
nem sij^u kot Milj ana, ka-
mor tudi že prihajajo prvi le-
tošnji izletniki. »Graščak«
v Miljani pravkar odpira
v dvorcu tudi galerijo, kjer
se bodo predstavljali likovni
umetniki.
BJ
kultura brez doma
Po nekaj letih je v Taboru
lonovno zaživelo delo tam-
ijinjega kulturno prosvet-
к;а društva. Ker nimajo
voje dvorane, si pomagajo
%jno sobo kmetijske za-
in;e, sobo planinskega
№tva in gasilskimi do-
lovi.
Naprej je z delom začel
dvainštirideset članski me-
šani pevski zbor, ki ga vodi
Jože Kink iz Celja. Folklorno
skupino je prevzela Zdenka
Strand, dramsko sekcijo pa
Janez Kozmelj. Za vsemi so
že prvi nastopi, konec maja
pa načrtujejo skupen večer,
ki ga pripravljajo člani pev-
skega zbora in folklorne sku-
pine.
O delu kulturno prosvet-
nega društva Tabor je pred-
sednica Julijana Juhart po-
vedala naslednje: »Res ni-
mamo na voljo ustreznih
prostorov, gradijo oziroma
obnavljajo sicer dom, kjer bo
večja dvorana, do takrat pa
gostujemo po naših gasil-
skih domovih. Ljudje so za-
dovoljni, da se nek^ dogaja,
saj v takšnem kraju kot je
Tabor res nimamo na voljo
veliko prireditev. Načrtuje-
mo tudi delovanje knjižnice,
predvsem pa želimo v delo
društva vključiti šolsko mla-
dino in pa društvo prijateljev
mladine.«
IRENA BAŠA
Zlato priznanje
tnjižničarslcemu
rožku OŠ
¡Polzela
I	v petek in soboto je bilo
Г Mariboru srečai^e pionir-
FSlovenije v okviru tega pa
p" srečanje mlađih zgodovi-
pjev, ki je slavilo 20 letnico,
^onirji zgodovinarji so naj-
I^Jie raziskovalne naloge
J^tavili in uredili tudi raz-
zbranega gradiva.
Komisija za delo zgodovin-
krožkov pri svetu Zveze
iJNev Slovenije je letos
^Jela 41 nalog, na razpisani
^ izseljevarye iz domačega
J, do druge svetovne vojne
^zej in muzejske (šolske)
Najbo^še naloge so
l^staviU in nagradiU. Med
je bila tudi naloga Muzeji
d^uzejske (šolske) zbirke, ki
J®'Zdelal kryižničarski kro-
^OS Vere Slander Polzela
^entorstvom Valerije
Mini	predstavili
¡1 ' 'Z ^iske občine in prejeli
jfj^^Priznanje ter knjižno na-
¿pisija je v obrazložitvi
II	^^ì pohvalila poleg bogate
iç^'^itnivo evidentirane zbir-
(jCf^ealij še izvirno zamisel
¡jj^l^'h raziskovalcev, ki so or-
ђц .^'fali kulturni dan na to te-
ga obogatili z razkošno
Чк P^ posneli na vi-
lepj^^eto. Posebnost te nalo-
gi ^^ v da ne ostaja
Pri muzejski zbirki, tem-
lojiçç Sega tudi na druge etno-
ko,: ^nimivosti v kraju. Ta-
Pr^w komisija poudarila, gre
P^'äv za dve povsem zao-
ЦјЈ^' nalogi, pri čemer je
"^ejša predstavitev
'^fiPnj®'^®^ v kraju. Doslej
, ^ ^esa takega ni lotil še
krožek.
.	T.TAVČAR
Zbrani v šopek
Pri Kračunih iz Žič so sla-
vili zlato poroko. Jože in Pe-
pea Kračun sta v krogu svo-
jih otrok in najbližjih po-
novno stopila pred mati-
čarja.
Praznični dan je bil nato
tudi priložnost za obujanje
spominov.
Jože in Pepea sta si ustva-
rila dom in družino v razme-
rah polkmečkega in polobrt-
niškega življenja. Jože se je
ukvarjal z žaganjem lesa. Pep-
ea je mlinarila, zraven pa sta
obdelovala domačo zemljo.
Bila sta polna vneme in trd-
ne volje in z ljubeznijo sta
premagovala tegobe življe-
nja. Ko je prišla druga sve-
tovna vojna, se je Jože vklju-
čil v narodnoosvobodilni boj
in upal, da bodo po zmagi
stvari drugače krenile. A je
bilo obrtništvo domala one-
mogočeno, z napeljavo elek-
trike so usihale vodenice
(mlini in žage), ki jih je bilo
nekoč vse polno ob žiškem
potoku. Pa sta se zakonca, ki
sta imela pet otrok, morala
prilagoditi tudi novemu po-
ložaju. Počasi sta se mlin in
žaga povsem ustavila in go-
spodarja sta dokupila še ne-
kaj zemlje, na katero sta še
vedno navezana, kakor so
navezani otroci na dom, če-
prav so si ustvarili svoje živ-
ljenje.
Planinka
v gosteh
Danes, 25. maja, prihajajo
v goste v konjiško občino ude-
leženci slovenskega društva
Planinka iz Radolfzella
v Zvezni republiki Nemčiji.
Na povabilo Občinskega sin-
dikalnega sveta Slovenske
Konjice, ki je pokrovitelj dru-
štva, bodo gostje ostali v Slo-
venskih Konjicah tri dni.
Organizatorji so pripravili
bogat program bivar\ja za okoli
45 udeležencev prijateljske ka-
ravane. Še posebej so poskrbe-
li za otroke, ki bodo bivah pri
svojih koi^iških vrstnikih.
Skupaj z txjimi se bodo udele-
žili praznovarxj ob dnevu mla-
dosti, jutri bodo otroci iz Zvez-
ne republike Nemčije sedli
v šolske klopi z učenci pobra-
tene šole Boris Vinter iz Zreč
in prisluhniU slovenskemu po-
uku, popoldne pa bodo obiska-
h Celje in enega od koncertov
Mladinskega pevskega festiva-
la. V soboto pa si bodo ogledah
lutkovno predstavo, ah pa sku-
paj s starši odpotovali na izlet
v Rogaško Slatino.
Odrasli pa bodo v dneh svo-
jega bivanja pri pobratenih
obiskali kulturne znamenitosti
občine, delovno organizacijo
Unior, Roglo, poklonili se bo-
do spominu stotih talcev in se
pomenih o nadaljrijem sodelo-
vanju in izmerxjavi obiskov.
Trajne vezi so namreč spletle
tudi nogometne ekipe. Člani
NK Draviiya so se letos že po-
merili v Zvezni repubhki Nem-
čiji s prijateljsko ekipo iz Bö-
ringhena, koje društvo Planin-
ka slavilo 80-letnico obstoja.
MATEJA PODJED
Zlata Rakunova iz Založ
Poročna dvorana žalske
občinske skupščine je bila
v soboto do zadnjega kotič-
ka polna. Zlato poroko sta
namreč praznovala Cvetko
in Cecilija Rakun, doma iz
Založ v KS Polzela.
Cvetko Rakun je l.maja
dwolnil 76 let, rodil pa se je
v Smartnem ob Paki. Starše
je izgubil v zgodnjih otro-
ških letih, tako, da je zanj in
njegove sestre in brate skr-
bela očetova sestra. Na do-
mačiji je ostal najstarejši
brat, sam pa si je kupil v Za-
ložah kmetijo in se kmalu
poročil s svojo sedanjo ženo.
Cecilia se je rodila pri Bu-
kovčevih v Šmiklavžu pri
Taboru leta 1920. Imela je še
devet bratov in sester. Po
končani osnovni šoli je obi-
skovala gospodinjsko šolo
v Repnjah na Gorenjskem,
v devetnajstem letu pa se je
poročila s Cvetkom. V zako-
nu so se jima rodili trije sino-
vi in tri hčere. Kot večina lju-
di v teh letih se tudi Cvetko
in Cecilija spominjata vojne
kot najbolj težkega in strahu
polnega časa. Cvetko je bil
v partizanih, Cecilija pa je
skrbela za kmetijo in otroke.
Sedaj imata oba pokojni-
no, posestvo sta prepustila
sinu Milanu, ostali otroci,
razen ene hčere, ki živi v tiši-
ni, so si ustvarili družine
v bližnji okohci. Jubilanta
imata že 17 vnukov in dva
pravnuka. Na preteklo živ-
ljenje gledata kot na čas,
v katerem je bilo vsega na
pretek, tako dobrega kot sla-
bega. Ob svojem jubileju sta
še dokaj čvrstega zdravja in
tega so jima vsi njuni tudi za
naprej zaželeli kar največ.
Obred zlate poroke je opravil
Edmund Božiček.
TONE TAVČAR
500 mladih gasilcev v Žalcu
Na občinskem tekmovanju pionirjev in pionirk občine Žalec, ki je veljalo tudi za tekmo-
vanje Matevža Haceta, prvega predsednika gasilske zveze Slovenije, je nastopilo kar 50
desetin. PomeriU so se v raznoterostih, vaji z vedrovko, vaji z ovirami na 350 m in štafetnem
teku. Največ spretnosti in znanja ter hitrosti sta pri pionirkah v B skupini in pri pionirjih
v B skupini pokazali desetini iz GD Šešče, pri pionirjih A iz Gomilskega in pri pionirkah
A Ponikva. Na sliki: Med nastopom zmagovalne ekipe Ponikve.	TAVČAR
Nova prodajalna na Polzeli
Zasebne prodajalne vsepovsod rastejo kot gobe po dežju.
Tudi v žalski občini je tako, zadnjo pa sta minuli petek
odprli na Polzeli Natalija Vaši in Ma^a Kumer. Nova proda-
jalna se imenuje M & N, v njem pa je mogoče kupiti čevlje,
pletenine, usnjeno galanteryo, izdelke iz jeansa in modne
dodatke, lastnici pa obljubljata, da bosta z ozirom na pov-
praševanje ponudbo še popestrili. Prodajalna je v starem
gospodarskem poslopju župnišča, odprta pa je vsak dan od
9. do 12. in od 14. do 19. ure ter ob sobotah od 9. do 12. ure.
TONE TAVČAR
8. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Oarinkin tihi svet barv
Polnost likovnega Izraza Darinke Pavletič-Lorenčak
Zelo smiselen je bil s strani
Zavoda za kulturne priredi-
tve Celje izbor likovnih del
Darinke Pavletič-Lorenčak
na razstavi v Likovnem salo-
nu v Celju, ki so jo odprli mi-
nuli četrtek, saj jo bo videlo
veliko mladih pevcev. Slikar-
ka pa je bila vrsto let kot li-
kovna pedagoginja z mladim
rodom še kako povezana.
Na otvoritveno slovesnost so
prišli mnogi Celjani, generacij-
sko ali intimno vezani na li-
kovni svet umetnice, in števil-
ni mlajši umetniki, ki jih je
morda prav Darinka Pavletič-
Lorenčak popeljala v tihi svet
barv.
Razstavo je gledalcem na pot
popeljala umetnostna kritičar-
ka Marlen Premšak in delom
slikarke pripisala otožnost,
skrbno občutljivost, subtilno
odzivanje na okolico, kar vse
so lastnosti, ki v dobršni meri
opredeljujejo večdesetletno
delo in pot slikarke. V svoje
podobe pa je avtorica vtisnila
tudi dragocene človeške last-
nosti: niz spominov in ekspre-
sij, ohrai^enih drobcev in po-
gledov, ljudi in pokrajin, ki se-
stavljajo bogato galerijo emo-
cionalno bogatega življenja.
Dolga leta nekolikanj zastrta
ustvarjalna hrepenerga slikar-
ka v zadryem času v zreli pose-
sti svojega znarya in veščine
razklerya, plemeniti z novo
sproščenost o, lahkotnejšo po-
tezo v akvarelu, v tehniki, ki jo
je dolga leta mikala, a se zanjo
kdove zak^ ni odločila, sedaj
pa ji postna neizčrpen vir kre-
ativnega potenciala. Razgibala
je svoj slikarski besedr^ak,
razširila motivno paleto in na-
šla nove užitke v ustvarjalnem
postopku.
Med nenehno ponavljajoči-
mi motivi slikarke Darinke Pa-
vletič-Lorenčak, so predvsem
\judje, figuralne kompozicije,
ryeni bližnji, so starši, otroci,
starci, osamljeni, so ženske
z usodo materinstva, s tisto po-
sebno popkovino, zaradi kate-
re trepet^o za svoje drage.
Slikarka Darinka Pavletič-
Lorenčak izbira skopa, poten-
cirana likovna sredstva, govori
s podobami, kompozicijami,
Darinka Pavletič-Lorenčak,
Celjanka, rojena v Rečici ob
Paki je diplomirala na Akade-
miji za likovno umetnost
v Ljubljani pri prof.Gojmiru
Antonu Kosu. Vse do upokoji-
tve je delala kot likovni peda-
gog v Celju in se ukvarjala
s slikarstvom, grafíko in mla-
dinsko ilustracijo. Za svoja
umetniška dela in snovanja je
prejela laskava priznanja. So-
delovala je na številnih sku-
pinskih razstavah in širom po
Sloveniji na samostojnih raz-
stavah, ki so se vrstile vse od
leta 1955 do danes.
daleč od gostobesednosti ali
pripovednosti, vzdušje še oja-
ča z izbranim, umerjenim kolo-
ritom, premišljenimi barvami,
ki podobo do кггца zlijejo
v čvrsto celoto. Ob figuraliki jo
vseskozi mika tudi krajina, do-
mače in obmorske vedute, zna-
čilnosti pejsaža, narava, ki je
hkrati zavetje in nevarnost,
sredi цје pa mikavni detajl:
drobec prijetnega razpolože-
nja, šopek cvetja, nežne cveti-
ce, ki jih tako dobro, tako
sproščeno ponudi na platnu.
Z akvareli pa je slikarka
sprostila dolga leta kopičeno
znar\je in dala duška zadrževa-
ni ustvć^alni energiji. Zdaj ak-
vareli kipijo iz nje v mehki réiz-
litosti, drznih oblikah in boža-
jočih prehodih. Dozorela
umetnica je svojo čustveno in-
timo odprla blagodejni radosti
odkrivanja, čudei^a, nenehno
obnavljajoči moči in polnosti
likovnega izražanja, ji je k raz-
stavi na pot še zapisala Marlen
Premšak.
Razstava bo odprta do 14. ju-
nija.
MATEJA PODJED
Raven zborovskega
petja še raste
Medobčinska revija pev-
skih zborov iz naše regije je
pokazala, da tako število do-
brih zborov kot tudi kakovost
njihovega petja še vedno ra-
ste. Ta bi bila groba ocena
obeh članov žirije, ki je imela
nalogo predlagati zbore za
Našo pesem v Mariboru.
Člana žirije sta bila tokrat
Klavdij Koloini iz Kopra in
Ivan Vrbančič iz Maribora, ki
sta med drugim pohvalila po-
dročno združevar4e dirigen-
tov, ki je uspelo v vseh obči-
nah organizirati občinske revi-
je, ryegovo delo pa se pozna
tudi pri petju nastopćgočih
zborov, saj med ryimi ni bilo
nobenega, ki ne bi sodil na re-
vijo. Opaziti je bilo tudi pre-
cejšnje število mlajših dirigen-
tov, ki so v glavnem glasbeni
pedagogi na šolah, zato ge nji-
hova izobrazba pozna tudi pri
petju zborov, ki jim dirigirajo.
Na občinskih revijah si je
pridobilo pravico nastopa na
medobčinski 36 zborov, izkori-
stilo pa jo je 31 zborov. Od tega
je komisija predlagala za na-
stop v Mariboru 10 zborov:
ŽPZ »Zdravilišča« Rogaška
Slatina, zborovodja Mihaela
Pihler, ŽPZ »Skladateljev
Ipavcev Šentjur pri Celju, zbo-
rovodja Franc Klinar, Mešani
komorni zbor Celje, zborovo-
dja Pavle Bukovac, MPZ
»Zdravilišča« Rogaška Slatina,
zborovodja Franc Plohi, MePZ
DPD »Svoboda« Šoštar^j, zbo-
rovodja Anka Verdnik, Ko-
morni moški zbor Celje, zboro-
vodja Janez Bole, APZ »Boris
Kidrič« Celje, zborovodja
Adriana Požun, MPZ »Sklada-
teljev Ipavcev« Šentjur pri Ce-
lju, zborovodja Edvard Goršič,
MPZ KUD »France Prešeren«
Vojnik, zborovodja Mira Ko-
drun in MePZ DPD »Svobo-
da« Zreče, zborovodja ïYanci
Kovač. Zadnji trije zbori bodo
morali pred nastopom na Naši
pesmi napraviti še določene
popravke.
Ker na reviji niso nastopili
nekateri dobri zbori (MePZ
France Prešeren Celje) jim bo
morala pravico do sodelovarya
v Mariboru potrditi republiška
zveza.
Zadnja premien
v SLG Celje '
Slovensko ljudsko giçj
če Celje bo uprizorilo v
26. t.m. zadnjo premiero;
tošnji sezoni, zajedljivo j
medijo francoskega dran,
ka Jeana Anouilha »n^!
ali sapica«.	^
Ornifle je don Juan па«,
časa, poosebljeno uživaSw
se nekaznovano poigrava ?
tvami svojega zabave željn
duha in telesa. Avtor je { }
strenim pogledom usnien
k bleščeče duhovitemu
kavarvju odrskih značajev
Delo je v prevodu Cirila v
smača zrežiral Miran Hei>
dramaturg je bil Janez ¿ms
scenografica in kostumogri
Karin Košak, lektorica S
Podbevšek, skladatelj Q
Jakša, koreografinja Vesn^
vrač. Igrali bodo Borut Alm!
Vič, Zvone Agrež, Miro Рол;
Jana Šmid, Anica Kumer.i^
Mencej, Darja Reichman'iç,
Stane Potisk, Jože Prist®
Igor Sancin, Marko Boben t
ge Kobe in Anže Čater.
Anica Kumer in Borut Alujevič - protagonista komedije
Ornine ali sapica.	bq¿q g^RK
Zaključni
koncerti
Glasbene šole
Celje
Učenci Glasbene šole sei
do prihodnji teden predsta
dvaikrat z zaključnimi konc
ti. Tako bo v torek, 30. m^a
18. uri v dvorani Naroä*
doma koncert orkestrov te
le. Nastopili bodo godalni
kester, ki ga vodi Radmi
Marvin, harmonikarski oii
ster, pod vodstvom Maij
Zavšek, pihalni orkester, p
vodstvom Zdenka Korenjil
ter otroški pevski zbor, ki
vodi Mojca Vertačnik.
Naslednji dan, to je v srei
pa bo ob 18. uri v dvorani Q
bene šole Celje zaključni la
cert izbranih solistov in 1
momih skupin te šole.
MPZ »France
Prešeren« se
le znova potrdil
Koncerti Mešanega
pevskega zbora France
Prešeren iz Celja, ki ga
že dolga leta vodi prof.
Edvard Goršeč, so ved-
no glasbeni dogodek za
ljubitelje zborovskega
petja. Tudi letošnji na-
stop je izzvenel v tem
slogu in tako zadovoljil
do zadnjega kotička pol-
no dvorano Narodnega
doma v Celju.
Zbor je za ta koncert
naštudiral skoraj povsem
nov program, v katerega
je vl^učil tudi nekaj pe-
smi iz tekmovalnega spo-
reda, s katerim so na Naši
pesmi v Mariboru osvojili
zlato plaketo. Sestavljen
paje bil iz pesmi domačih
in tujih avtoijev, ki so ne-
koliko manj znane. Kot
običajno je zbor v prvem
delu predstavil pesmi iz
zahtevnejše glasbene lite-
rature, medtem ko je bil
drugi del koncerta sestav-
ljen iz nekoliko lahkot-
nejših skladb.
Svojstveno doživetje na
tem koncertu je bil soli-
stični del, na katerem so
se predstavili Alenka
Goršič, Alojz Urankar in
Ana Kunst ter klavirska
spremljava Matevža Gor-
šiča, ki je tudi dirigiral
eno skladbo. Koncert je
popestril še gledališki
igralec Bogomir Veras.
Potrditev na zvezni ravni
štirje učenci iz celjske in
velenjske glasbene šole so
se zelo dobro odrezali tudi
na zveznem tekmovanju, ki
je bilo v Sarajevu. Kitarista
Biljana Buhanec ter Tomaž
Križnik iz celjske šole in vi-
olinistka Monika Rezenšek
iz velenjske so osvojili prve
nagrade, pianistka Jerneja
Grebenšek iz Titovega Vele-
nja pa tretjo nagrado.
Biljana Buhanec hodi v 7.
razred OŠ Franjo Vrunč
v Celju. Kitaro se je pričela
učiti s sedmimi leti po nasve-
tu staršev. Dnevno vadi uro
do uro in pol, seveda pa je
pred tekmovanji vadila veli-
ko več. Pravi, da ji naybolj
ugcúajo skladbe skladatelja
Sanza. Zadnji uspehi so po-
trdili njeno nadarjenost in
verjetno se je tudi zato odlo-
čila, da bo študirala glasbo.
Tomaž Križnik je učenec
7. razreda OŠ Veljko Vlaho-
vič v Celju. On se je pričel
učiti kitaro z osmimi leti. Ne-
kaj je na njegovo odločitev
vplivalo tudi to, ker igra kita-
ro tudi sestra. Tomaž se še ni
odločil ali bo študiral glasbo,
čeprav ga to privlači. Tudi
on najraje igra skladbe San-
za, ker so prijetne za uho.
Oba mlada kitarista sta poh-
valila pogoje, ki jih imata na
glasbeni šoli in pa trud, ki ga
je v njuno delo vložila peda-
goginja Irena Pajtler.
Monika Redenšek je sicer
iz Trbovelj, kjer tudi obisku-
je šesti razred osnovne šole.
Violino je pričela igrati s še-
stimi leti pri Jožici Zupan,
zdaj pa je že šesto leto učen-
ka glasbene šole Fran Korun
Koželjski iz T.Velenja pri
prof. Vladu Repšetu. Monika
je že nek^krat tekmovala.
Tako je leta 1986 osvojila na
republiškem tekmovanju.
v kategoriji A, drugo nagra-
do, naslednje leto pa je v ko-
morni skupini osvojila prvi
nagradi na republiškem in
zveznem tekmovanju. Na
meddeželnem tekmovanju
mladih violinistov v Fari na
Soči je prejela že tretjo in pr-
vo nagrado, letos pa je osvo-
jila posebno nagrado komisi-
je za muzikalnost. Lani pa je
na mednarodnem tekmova-
nju v Stresi pri Milanu osvo-
jila prvo nagrado.
Monika tudi sicer veliko
nastopa, tako v glasbenih
pravljicah, kot tudi drugje:
v Narodni galeriji z orke-
strom, z ostalimi prvonagra-
jenci v Ljubljani, pa v Trstu,
Pordenonu, Celovcu in
drugod.
Seveda vaja vzame Moniki
Redenšek veliko časa, kljub
temu pa, kot sama pravi, ra-
da vadi in verjetno bomo
o njej še veliko slišali.
Biljana Buhanec in Tomaž Križnik
Monika Redenšek
VIĐEOPARAĐA
GOREČI MISSISSIPPI
*****
VIDEO KLUB CELJE ★★★★★ CANKARJEVA 13
Igrajo: Gene Hackman, Williem Dafoe
Režija: Alan Parker
Naslov originala: MISSISSIPPI BURNING ★ kriminaí
★ USA 1988
Alan Parker je režiser, ki mu
gre vse, česar se loti, dobro od
rok. Spomnimo se samo nekaj
ryegovih uspešnic: »Midnight
Express« (1977), »Shoot the
Moon« (1981), »Pink Floyd-
The Wall« (1982), »Angel He-
art« (1987). Tokrat seje Parker
lotil verjetno najbolj zamolča-
ne teme ameriške politične za-
vesti - ameriškega rasizma.
Zgodbo je oprl na resnične do-
godke iz 1964. leta, ko so v dr-
žavi Mississippi rasisti ubili tri
mlade Američane, predstavni-
ke lige za človekove pravice.
Glavni vlogi je zaupal zane-
sljivemu Geneu Hackmanu in
Williemu Defoeu, ki je zable-
stel v filmu »Poslednja Kristu-
sova skušnjava«. Oba igrata
agenta FBI, ki raziskujeta oza-
dje izginotja treh mladeničev,
dveh belcev in enega črnca.
Parker se je lotil analize ra-
sizma na dveh ravneh. Najprej
na ravni neposrednih manife-
stacij rasistične zavesti, tj. ira-
cionalnega sovraštva do druge
rase in iz tega izh^ajoče agre-
sije v vseh ryenih pojavnih
oblikah, od preprostega prezi-
ra pa tja do organizirane rasi-
stične norije Ku-Klux-Klana
(KKK). Druga raven pa je ana-
liza mehanizmov vzdrževćinja
in reprodukcije rasistične za-
vesti, ki naj bi odgovorila. Il
- psihološko gledano - rasiS
sploh je. Izhodišče, recimo i
mu, »analize« je zanimivo, J
so žrtve rasističnega nasi
KKK, ki je izrecno usmeO
proti črncem, tudi belci. P
ker daje na ta zanimiv P^
doks sicer parcijalan venú
pa dokaj prepričljiv odgo^''
Jedro rasizma pravzap'
sploh ni »črnstvo«, to je ^
zem zgolj vnanje, zgolj zuna"
točka nanašanja nečesa,
v rasistu samem. Parker o<«
varja, da je to strah, in
strah pred tem, da drugi vi®
rasista kot rasista. Torej,
glede na to, kdo da rasistu
deti, da ga vidi kot rasista J^^
rasista »črn«. Seveda ^ ,
»analizi«, ki ne posega na
alno in historično raven,
ka še vrsta odgovorov na
stvena vprašanja rasizma. ^
dar to tudi ni naloga fil"^®^«
čemo pa lahko, da je s taK
postavitvijo problema P^
vendarie prišel bliže res^
kot marsikatero klasično ?
movarye rasizma, ki se skli^
na zavestno politično stalj'
rasistov o neenakosti r^s. ,
meljeno v kateri izmed t^
rasizma, kot da ne bi že te
posledice rasistične zavesi'
ne ryen vzrok.
^ MAJ1989
NOVI TEDNIK - STRAN 9
(icenjevanja za
lioliši turizem
Celjska turistična zveza
fipravlja tudi letos tri po-
Lpibna ocenjevanja, s ka-
Jrimi naj bi prispevala
voj delež v pripravah na
I fistično sezono, pomemb-
na P^	^^ turistično
f^ojo, ki bi ji bilo treba
nameniti več pozornosti.
Komisija bo ocenjevala
удје, urejenost šolskih
okolij ter gostišč.
Letos bo komisija ocenila
38 krajev, ki so razdeljeni
skupine turističnih, izletni-
jjçih in ostalih krajev. Lani
prva mesta v teh kategori-
jah osvojili Rogaška Slatina,
Titovo Velenje, Slovenske
jConjice in Vojnik. To oce-
д^evanje je vključeno tudi
v republiško, ki ga vsako le-
{0 izvede Turistična zveza
Slovenije. Pomembno je tu-
di ocenjevanje urejenosti
Šolskih okohj- V zadnjih le-
tih so imeh najlepše urejena
šolska okolja na Polzeh,
v Braslovčah in Slovenskih
Konjicah. Celjske osnovne
šole se z urejenimi okolji ne
morejo pohvaliti. Ne nazad-
nje velja omeniti tudi ocenje-
vanje gostišč. Najboljša go-
stišča v posameznih občinah
predlagajo Obrtna združe-
nja, predlog za družbeni sek-
tor pa Poslovna skupnost za
gostinstvo in turizem.
Komisija Celjske turistič-
ne zveze izbere med predlá-
ganimi kandidati n^ bolj še.
Pokroviteljstvo za ocenjeva-
nja so letos prevzele nekate-
re organizacije združenega
dela. Sozd Merx je pokrovi-
telj ocenjevanja krajev, Uni-
or iz Zreč ocenjevanja šol-
skih okohj. Zdravilišče Ro-
gaška Slatina pa pokrovitelj
ocenjevanja gostišč.
Z.V.
Obnovitveni seminar za
planinsice vodnilce
Pred dnevi je bil obvezni seminar za planinske vod-
nike za Savinjski meddruštveni odbor planinskih dru-
štev. Udeleženci so se zbrali v Preboldu, od koder se je
pričela orientacijska hoja.
Do Počivalnika so hodih po označeni poti. Markacije in
smerne table so pred kratkim obnovili, žal pa ne tudi na
začetku poti. Od tod seje pot nadaljevala s pomočjo kom-
pasa in nove turistično planinske karte občine Žalec, ki je
kar dobro uporabna, še bolj pa bi bila, če bi imela vrisano
kakšno samotno kapelo na sedlu pod lipo. Na Strtniku
(845 m) ni bilo mogoče več najti triangulacijske piramide,
ki je bila tu zelo dolgo. Od Mrzličaija je vodila pot vodnike
strmo po severnem pobočju Reške planine pod Kukel
(855 m) in na prelaz Čeren (782 m), kjer pride sedaj na novo
označena pot od Zečeve koče, mimo Vetrška, Božička,
Zimoheija in Pubeija, oziroma s Savinjske strani od znane
Šmiglove zidanice. Mimo Pošebala in kapele z lipo so
vodniki nadaljevah pot mimo opuščene Peoelove hiše.
V bližini je dobra skala za treniranje prostega plezanja. Od
doma pod Reško planino so se vodniki vrnih na izho-
diščno točko v Preboldu. Kot zanimivost velja omeniti da
v domu pod Reško planino še nimajo kart, v zavetišču na
Bukovici pa jih že prodajajo. Planinski vodniki so odkrili
nekaj lepih razgledov na Savinjsko dolino, pa vse tja do
Kuhla in obnovili znanje brarya kart in uporabo kompasa.
To je še posebej pomembno, saj se planinci ne držijo
vedno le markiranih poti.
Š.J.
TURISTIČNI NAMIG
V rimsico neicropoio in jamo Peicei
Prizadevni šempeterski tu-
ristični delavci so nam pove-
dali, da je bilo v zadnjih petih
letih kaj malo obiskovalcev
znamenite nekropole in jame
Pekel z našega območja, veli-
ko pa jih je bilo iz drugih ob-
močij, pa tudi iz tujine.
Rimska nekropola je dobila
sedanjo obhko po zaslugi prof.
dr. Josipa Klemenca, predsed-
nika šempeterskega turistične-
ga društva Iva Kuharja, kusto-
sa Lojzeta Bolte in predvsem
muzejske ravnateljice Kolško-
ve. Danes sestavljajo Antični
park štiije spomeniki, od kate-
rih je največji Priscianov, ki
meri v višino kar 8,25 metra,
ostah trije pa od 4 do 5 metrov.
Poleg teh nagrobnikov celj-
skih rimskih velikašev, je
v Antičnem parku še 25 raznih
fragmentov, hipokampov, pi-
lastrov, sarkofagov in drugih
delov Rimske nekropole.
K jami Pekel nas vodi pot mi-
mo velike transformatorske
postaje in zadružnega kmetij-
stva. Na jamo nas bo opozoril
potok Peklenščica, ki izvira
v jami. Ogledi te edine urejene
kapniške jame na Štajerskem
so vsak dan od 8. do 18. ure in
to pod strokovnim vodstvom.
Jama je réizsvetljena, urejena
z dobro zavarovanimi hodniki
in so jo letos podaljšali od se-
danjih 400 na 465 metrov. Je
polna prekrasnih kapniških
tvorb, ki sijih lahko ogledujete
v etažah. Še posebej zanimiv je
štiri metre visok stalagtit, ki je
zraščen v stalagmit. Ob vhodu
v jamo je lepo urejen turistični
dom, kjer sta na voljo prigrizek
in pijača. Tudi spominkov in
razglednic je dovolj, vse to pa
po zmernih cenah. Ko ste že tu,
si velja ogledati še gozdno uč-
no pot, ki se začer^ja pri vhodu
v jamo. Pol ure sprehoda po
gozdu in čudoviti naravi se bo
prileglo.
ZORAN VUDLER
Goite se seiilo v doiino
Letos so na Golteh spričo neugod-
nih vremenskih razmer smučali le 12
dni in »prismučali« za okoli 280 mili-
onov dinarjev izgube. To je v 20 let-
nem delovanju najslabša sezona, ki je
sprožila »alarm«, da se na »hribu« ne
da več živeti. Delovna organizacija
RTC Golte je takoj po sprejemu zak-
ljučnega računa pričela ukrepati.
Najpomembnejši ukrep je selitev de-
la aktivnosti v Logarsko dolino. Od
celjskih planincev so prevzeli
v upravljanje planinski dom, ki bo
stem omogočil zaposlitev nekaterih
kvalitetnih delavcev, ki so v centru
delali celo sezono.
Planinski dom nudi dobra izhodišča
a programe in aktivnosti po vsej doh-
i Predvsem po izkušnjah in kajaka-
štva, kjer se iz leta v leto število privr-
žencev te dejavnosti povečuje, naj bi
se turizem v Zgornji Savinjski dolini
zelo razmahnil. Poleg kajakaštva naj
bi se razgibalo predvsem planinstvo
oz. gorsko vodništvo. Logarska dolina
skriva več kot 40 naravnih zanimivo-
sti, med katerimi je 20 čudovitih sla-
pov. Planinska društva na tem območ-
ju imajo preko 40 izkušenih vodnikov,
^ so strokovno pripravljeni pomagati
velikim načrtom. Vzpostavljeni so tu-
đi stiki s tistimi, ki se ukvarjajo z ko-
njerejo oz. tistimi, ki želijo pristopiti
^ posebnemu programu šole in turne-
Sa jahanja. Turisti si bodo lahko ogle-
dah dolino iz drugačne perspektive,
s^ imajo pripravljeno padalo tandem,
ki lahko poleti z izkušenim vodnikom.
Padalci in zmajarji so predvsem lan-
sko leto odkrili svoj prostor pod son-
cem v tem delu doline, letos pa naj bi
organizirano še bolj razvih to dejav-
nost.
Nedvomno je razvoj turizma v Lo-
garski dolini edina možnost, da dolina
ostane takšna kot je, da se ohrani pre-
bivalstvo. Vendar pa morajo obstajati
predvsem pogoji, ki bodo varovali či-
sto naravo, in ki ne bodo dovoljevali
posegov v naravo. Nad tem tudi bdi
Zavod za varovanje naravne in kultur-
ne dediščine, ki ob tem pripravlja tudi
krainske zasnove. Na čistočo opozarja-
jo planinci in navsezadnje je prisot-
nost RTC Golte, ki se pojavlja kot po-
vezovalec in organizator programov, le
dober znak za nadaljnji razvoj in delo-
vanje tako delovne organizacije kot tu-
di za Logarsko dolino in turizem nas-
ploh.
EDI MASNEC
iVieso za turiste
Hram Iz Šmarja načrtuje proizvodnjo
visoke kakovosti
Z novim programom in
ustanovitvijo mešanega po-
djetja z zasebnikom, se bo
tudi Hram iz Šmarja, delov-
na organizacija žalskega
Hmezada, vključila v akcijo
uresničevanja »Modela raz-
voja drobnega gospodar-
stva v Sloveniji«. Gre za
proizvodnjo, ki bo zlasti do-
brodošla v gostinski ponud-
bi oziroma turizmu na
Šmarskem.
Delovna organizacija
Hram je pomembna proizva-
jalka govedi, prašičev in piš-
čancev, ker pa na tržišču ne
nastopa s proizvodi visoke
kakovosti, prodajne možno
sti zelo nihajo, to pa vpliva
na količino prireje živine.
Zato so se odločili razviti
lastne predelovalne zmoglji-
vosti, predvsem za goveje in
svinjsko meso oziroma izdel-
ke iz tega mesa. S tem bodo
dopolnili ponudbo končnih
izdelkov: mesa, mesnih iz-
delkov, sadja in vina.
Predelavo mesa bodo raz-
vijali v sodelovanju s privat-
nikom - mesarjem. V prvi fa-
zi bodo povečali zmogljivo-
sti za mesno proizvodnjo in
zgradili zmogljivosti za izde-
lavo suhih mesnih izdelkov,
v drugi fazi pa bodo investi-
rali še v klavniške zmogljivo-
sti za to proizvodnjo in razvi-
jali predelovalne zmogljivo-
sti za ostale izdelke.
Z mesom visoke kakovosti
ter mesnimi izdelki z novimi
vrstami, bo Hram iz Šmarja
lahko uspešneje prodiral na
pomembna slovenska turi-
stična ^območja, predvsem
pa na Šmarskem, v Zdravi-
lišču Rogaška Slatina, Atom-
skih toplicah v Podčetrtku
in na območju Spominskega
parka Trebče v oblikah po-
nudbe za gostinstvo in
kmečki oziroma izletniški
turizem. Z razvojem kozjere-
je in ovčereje bodo kasneje
razvili tudi posebne progra-
me v sirarstvu.
MARJELA AGREŽ
15 let
planinsicega
društva Vitame
v nedeljo se je na tradici-
onalnem planinskem sreča-
nju na planjavi pod Basališ-
čem zbralo kar okrog petsto
planincev, ki so tako počasti-
h 15 letnico obstoja planin-
skega društva iz Vitanja. Pri-
pravili so lep kulturni in za-
bavni program, poskrbeli pa
tudi za priložnostne in dru-
štvene značke ter spominski
žig. Takšnih srečanj bo letos
še več. OTON SAMEC
10. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Pripuščanje kobil
Motorizacija močno izpodriva ko-
nje kot delovne živali. Toda še vedno
obstajajo rejci, ljubitelji konjev, ki
vztrajajo pri reji te plemenite živali.
Poleg lastnega zadovoljstva vidijo
rejci v tem tudi ekonomski interes,
predvsem v prireji žrebet. Ta nova
usmeritev ima za posledico zamenja-
vo konjev-kostratov z žrebnimi kobi-
lami.
Razmnoževalne konj temelji v pri-
meijavi z drugimi živalskimi vrstami
še vedno na naravnem pripustu.
Umetno osemenjevanje je omejeno
v glavnem na raziskave. Zato je toliko
bolj pomembno zadostno število kva-
litetnih žrebcev. En plemenjak pa lah-
ko v pripustni sezoni, ki tr^ja od pet-
najstega februaija do prvega avgusta,
oplodi 35 kobil.
Ekonomski učinki reje so odvisni
predvsem od uspešne oploditve in
vzreje žrebet. Problemi pri tem so po-
gosti, so pa posledica slabih plemen-
skih kobil (dednost), napačnega nači-
na reje (način reje in prehrane), nepoz-
navanje spolnega ciklusa kobil in po-
vršnosti rejcev.
Kobile se po anatomskih in fiziolo-
ških lastnostih rodil v mnogočem raz-
likujejo od drugih živalskih vrst. Za
kobile velia, da so sezonsko poliestrič-
ne, kar pomeni, da se gonijo le del leta
v pravilnih tritedenskih presledkih. Ta
ugotovitev velja za pretežni del kobil.
Manjše število kobil, kjer sta reja in
prehrana primerni, se goni tudi izven
spomladanskega časa, ko so najugod-
nejši pogoji za oploditev in vzrejo žre-
bet. Konjerejci imsyo težave pri dose-
ganju 70 odstotne oplodnje tudi zaradi
objektivnih težav odkrivarija in traja-
nja pojatve (4 do 9 dni). Zunaryi znaki
pojatve pri kobilah so naslednji: pogo-
sto uriniranje, bliskanje z otečenimi
Kljub velikemu padcu skupnega
števila konj se ne zmanjšuje število
letno prepuščenih kobil. Lani je bilo
v Sloveniji pripuščenih 4861 kobil,
na Celjskem pa 890.
sramnicami, pogosto dvigovanje repa,
grebenje s spredryimi nogami in pogo-
stejše rezgetanje. Pogosto pa pojatev
mine brez sprememb v obnašanju.
V teh primerih priporočamo rejcem
testiranje kobil pri žrebcih v štiridnev-
nih presledkih. Najprimernejši meseci
za takšno kontrolo so april, maj in ju-
nij, ko so pojatve praviloma najkrajše
in najpravilnejše. Ko žrebec v pojatvi
opravi prvi zaskok, kobilo vodimo
k žrebcu vsaka dva dni do prvega od-
klanjanja žrebca. Konjerejci ponavadi
grešijo s tem, ko prenehajo voditi ko-
bile. Znano je namreč, da jajčece dozo-
ri koncem pojatve in le takrat je mož-
no oplojevanje. Seme žrebca živi v ro-
diUh kobile le do 48 ur, oploditev je
mogoča le do 12 ur po sprostitvi jajčne
celice. Zaradi premajhne vztrajnosti
rejcev pride do pregonitve kobile in
tudi do preobremenitve žrebcev. Rej-
cem priporočamo, da po pravilno
opravljenih zaskokih vodijo kobilo na
kontrolo pregonitve. Ker traja do za-
četka prve do naslednje pojatve nigveč
21 dni, je treba kobilo voditi na kontro-
lo od trinajst do šestnajst dni po zad-
njem zaskoku.
Rejci obič£yno brez večjih težav pri-
puščajo žrebne kobile deveti dan po
žrebitvi. Kljub večji smrtnosti plodov
ob takem načinu pripuščanja se le-ta
v strokovnih krogih še vedno priporo-
ča. Seveda pa to velja le za kobile, ki
po porodu ne kažejo nepravilnosti na
rodilih, npr. zastoj posteljice ali izloča-
nje nepravilnega izcedka.
Uspešno pripuščanje kobil je precej
odvisno od znanja, zato vsako leto or-
ganiziramo strokovni seminar za žreb-
čaije. Konjerejcem svetujemo, da upo-
števajo navodila žrebčaijev o vršenju
pripustov, če je potrebno, pa kobile
vodijo na preglede k veterinariem. Se-
stavni del ukrepov za dosego repro-
dukcijskih ciljev so tudi pregledi na
brejost, ki jih strokovnjaki opravljao
po desetem tednu brejosti.
EDI STAROVEŠKI,
dipl. veterinar ZŽV Celje
KMETIJSKI NASVETI
Kompost
Kompostiranje je proces, s katerim spremenimo
organske odpadne snovi v zrel kompost-humus,
Humus si lahko pripravimo s kompostiranjeoj
odpadkov rastlinskega in živalskega izvora, ki streh,
nijo.
Humusa primanjkuje zemlji, ki smo jo več let zapo,
red gnojili le z mineralnimi gnojili. Vsebuje dosti hra-
nil in mikroorganizmov. Njegovo delovanje je dolgo,
tr^no. Uporabljamo ga za: bogatenje zemlje na vrtu
gnojenje zelenjave, ki ne prenese hlevskega gnoja
(korenovke, čebulnice, listavke, stročnice), nadalje ga
uporabljamo za sajenje sadik sadnega drevja, trte
okrasnega grmičevja, vzgojo sadik ter presajanje sob-
nih, okenskih in balkonskih rastlin.
Kompostni kup pripravimo takole: prostor za
kompst mora biti dovolj velik, v senci in zaščiten pred
vetrom. Razdelimo ga na tri dele. Odpadke nalagamo
enakomerno po vsem kupu; listje, travo, plevel, razne
olupke, odpadke zelenjave, kratko razrezane veje,
pepel, žagovino ter mesne in ribje odpadke. Na kup ne
odlagamo obolelih rastlin, plevelov, ki se razmnožu-
jejo z živicami in semenskega plevela, katerega semeje
dozorelo. Po 20 do 30 cm debeli plasti odpadkov potro-
simo dušično gnojilo (KAN ali UREA) 15 do 20 dkg na
kvadratni meter in prekrijemo s tanko plastjo zemlje.
Nato zopet odlagamo odpadke. Postopek ponavljamo
do višine 120 do 150 cm, nato pa kup prekrijemo z zem-
ljo, da se ne izsuši. Če nastopi suša, ga je dobro od časa
do časa zalivati. Pozimi ga lahko prekrijemo s staro
folijo, da ne zmrzne pregloboko, spomladi pa lahko
začnejo bakterije hitreje delovati. Naslednje leto ga
spomladi preložimo, da dobi dovolj zraka, na njegovo
mesto pa zopet začnemo odlagati odpadke. Jeseni kup
še enkrat preložimo, lahko dodamo tudi gnojilo. Zrel
kompost dobimo v dveh, treh letih, zato tudi vsako
leto nalagamo nov kup, tako da imamo vsako leto
pripravljen kompost. Odpadke lahko nalagamo
v žično kompostno košaro. Z oblikovanjem kupa
bomo imeli manj dela, videz na vrtu pa bo lepši. Lahko
si naredimo ogrodje tudi sami iz lesa, opeke ali kakš-
nega drugega materiala. Lične kompostnike iz lesa
izdeluje Erih Krašovec, Soteska 8, Rogaška Slatina.
dipl inž. agr. MOJCA RATEJ
Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje
Zeleno zlato Je izgubilo svol sija]
»Stablllzaclia Je prinesla predvsem stagnacijo,^ pravi Franc Rupnik Iz Vrbja
Kmetija Franca Rupnika je v sa-
mem središču vasi. Povsem zraven je
gostilna, kjer bržkone precej lažje kaj
zaslužijo. Pred gostilno je bilo ob mo-
jem obisku nekaj osebnih avtomobi-
lov, na dvorišču Rupnikove kmetije
pa traktor. Z njim se je nekaj minut
prej Franc pripeljal s polja.
Franc Rupnik ni Vrbenčan, temveč
priseljenec. Zato ga še vedno mnogi
obravnavajo kot »prišleka«, kije prišel
na »postlana tla«. Kot da se nihče ali
malokdo, kdo ve zakaj, noče ali hoče
sprijazniti s tem, da Franc na tej kme-
tiji že dvajset let trdo dela. Lahko bi
rekli: tipična vaška »fovšija«.
Francu življenje ni bilo postlano
z rožicami. Pred nekaj leti mu je umrla
žena in ostal je sam, s svojimi hčerami.
Vendar za dežjem pride sonce in ker ni
bilo, da bi živel sam, se je ponovno
poročil. Čisto drugače je, ako je pri hiši
tudi odrasla ženska roka.
Tri od petih hektarjev Rupnikovega
posestva pokriva hmeljišče. »Včasih
smo od hmelja zaslužili toliko, da nam
je ostalo denarja tudi za amortizacijo
vseh kmetijskih strojev. Toda tudi
v hmeljarstvu niso več tisti časi, ki so
nekoč bili. Odkupne cene hmelja in
vseh ostalih kmetijskih pridelkov ne
rastejo premosorazmemo s stroški in
cenami nabavnih surovin in končni
dobiček je realno iz leta v leto manjši.«
Franca smo podražili, da kmetje zelo
radi tarnajo in stokajo, pri tem pa
v banko vlagajo velike količine denar-
ja in še dobro živijo. »Takole je s tem,«
odgovarja Franc. »Vsi vemo, daje tudi
delavcem v blokih dandanes zelo tež-
ko. Res je, da si kmetje lahko privošči-
mo malo več mesa in mleka, treba pa
je vedeti, da moramo kmetje več dela-
ti. Delavec v združenem delu in zaseb-
nem sektorju mora na leto narediti
okoli 1,8 do 1,9 tisoč delovnih ur, med-
tem ko mora kmet delati tudi do 4 ti-
soč ur. Glede na količino dela, bi torej
kmet moral imeti dvakrat večjo plačo
od delavca, dasiravno vemo, da ni le
količina dela tista, ki pogojuje zaslu-
žek. In še to je: Nekaj denarja nam
pobere inflacija, ne glede na to, da so
letos dokaj redno zviševali obrestno
mero. Poleg tega so poslovalni stroški
na kmetiji izredno visoki. Od tiste, ma-
lo prej omenjene velike vsote denarja,
nam na koncu ne ostane kaj prida.«
Sicer pa nima smisla kai preveč »ja-
mrati«. »Od neprestanega stokar\ja,«
meni Franc, »ni še nihče obogatel«.
Franc Rupnik je govoril še o mnogih
zanimivih in perečih problemih s po-
dročja kmetijstva in kmetijske politi-
ke. Med ostalim tudi to, da je s kmetij-
sko dejavnostjo mogoče preživeti le še
s pomočjo minulega in prekomernega
dela. Precej te^e je s širjenjem kmeti-
je, kajti pameten kmet zagotovo ne bo
jemal kreditov ob tako oderuških
obrestih.
Hmeljarju iz Vrbja ni vseeno, ker se
beseda kmet še vedno uporablja kot
žaljivka. »V zvezi s tem, se je v zadnjih
časih vrednotenje kmetovalcev kar
precej spremenilo na bolje, toda spo-
mini na to, ko so na občini s prsti
kazali na nas, ostajajo.«
Francu Rupniku ni težko delati, pa
tudi idej mu nikoli ne zmanjka. Nena-
zadnje izhaja iz kmečke družine, zate-
gadelj mu delo na gnoju ni nikoli smr-
delo. Toda kaj, ko vse bolj prihaja do
spoznanja, da bodo njegovi nasledniki
dosti težje kmetijo vzdrževali, kot jo je
on ustvaril. Ali se bodo časi spreme-
nin?
VOJKO ZUPANC
Franc Rupnik na svojem posestvu. »Tu-
di mnogi kmetje se okoriščajo z družbe-
nimi sredstvi, ko ne glede na visoke
prihodke zaprošajo za otroške do-
datke. «	Polo: EDI MASNEC
Kmalu tudi strme kmetile
Kmetije v tej kategoriji
bodo lahko uporabljale pre-
mije, namenjene gorskim
kmetijam.
V Kmetijski zadrugi Celje
se pripravljajo na ponovno
opredelitev kmetij. Leta 82
in 83 so bile kmetije razdelje-
ne v nižinske, hribovske in
gorske kmetije, ta razdelitev
pa je pomembna predvsem
zaradi razdelitve družbenih
stimulacij oziroma premij.
Lani je Zadružna zveza Slo-
venije izdelala kriterije še za
eno kategorijo, imenovano
strme kmetije. V to kategori-
jo naj bi prišle kmetije, ki
imajo 60 odstotkov površin
v naklonu nad 35 stopinj,
kmetje pa bodo na teh doma-
čijah lahko prejemali stimu-
lacije, namenjene gorskim
kmetijam.
V Kmetijski zadrugi Celje
bodo zato v prihodnjih me
secih skupaj s kmetijsko
zemljiško skupnostjo pripra-
vile seznam kmetij, ki sodijo
v to kategorijo. Premije bo-
do kmetje lahko uporabljaB
v prihodnjem letu. Ravno a
celjsko občino je ta kategori-
zacija pomembna, saj bo v to
kategorijo strmih kmetij pri-
šlo kar nekaj domačij z ob-
močja Dobrne, Strmca, Štor,
Frankolovega in Šmartnega.
Trenutno se v celjski za-
drugi dogovarjajo o tem, kdi^
bo izdelal novo kategorizao-.
jo. Pogovariajo se z Zavo-
dom za živinorejo in veten-,
narstvo Celje ter geodetskih
zavodom. V zadrugi bodo №
brali tisto ustanovo, ki bc
ponudila nižjo ceno.
IRENA BASA
Kmetovanje v dveli občinah
Setiem let kooperantskih Izkušenj
Ustavili smo se v samotni,
bolj kot ne ozki, s soncem ob-
sijani dolinici. Ob cesti je rib-
nik s krapi. Visoko nad cesto
bela hiša Bahovih oziroma-
Žlenderjevih, za njo pa raste
nova. Iz hiše je prišla nasproti
živahna, prijazna gospodinja
Albina Zlender, za njo smo se
spoznali tudi z možem Viktor-
jem, ki je župan Loke pri Žu-
smu. Potem smo se pozdravili
še z njunimi vnuki, z šestošol-
ko Anito in prvošolcem Bla-
žem. Ko so prišli še njuni star-
ši, Miha in Dragica Bah, se je
zbrala vsa kmečka družina
treh generacij. Vedri, nasme-
jani ljudje so.
Svet pod veliko Rudnico,
kjer živijo, je odmakryen in do
Loke pri Žusmu je kar pet ki-
lometrov. Blizu, nekoliko na-
prej po cesti, je že Virštanj. Nji-
hova domačija je zadnja v Loki
pri Žusmu, tako da sta hiša,
hlev in polovica zemlje v šent-
jurski, druga polovica pa
v šmarski občini. Za svojih
8 hekarjev bolj ali manj hribo-
vite obdelovalne zemlje in
6 hektarjev pašnikov in goz-
dov plač)^ejo davek domači,
šentjurski obč ini in niso z no-
benimi obveznostmi vezani na
šmarsko. Včasih so bile s takš-
nim dvolastništvom težave, se
spominjajo. Drugi pripovedu-
jejo, da so to veliki kmetje, ver-
jetno najboljši v Loki. Vsi dru-
žinski člani živijo od kmetij-
stva in to, kot kaže, razmeroma
dobro. V hlevu so privezane
vsega štiri »čisto ^ihove« kra-
ve. Na kmetiji je zbiralnica
mleka, vendar sami mleka ne
oddajajo. Poleg krav je prive-
zanih kar 120 telet iz koopera-
cije s šentjurskim kombina-
tom. Hlev, ki ga je pred skor^
dvema desetletjema zgradil
tast Viktor je mlad gospodar
Miha Bah pred osmimi leti za-
radi pitancev podaljšal.
Kmetje radi negodujejo čez
zadrugo in druge, on pa je
s kombinatom zadovoljen: »Z
obeh strani ni težav, imamo
dobre medsebojne odnose in
oboji se držimo pogodbe.« Bah
je bil prepričljiv in izgleda, da
je res tako. »Dobim 7 do 8 ted-
nov stara teleta, težka od 100
do 120 kilogramov, ki jih po-
tem pitam na 230 do 250 kilo-
gramov. Od kombinata dobim
krmila po prirasti, silaža in kr-
ma pa sta naša. S tem dobiš
kolikor toliko plačane tudi
svoje pridelke.« Bah ovi oziro-
ma Žlenderjevi imajo za sabo
sedem let kooperantskih izku-
šenj in pravijo, da moraš imeti
za to veselje in interes. Tudi
odgovornost. Pravočasno je
treba poskrbeti za živinozdrav-
nika. »Če imam preveč pogina
imam slabše plačan prirastek,«
pravi Miha Bah. Teleta pa so
predraga v primerjavi z odra-
slo, pitano živino, meni.
V kuhinji je postavljen na
častnem mestu tudi pokal
z lanskega tekmovanja koscev
na Rudnici. Miha Bah ne more
vse svoje hribovite zemlje po-
kositi s kosilnico in ponekod
kosi ročno. Mogoče je zato,
uren, prejel pokal za osvojeno
prvo mesto na Rudnici. Ribni-
ku pri cesti se zaradi skrbi
z novogradnjo nima časa do-
volj posvečati. Kako je na veli-
ki družinski kmetiji z delitvijo
dela? »Pri nas vsak poprime za
vsako delo«. Vinko in Albina
Žlender sta »zelo v pomoč« po-
ve mladi gospodar. Tudi otro-
ka pohvali, Anita je pridna
učenka, prvošolec Blaž pa že
zdaj kaže veliko veselja do
kmetijstva, zlasti do strojev.
Za naslednika torej ne bo pro-
blem.
Ko se po pogovoru dogovori-
mo za fotografir^e, Blaža ni.
Četrtek je in najbliži sosedi,
v nekaj deset metrov oddalje-
no šmarsko občino je odnesel
дјеп novi Novi tednik, s sveži-
mi domačimi novicami, ki ga
je pismonoša pustil pri Baho-
vih. Soseda ga je nagradila. Ko
so ga priklicali, je nastala nova
družinska fotografija velike
kmečke družine treh gene-
racij.
BRANE JERANKO
Bahovi oziroma Žlenderjevi imajo s svojimi 120 teleti iz
Kooperacije veliko dela.
MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 1
Ljasnitev
Cmeril med
Џ1 in novimi
џггт
v'ovinaiji v zadnjem ob-
îiu ° SZDL in nje-
f^vezah (kot npr. pri orga-
F^u shoda v podporo
i^jiski pomladi v Celju).
£ne so SDZS, SDZ,
^^ka zveza... To pisanje
amo sporno, ampak je tu-
! neumestno, v kolikor vsaj
¡¿o poznamo statute novih
^ oziroma okoliščine, ki
^g zveze silijo pod okrilje
Vove zveze ne morejo biti
.gze SZDL«, ker jih ta ni
povila, niti ker ne in tudi
^ ђо oblikovala in fìnanci-
fj njihovega delovanja,
k,stan »pod dežnikom«
7DL je za nove zveze iska-
^ načina delovanja in re-
jjtira iz pohcijskega in ne
ravnega pristopa v ureditvi
^ie družbe.
ges je, da v določenih oko-
^tako tudi v Celju, SZDL
romo reagira na pojav no-
ih zvez, zato le-te njeno
lujno* prisotnost ne zavra-
jo. SZDL in vsem nam, ki
no vsi na določen način
rodukt »povojne graditve
[icializma«, želimo le zago-
(viti evolucijsko, ne pa re-
olucijsko pot v prihodnost.
Vztrajanje na evolucijski
oti je že odvzelo primat
¡veze komunistov v SZDL
spremembo njenega statu-
l,kar bo potrebno urediti še
ustavi. Naš končni cilj pre-
ove SZDL je njeno naravno
jmiranje. Ne gre za grož-
¡0, ampak za razvojno pot
) vzpostavitve parlamen-
te demokracije, kjer me-
0	usklajevalca političnih
leresov prevzema parla-
mi, ne pa neka nedoloče-
li politična asociacija.
'ino torej za tvorno sode-
«nje s SZDL, ne pa za na-
1	delovanje pod njenim
üizorom. Delovanje novih
ÏZ tudi sicer ni formalno
iedeljeno v pravilih
i ZDL, kot delovanje znotraj
®L, niti kot tako ni po-
ibno.
I Za vse, ki vstopamo v poli-
sfero, je nujno le med-
fbojno tvorno sodelovanje
^ učinkovito ukrepanje
.prenovi slovenske in jugo-
-••anske družbe. Le tako si
^mo omogočili prehod v 21.
^'etje, ki ni samo kole-
î:ski.
-ialdemokratska zveza
Slovenije,
"nočni in krajevni zbor
^VESTER DREVENŠEK!
ANTON ROJEČ
»>70-letnici
Ш dveh
Proških borcev
јдУ Zgodnji pomladi leta
L so čete koroške vlade,
. so se imenovale, ob
^mi Dun^a in Gradca
il ofenzivi navalile na
•ensko vojsko, ki je ta-
'J ^ glavnem zasedla že
¿°2emlje Slovenske Koro-
vlada v Ljubljani z ne-
»	politiki ni posla-
, "lobene pomoči v vojakih
Ijj^aterialu na Koroško in
se morali spet uma-
težkih časih sta dala
J^je za osvoboditev Slo-
Ojalf Koroške šentjurski
Malgaj in bra-
јл^^К! rojak Srečko Puncer.
Ci®^ j® Franjo Malgaj 6.
iiljj^eta 1919 pri umiku pla-
вп).' ^^ gozd pri svoji posto-
[¡Цј'fia Tolstem vrhu nad
ђц^^^јет (sedanje Ravne),
^^splodirala ena od
granat, ki jih je nosil
W Pasu. Bil je takoj
Sf
VÎfu^ Puncer se je pri-
_ " koroškim borcem de-
cembra leta 1918. Bil je Mal-
gajev šolski tovariš. V Veli-
kovcu je poleg vojaške služ-
be opravljal tudi pomembno
propagandno delo in do smr-
ti urejeval list »Jugoslovan-
ski Korotan«. V ofenzivi av-
strijskih čet se je s skupino
borcev iz Velikovca umikal
proti Vobram in se 29. aprila
leta 1919 mimogrede oglasil
pri svojem znancu, kmetu
Grilu (po domače Mentlu).
Hišo so ted^ nenadoma na-
padli Avstrijci in na grozovit
način ubili Srečka Puncerja.
Nobenega dvoma ni, da sta
bila Malgaj in Puncer пгу dra-
gocenejša sinova naše domo-
vine, ki smo ju izgubih v ko-
roških bojih in bi ju v novo-
nastah državi še kako potre-
bovali. Oba sta izhajala iz
predvojne celjske dijaške ge-
neracije.
Občinska organizacija bor-
cev prostovoljcev v Celju je
predlagala šentjurskemu iz-
vršnemu svetu in Krajevni
skupnosti Braslovče, da bi
s sodelovanjem šolarjev pri-
pravili žalno svečanost ob
obletnici smrti obeh zname-
nitih koroških borcev. Na
svečanosti bi govoril jaz kot
predsednik te organizacije.
Zal pa na ta predlog nismo
dobili odgovora ne iz^ Šent-
jurja, ne iz Braslovč. Žalost-
no in resnično je to.
Dr.ERIVN MEJAK
Celje
Nedoliončana
kanalizacila In
delno lavna
razsvetilava
Vsem krajanom Košnice je
bilo poslano vabilo na slo-
vesno otvoritev javne raz-
svetljave, ki je bila v nedeljo
30. aprila. Po otvoritvi je bila
zakuska ob prijetnih vižah.
Tako pri nekaterih gori
javna razsvetljava, pri dru-
gih pa smrdi kanalizacija.
Tako se godi v Košnici in to
vedo pristojni od kr^evnega
urada do občine, le rešitve
ni.
Kanalizacija, ki je bila na-
rejena leta 1978, je razdeljena
na dva dela. Manjši del so
dokončali in spustih fekalije
v Savinjo, večji del pa je
ostal nedokončan pri hiši št.
43/B, pribUžno 600 metrov
od Savinje. Ta del kanaliza-
cije je speljan v odprti Sam-
čev potoček z zelo majhnim
pretokom, tako da fekalije
osmrajujejo okolico.
Na Krajevno skupnost
Pod gradom so bile poslane
prošnje in pritožbe in tudi
ustno smo posredovali za
ureditev kanalizacije. Leta
1978 je napisala v imenu pri-
zadetih prošnjo oziroma pri-
tožbo Fanika Pilih, leta 1984
in 1986 Marija Črešnar. Od-
govora s krajevne skupnosti
ni bilo, zato smo se prizadeti
napotili na občino k tovariši-
ci Veri Černič, ki je 8. maja
leta 1987 sklicala komisijo na
kraju samem. Prišli so Mar-
jana Leskovšek s Tozda Ce-
ste-kanalizacije, Franc Le-
mut, predsednik sveta za ur-
banizem in komunalo v kra-
jevni skupnosti, Mirko Paj,
tajnik krajevne skupnosti in
prizadeti krajani.
Ogled na kraju samem in
razprava je potrdila, daje po-
trebno problem kanalizacije
čimprej urediti, vsekakor pa
še prej, preden bodo dogra-
jene hiše na Šahovem travni-
ku. Hiše so dograjene, kana-
lizacije pa še ni. Ker se zade-
va ni premaknila z mrtve
točke, smo se obrnili na
predsednika občine in dose-
gli, da smo dobili odgovor od
krajevne skupnosti.
Franc Lemut se sklicuje
na režijski odbor, ki da ni
pokazal nobene aktivnosti.
V odboru so sami stari prebi-
valci Košnice, ki vedo, da se
godi krivica. Pred enajstimi
leti so bih podani vsi pogoji
za dokončanje kanalizacije.
Zakaj se to ni naredilo? Naj
povedo pristojni. Če bi se
njim tako godilo, bi se vse
takoj uredilo.
Tudi pri javni razsvetljavi
je podobna pesem - spet je
manjši del Košnice ostal
brez nje. Hkrati pa je to spet
dokaz, da se da vse urediti, le
med »pomembnimi« moraš
biti. Zaradi tega je v Košnici
vse več negodovanja in neza-
upanja.
Naslov v uredništvu
Prednost
vodovodu
Kozarica
v vse občinske dokumen-
te zapisana srednjeročna
programska naloga, da je vo-
dovodni sistem Kozarica pri-
oritetna investicija, bi mora-
la tudi dejansko tako poteka-
ti. V samem investicijskem
programu so bili predvideni
tudi vsi soinvestitorji, ki naj
bi tudi zagotovili sredstva za
izgradnjo tega sistema. Šte-
vilne aktivnosti, ki so bile do
sedćy vezane na samo izgrad-
njo, so v zastavljenem pro-
gramu s strani inženiringa,
in pri tem tudi izvajanja dela,
naloge realizirali v celoti
v roku in lahko je tudi zapi-
sati-kvalitetno.
Tako je ocenil tudi odbor
za izgradnjo tega sistema na
svoji zadnji seji, ko je obrav-
naval plan izgradnje vodo-
vodnega sistema ter na tej
osnovi zastavil tudi nadalj-
nje aktivnosti za izgraditev.
Do sedig je v celoti zaključe-
na L faza izgradnje. Medtem
ko sta v izgradnji H. in IV.
faza. Za dokončanje IV. faze
je potrebno zagotoviti še do-
bavo potopnih črpalk. Med-
tem, ko je za drugo fazo po-
trebno dobaviti še cevi, kate-
re predstavljajo skoraj naj-
večji strošek. Odbor je oce-
nil, da bi za dokončanje II.
faze potrebovali vsaj še 130
(starih) milijard din, medtem
ko za dobavo cevi III. faze (ta
pa zajema izgradnjo cevovo-
da od Jakoba do odcepa za
vodohran Rifnik) potrebuje-
mo po sedanjih cenah vsaj
250 milijard (starih) dinarjev.
Kako zagotoviti ta sred-
stva v sedanjem težkem ča-
su, tudi odboru ni uspelo
ugotoviti. Tudi na račun so-
investitorjev je bilo precej
pripomb. Največ so letele na
račun Sklada stavbnih zem-
ljišč v občini Šentjur. Svojo
nalogo pa bi moral pri tem
odigrati tudi Izvršni svet SO
Šentjur. Vodo potrebujejo
tudi delovne organizacije,
zato bi bilo potrebno v akcijo
vključiti tudi nekatere de-
lovne organizacije. Nadalj-
nje aktivnosti bodo zato ve-
zane predvsem na iskanje
dodatnih sredstev, saj z načr-
tovano izgradnjo ne smemo
zamujati.
DRAGO SLAKAN
Dovolilnice za
ribolov
Sem naročnik Novega ted-
nika, s katerim sem zelo za-
dovoljen. Zelo rad prebiram
novice od doma, zato ga pre-
berem od prve do zadnje
strani.
Že dalj časa me zanima ri-
bolov, o katerem ste pred
kratkim pisali v Novem ted-
niku in o nakupih dnevne
dovoUlnice za jezera, za Savi-
njo pa nič. Mene pa bolj zani-
ma ribolov v Savinji, kot pa
v jezerih. Zelo bi želel loviti
v Savinji in to od Celja do
Rimskih Toplic, a ne vem
kje bi kupil dovolilnico. Po-
vsod sem že povpraševal za
dovolilnico, a so me nekateri
poslali v hotele, od tam k Ri-
biški družini Celje, toda ni-
kjer mi niso vedeli povedati,
kje bi lahko kupil dovolil-
nico.
Sedaj sem se odločil, da
bom povprašal vas, če bodo
mogoče novinarji lahko po-
izvedeh, kje bi se te dovolil-
nice lahko kupile, ali pa mor-
da le veljajo tiste, ki so za
jezera. Upam, da bom dobil
odgovor, za katerega se že
v naprej zahvaljujem.
L K.
Amberg, ZRN
V Savinji, nizvodno od Ce-
lja, je dovoljen ribolov od
podvoza železnica-cesta
v Tremarjah do cestnega mo-
stu v Zidanem mostu. S tem
delom Savinje upravlja Ribi-
ška družina Laško.
Revir je cipriniden. Dovo-
ljen ulov na dnevno dovolil-
nico so štiri ribe (podust,
klen, mrena, linj), od tega en
krap. Najmanjša lovna mera
krapa in linja je 30 cm. Ribo-
lov je dovoljen od 1. junija
do 31. decembra. Dnevna ri-
bolovna dovohlnica stane
30.000 din, kupite pa jo lahko
v recepciji Zdravihšča Laško
in hotela Hum Laško, v go-
stišču Lovec v Šmarjeti pri
Rimskih Toplicah in gostiš-
ču Ana Krivec v Zidanem
mostu.	F. B.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo jutri
zadr\ja premierna predstava v sezoni. Uprizorili bodo delo
Jeana Anouilha Ornifle ali sapica. Delo je režiral Miran
Herzog, predstava pa bo ob 19.30 uri, za abonma premiera,
v soboto, 27. тгОа, prav tako ob 19.30 uri pa za abonma
Sobota večerni.
V	nedeljo, 28. тада bodo celjski gledališčniki gostovali
v Šmihelu v Avstriji, z mladinsko igro Andersena-Verasa
Daleč od dvorca, predstava pa bo doživela že 60. pono-
vitev.
V	torek, 30. maja bodo na ce^skem odru uprizorili delo
Jeana Anouilha Ornifle ah sapica ob pol osmih zvečer za
abonma torek in izven, v sredo, 31. maja ob 12. uri pa delo
Stefana Zweiga Volpone za abonma IV. mladinski.
Gledahška skupina pri Delavsko prosvetnem društvu
Svoboda Griže se konec tedna opravlja na gostovanje.
S predstavo Pri veseli vdovi se bodo v soboto, 27. maja ob
20. uri predstavih v Domu krajanov v Vinski gori, nasled-
nji dan, v nedeljo ob 18. uri pa z istim delom v Vrbju pri
Žalcu.
V	domu kulture v Titovem Velenju se bo jutri ob 20. uri
predstavil Oder mladih Amaterskega gledališča iz Velenja
s predstavo Evgen.
V	domu II. slovenskega tabora v Žalcu nastopa danes
gledahška skupina osnovne šole Žalec z mladinsko igro
Odette Laquerrea Revolucija v kraljestvu bonbonov. Igro
bodo uprizorih dvakrat in sicer ob pol devetih in ob enaj-
stih dopoldan.
V	soboto, 27. maja pa bo v domu II. slovenskega tabora
ob 17. uri revija pevskih zborov društev upokojencev celj-
sko-zasavske regije.
V	kulturnem domu v Mozirju bo v nedeljo, 28. maja ob
15. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov
občine Moziije.
V	Zdravilišču Dobrna pripravljajo v tem tednu vrsto
prireditev, drevi ob 20. uri bo v hotelu družabni večer
s plesom in tombolo.
Jutri, prav tako ob 20. uri bo v dvorani Zdraviliškega
doma koncert moškega pevskega zbora Konkordia iz
Singna. Goste bo pozdravil in otvoril koncert komorni
moški zbor iz Celja.
V	soboto, 27. maja pa bo v dvorani Zdraviliškega doma
nastopil mešani pevski zbor Germania. Njihov nastop se
bo pričel ob 20. uri.
Moški pevski zbor Germania iz Zvezne republike Nem-
čije pa bo nastopil tudi v Rogaški Slatini in sicer jutri ob
pol devetih zvečer v Kristalni dvorani Zdravihšča.
V	Muzeju grančnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do
ponedeljka 29. maja na ogled razstava starih grafičnih
listov iz zbirke Vulkani, v ponedeljek ob pol devetih zve-
čer pa bodo odprli razstavo zbirke Otrok od rojstva do
šole. Ob otvoritvi bo koncert, na katerem bosta nastopila
violinist Slavko Zimšek in pianistka Vlasta Doležal-Rus.
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina je odprta raz-
stava likovnih del Marka Jezernika iz Šentjurja. Razstava
bo na ogled do 10. junija.
V	Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava hkov-
nih del akademske slikarke Darinke Pavletič-Lorenča-
kove. Razstava bo odprta do 14. junija.
V	knjižnici in galeriji Kulturnega centra Ivan Napot-
nik v Titovem Velenju bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo
fotografij. Razstava bo na ogled do sredine junija.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je na ogled raz-
stava del umetnostnega zgodovinama dr. Ivana Stopaija,
ki so jo v knjižnici pripravili ob njegovem življenjskem
jubileju. Razstava bo odprta do 24. junija.
V	MKC Kljub prirejajo v torek, 23. maja video večer.
Predvajah bodo film Tequilla sun rise. V sredo bo glasbeni
večer, v četrtek pa v okviru prireditev za DAN MLADO-
STI, koncert skupine Melos na dvorišču Mestnega gradu.
V petek, 26. maja in soboto, 27. maja pa bo v Kljubu plesni
večer.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
XVIIL mednarotini mladinski festival bo v CeUu od danes do nedelje
»Celje je lahko ponosno
na svoj mladinski pevski fe-
stival,« je pred leti izjavil
svetovno znani glasbeni
strokovnjak Petr Eben.
Kljub podpori nekaterih
družbenopolitičnih delav-
cev in v zadnjem času tudi
dela gospodarstva, pa se še
vedno poraja občutek, da je
festival prepuščen peščici
zagnanih entuzijastov, ki so
združeni v okviru organiza-
cijskega odbora in Zavoda
za kulturne prireditve
v Celju.
Dr. Emil Roje, predsednik
organizacijskega odbora, je
ob letošnji prireditvi, zapi-
sal: »Čeprav se v zadnjem ča-
su kulturi nikjer ne piše do-
bro v materialnem pogledu,
je Celje in z njim širša slo-
venska in jugoslovanska
skupnost znova gostitelj
mednarodnega pevskega fe-
stivala, že osemnajstega po
vrsti. To kaže na upornost te,
več kot štiri desetletja prisot-
ne glasbeno-kulturne tradi-
cije v mestu ob Savinji in na
razumevanje vrednosti in
pomena takšnih mednarod-
nih srečanj pojoče mladine.
Taka srečanja mladih am-
basadorjev dobre volje, ne-
zastrtih pogledov in upov na
boljši jutri, dokazujejo po-
trebnost odpiranja vrat, do-
kazujejo da so razlike misli,
pogledov, kultur in običajev
bogastvo in ne nekaj kar bi
moralo razdvajati. Letošnje
priprave na osemnajsti mla-
dinski pevski festival so po-
tekale kot običajno, večji del
na amaterski osnovi. Krogu
prizadevnih glasbeno kul-
turnih delavcev in številčno
miOhni delovni skupnosti
Zavoda za kulturne priredi-
tve v Celju, je uspelo prido-
biti interes nekaterih delov-
nih organizacij za letošnjo
prireditev. Tako sta general-
no pokrovite^stvo nad festi-
valom sprejela kolektiva
Aero in Činkarna Celje, fi-
nančno pa so jo podprla tudi
druga podjetja. Želeli smo
tudi ostalo turistično, trgov-
sko in gostinsko ponudbo
Celja močneje vzdramiti za
njihovo angažiranje v dne-
Glasbeni žiriji
na MPF 89
Zvezno tekmovanje:
Prof. Dragica Žvar, predsed-
nik, prof. Matevž Fabijan,
mr. Slobodan Jerkov, prof.
Stojan Kuret, prof. Teodor
Romanič
Mednarodno tekmovanje:
Prof. Branko Rajšter - Jugo-
slavija, predsednik, prof. An-
dreas Juon - Švica, prof. Vla-
dimir Kranjevič - Jugoslavi-
ja, prof. György Mihalka
- Madžarska, prof. Jos Vran-
ken - Nizozemska
vih, ko bo v Celju пекгу tisoč
domačih mladih pevcev in
z njimi zbori iz Bolgarije,
ČSSR, Finske, Madžarske,
ZSSR in ZR Nemčije.
Tudi letošnje festivalsko
srečanje bodo izkoristili za
izmenjavo strokovnih izku-
šenj na področju mladinske
zborovske ustvarjalnosti. Ta-
ko bo v festivalskih dneh or-
ganizirana tako imenovana
glasbena delavnica, v okviru
katere se bodo številni zbo-
rovodje naših mladinskih in
otroških pevskih zborov sez-
nanili z izkušnjami pri delu
glasbenih pedagogov iz Fin-
ske, ZR Nemčije in Bolga-
rije.
Omenim naj še, da sta Za-
vod za kulturne prireditve
v Celju in odbor MPF imela
vseskozi veliko pomoč in
podporo s strani najodgovor-
nejših predstavnikov skupš-
čine občine Celje ter kultur-
nih skupnosti občine in re-
publike. Obeta se nam torej
lepo kulturno doživetje, kot
ga znajo ustvariti samo mla-
di in kakršno zasluži njihovo
majsko praznovanje in ka-
kršno bi naj tudi v bodoče
krasilo kulturno podobo in
bogato tradicijo mesta
Celja.«
Program prireditev
na XVIII. mednarodnem
mladinskem pevskem festivalu
Slavnostni koncert
Četrtek, ZS.maja ob 19.00 - Narodni dom
Slavnostni govornik Sergij Peljhan, predsedt^
skupščine KSS
Nastopajo: OPZ OŠ »Fran Roš« Celje, zborovodja Bjj.
bara Železnik; OPZ PŠ »Jože Kerenčič« Gornja Rai
gona, zborovodja Betka Škrlec, OPZ OŠ »Karç"
Destovnik-KiOuh« Murska Sobota, zborovodja Smiijs
Gaber, MMPZ »Franc Šturm« Šiška-Bežigrad Ljub.
Ijana, zborovodja Jože Naraločnik, MMPZ GŠ Trebnje
zborovodja Tatjana Mihelčič, MMPZ OŠ »Anto»
Aškerc« Titovo Velenje, zborovodja Manja Gošnilt
Vovk	™
Zvezno tekmovanje mladinskih zborov
Petek, 26. maja ob 10.30 - Narodni dom
MPZ OŠ »Peter Šprajc-Jur« Žalec, zborovodja Zdenkj
Markovič, MPZ OŠ »Franjo Vrunč« Slovenj Gradec
zborovodja Anica Iljaš, Gradski pionerski zbor Kava-
darci, zborovodja Dimitar Ivanovski, MPZ OŠ »Mi¿
Pintar-Toledo« Titovo Velenje, zborovodja MatjaJ
Vehovec, Dječji zbor »Zlatna nota« OŠ »Nikola Luke.
tič-Kozarčanin« Zagreb, zborovodja Paula Fabinger,
Mladinski pevski zbor »Vesna« Zagorje ob Savi, zboro
vodja Rihard Majcen
Ob 15.30: Hor OŠ »Juvan Popovič« Sremska Mitro
vica, zborovodja Vojislav Bugarski, MPZ ŠKD OÍ
»Josip Broz Tito« Domžale, zborovodja Karel Lesko
vec, MPZ OŠ »Boris Vinter« Zreče, zborovod^
Darinka Ivačič, MPZ OŠ »L celjske čete« Celje, zboro
vodja Sonja Kasesnik, MPZ »Zorka« Šabac, zborovo
dja Branko Džurkovič, MPZ OŠ »Lackov odred« Karo
nica, zborovodja Franci Kovač
Zvezno tekmovanje dekliških in mešanih zborov
Petek, 26. maja ob 18.30 - Narodni dom
Ženski hor KUD »Miljenko Cvitkovič« Sarajevo, zbo
rovodja Rešad Arnautovič, D Z Kulturnega društvi
Domžale, zborovodja Tomaž Habe, Hor devojaka »Sir
minum cantorum« Sremska Mitrovica, zborovodji
Vojislav Bugarski, MMPZ Centra srednjih šol Titovi
Velenje, zborovodja Danica Pirečnik, OMH KUI
»Abraševič« Valjevo, zborovodja Dragan Vasiljevii
MMPZ Srednješolskega centra Ptuj, zborovodja DaijJ
Koter, MMPZ srednjih šol Koper, zborovodja Marko
Vatovec
Mednarodno tekmovanje mladinskih zborov
Sobota, 27. maja ob 14.30 - Narodni dom
Kodály Zoltán Általános Iskola Kórusa Komló, Mad-
žarska, zborovodja Ferenc Tóth, MPZ OŠ »Lackov
odred« Kamnica, Jugoslavija, zborovodja Franci
Kovač, Kastanjakuoro Nikkeli, Finska, zborovodja
Heikki Haataja, Mladinski pevski zbor mesta Suc-
humi, SSSR, zborovodja Guram Curashvily
Ob 16.30: MMZ »Tehnik« Celje, Jugoslavija, zborovo-
dja Dragica Žvar, Jugendchor Ostallgäu Marktober-
dorf, ZR Nemčija, zborovodja Arthur Gross, Žensb
omladinski hor »Aprilke« Sar^evo, Jugoslavija, zbo-
rovodja Andrija Pavlič, Detski hor »Dunavski slavei«
Silistra, Bolgarija, zborovodja Ljubomir Pavlov, DP2
MKUD »Hetibert Svetel« Maribor, Jugoslavija, zboro-
vodja Sonja Kos, Divči pevecky sbor Strednípeda^»
gické školy, Kromeriž, ČSSR, zborovodja Jan Ste-
pànek
Koncert inozemskih zborov s podelitvijo priznanj
nagrad
Sobota, 27. maja ob 20.00 - Narodni dom
Koncert množičnega zbora
Nedelja, 28. maja ob 11.00 - Mestni park
Sodelujejo mladinski zbori osnovnih šol: Slavko Slan-
der Celje, Franjo Vrunč Celje, Veljko Vlahovič, CeU^'
I. celjska četa Celje, Miloš Ledinek Črna na Koroškem.
XIV divizije Dobrna, Nada Cilenšek Griže, Narodne^
heroja Rajka Hrastnik, Ljubo Šercer Loče, Edvaro
Kardelj Logatec, Bratov Polončičev Maribor, Prežihov
Voranc Maribor, Dane Šumenjak Murska Sobota, Fr^
njo Golob Prevalje, Fra^o Vrunč Slivnica, PohorsKi
odred Slovenska Bistrica, Franjo Malgaj Šentju^'
Osnovna šola Štore, Mladinski zbor Trnovlje, Bratj*
Dobrotinšek Vojnik
Inozemski zbori, ki sodelujejo na festivalu
Rudarska godba Titovo Velenje
Dirigent: Vid Marčen
Prireditve ob mladinskem pevskem festivalu
Razstava glasbene literature od 25. do 30. maja - Gal®"
rija Izba
Predstava Rockereta - Plesno gledališče Celje, pete'''
26. maja ob 17.00 - Tomšičev trg
Glasbena delavnica - sobota, 27. maja ob 10.00 - Gla®"
bena šola Celje
Sodelujejo: »Kastanjakuoro« Mikkelli, zborovow
Heikki НааЦја, »Dunavski Slavei« Silistra, zboroV^
dja Ljubomir Pavlov, »Jugendchor Ostallgäu« Markte
berdorf, zborovodja Arthur Gross
Koncert Dua Brina & Damjana, zabavna in jazz glasb^
sobota, 27. maja ob 11.00 - Tomšičev trg
Mladinski pevski zbor OŠ L celjske čete je na dosedanjih nastopih na MPF dosegel več odličij, ki potrjujejo stalno
kakovost tega zbora in dobro delo z mladimi pevci na tej šoli. Zbor vodi Sonja Kasesnik.
MPZ OŠ »Peter Šprajc-Jur« iz Žalca je na festivalu pred dvema letoma osvojil bronasto odličje. Brez dvoma je
dirigentka Zdenka Markovič tudi letos dobro pripravila mlade pevce za tekmovanje.
MPZ OŠ »Boris Vinter* Zreče, ki ga vodi Darinka Ivačič, je pred dvema letoma na celjskem festivalu osvojil srebrno
odličje.
MAJ 1989	NOVI TEDNIK - STRAN 13
j^ßfi letošnjem Žagarjevem nagrajencu, Karlu KortJešu
ravnatelj, jaz sem
■!el D» televiziji,« me
^ jaz pa se naredim
Kntíü in ga vprašam:
pa videl?« In do-
''. »Veste, to je bilo ta-
ijrejeli Nobelovo na-
''jg povzdignil visoko,
fisoko- No, to je biluče-
j razreda, naši sedmo-
l^ jdo, kdo je bil Alfred
Џ0 anekdoto se je pri-
j^enim od letošnjih do-
iisneve nagrade, z rav-
Jovne šole Karel De-
цћ v Šoštanju, s Kar-
ani. Sedela sva v prijet-
imi sobici, kjer »kraljuje«
l-i na voljo malo časa.
jiu je na sejo velenjske
I izobraževalne skup-
iisokega priznanja ni ni-
[oval, četudi je v občini
;;telj že dvaindvajset let,
¿desetletji ravnatelj šo-
f^oj in z zanosom go-
^ki si prizadeva, da bi
'îvenski učenci spozna-
'osebnost, lepoto njego-
■Kulture v boju majhne-
Jobstanek. Okoli tri ti-
^ drugod vsako leto
in to je ena vidnejših
s katero pa se niso
f. izpostavljati, hvaliti
-li.
r, klasično vprašanje,-
za poklic učitelja.
^ v tretjem razredu os-
^imel sem čudovite
sem živel v skrom-
v delavski četr-
Melju. Zame je bil
Í J^^itelj in postati uči-
j moja trdna od-
, " mi že dvanajstletne-
J'^rti starši. Ko je pri-
j sem bil v sirotišni-
otroke brez staršev.
J^ii Nemci, mene po-
¡.jstro v Leoben, drugo
i^k, skratka, vsi moji
¡l^.i^aztepli po Zgornji
^Pe še kje. Mene so
ir^g J^lozzijev dom, kjer
ïs^ ki me je odvrača-
D ,Vzgojo v domu in na
Hj^^je leto vojne sem
i ¿Jcu na Koroškem in
le^l^^^je ljubezni: Ijube-
ljubezen
•okif- Sel sem v kmetij-
Pa postal učitelj na
tij ^.Mariboru. Sledilo
iti/išji pedagoški šoli
U^ddelku za biologijo
^at sem spoznal, da
me privlači delo z najmlajšimi
učenci. Po dekretu sem moral
v Lovrenc na Dravskem polju, na
tamkajšnjo osnovno šolo, svoje pr-
vo delovno mesto učitelja. Bilo je
prav lepo tisto prvo šolsko leto, če-
tudi polno strahu, obdanega z ide-
alizmom. In komaj sem se na kraj
malo navadil, že sem bil premeščen
v Cirkulane, kraj blizu Borla in
Ptuja, kjer sem spoznal dobre halo-
ške ljudi, med katerimi sem se do-
bro počutil. Že čez šest let pa so.me
spet premestili, takrat v Ruše, do-
kler nisem, pred dvaindv^setimi
leti pristal v Šoštanju. Žena je takoj
dobila službo, jaz pa sem v raznih
kr^ih, vse do Celja, prosil in mole-
doval za učiteljsko mesto. Končno
sem ga dobil v Šoštanju, na tej šoli.
Kemika so že imeli, potrebovali so
fizika. Ni mi preostalo drugega, kot
da sem se dolgo v noč učil fiziko, da
bi lahko naslednji dan poučeval.
Dve leti, dokler nisem zaradi nuje,
prevzel mesto ravnatelja.«
Pogovarjava se o današnji osnov-
ni šoli, med drugim o odnosu med
učencem in učiteljem, o tem, kak-,
šen bi ta odnos moral biti tudi med
ravnateljem in učitelji, sotovariši.
»Ravnatelj mora zaupati kolegom,
nikakršnega sumničenja ne sme bi-
ti. Sumničenje, nezaupanje je ved-
no kot zrno plevela, slabega dela.
Otroka pa je treba iskati, najti, ga
opaziti v vsaki situaciji. Še vedno
se žal dogaja, da otroka opazijo ta-
krat, ko ga je treba zasliševati, kaz-
novati. Na srečo je takšnih učite-
ljev malo.« Karel Kordeš je veliko
med »svojimi« otroki: pridruži se
jim pri krožkih, na športnih dne-
vih, pri raznih akcijah, na šolski
^ivi in šolskem vrtu. Tako nastaja-
jo pristni in pravi medčloveški od-
nosi.
Redkokdo ima osnovno šolo v le-
pem spominu, zlasti predmete kot so
slovenski jezik, matematika, tiyi je-
zik. Seje šola v zadrtih desetletjih kaj
spremenila, postala prijetnejša, pri-
jaznejša in izdatnejša? Načela sva tu-
di to temo. »Današnja slovenska os-
novna šola je preveč ambiciozna.
Z дјо smo se celo postavljali pred
svetom, tako kot še z marsičem in to
nas je zav^alo. Preveč bremena smo
naložili učiteljem in otrokom. Pravza-
prav ne učiteljem, ampak učiteljicam,
kajti šolstvo je feminizirano. Breme
matere, žene in učiteljice je pretežko.
In še vedno se porajajo neki novi pri-
tiski, težnje po snovariju novih šol-
skih društev, n^rćizhčnejših tekmo-
vanj. Učni načrti bi morah biti ma^
zahtevni, skromnejši, res pa je, da jih
je treba znati brati in smotrno krčiti.
Da vsa ta obilica zahtev nastaja zaradi
predmetnega imperializma, pred-
vsem visokošolskih učiteljev, ki vidi-
jo zgolj stroko, ne vidijo pa mladega
človeka, je nekoč dejal slovenski stro-
kovnjak z našega področja.«
Učni načrt je kot nekakšen učiteljev
katekizem, njegovo togost in obširnost
pa se da najbrž z malce iznajdljivosti,
inovativnosti »prevesti« v dostopnejši
in prijaznejši »jezik« in ga približati
Enajsti šoh pod mostom. Ima učitelj
dovolj teh možnosti? »Tu bi poudaril
predvsem prizadevanja Pionirskega li-
sta, ki ga ocenjujem kot zelo dobro
glasilo in tudi učno gradivo. Žal ga
učenci iz leta v leto, iz meseca v mesec,
ma^ kupujejo, ker starši nimajo de-
narja. Družbenega nadomestila, pri-
spevka za mladinski tisk pa ni. Mla-
dinski tisk je tisti, ki izpolnjuje pravila
vesele šole in vesela naj bi bila vsaka
šola. Vedra, vendar ne norčava. Lahko
je to drobna anekdota iz življenja, ki se
jo da smotrno in prijetno vključiti
v pouk. Potem bi bila lahko tudi mate-
matika prijetna, pisana. Potem otrok,
zaradi nekakšne preganjavice nekate-
rih matematikov, tega predmeta ne bi
bilo strah. Nekdo računa počasi, drugi
hitro, tretji slabo računa. Temu otroku
je treba dati vedeti, da ima v sebi mor-
da nekatere druge vrednosti, na pri-
mer zlate prste, četudi komaj zna kaj
povedati. Lahko je to mladi inovator,
ki ga je treba spodbujati pri tehnični
vzgoji, drugod, kjer je šibak pa mu
ohraruati njegovo človeško dostojan-
stvo. Šolstvo, šola, ravnatelj, učitelj, pa
tudi preambiciozni starši. Cesto se ne
zavedamo, da otroka lahko obremeni-
mo le toliko, kot zmore.«
V šolah imamo nadarjene otroke in
takšne, za katere vemo, da je njihov
skrajni domet osemletka. Se tudi pri
vas vsem enako posvečate, da bi dobili
armado povprečnežev? se lotiva tudi
te, danes in za čas, ki prihaja, aktualne
teme. »Mislim, da se naše šole s tem ne
morejo pohvaliti, četudi naša šola in še
katera druga, temu delu posveča kar
precej pozornosti. Dolga leta smo žive-
И v neki preganjavici, da je treba ena-
ko pomagati vsem učencem v tej pre-
zahtevni šoh in tako je prišlo do pre-
obilja dopolnilnega pouka. Pri nas
imamo na primer dodatni pouk iz an-
gleščine. To so silno zanimive in pe-
stre urice ob televi^skem ekranu,
s pogovori in kar vidim bodoče stro-
kovnjake. Kakšna škoda je, da z dodat-
nim poukom ne pričnemo že v prvem
razredu osemletke. Če bi se za jezike
nadareni učenci že v prvem razredu
začeh učiti nemščine, bi v osmem raz-
redu znah že kar vehko po nemško
povedati, hkrati pa bi v srednji šoli
nadaljevah z angleščino in bi znah, ko
bi prestopili vrata Univerze, dva sve-
tovna jezika. To je najmanj, kar bi vsak
izobraženi Slovenec moral znati. Pov-
sod: v stroki, diplomaciji, politiki.«
Kaj bo Karel Kordeš počel kot upo-
kojenec? »Še dve leti sta mi ostah na
voljo in če bom po upokojitvi šoh še
potreben, bom rade volje pomagal.
Zlasti tam, kjer kolegi nimajo dovolj
časa: ah na šolski zemlji, vrtu, v zehš-
čarstvu ali pri ekološki vzgoji.«
Karel Kordeš je poln zamisli, danes
morda še neuresničljivih, nekoč pa bo-
do nemara le ugledale luč sveta, sveta
znanja in učenosti. »Svojim kolegom,
ki so že v pokoju, sem že razglasil svo-
jo zamisel. Ker je med njimi kar lepo
število hteratov, sem jim predlagal, da
vsak zapiše, eno, dve, morda več anek-
dot iz svojega učiteljskega življenja.
Ko bi bilo gradiva dovolj, bi izdali
knjigo, neke vrste pedagoško poemo.
Obudih bi staro šolo, ki tone v pozabo,
staro humanistično šolo. Kljub raču-
nalniški eksploziji in robotiki, moder-
ni in vizionarski šoh, bo moral še ved-
no prevladovati humanistični duh. In
krošnja se mora zavedati svojih ko-
renin.«
MARJELA AGREŽ
j delavci v vzgoji in izobraževanju so nezadovoljni in zaskrbljeni.
dì zaradi nagrade za delo, ki jo prejemajo mesečno, nezadovoljni
sistemom in programi, ki jih do skrajnosti obremenjujejo, in
nenehnega krčenja porabe in jemanja tam, kjer ni več kaj vzeti,
uiitelji opozarjajo, grozijo, na svojevrsten način štrajkajo,
¡probleme, ki so njihovi, predvsem pa družbeni, le odlagajo za
tas.
r: nezadovoljni so osnovnošolski in srednješolski učitelji, in to
rsti zaradi plač, če se omejimo le na ta trn v peti. Nezadovoljni so
ii, ki so svojemu poklicu predani do obisti, obenem pa so visoki
[1, in nezadovoljni so tudi tisti, ki hodijo v šolo zgolj v službo in
lUnih je, roko na srce, pri nas kar nekaj. Preprosto ne znajo biti
tla ne opravljajo s srcem, škoda, ki jo s takšnim odnosom do dela
paje ogromna in daljnosežna - za marsikaterega učenca usodna.
Ddteljem ne znamo reči: hvala za sodelovanje, za to delo nisi,
industrijo, v znanstveno ustanovo, politiko ali kam drugam.
Èli proizvodnji vse bolj spodbujamo in tudi nagrajujemo inova-
vatoqe. Inovatorjev je tudi med učitelji veliko, in ne tako zane-
trílo je učiteljev, ki bi jim v tovarni preprosto rekli, da so lenuhi.
I. dobrih, pravih učiteljev, ne znamo ustrezno nagraditi. Plača
itelja je pri nas še vedno enaka plači »poprečneža«. In če bi
slabo dela, znali (si upali) vzeti del, ki mu ne pripada in ga dati
(trnu, bi bilo v našem šolstvu brščas zaradi osebnih dohodkov
Ш pa nemara še več? Na začetku prav gotovo, ampak slejkoprej
I tudi v šolstvu sprejeti sistem nagrajevanja po delu in njegovih
I blagodat učiteljev in zlasti otrok, s katerimi preživijo dobršen
Uko, smo se navadili zgolj na moralna priznanja vseh vrst in
slovenski učitelji dobijo vsako leto najvišje nagrade, Žagar-
ja, Ponavadi so to priznanja za življenjsko delo, nagrada pred
°I>okojitvijo. Žagarjevo priznanje, z vsakim je najbrž tako, poz-
W uokvirjeno v učiteljevem stanovanju, s pokojnino pa životari
wli hiše še krpico zemlje, kar znosno preživi preostanek življenja.
so bili od nekdaj skromni ljudje in veliki idealisti. A kaj, ko
n dandanašnji naša družba ne ve kaj početi!
JANEZXVIRN
Družabno xívlfeníe v C§l¡u
oréd sveiovno vo¡n0É
Plesne vaie
V predpustnem času so
prirejala redute tudi različ-
na nemška društva.
Med najbolj znanimi redu-
tami tega časa je bila reduta
tumarskega društva na pust-
ni torek in t. i. Jagaball v or-
ganizaciji celjskega pevske-
ga društva in lovske družine
Edinost, ki je bil vsako leto
v začetku marca. Največ re-
dut pa je prirejalo društvo
Geselhgkeitsverein, ki je
npr. samo v prvih treh mese-
cih leta 1912 v Nemški hiši
priredilo tri izredno uspešne
redute: Noč na Praterju, Po-
selski ples in Kmečki ples.
Po poročihh v Deutsche
Wacht so bile vse tri redute
dobro obiskane, medtem ko
je slovensko časopisje odkri-
to namigovalo, da je zaradi
nemoralnega obnašarija ne-
kega celjskega veljaka, ki se
je pojavil v spremstvu mla-
denke iz rdeče hiše na Ipav-
čevi, prišlo do prerekanj in
škandalov.
Čeprav se je vseh naštetih
prireditev udeleževala tudi
mladina, je celjsko dijaštvo
plesalo predvsem na plesnih
vajah, ki so bile prav tako
ločene po nacionalnosti. Ta-
ko je plesni odsek celjskega
Sokola vsako leto prirejal
tradicionalne plesne vaje
v prostorih Čitalnice (od leta
1897 v Narodnem domu), ki
so se zaključevale s tradici-
onalnim plesnim venčkom.
V desetletju pred prvo sve-
tovno vojno je bil v vlogi
plesnega mojstra izredno
uspešen Rafko Salmič, pr-
vak celjskega diletantskoga
gledališča, ki je mladež potr-
pežljivo učil valčke, polke in
mazurke, da so lahko na zak-
ljučnem plesnem venčku in
»Med plesom bi bilo na-
pačno skazovati kako po-
sebno poznanje s plešočo
gospo ali gospico; opuščati
je tudi vse stiskanje rok, ali
hitro in divje vrtenje; ne-
spodobno bi bilo gospo
močno poprijemati ali kar
je še tacih nepristojnosti.
Misliti se mora, da veliko
oči veliko vidi in tako rav-
nanje kaznuje se vže kakor
si bodi«.
(Ivan Vesel: Olikani Slo-
venec, Ljubljana 1868)
tradicionalni abiturijentski
veselici pokazali vso pridob-
ljeno spretnost.
Nemci pa so prirejali svoje
plesne vaje v dvorani Kazine
(od leta 1907 v Nemški hiši),
pri tem pa so si pomagali
s potujočimi plesnimi moj-
stri. Iz poročil v Deutsche
Wacht lahko preberemo, da
je v desetletju pred prvo sve-
tovno vojno v Celju vodil
nemške plesne v^e mojster
Eduard Eichler iz Gradca.
Začenjale so "se po veliko-
nočnih praznikih, sklenile
pa s tradicionalnim plesnim
venčkom v Nemški hiši, na
katerem se je zbrala vsa celj-
ska nemška smetana.
Medtem ko sta bila Narod-
ni dom in Nemška hiša re-
zervirana za plesne priredi-
tve celjskega meščanstva, so
se nižji sloji vrteli v ritmu
polke ah valčka zlasti na ve-
sehcah in razhčnih gostilni-
ških plesih. Tradicionalen pa
je bil vsakoletni prvomajski
ples pri Zelenem travniku,
ki je po jutranjem sprevodu
po mestnih uhcah in popol-
danskim izletom v Štore ali
Laško zaključeval delavsko
slavje.
Praznovanje delavskega
praznika s plesom, srečolo-
vom in streljanjem na dobit-
ke, je od leta 1980 najprej or-
ganiziralo celjsko socialde-
mokratsko društvo, ki je po-
skušalo pritegniti v svoje vr-
ste čim več delavcev (obeh
nacionalnosti) ne samo s pre-
davanji in agitacijo, temveč
tudi z organizacijo družabne-
ga življenja. Zato je bil tradi-
cionalni prvomajski delav-
ski ples v Celju edini, kjer so
se brez predsodkov družno
zabavah Slovenci in Nemci.
Prihodnjič: Promenada
Spomin na plesne vaje v Narodnem domu, 1900.
14. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Dragi prijatelji!
Po prispevkih se vidi,
da je maj mesec hubezni
in to kljub dežju. Čisto ste
se raznežili in zasanjali,
tako da ste verjetno poza-
bih na šolske obveznosti,
naloge in kontrolne. Da le
ne bo streznitev prehuda!
Sicer pa je vse prav, tako
z vami kot z vašim razpo-
loženjem. Kako bi sicer
sploh vedeli, da je maj in
pomlad, če vas ne bi vs^
enkrat zgrabil tisti prijet-
ni občutek, ki povzroči,
da srce hitreje utripa in
da je vse naokrog lepše.
Neu vam ta maj prinese
čim več takšnih doživetij!
Vaša Tanja
Ljubezen je...
-	kemijska sprememba, za ka-
tero je težko n^jti formulo. (Sa-
bina)
-	je sreča malih in velikih.
(Lavra)
-	zapeljiva teta, ki pride in odi-
de. (Damjan)
-	biokemični proces, ki vodi
v katastrofo. (Nina)
-	hrepenenje. (Andrej)
-	doživetje, vredno zlata.
(Darja)
-	začne se s pogledi, nadaljuje
s pozdravi, poglablja s poljubi,
konča s solzami. (Karmen)
UČENCI 6.Г.
OŠ Nada Čilenšek
Griže
Pomladna
Pomlad je tiho prišla
in vetrič milo šepeta.
Sonce v trato seje,
zvonček lep se razvije.
Kje so bratje in sestrice?
Saj na svetu nisem sam!
Tam se bratec še oglasi,
jaz sem bratec tvoj, žafran.
Kje si, ¡¡je si, bratec moj,
že iskal sem te nocoj.
ŠPELA JUVAN, 2.Г.
OŠ Dušan Jereb
Slovenske Konjice
Radost narave
Na duri je potrkala pomlad,
vsa rožnata, s čudovitimi ptičjimi
glasovi obdana. Ko stopim naze-
leno jasno, ki sploh ni več zelena,
ampak vsa bela od dehtečih
zvončkov, me vso prevzame. To
je čudna lepota tega letnega časa.
Kadar se skloniš, da bi pobožal
kakor sneg bel zvonček, se ti zdi,
da je veter odnesel melodijo než-
nega zvončka. V nos ti prižene
dišeč vonj po temnomodrih vijo-
licah, ki se, kakor da bi se bale,
skrivajo pod zelenim grmičem.
Na beli marjetici lahko opaziš pi-
sanega metulja, zavaljenega čmr-
Џа in pridno čebelico. In če se
ozrem na sinjemodro nebo, ki ga
po dežju kot pajčevina preprede
pisana mavrica, pomislim, da se
sonce smeje samo meni in brste-
či naravi. Češnja na našem vrtu si
kar čez nč nadene belo obleko.
V belih cvetovih že vidim slastne
rdeče plodove. Kako težko jih bo
dočakati!
SAŠA TRŽAN, 3. r.
OŠ Kalobje
Naša družina
Beseda družina pomeni skup-
no življenje ljudi. Včasih so dru-
žine štele veliko članov. Tudi jaz
sem član družine in sicer naj-
mlajši. Našo družino sestavljajo
štirie člani. V družini se dobro
razumemo in vsak opravlja svoje
dolžnosti. Današnjo družino
spremljajo vsakdanje težave, ki
jih v naši družini preganjamo
s skupnimi močmi. Življerue mo-
je družine je vsak dan polno ve-
selih in žalostnih dogodkov.
SAŠKA BULATOVIČ, 3.r.
OŠ Ivan Kovačič-Efenka
, Celje
Srečanje z zajčkom.
Spet je vstal nov dan. Nebo je
kot umito. Nikjer nobenega
oblačka. Veste kaj, na sprehdtì jo
mahnem. Po tejle stezi bom'zavi-
la. O, glej, tam je zajček! Za drevo
se skrijem. Najbrž je divji. Doslej
sem ga videla samo na slikah.
Pase se na sočni detelji. Hitro mi-
ga s smrčkom in striže z dolgimi
uhlji. Od časa do časa pogleda
okoli sebe. Še sreča, da me ni
opazil. Pod mano je škrtnila veji-
ca. Pogledal je okrog sebe, pri-
pravljen na beg. Stisnila sem se
k drevesu. Končno se je umiril.
Hov, hov. Kaj pa je sedaj to? So-
sedov Bobi. Drugače sva prijate-
lja, a zdajle ga res ne bi bilo treba.
Zajček se je zdrznil, nato pa
v dolgih skokih oddiijal proti
gozdu. Videla sem, kako je nje-
gov beli repek izginil v grmovju.
Bobi se je pognal za njim. Ga bo
ujel? Ne, zajček pozna gozd. Bo-
bi se že vrača. Ha, ha, kako je
zadihan. Prav mu je, zakaj pa
preganja plašnega zajčka. Ali res
ne more imeti miru? Vedno tre-
peta pred sovražniki. Za tem gr-
mom je lisica, tam lisjak, na veji
sova, na travniku pa takšni cuc-
ki. Potem pa še lovci. O, ne, jaz že
ne bi bila v njegovi koži.
SIMONA GOLČMAH, 6.r.
OŠ Bratov Letonje
Šmartno ob Paki
Pomladansko veselje na travniku je narisala MARTA JESE-
NIČNIK, 3. razred OŠ 3. bataljon VDV, Vitanje.
RAČUNALNIK - MOJ PRIJATELJ
Najnovejši računalnllcl
Najnovejši računalniki so izdelani v štirih
vzvodih. V njih niso navadni čipi, pač pa ne-
vročipi. Ti so povezani podobno kot celice
v možganih. To pomeni, da se računalnik lah-
ko uči sam. Ima tudi možnost prevajanja jezi-
kov. Tudi v Jugoslaviji imamo tak računidnik.
Profesionalno ukvarjanje
z računalnikom
človek, ki se poklicno ukvarja s pisanem
programov, zelo dobro pozna računalnik in
vse možnosti programskega jezika. Ti ljudje
pišejo razne programe za lažje računanje, na-
črtovanje ... Poleg dobrega računalnika mora-
jo imeti dobre pripomočke, ki pomagajo pri
pisanju programov.
Kratek program
10 REM ODŠTEVANJE ŠTEVIL PO SE-
KUNDAH
20 LET a=60
30 LET a=a -1
40 PRINT AT 11, 15; arPAUSE 50
50 IFa=10THEN CLS:LET a = ll:LET a=a-l
60 GO TO 20
10 REM SEŠTEVANJE ŠTEVIL V 60 SE-
KUNDAH
20 FOR a=l TO 60
30 PRINT AT 11. 15; arPAUSE 50
40 NEXT a
Ukazi basic
REM - ta ukaz je na tipki E. Pomeni komen-
tar k programu. Služi za lažje razumevanje
programov.
10 REM IME
20 PRINT »MIHA«
30 REM PRIIMEK
40 PRINT »KRUMPAK«
SAVE - je ukaz, ki ga najdemo na tipki S.
S tem ukazom lahko iX)snamemo program na
kaseto. Napišeš ukaz SAVE in v narekovajih
naslov igrice, ki je lahko dolg 10 črk. Primer:
SAVE »ABCDEFGHIJ«. Priključek za slušal-
ke EAR izvlečeš na računalniitu in na kaset-
nem magnetofonu, pri obeh pa pustiš vklop-
ljena priključka za mikrofon MIC. Pritisneš
ENTER in posnameš program na kaseto.
MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Kazni ga niso vrnile na pravo pot
l^fiflželko Markić Je bU spet obsojen, tokrat za krajo pušk
Celjsko višje sodišče je zvišalo ka-
ß na leto dni in 6 mesecev zapora
^.letnemu Andželku Markiču iz Ma-
fjja Dobja pri Dramljah. Markič je
ђј1 obsojen zaradi dveh tatvin.
Lani, 5. maja je Markič v Škofji vasi
„red gostiščem Medved ukradel tri
lovske puške. Bilo je ob približno 23.
0, ko je ugotovil, da so v avtomobilu,
jj'lciranem pred gostilno tri lovske
puške, lovci pa v gostilni. Markič je
najprej ukradel eno puško, nato pa se
jg vrnil še po drugi dve, vendar so ga
lovci pri tem opazili. Začel je bežati in
med begom je odvrgel plen, vendar so
ga lovci vseeno prijeli in ga pridržah
Jo prihoda miličnikov. Ker so bile vse
tri puške vredne približno 5 milijonov
dinarjev, je bil Markič obtožen za kaz-
nivo dejanje velike tatvine.
Drugo tatvino je Markič izpeljal ne-
k^ več kot tri mesece kasneje, ko je
splezal skozi okno stanovanjske hiše
v Razgorju in odnesel vrtalni stroj, vre-
den približno 200 tisoč dinarjev.
Na sodišču se je Markič zagovarjal,
da je bil med tatvino pušk tako vinjen,
da se kasneje ni ničesar spominjal.
Vendar pa je sodišče po mnenju sod-
nega izvedenca psihiatra ta njegov za-
govor ovrglo. Tako so ga za кгдјо pušk
obsodih na leto. dni zapora, za krajo
vrtalnega stroj čka pa na 3 mesece za-
pora ter mu nato izrekli enotno kazen
leto dni in 2 meseca zapora. Kot oteže-
valno okoliščino je sodišče upošteva-
lo, da je bil Markič že pred tem kaz-
novan.
Po pritožbi javnega tožilca pa je viš-
je sodišče Markiču za krajo pušk zviša-
lo kazen za 5 mesecev in izreklo enot-
no kazen leto dni in 6 mesecev zapora.
Na takšno odločitev višjega sodišča je
vplivala okohščina, da je >iarkič tako
imenovani specialni povratnik in da
ga vse dosedanje kazni niso toliko spa-
metovale, da bi spremenil način živ^e-
nja in začel pošteno živeti.
Markiču so v kazen všteli tudi čas
prebit v priporu (od 24. oktobra lani^
NOČNE
CVETKE
•	Ljudje so v teh časih
večinoma izčrpani ali pa
glasni. V petek so morah
miličniki pridržati R. U. iz
Aškerčeve uhce v Celju in
J.Č. s Proseniškega, ki sta
razgrajala v stanovanju pr-
vega in motila druge stano-
valce.
•	Z nečim v stanovar\ju
ali s kom v svoji glavi ni bil
v ponedeljek zadovoljen
tudi M. K. iz Goriške uhce.
Ker je tako vpil in razgrajal,
da ga je moralo poslušati
več stanovalcev bloka, so
poklicali milinike. Pridrža-
li so ga, dokler se mu ni kri
ohladila.
•	S. O., doma iz Vegove
ulice, pa si je v ponedeljek
izbral drugačno manifesta-
cijo stanja svojega duha.
K počitku se je vlegel kar
na robu Ulice 14. divizije.
Mihčniki so ga prijazno po-
braU in mu do naslednjega
dne nudili topel domek in
varstvo.
•	Vsem potencialnim
veseljakom svetujemo, da
vpijejo bolj po tiho, spat pa
П£ц hodijo v svoje ulice.
Za večjo prometno varnost
¥ Celju kmalu spisek črnih točk
Celjska občina je bila ena
prvih v republiki, ki je spre-
jela program za zmanjšanje
števila prometnih nesreč
vsaj za deset odstotkov. Ko-
ordinator vseh akcij na tem
področju je občinski svet za
preventivo in vzgojo v cest-
nem prometu. Prejšnjo sre-
do pa je bil pri celjskem žu-
panu Tonetu Zimšku razgo-
vor, na katerem so pretresli
možnosti za še varnejši pro-
met na cestah in ulicah
v občini.
Večji del razgovora je bil
namenjen takoimenovanim
čmim točkam; v Celju je že
narejen seznam, na katerem
je šestnajst n^bolj nevarnih
odsekov cest in ulic, nekate-
re od teh pa so že začeh ure-
jati. Sploh je bilo letos na
tem področju v Celju kar
precej narejenega, pa tudi
načrti do konca leta so kar
obsežni. Tako je že zgrčen
del pločnika ob Dečkovi ce-
sti, v načrtu pa so še pločniki
na Ostrožnem, v Liscah, lY-
novljah in na Ljubečni. Ure-
jajo tudi pločnik v Saranovi-
čevi, križišče na Dobmi, kri-
žišče Ljubljanske in Gregor-
čičeve uhce, jeseni naj bi
uredih še križišče Gregoriči-
čeve in Kersnikove. Letos je
bilo tudi odpravljeno nivoj-
sko križanje Kidričeve ceste
z železnico, v gradnji pa je
podaljšek Čopove uhce, ki
naj bi razbremenil cesto sko-
zi Ostrožno. Za Bežigrajsko
cesto pripravljajo projekte,
tečejo pa tudi pogovori za
sredstva za magistralo sever-
jug.
Slejkoprej ostaja nigbolj
kritična Kersnikova ulica,
kjer bi bilo potrebno zgraditi
kolesarsko stezo, s^ bi se
s tem povečala prepustnost
vsaj za trideset odstotkov.
Verjetno pa bo urejanje
Kersnikove trajalo dlje časa,
ker gre za drag in tudi zahte-
ven poseg. Čme točke so še
križišče Mariborske in magi-
strale vzhod-zahod, Uhca
frankolovskih žrtev. Prijate-
ljeva in še nekatere druge.
Na predlog župana bodo pri-
pravih natančen spisek vseh
črnih točk in tudi določih, do
kd^ пгО bi jih odpraviU.
Naredih naj bi tudi načrt
kako in na katerih cestah
umirjati, na katerih pa po-
speševati promet. Hkrati so
sestavih tudi skupino stro-
kovnjakov, ki n^ bi se uk-
varjala z inovacijami na po-
dročju urejanja prometa.
Gre za netipske rešitve - ne-
kaj takšnih je v Celju že vpe-
ljanih - ki lahko pripomore-
jo v večji prometni varnosti.
Na razgovoru so dah tudi
pobudo, da bi v Celju ponov-
no uvedh čuvajsko službo na
parkiriščih. Tako bi dosegh,
da parkirišča v mestu ne bi
zasedah - tako kot sedaj
- delavci, ki so tam v bhžini
v službi, ampak kupci in
drugi, ki im^o v mestu
opravke. Z ustrezno eko-
nomsko ceno naj bi dosegh,
da se bodo vozila na parkiriš-
čih dovolj hitro menjavala,
hkrati pa bi z iztržkom lahko
pokrih stroške za čuvaje, ne-
nazadnje pa bi na ta način
dobih tudi nekaj novih de-
lovnih mest. S. SROT
Sojenle za umor
Pred velikim senatom celj-
skega temeljnega sodišča,
«ota Celje se danes nadalju-
^ sojenje 19-letnemu Željku
Sarjaliču s Ceste na Roglo
" Zrečah. Sojenje zaradi su-
">3. da je umoril očima, so
pričeli že pretekli teden, pa so
fi prekinili, saj mora pred so-
"iče ponovno sodni izvede-
da bi pojasnil še nekatere
f^ûe, ki so jih našli na truplu.
Poročah smo že o tem umo-
^ ki se je pripetil v začetku
ga. ko naj bi bil Željko Saija-
s sekiro usmrtil očima. Pri-
če, ki so jih doslej že zashšali
(predvsem sosedje) so potrdih
domneve, daje do te družinske
tragedije prišlo zaradi neureje-
nih družinskih réizmer. Pokoj-
ni je rad popival, vinjen pa je
bil nasilen do obdolženca in do
ostahh članov družine, pred-
vsem do obdolženčeve matere.
Prav zaradi takega stanja naj
bi se bil osumljenec odločil za
tako skrajno dejanje. Tudi sod-
ni izvedenec je menil, daje de-
janje storil v staryu bistveno
zmarySane prištevnosti. Sose-
dje so namreč vedeh povedati,
da je bil sicer miren fant.
Greznica
popustila
^ okoli 130 kubičnih metrov
je izteklo po pobočju
Sol^'•	^ potok in pri
> 'Cavi v Savinjo, ker je popusti-
jSiena greznice kmeta Kristjana
l^^Potnika v Robanovem Kotu.
srečo je bilo v strugi Savinje
veliko vode in se je v ryej
^'l^nica hitro razredčila, tako da
■"naredila škode na življu.
Nlasov silos
' ognju
sredo ponoči je zago-
tu^k	obrata za izdelavo
velenjske delovne or-
v^'^acije Veplas. Kot domne-
keg ' ogenj nastal zaradi krat-
Dopa na elektromotorju, ki
hitr^a ventUator. Od tod se je
«o ° f^širil na ves silos. Oge^
• delavci nočne izmene in
çç^vniska gasilca ter več gasil-
ilf,,.^®lemskega prostovoljnega
li stf. Škodo so ocenili na oko-
^ "bilijonov dinaijev.
Neprevidno na progo
v ponedeljek ob 8.30 voznik
osebnega avtomobila 22-letni
Franc Sedminek iz Podloga ni
ustavil pred znakom stop pred
prehodom čez železniško progo
pri Šempetru. Zapeljal je na tire,
tediu pa je iz smeri Polzele pripe-
ljal železniški delovni stroj, ki ga
je vozil Simon Romih iz Celja.
Stroj je trčil v avto in ga potiskal
okoli 50 metrov pred sabo, nato
se je avto prevrnil na bok, stroj
pa seje iztiril. Ranjen na srečo ni
bil nihče, gmotne škode pa je na-
stalo za okoli 50 milijonov di-
narjev.
Prehitro po strmi
ulici
v soboto opoldne se je zgodila
v Celju prometna nesreča zara-
di prehitre vožnje kolesarja.
Mujo Burič iz СеЏа je namreč
prehitro pripeljal po strmi Mai-
strovi ulici v Celju in v ovinku
padel. Pri tem je še z glavo udaril
ob betonski zid stopnic. Hudo ra-
njenega so prepeljali v celjsko
bolnišnico.
Ne da se skriti
Miličniki postaje milice Tito-
vo Velenje so prejšnji ponede-
ljek tri dni po prometni nesreči
izsledili voznika, ki jo je pov-
zročil. V Amačah pri Titovem
Velenju je namreč tedaj voznik
osebnega avtomobila v ovinku
zapeljal levo in zbil kolo z motor-
jem, ki ga je vozila 19-letna Mari-
ja Strahovnik, na zadnjem sede-
žu pa je sedel še njen vrstnik
Marko Roseinstein. Oba sta pad-
la in se hiye ranila - voznik pa je
po nesreči odpeljal.
V ponedeljek zvečer so ugoto-
vili, da je osebni avto vozil 28-
letni Rifet Osmanovič iz Titove-
ga Velenja. Avto je kasneje skril
v znančevi garaži. Miličnikom je
povedal, da je pobegnil, ker je
vozil viryen.
Padla s kolesom
z motorjem
Trinajstletni voznik kolesa
z motoijem Boris B. iz Ljublja-
ne je bil hudo ranjen, 10-Ietni
Miha D. iz Radeč, ki je sedel za
njim, pa laže. To so posledice
prometne nesreče, ki se je pripe-
tila v nedelo popoldne v Rade-
čah. Ko se je voznik pred zavija-
rviem oziral nazaj, je s stopjilko
zadel ob obcestno škarpo. Oba
s sopotnikom sta padla in se ra-
nila.
Neprevidno Je
preliitevala
Na lokalni cesti v Reki pri La-
škem je v nedeljo zvečer 16-Iet-
na Metka H. iz Tevč pričela pre-
hitevati dve kolesarki. Tedaj ji
je nasproti pravilno po svoji des-
ni pripeljal z osebnim avtom 21-
letni Franc Maček iz Reke. Zavi-
ral je in se umikal, kolesarka pa
je vseeno trčila v njegovo vozilo.
Padla je, tedaj pa je vaiyo trčila
še ena od kolesark, ki ju je prehi-
tevala, Ana Juričič. Obe sta se
hudo ranih in prepeljali so ju
v celjsko bolnišnico.
Trčil v tovornjak
Pri trčenju v tovornjak se je
hudo ranil 49-letni voznik oseb-
nega avtomobila Jože Klakočer
z Vrenske gorce. V ovinek v Sod-
ni vasi je po mokri cesti pripekal
prehitro in avto je začelo zanaša-
ti, nakar je trčil v tovoi^ak, ki ga
je pripeljal nasproti 49-letni
Franc Sket iz Kačjega dola.
Gmotne škode je nastalo za okoh
62 milijonov dinćujev.
Neprevidno na
železniški preiiod
Kljub zvočnim signalom, ki
jih je dajal strojevodja motor-
nega potniškega vlaka Ivan Ki-
drič iz Stojnega sela, je v četr-
tek zjutraj 51-letni voznik oseb-
nega avtomobila Radovan Pe-
trovič iz Zagreba zapeljal na že-
lezniški prehod pri Dobovcu. Ta
res ni zavarovan z zapornicami in
semaforiem, vendar pa z vsemi
ostahmi znaki. Po trčenju s pot-
niškim vlakom je avto odbilo na
travnik.
Zaradi nesreče je bila proga ne-
kaj časa zaprta, potnike pa je na-
prej po dobrih dveh urah odpe-
ljal drugi vlak. Prejšnjemu so na-
mreč pri trčenju odpovedale za-
vore in so ga morah odvleči v Do-
bovec.
Zbil triletno deklico
Na mestni ulici v Titovem Ve-
lenju je v petek malo po 17. uri
43-letni voznik osebnega avto-
mobila Anton Pušnik iz Titove-
ga Velenja zadel triletno Amelo
Z., tudi iz Titovega Velenja. Na
tem delu Ulice Veljka Vlahoviča
je hitrost omejena na 40 kilome-
trov na uro, prometni znak pa
tudi opozarja voznike na otroke
na cesti. Voznik, ki je očitno pri-
peljal z neprimerno hitrostjo, vo-
zila ni uspel ustaviti pred dekli-
co, ki je želela nenadoma prečka-
ti cesto. F*ri trčenju je bila hudo
ranjena.
SKLAD STAVBNIH ZEMLJIŠČ
OBČINE LAŠKO
Ul. Borisa Kraigherja 2
Komisija za oddajanje stavbnih zemljišč občine Laško
objavlja na podlagi 52. člena Zakona o stavbnih zemljiščih
(Ur. list SRS, št. 18/84), 3. in 4. člena odloka o oddajanju
stavbnih zemljišč v občini Laško (Ur. list SRS 18/87,1/88) ter
na podlagi sklepa 13. seje komisije za oddajanje stavbnih
zemljišč občine Laško z dne 19. 5. 1989 naslednji
JAVNI RAZPIS
za oddajo stavbnih zemljišč v območju Zazidalnega
načrta Obrtno-storitvene dejavnosti Pr 6 Obrežje pri
Radečah (Ur. list SRS, št. 36/81)
1.	Predmet oddaje so naslednja stavbna zemljišča v k. o.
Radeče, ki so komunalno neopremljena.
y Parc. št. Skupna cena
ffP- Oznaka parcele ' „ ®2 din na dan
_1.3.1989
Т^ Objekt št. 1	343/10 2256 67.050.576
2.	Objekt št. 2	343/ 9
341/ 9
343/ 7	•2571 76.412.691
3.	Objekt št. 3 343/ 8
_341/ 7	2303 68.447.463
2.	Na razpisanem zemljišču je predvidena gradnja objektov
za obrtno-storitveno dejavnost z delavnico, skladišči, garaže
in spremljajočimi prostori.
3.	V skupni ceni stavbnega zemljišča brez odškodnine za
spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča so upošte-
vani stroški odškodnine za zemljišče v višini 18.925 din/m^ in
stroški priprave zemljišča v višini 10.796 din/m^, ki jih je že
vložil sklad t. j. stroški parcelacije, zazidalni načrt s soglasji,
idejni projekti za objekte, projekti za izvedbo (PGD, PZI) za
vodovod, cesto, kanalizacijo, zunanja ureditev, lokacijska
dokumentacija in investicijski program. Cena je določena
na dan 1. 3. 1989 in se valorizira na podlagi indeksa cen na
drobno v SRS na dejanski dan plačila.
4.	Rok za plačilo cene oddanega stavbnega zemljišča je 15
dni od veljavnosti pogodbe.
5.	Rok za sklenitev pogodbe iz prejšnje točke je 8 dni od
predložitve pogodbe investitorju.
6.	Interesenti so praviloma dolžni urediti sami komunalno
opremljanje območja skladno s sprejetim zazidalnim načr-
tom, lokacijsko dokumentacijo in projekti zunanje ureditve.
V	primeru, da del te ureditve izvede sklad, bodo interesenti
dolžni te stroške poravnati skladu.
7.	Rok pričetka gradnje je 10 mesecev od sklenitve
pogodbe iz 4. točke, rok za izgradnjo objekta do IV. grad-
bene faze pa je 3 leta od pravnomočnosti gradbenega dovo-
ljenja. Po preteku tega roka lahko upravljalec stavbnega
zemljišča odvzame zemljišče ter se v takem primeru vrne
investitorju plačani pogodbeni znesek po splošni obrestni
meri.
8.	Prednost prireditve zemljišča na gradbeni parceli št. 1 ali
2 ima ponudnik, ki že samostojno opravlja obrtno dejavnost
»CEMENTNINARSTVO« in bodo njegova zemljišča uporab-
ljena za druge družbene potrebe (za bodočo betonarne).
9.	Gradbena parcela št. 1 se bo lahko oddala pogojno po
odstranitvi obstoječe betonarne Ingrada Celje.
Ostali pogoji:
Razpisa se lahko udeležijo delovni ljudje, ki že samostojno
opravljajo obrtno-storitveno dejavnost z delovnimi sredstvi,
v lasti občanov, za kar predložijo kot dokazilo obrtno dovo-
ljenje. Interesenti, ki še nimajo obrtnega dovoljenja, pa
predložijo dokazilo, da izpolnjujejo pogoje za pridobitev
dovoljenja, za kar predložijo potrdilo pristojnega občin-
skega upravnega organa.
Ob enakih pogojih pa imajo prednost ponudniki, ki oprav-
ljajo obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno stori-
tveno dejavnost za potrebe občanov in tisto proizvodno
dejavnost, ki ustvarja višji ocenjeni dohodek na obratoval-
nico.
Ponudniki morajo svoje pisne ponudbe z dokazilom o pla-
čani varščini poslati v zaprti kuverti z navedbo za javni
razpis »za oddajo stavbnega zemljišča« osebno ali priporo-
čeno na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Laško, Ul.
Borisa Kraigherja 2, v 15 dnevih po objavi razpisa.
Varščino, ki znaša 5.000.000 din nakažite na žiro račun
Sklada stavbnih zemljišč občine Laško, št. žiro računa
50710-654-128. Varščina se šteje kot delno plačilo odškod-
nine za pridobljeno pravico uporabe na stavbnem zemljišču
oz. se ponudniku vrne, če na razpisu ni uspel. V primeru, da
ponudnik ne sklene pogodbe v roku, določenem v 5. točki
tega razpisa, se mu varščina vrne zmanjšana za 20%.
V	primeru večjega števila ponudnikov za pridobitev stavb-
nega zemljišča, ki izpolnjujejo pogoje razpisa, bo komisija
za oddajo stavbnih zemljišč zemljišča oddala na podlagi
vrstnega reda po osnovah in merilih, določenih v Odloku
o oddaji stavbnih zemljišč v občini Laško (Ur. list SRS, št. 18/
87) in dopolnitvah tega odloka (Ur. list SRS, št. 1/88).
O izidu razpisa bomo vse ponudnike obvestili v 15 dneh po
končanem razpisu.
Morebitna dodatna pojasnila oddajo interesenti pri Skladu
stavbnih zemljišč občine Laško tel. (063) 730-045 int. 21 ali
25.
Komisija za oddajo stavbnih zemljišč
16. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Romanca o podrtih kegljih
y tivorani Golovec se le končalo prvenstvo, ki ga bo težko ponoviti
Za nami je letošnja največ-
ja športna prireditev v Celju.
Mladi iz desetih evropskih dr-
žav, ki so se šest dni merili
v znanju in veščini podirai^a
kegljev, so z različnimi vtisi
in uspehi končali IV. svetov-
no mladinsko prvenstvo.
Prvenstvo, ki ga bo sila tež-
ko ponoviti vsaj z dveh plati:
deset jugoslovanskih medalj
in vzorno speljana organizaci-
ja. Triumf na celi črti, uspeh, ki
ga niso pričakovali niti največ-
ji optimisti. Čeprav so vam raz-
lični mediji nudili dnevno sve-
že informacije o dogajanju na
kegljišču v Golovcu, četudi ste
morda občutili ambient »od
znotraj«, ne bo velike škode, če
si malo osvežimo spomin in
znova pobrskamo po^ rezul-
tatih.
Ekipno - moški: 1. Jugosla-
vija: 5475 kegljev (Dundič
-	958, Šeb - 920, Živadinovič
-	918, Benedik - 915, Bogdano-
vič - 905, Štikovac - 859), 2.
Madžarska: 5234,3. ZRN: 5096.
Ekipno - ženske: 1. ZRN:
2588, 2. Jugoslavija: 2519
(Oštrič - 443, Stjepanovič
-	440, Škafar - 428, Busija
-	425, Kiš - 409, Šetet - 374), 3.
Madžarska: 2463.
Dvojice - moški: I. Dundič-
Benedik (Jugoslavi^): 1847
(915, 932), 2. Gojčeta-Zivadino-
vič (Jugoslavija): 1791 (886,
940), 3. Zitzmann-Hoffmann
(ZRN): 1787 (886, 901).
Dvojice - ženske: 1. Škafar-
Busija (Jugoslavija): 916 (447,
469), 2. Vetter-Walz (ZRN): 862
(420, 442), 3. Fodor-Zagovitz
(Madžarska): 852 (405, 447).
Posamično - moški: 1. Da-
mir Dundič (Jugoslavija): 2803
(958, 915, 930), 2. Benedik Bo-
ris (Jugoslavija): 2792 (915,932,
945), 3. Aca Živadinovič (Jugo-
slavija): 2783 (918, 940, 925).
Posamično - ženske: 1. Lili-
ana Bajenćiru (Romunija): 1338
(442, 416, 480), 2. Tončka Ška-
far (Jugoslavija): 1327 (428,
447, 452), 3. Ohvera Busija (Ju-
goslavija): 1320 (425, 469, 426).
Na odlično pripravljenem
kegljišču, ki ga strokovr^aki
uvrščajo med najkakovostnej-
še tovrstne objekte na svetu, je
bilo doseženih tudi pet svetov-
nih mladinskih rekordov:
ekipno - Jugoslavija (5475),
ekipno - ženske: ZRN (2588),
dvojice - ženske: Škafar-Busi-
ja (916), posamično - moški
(200 metov): Dundič (Jugosla-
vija): 958 in posamično - žen-
ske (100 metov): Bajenaru (Ro-
munija): 480.
Med desetimi sodelujočimi
so medalje osvojile le štiri dr-
žave. Po uspešnosti si sledijo:
Z SB
1.	Jugoslavija:	4 4 2
2.	ZRN:	1 I 2
3.	Romunija:	1--
.4. Madžarska:	- 1 2
Kot vsako prvenstvo svetov-
nega formata se je tudi celjska
prireditev delila na tekmovalni
in netekmovalni (družabni, po-
slovni) del. Tako je Kovinoteh-
na organizirala sprejem ženske
jugoslovanske reprezentance
v Madrugadi, Metalka je
v istem lokalu gostila zahodno-
nemške kegljavke, veliko osta-
Uh podjetij pa je na takšen ali
drugačen način prispevalo na-
grade, darila ipd. Zanimiv je
bil tudi obisk na Rogli, kjer so
si člani predsedstva FK^, vodje
delegacij, organizacijski odbor
in novinari i Ogledali RTC Ro-
gla, direktor Ünioria Osóle pa
je v pogovoru obljubil, da bo-
do v tem višinskem športnem
centru poskušali zgraditi tudi
kegljišče. Našim predstavni-
kom je za dosežene uspehe če-
stital še predsednik Predsed-
stva SRS Jazen Stanovnik.
IV. svetovno mladinsko pr-
venstvo v kegljanju se je s slo-
vesnim zaključkom izteklo
v soboto. Za tiste, ki jim je
v teh dneh kegljaški šport pri-
rasel k srcu, še vesela novica:
Celjani bodo spet kandidirali
za svetovno prvenstvo, tokrat
v članski kategoriji. Z nekaj
sreče bo znamenito leto 92 spet
v rokah prizadevnih keglja-
ških delavcev. Mladinci pa
- nas videnj e čez dve leti v Ins-
brücku.
BOJAN KRAJNC
Najboljša mladinska trojka na svetu: Damir Dundič (v sredini), Boris Benedik (levo) in
Aleksander Živadinovič (desno).
Vlado Gobec
Viki Vanovšek
REKLI SO
Damir Dundič, svetovni
mladinski prvak med posa-
mezniki, v paru in ekipno:
-Konkurenca je bila izredno
močna in za svoje podvige sem
se moral precej oznojiti. Mi-
slim, da je na koncu kljub vse-
mu zmagala rutina. V dvorani
Golovec je publika naredila
pravi spektakel, ni bilo vzkli-
kov: Damir! Boris! Ampak
- Plavi! Plavi! Jugoslavija!
V takšnem ambientu si moral
od sebe dati kar največ.«
Liliana Bajenaru, svetovna
mladinska prvakinja med po-
sameznicami: »Čeprav imam
dvaindvajset let, kegljam že
kakšnih devet in v tem času
sem postala tudi članica držav-
ne reprezentance v seniorski
kategoriji. Vendar med starej-
šimi kolegicami še nisem dose-
gla kakšnih vidnejših rezulta-
tov, zato sem tudi na tem pr-
venstvu nastopila povsem
sproščeno, brez kakršnihkoli
obremenitev in... zmagala.«
Boris Benedik, svetovni pr-
vak med dvojicami in ekipno
ter drugi med posamezniki:
»S tremi medaljami sem izred-
no zadovoljen, saj si pred pr-
venstvom niti v sanjah nisem
predstavljal takšnega podviga.
Upam, da se bodo s tem uspe-
hom izboljšale razmere trenin-
ga v Kranju, saj lahko le v opti-
malnih pogojih in z veliko vo-
lje razmišljam o članski repre-
zentanci.«
Tončka Škafar, svetovna
prvakinja v igri dvojic in dru-
ga posamično ter ekipno:
»Ker je bilo to moje zadrge
mladinsko svetovno prven-
stvo, mislim, da sem svoje na-
stope v tej konkurenci s tremi
kolajnami resnično kronćda.
Lepši sloves sije težko zamisli-
ti. Možnosti, da potrkam na
vrata članske reprezentance
gotovo so, vendar bo treba po-
dreti še precej kegljev in na-
sploh trdo trenirati.«
Avgust Likovnik, predsed-
nik asfaltne sekcije pri med-
narodni keglaški organizaci-
ji: »IV. svetovno mladinsko
prvenstvo v Celju je uspelo
v vseh pogledih. Odlična orga-
nizacija, svetovni rekordi,
skratka, ocene v superlativih.
Zadovoljni smo in kaže, da bo-
mo leta 1992 prišli zopet v Ce-
lje na člansko svetovno prven-
stvo. Zaključek mladinskega
prvenstva je bil takšen kot da
je šlo za državno prvenstvo, saj
so bili v najboljši skupini le
naši predstavniki poleg Romu-
na. S tem prvenstvom bo jugo-
slovansko kegljanje lahko
ogromno pridobilo, če bomo
izkoristili propagando tega pr-
venstva, pomladili ta šport,
kajti mladih tćdentiranih keg-
Ijačev pri nas ne manjka.«
Lado Gobec, predsednik o»
ganizacijskega	odb«,,
SKEMP 89: »Vesel sem, í
nam je dokaj vzorno us'pç|
pripraviti to svetovno prvç.'
stvo, saj smo bili pred zaf«
kom dosti skeptični, ker še ђ!
kaj stvari ni bilo urejenih. Ve!
dar smo po jugoslovansk
praksi vse v pravem trenu^
postavili na svoje mesto, r
svetovno prvenstvo smo org-
nizirali z namenom, da bi
dernizirali kegljišče in prçj
vsem med mladimi afirmiral
kegljaški šport. Na treh prejj^
ryih mladinskih prvenstvih
smo vedno tudi Celjani ime]!
svojega predstavnika, žal paj,
sedaj pri nas prišlo do menjavj
generacij, saj so mladinke,
bi jim bilo mesto na tem pj.
venstvu, odšle iz kegljanja, ti"
ste najmlajše pa šele začenjajo
svojo kariero in prepričan sem
da bo čez tri leta vsaj ena ii.
med teh zastopala naše barvt
na svetovnem prvenstvu
upam, da v Celju.«
Viki Vanovšek, pomočnik
glavnega sodnika na SKEMp.
u 89: »Inaici so bili izredno
disciplinirani in so spoštovali
pravila, tako da s te plati ni
bilo problemov. Sodniki smo
bili enotni v ocenah, le majhno
tremo so dobili domači sodni-
ki, saj so prvič sodelovali na
tako veliki prireditvi.«
S kakšnimi vtisi so Celje in
svetovno prvenstvo zapustili
nekateri udeleženci?
Karin Zipf (ZRN): »Na za
četku prvenstva se je pojavilo
nekaj tehničnih problemov, ki
pa sp jih vzorni organizatoiji
odstranili in speljali prvenstvo
do konca. Sicer imate v Сеђи
fantastično kegljišče in bučno
a korektno publiko. Tudi Celje
kot mesto mi je izredno všei
še posebej staro mestno jedro
Mislim, da ima turizem lepe
možnosti.«
Emmanuel Nachin (Franci
ja): »Z bivargem v Celju sert
nadvse zadovoljen, čeprav na
ša reprezentanca po tekmoval-
ni plati ni blestela. Tekmova
гце je bilo odlično pripravlje
no, kar je pri vas že tradicija
Celjani so prijazni Ijudje^Ce-
Ijanke pa težko dosegljive.«
Malgorzata Werner (Polj-
ska): »Čudovito, enkratno, ne
ponovljivo prvenstvo. Celje'
Čeprav je vseskozi deževalo ir
se nismo spuščali na dolgf
oglede, mi je bilo večina tiste-
ga, kar smo videli všeč. Neka-
tere stare stavbe so kot v prav
Ijicah.«
Peter Erikson (Švedska'
»Zadovoljen sem s tekmova!
nimi pogoji in organizaci^jo pr
venstva. СеЏе je gostoljubne
mesto s prijaznimi ljudmi i®
prisrčnimi dekleti.«
NA KRATKO
Zmaga in poraz
v nadaljevanju 1. A republi-
ške namiznoteniške lige so člani
sekcije za namizni tenis pri ŠD
Ingrad odigrali dvoboja doma.
Prvega proti glavnemu favoritu
za prvaka Gornji Radgoni so raz-
umljivo visoko izgubili 1:8, edino
točko je dosegel Maras. ВоЏе je
bUo v drugem dvoboju, ko so po
ogorčenem boju premagali Stroj-
no iz Maribora 6:3, po dve točki
pa so dobUi Maras, Leber in Štr-
Ijič.
igre ŠŠD
v T, Velenju je bilo področno
tekmovanje v košarki za ŠŠD
srednjih šol. Nastopile so štiri
ekipe: Celje, Ravne, Trbovlje in
T.Velenje. V finalu je STŠ СеЏе
premagala SŠNMEU Trbovlje in
tako postala področni prvak.
Na igriščih OŠ A.Aškerc in
OŠ G.Silih v T.Velenju je tam-
kajšnja ZTKO priprviia občin-
sko prvenstvo v nogometu za
srednje šole. Nastopilo je osem
ekip, ki so bile razdeljene v dve
skupini, zmagala pa je ekipa Ru-
darskega šolskega centra I pred
Energetiki, Rudarskim šolskim
centrom II itd.
V T.Velenju so pripravili tudi
področno prvenstvo ŠŠD v od-
bojki za mladince. Nastopile so
štiri ekipe, v finalu pa je
SŠTNUP Ravne premagala CSŠ
T. Velenje 2:0 in postala področni
prvak. 3. mesto je osvojila ekipa
srednje kmetijsko-živilske šole
in četrto tehnična srednja šola,
obe iz Celja.
Na področnem prvenstvu
v košarki za mladinke, ki je tudi
bilo v T.Velenju, so nastopile
štiri ekipe. V finalu je SDŠ Celje
premagala ESŠ Celje 40:29 (17:9)
ter tako postala prvak. Tretje so
bile prfedstavnice CSŠ T.Vele-
nje in 4. srednja šola E.Kardelj
Slovenj Gradec.
Uspelil modelarjev
s tekmovanji so začeli tudi
modelarji LT EMO ter že dose-
gli prve lepe uspehe. Prvo tek-
movanje je bilo za Kurentov po-
kal na Ptuju, kjer je bila udeležba
skromna, slavili pa sta dvojici iz
Celja Bezgovšek - Leskovšek in
Zarič - Fartelj. Ob tem je zanimi-
vo, da bosta obe odlični celjski
modelarski posadki, ki sta več-
krat nastopili tudi v državni re-
prezentanci in dosegali izjemne
dosežke, da sta pristopili k mo-
delarjem Ptuja.
Nov uspeli
kolesarjev
V Kobaridu je bila druga iz-
med petih letošnjih republiških
kolesarskih dirk. Člani kolesar-
skega kluba Merx Celje so dose-
gli izredno lepe uvrstitve: 2. San-
di Šmerc, 6. Iztok Melanšek, 11.
Brane Memik in 14. Andrej He-
lešič.
Prvenstvo ŠŠD
v atletilfl
Na stadionu v Žalcu je bilo ob-
činsko prvenstvo ŠŠD v atleti-
ki. Nastopilo je več kot 300 mla-
dih, pomerili pa so se v teku na
60 m, 300 m, 1000 m, v skoku v vi-
šino, suvanju krogle, metu žogi-
ce in skoku v daljavo ter štafet-
nemu teku 4x100 m. Največ
uspeha so imeli pionirii in pionir-
ke prve ekipe Žalca, ki so ekipno
zmagali.
T. T.
Shotonican v Celju
Na celjski Tehniški šoli se bo
v soboto pričel mednarodni ka-
rate tumir v počastitev dvajset-
letnice Zveze karate organizacij
Slovenije in Društva za karate
Celje.
Udeležbo je že potrdila repre-
zentanca Bavarske, vabljene pa
so tudi shotokan reprezentance
Madžarske in Avstrije. Tudi do-
mači karateisti bodo nastopili
z močnimi ekipami. Prišle bodo
reprezentance Vojvodine, Slove-
nije, Karate klub Nuklearka iz
Krškega kot eden najuspešnejših
republiških klubov, selekcija
celjske regije. Tempo iz Zagreba
kot ena najboljših jugoslovan-
skih ekip, karateisti Crvene zvez-
de ter Društva za karate Celje.
Tekmovali bodo v katah v ab-
solutnih kategorijah za moške in
ženske ter v ekipnih borbah s po
tremi člani.
BP
Frasova druga
V Novi Gorici je bilo republi-
ško prvenstvo v vrtnem keba-
nju za slepe in slabovidne. Žen-
ska ekipa Celja je v postavi Mari-
ja Fras, Vera Rebešek, Karolina
Boe in Jožica Rezar osvojila 3.
mesto. Med posameznicami je bi-
la Marija Fras v kategoriji
B druga.
Šah v EMO
Tudi letos je sindikalna ša-
hovska sekcija v DO EMO pri-
pravila redni ekipni turnir v ša-
hu, kjer je nastopilo enajst ekip.
Veliko presenečenje so pripravili
šahisti ŠK Savinjčan iz Šempe-
tra, ki so zmagali pred Ingradom,
RLV T. Velenje itd.
JOŽE GROBELNIK
Zmagal Branko Pipai
Na rednem mesečnem hitropo-
teznem turnirju šahovskega klu-
ba Žalec je zmagal Branko Pipai
pred Karlijem Turkom in Jože-
tom Grobelnikom. V šahovskem
dvoboju pa so veterani ŠK Žalec
premagali mladince tega kluba
8:6.
Štiri ekipe na
regiiskem prvenstvu
V Žalcu je bilo regijsko šahov-
sko prvenstvo društev upoko-
jencev za nastop na republi-
škem prvenstvu, kjer pa so na-
stopile samo štiri ekipe. Zmaga-
li so člani DU Celje pred DU Ža-
lec, Laško in Vrbje.
JOŽE GROBELNIK
Plavalci v Avstriji
Predstavniki PK Klima Nep-
tun so se udeležili mednarodne-
ga plavalnega turnirja v Wolfs-
bergu v Avstrgi, kjer je nastopi-
lo devet avstrijskih in pet jugo-
slovanskih klubov s preko sto
plavalci. Mladi celjski plavalci
so osvojili več prvih, drugih in
tretjih mest ter tako ekipno bili
med najuspešnejšimi. Najuspeš-
nejši je bil Goran Jurak, ki je
med pionirji kar trikrat zmagal
na 100 in 50 m kravi ter 100 m
prsno, prvo mesto pa je med
mlajšimi pionirji osvojil tudi
Blaž Kandorfer na 50 m delfin.
Zmaga v baseballu
Celjski igralci baseballa so
v 2. kolu Z. zvezne lige dosegli
lep uspeh, ko so doma premgali
ekipo beograjskega Partizana
6:4. To je v tem mesecu že njiho-
va druga zmaga nad Beograjčani,
saj so jih najprej odpravili tudi
v pokalnem tekmovanju.
Nagrade v Celle
Prispelo je 73 dopisnic, 48 pravilnih odgovorov (Rogaška Sla
tina). Nagrade je izžrebal Stane Seničar, predsednik KPO celi
skih Zlatarn. 1. nagrada: Bojana Timpran, Miklošičeva 1Ц
63000 Celje; 2. nagrada: Albina Hudej, Ljubečna 32 b, 6321
Ško^a vas; 3. nagrada: Olga Rajtmajer, Trubarjeva 53 a, 63001
Celje.
Skrivna gostja v oddaji je bila Janja Marine, ki jo je odW
Branko Tanjšek iz Trubarieve 79, 63000 Celje.
Vse nagrade Zlatarne Celje so v oglasno-naročnišken
oddelku in jih nagrajeni dvignejo osebno v 30 dneh.
Šahovska nagradna igra 113
Čudežni (ječek iz Brooklyna je bil s 15 leti
udeleženec medconskega turnirja
v Portorožu, s 16 pa je nastopil na
kandidatskem turnirju na Bledu. Postal je 11
svetovni prvak z 29 leti, takrat pa je odšel iz
šahovske arene in to verjetno za vedno!
Kdo?
ROBERT FISHER
EMMANUEL LASKER
PAUL MORPHY
Nagrade prispeva TIM Laško
MAJ 1989
" ffifiSBfi
NOVI TEDNIK - STRAN 17
KOMENTIRAMO
Kaj je z nogometom?
ffogometne ekipe s celjske-
ga območja, zlasti tiste, ki igra-
jo v republiški in območni re-
publiški ligi vzhod, nas v zad-
kih spomladanskih kolih ved-
no bolj negativno presenečeno,
hezultati so vse slabši, po zad-
д/ет, 22. kolu, pa lahko reče-
jo, da so kar katastrofalni.
Medtem, ko je nekdaj ena
vodilnih slovenskih ekip In-
grad Kladivar že ob startu lani
jeseni napovedal klavrno sezo-
Republiška liga 22. kolo:
partizan Hmezad - Izola 0:5,
Domžale - Elkroj 5:0, Svoboda
- Ingrad Kladivar 3:0 in Rudar
(IV) - Medvode 2:1. Lestvica:
3. Rudar (TV), 9. Elkroj, 12.
partizan Hmezad Žalec in
predzadnji 13. Ingrad Kla-
divar.
Območna slovenska liga
vzhod 18. kolo: Dravinja
_ ERA Šmartno 1:0, Nafta
_ Papirničar 1:0 in Partizan
(SG) - Steklar 1:0. Lestvica: 1.
Steklar, 2. ERA Šmartno, 4.
Dravinja in zadrgi, 12. Papir-
ničar.
no (in tako jo bo tudi veijetno
končal), pa smo od drugih pri-
čakovali več, s£(j so igrali solid-
no in tudi jesenske uvrstitve so
bile dobre. To še posebej velja
za ostale tri člane repubUške
lige Rudarja iz T. Velenja, El-
kroj in novinca Partizana
Hmezad Žalec. Medtem, ko sta
prva dva že preizkušena Ugaša,
je bil start Zalčanov presenet-
ljivo dober in to navkljub
vsem težavam. Spomladi pa se
je razen pri velenjskem Rudar-
ju začela prava pot navzdol.
Kje so vzroki, se sprašujejo še
redki ljubitelji te igre, ko gle-
dajo tekme in vidijo, kako naši
predstavniki tonejo vse nižje
v že tako povprečni republiški
Ugi. Sodu je izbilo dno 22. kolo,
ko so se tri ekipe z igrišč vrnile
brez točk s trinajstimi goh
v	lastni mreži, da pri tem i^iho-
vi	strelci niso dosegli niti
enega!
Žal pravih vzrokov noče jav-
no nihče povedati, šepeta pa se
veliko. Nedisciplina, slaba
vodstva, ki ne zn^o motivirati
igralcev, nezainteresiranost
sredin, kjer ekipe nastopajo,
netreniranje, itd. Res je, da
igralci tudi odhajajo v JLA,
vendar žal zadaj ni ustreznega
podmladka, ki bi te vrzeli lah-
ko zapolnil. V republiški ligi je
mariborski Kovinar že odpi-
san, za predzadnje mesto se
»borijo^ naše ekipe od Elkroja,
Partizana Hmezada do Ingrad
Kladivaija. Po prvenstvu bo
treba dobro preudariti, kje so
vzroki oz. ali se bomo zadovo-
ljili samo s sindikalnim nogo-
metom. Dejstvo je, da je nogo-
met na Celjskem na psu. Do
kdaj in zakuj?
TONE VRABL
Uspeh Vahlde
Orapića
v Willichu v ZR Nemčiji je
bilo odprto prvenstvo v semmi
contacta. Sodelovalo je 24 ekip,
med njimi tudi člani DBV S.
Šlander iz СеЏа v postavi Vahid
Drapič, Drago Džurič, Rasim
Derviševic, Andrej Kovačič in
Stane Špiljak. Celjani so ekipno
osvojili 4. mesto. Nastopilo je
okoli 150 tekmovalcev, naslov
najboljšega tehnično usposoblje-
nega tekmovalca paje osvojil Ce-
ljan Vahid Drapič.
Mednarodna parada do-
mačih viž Maijanca, ki si jo
^ izmishl in jo vodi Vinko
Šimek, se bliža svojemu ve-
likemu finalu, ki bo 8. juni-
ja v dvorani Tabor v Mari-
boru. Nastopilo bo 17 an-
samblov iz Slovenije, Av-
strije in Nemčije • Se spo-
miryate mlade, simpatične
Anika Horvat, kije pred le-
ti nastopila na otroškem fe-
stivalu Blejski srček. Pred
dnevi je skups^j z ansam-
blom Bazar izdala veliko
ploščo in kaseto z naslo-
vom Pomlad in še kaj • Fi-
nale letošnje Pop delavnice
bo 10. junija v športnem
parku v Murski Soboti. Na-
stopilo bo 16 finalistov, ki
Jih bo izbrala žirija Radia
4ubljana ter eden po izbiri
Ose. Na finalni prireditvi
pa bo nastop^ oče ocerye-
valo 11 komisij lokalnih ra-
dijskih postaj (med drugim
Judi Radia Celje) ter stro-
kovna komisija •
Druga godba v Ljubljani
Danes se v Ljubljani pri-
vsakoletni festival
^Qaslovom »Druga godba«.
Jffe za vrsto glasbenih pri-
JJöitev, na katerih se pred-
^^vljajo izvajalci ročka,
mprovizirane in etnične
Klasbe.
Prvi koncert bo ob 21. uri
.Poletnem gledahšču Kri-
^i^ke, nastopila pa bo ame-
Ska rock skupina » Pixies«,
' Sodi v vrh ameriškega no-
ročka. V soboto, 27. ma-
lt u prav tako v Križan-
nastopih afriški glasbe-
'кд in sicer Remmy Ongala
, Ansamblom Super Matimi-
Tanzanije. Dva dni za
se bodo v Križankah
predstavili pevci narodne
glasbe iz Gruzinske SSR.
Prizorišče letošnje »Druge
godbe« bo tudi obnovljeni
klub K-4, na Kersnikovi ulici
v Ljubljani. Tam se bodo 31.
maja predstavih madžarski
folk-rock glasbeniki z ime-
nom Vizöntö, kot predskupi-
na pa bo nastopil trio Kras,
ljudski godci iz Primorja. Še
ena skupina iz Vzhodne
Evrope se bo predstavila
v okviru Druge godbe. 1. ju-
nija bosta nastopila češka
glasbenika Iva Bitova in Pa-
vel Fajt, ki igrata mešanico
rock in oposition-a, etno-jaz-
za, folklornih elementov in
klasike. Koncert bo prav ta-
ko v klubu K-4. Dan za nji-
ma, torej 2. junija se bodo na
istem mestu predstavili ka-
nadski Frontline Assembly,
ki so predstavniki novega
vala elektronskih glasbe-
nikov.
Drugo godbo bodo 3. juni-
ja zaključili z jazz večerom
v Križankah. Nastopil bo an-
sambel Trevor Watts Moire
Music, za katerega poznaval-
ci zatrjujejo, da je Miles Da-
vis devetdesetih let.
Letošnja druga godba nam
torej ponuja mnogo zanimi-
vih glasbenih večerov. Sicer
pa je tako bilo že od samega
začetka.
LK
Kljub naslovu ima pri ne-
katerih skladbah človek ob-
čutek, da se za zunanjim h-
kom veseljaka skriva človek,
ki je zelo občutljiv in ki še
vedno išče sebe. Karh sam
pravi, da je nekatere skladbe
napisal v trenutkih, ko mu ni
šlo vse po načrtih in da ima
prav te pesmi najraje.
Pri igranju citer se pozna,
da je bil njegov producent
Miha Dovžan, kajti te na ka-
seti zvenijo polno kot že dol-
go ne. Tako postaja Karh
Gradišnik, ob Mihi Dovžanu,
edini citrar, ki mu je uspelo
izdati samostojno kaseto. Ta
pa je izšla ravno pravi trenu-
tek, kajti 9. julija bo v Grižah
že 4. srečanje citrarjev Slove-
nije, ki je nekako obudilo ci-
tre iz pozabe.
F. P.
Veseljalc Karli Gradišnik
Ker precej let je moral Karli Gradišnik
prebirati strune svojih citer na številnih
nastopih doma in v tujini, da je uspel
posneti in izdati kaseto, ki ima naslov
Veseljak. Kar pravi naslov za glasbenika,
ki ga imajo nekateri za enega redkih ljud-
skih godcev.
Čeprav igra Karh Gradišnik na citrah
pravzaprav vsako skladbo, ki se da na tem
instrumentu zaigrati in ki ji poslušalci radi
prisluhnejo, so na kaseti samo njegove last-
ne skladbe. Nekatere so take, ki jih poslu-
šalci že poznao (M^da, Sestavljena polka),
nekatere pa je Karli bolj redko kdaj izvajal
in so zato še bolj zanimive (Kmečki sin).
Karh Gradišnik je avtor glasbe in besedil
vseh skladb, kar déye tej kaseti še posebno
vrednost, ne da bi posebej ocenjevali kako-
vost igranja in petja, čeprav tudi temu ni
kaj reči. Še posebej, če ga primerjamo z ne-
katerimi drugimi podobnimi izdelki. Če
ostaja avtor pri glasbi v bolj ali manj preiz-
kušenih okvirih, pa s svojimi besedih izpo-
veduje, na preprost in razumljiv način živ-
ljenje, ljubezni, radosti in tudi manj srečne
trenutke mladega fanta.
Uspeh rokometašev Šoštanja
Šaleška dolina je poleg Ce-
lja in Ljubljane prav gotovo
tretje rokometno središče
v Sloveniji, saj nastopa z eno
ekipo v II. zvezni in z eno v re-
publiški ligi. V prihodnji se-
zoni pa naj bi v II. zvezni ligi
nastopala z dvema, saj je mo-
ški ekipi Šoštanja po nekaj le-
tih uspel velik podvig, da so
postali republiški prvaki. Ta-
ko so uspešno kronali večlet-
no načrtno delo, ki izrecno te-
melji na doma vzgojenih
igralcih, kar je za naše razme-
re že prava redkost.
V zadnjem kolu repubhške
hge so Šoštanj čani v velerai ski
Rdeči dvorani - ker doma
ustrezne pač nimajo - prema-
gah Termopol 27:19 ter za tri
točke na lestvici prehiteli STT
Rudarja iz Trbovelj. Še pred
nekaj koh so bih Soštanjčani
v rahli krizi in jim ni kazalo na
najboljše. Vendar v zadryih ko-
lih so zaigrali kot znajo in vse
napore kronah z naslovom pr-
vaka. Ta pomeni uvrstitev v II.
zvezno ligo, če ne bo kvalifika-
cij s prvakom hrvaške lige,
kjer so se Šoštarvjčani pred leti
že »opekli«.
Večino prvenstva so igrah:
Gradišnik, Čater, Rozman,
Ramšak, Plaskan, Požun, Žol-
ger (na zadnji tekmi najboljši
strelec, s^ je dal 10 golov), R.
in S. Lesjak, Vrečar, Voglar in
Terglav. Šoštanj je v 22 tek-
mćih 16-krat zmagal ter po tri-
krat igral neodločeno ali izgu-
bil, razhko v golih ima 551:472.
Tekme so večinoma dobivali
tesno, kar kaže tudi podatek,
da so dah na tekmo poprečno
po 25, dobili pa 21 golov.
V velenjski občini nimajo
vehko kvalitetnega tekmoval-
nega športa in tistemu, ki ga
imajo, je treba pomagati. To pa
so tudi rokometaši Šoštanja, ki
si to zaslužijo. V obratnem pri-
meru lahko pride do razpada
generacije, kar bi bila velika
škoda, saj bi bilo izničeno več-
letno načrtno delo z dobrimi
igralci.
TONE VRABL
REKLI SO:
Franci Pusar, predsednik or-
ganizacijskega odbora za 33.
Skokov memorial: »S priprava-
mi smo začeli takoj po lanskem
izredno uspelem 32. Skokovem
memorialu in doslej smo opravili
izredno veliko razgovorov z atlet-
skimi zvezami, da bi zagotovih
vsaj takšno udeležbo kot je bila
lani. Vse pa kaže, da bo še boljša,
saj bo po doslej zbranih prijavah
nastopilo nekaj atletov, ki so lani
nastopili v velikem finalu na
oUmpijskih igrah v Seulu, med
njimi pa bo tudi pet nosilcev
olimpijskih medalj. Že drugič za-
pored je Skokov memorial uvrš-
čen v koledar Evropske atletske
zveze, kar mu daje še posebno
težo, privlačnost in kvaliteto. Do-
slej so prijavljeni atleti Bolgarije,
Romunije, ČSSR, SZ, Poljske,
ZR Nemčije, Italije, Avstrije,
Madžarske, Senegala, Kube in
najboljši Jugoslovani na čelu z že
tudi mednarodno dobro uveljav-
ljenima Čolovičevo in Popovi-
čem. Seveda pa se bo ta krog še
razširil. Na sporedu bo 10 mo-
ških in šest ženskih discipUn,
program pa bo trajal dobro uro in
pol. Organizator je AD Kovino-
tehna IGadivar.
Strelski prvenstvi
v zadnjem času izredno aktiv-
na občinska strelska zveza Žalec
je pripravila dve občinski pr-
venstvi. Na strelišču v Libojah
so se pomerih s pištolo drulow,
kjer so nastopUe štiri ekipe in 15
posameznikov. Rezultati ekipno:
1. SD Bratov Hrvatin Liboje, 2.
SD S. Šlander Šempeter, 3. ekipa
občinske strelske zveze Žalec
itd., posamezno pa je presenetlji-
vo zmagal Andrej Cehovin z no-
vim občinskim rekordom 402
kroga pred Štefanom Ošepom,
oba Šempeter in prvim favori-
tom Bernardom Mrdženovičem
iz Liboj.
Na strehšču v Šempetru pa so
se za občinsko prvenstvo pome-
rili z MK puško trostav, kjer je
nastopilo kar 10 ekip s 35 posa-
mezniki. Rezultati ekipno člani
1. Šempeter, 2. Juteks Žalec in 3.
Liboje, posamezno 1. Štefan
Ošep, 2. Alojz Zagoričnik, oba
Šempeter in 3. Bernard Martino-
vič Liboje, mladinci ekipno 1. Li-
boje, 2. Šempeter, 3. Braslovče,
posamezno 1. Mitja Toplak z no-
vim mladinskim občinskim re-
kordom 468 krogov, 2. Peter Džo-
kič oba Liboje in 3. Ludvik Ro-
došek Šempeter.
Lep uspeh Tjaše
Jezernik
v Kopru so pripravih odprto
prvenstvo za pokal Cocte v teni-
su za pionirke do 12 let, kjer je
med 32 igralkami dosegla izred-
no lep uspeh članica TK Zlatarne
Celje Tjaša Jezemik, kije zmaga-
la, klubska kolegica Ana Brajko-
vič pa je bila v isti kategoriji tudi
odhčna trelja.
Dobro se je uvrstil tudi Miha
Furlan na odprtem prvenstvu
v T.Velenju do 16 let, kjer se je
uvrstil med osem najboljših.
Odprto prvenstvo
Celja
Od 20. do 22. maja so teniški
delavci TK Zlatarne Celje pri-
pravili odprto prvenstvo v ka-
tegoriji do 14 let, kjer je nasto-
pilo več kot 80 igralcev iz vseh
slovenskih klubov ter dveh za-
grebških. Polfinalna dvoboja pri
pioniijih sta bila Mulej Branik
Maribor - Doberšek TK Zlatarne
Celje in Šenk Slovan Ljubljana
- Habjan Olimpija Ljubljana.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Nogomet:
Republiška liga 23. kolo: El-
kroj - Svoboda, Ingrad Kladivar
-	Pohorje, Ljubljana - Rudar
(TV) in Medvode - Partizan
Hmezad.
Območna slovenska liga
vzhod 19. kolo: Papirničar - Pe-
kre, Proletarec - Dravirya, ERA
Šmartno - Partizan in Železničar
-	Steklar.
Tenis:
Sobota, 27. in nedelja, 28. ma-
ja: V Trbovljah regijsko prven-
stvo za pionirje in pionirke do 12
let, v Portorožu pokal Cocte za
pionirje in pionirke do 12 let, od-
prto prvenstvo v Domžalah za
kategorijo do 14 let in v Krškem
republiško prvenstvo do 18 let.
Na vseh štirih tekmovanjih bo
TK Zlatarne Celje zastopan z n^-
manj šestnajstimi igralci različ-
nih starostnih kategorij.
Baseball:
2. zvezna liga 3. kolo: nedelja,
28. maja v Zagrebu Zagreb
-	Celje.
Streljanje:
Sobota, 27. maja v Celju na
Gričku regijsko prvenstvo s pi-
štolo drulow in MK puško.
Namizni tenis:
1. A republiška liga: sobota,
27. maja v Celju ŠD Ingrad - Ke-
mičar Hrastnik.
Košarka:
Nedelja, 28. maja v Sežani fi-
nale r^ubUškega pionirskega
pokala SUMI 89 za pionirke, kjer
celjsko območje zastopajo pred-
stavnice Slovenskih Konjic.
Šport za slepe in slabovidne:
Sobota, 27. maja v Mariboru
republiško prvenstvo v vrtnem
kegljanju za moške, kjer bodo
nastopili tudi Celjani.
Kolesarjenje:
Četrtek, 25. maja v ŠkoQi loki
kriterij za dan mladosti,
sobota, 27. maja v Zagrebu dir-
ka za veliko nagrado Jugoslavije
za člane, ki šteje tudi za pokal
Jugoslavije in
nedelja, 28. maja tudi v Zagre-
bu dirka za pokale Metaha Com-
merce za vse kategorije.
18. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
bodeči
шшпипк
Kot drugi
Konjičani, ki so med bolj
pridnimi pri prispevkih za
celjsko bolnišnico, pravijo,
da bodo tudi letos posku-
šali dati čimveč, kolikor bo-
do le lahko.
To je dobro, huje je tisto
drugo, kar so še pristavili;
da se bodo tudi ozirali na
to, koliko bodo dali drugi.
Nekateri se čudijo,
kako to, da tudi po-
grebni stroški tako hi-
tro naraščajo. Pa ni to
nič čudnega - to je ie
dokaz, da se tudi oni
tržno obnašajo.
Ob takem živijenju,
kot ga živimo, pač pri-
čakujejo večji naval.
Celjslcl moto
Moto letošnjega prvega
bio sejma je bil »Zdrav in
lep z naravo«.
Motu seveda ni nič kaj
očitati, samo nekako nič
kaj celjsko se ne sliši.
IVIladInsIca
Vi, ki imate preteklost,
tudi sedanjost držite.
Nam ne današnjega, ne
jutrišnjega dne ne pustite.
Za roko bi radi nas
naprej še vodili
In tako kakor vi
bi naj govorili.
A ljubezen, še vedno,
gre skozi trebúh;
vi že včeraj pojedli
naš današnji ste kruh!
Dolcaz
Tudi celjski ekonomisti
so dokazali, da je Rogla res
zdraviliški kraj oziroma da
ima zdravilne učinke.
Ko so pred petimi leti pri-
čeli tu s tribunami tržnega
gospodarstva, je bila misel
o tržnosti skoraj greh, zdaj
pa je že uradna politika.
Vsaj nekaj pametnega, kar
je prišlo od zgoraj.
■
Uspešno
padanje
v Celju so uspešno spra-
vili pod streho svetovno
mladinsko prvenstvo v keg-
ljanju. Organizirali so ga
bojda tako dobro, da bi ne-
kateri radi imeli tu še kar
svetovno člansko prven-
stvo.
Saj, za padanje je v Celju
ugodna klima; težje je tu
kaj dvigniti.
Opozorilo celjslclm voznilcom
Pohitite in izkoristite še zadnje dni.
Kmalu bo namreč nad vaše jeklene konjičke prj.
šel ljubljanski pajek.
Danes že mladim ni lahko — če
hočejo kaj doseči, morajo odrasti.
Brez znal^ov
Na sicer ne več novem
naselju nad Ostrožnim je
veliko cest brez ustreznih
prometnih znakov in je za-
radi tega tudi nevarnost ne-
sreč.
Pa vendar tu živijo ljudje,
katerih prometni glas bi še
vedno moral kaj veljati.
Upanje
Upajmo, da to, da bodo
Celjani letos slavili mesec
prej, ne pomeni, da so tudi
uradno potrdili, da gredo
stvari nazaj.
Bio-Emo
Emo priporoča neke vr-
ste bio posodo.
No, morda je res kaj na-
redilo za zdravo posodo,
gotovo pa ne za zdravo
hrano.
Ob nepravem času
v šoštanjski termoelektrarni so pred dnevi štrajkali, pa
tega ni nihče sploh čutil ali občutil. Okoličani pa zdaj
predlagajo, naj se drugič, ko naj bi bil štrajk ostrejši,
odločijo za prekinitev dela pozimi, ko je močno onesna-
ženje.
Tedaj bi štrajk zagotovo prinesel vsaj ekološko korist.
Črna točica
Ena novih celjskih pro-
metnih črnih točk je križiš-
če Mariborske ceste in za-
hodne celjske obvoznice.
Ne vem, kaj je za to črno
točko bolj krivo: pot, ki vo-
di na zahod, ali tista na jug.
95. MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
HORTIKULTURNI KOTIČEK
Še o vrtnicah in
njenili šliodljivcili
če škodljivca na rastlini
lahko vidimo, ga lahko do-
ločimo. Toda pogosto mora-
mo škodljivca ugotavljati
po simptomih poškodb, ki
jih je povzročil, to je zlasti
pogosto pri mikroskopsko
majhnih živalcah, kot so pr-
šiće in ogorčice.
Simptomi se spreminjiuo
glede na vrsto škodljivca, ki
povzroča poškodbe in kako
se hrani. Žuželke in pršice
imajo bodičaste ustne dele,
ki jih uporabljajo za sesanje
soka iz rastlin. Napadajo li-
ste in stebla. Med sesanjem
vbrizgavajo v liste kemične
snovi, ki povzročajo kodra-
nje le-teh in iznakaženo rast.
Drugi, npr. ogorčice, živijo
v steblih, listih ali koreni-
nah, kjer ses^o sok iz rast-
linskih celic. Številni sesajo-
či škodljivci lahko nosijo vi-
rusne delce na svojih ustnih
delih in jih prenašajo, ko se
gibljejo z okužene rastline na
zdravo. Nadaljnji simptom,
ki ga povzročajo nekatere
žuželke, pršice, ogorčice, je
nastanek nenormalnih rast-
linskih organov, ki jim pravi-
mo šiške; v njih škodljivci
živijo in se hranijo. Včasih
dajejo šiške listom ali ste-
blom prav nenavaden videz,
v številnih primerih pa zara-
di njih ni resnične škode.
LISTI Z VIDNIMI ŠKOD-
LJIVCI - Listne uši se lahko
naselijo v obliki gostih groz-
dov na mlajših listih, poganj-
kih in cvetnih popkih med
koncem aprila in koncem
poletja. Hud napad oslabi
rastline, ki se onesnažijo
z medeno roso in se nanje
naselijo nezajedavske glivice
sajavosti. Listne uši zatira-
mo z dimetoatom, formoti-
onom ali pirimikarbom
v presledkih čez poletje.
NA LISTIH SO LUKNJE
- Gosenice lahko v listje izje-
do luknje nepravilnih oblik.
Ko opazimo poškodbe, vrt-
nice poškropimo z insektici-
di, ki so priporočeni za pol-
žasto šipkovo grizlico.
LISTI SO IZGUBILI
ZNAČILNO BARVO - Neu-
strezno delovanje korenin je
posledica suše, zadrževanje
vode v tleh ali splošna slaba
prehrana rastlin. Zaradi tega
listje rumeni in poijavi. Mot-
njo preprečimo s skrbnim
sajenjem in ustrezno oskrbo,
gnojenjem, če je potrebno
zalivanjem. Če se v tleh zadr-
žuje voda, moramo poskrbe-
ti za ustrezne ukrepe.
POMANJKANJE MAG-
NEZIJA - Simptomi te mot-
nje so splošni na vrtnicah,
posebno če jih gojimo na
lahkih tleh, v deževnih letih
ali po obilnem gnojenju s ka-
lijevimi gnojili. Na starih li-
stih nastanejo med listnimi
žilami rumene ali oranžne
pege, ki sčasoma poijavijo.
Prizadete rastline poškropi-
mo z 2.5% raztopino ma^e-
zijevega sulfata, škropimo
enkrat ali dvakrat v štiri-
najstdnevnih presledkih. Za-
radi hladnega vremena lah-
ko nastane rožnato ali škrlat-
no obarvanje listov, včasih
pa ijave pege na mladih
mehkih listih. V hujših pri-
merih prizadeti grmi izgubi-
jo rastno moč, tedaj škropi-
mo z listnimi gnojili.
LISTI SO PEGASTI - Čr-
na listna pegavost vrtnic je
najbolj splošno razšipena
bolezen vrtnic. Na listih se
razvijejo okrogle črne ali ija-
ve pege. Obkroža jo rumeno
tkivo in ko se pege širijo, se
cel list razbarva in prezgodaj
odpade. V hujših primerih
lahko grm vrtnice zaradi te
bolezni povsem ogoli. Vča-
sih so oboleli deli tkiva
majhni in razpršeni, poseb-
no pri vrstah Rosa. V tej obli-
ki črna listna pegavost vrtnic
ni tako izrazita in je ne spo-
znamo tako lahko. Gliva pre-
zimuje v odpadlem listju, za-
to moramo to listje zažgati.
Grme škropimo s kapta-
nom, diklofluanidom ali zi-
nebom. Če bolezni kljub
škropljeryu ne moremo za-
treti, grm izgubi rastno moč.
UTRUJENOST VRTNIC
- je oblika motnje, ki nastaja
pri presajanju, pravi vzrok
pa še ni znan. Motnja nasta-
ne, če staro vrtnico nadome-
stimo v isti zemlji z novo sa-
diko. Prizadeti grm je videti
klavrn in sčasoma propade.
Edina možnost za prepreče-
vanje te motnje je, da nove
vrtnice posadimo na novo
mesto ali pa da zemljo razku-
žimo z 2% raztopimo forma-
lina ali zamenjamo zemljo
do 70 cm globine.
NADA JELOVŠEK
RECEPT TEDNA
Pravokotniki iz polente
Potrebujemo: 30 g koruznega zdroba, 0,51 mleka, 0,251
vode, 200 g pečenic, 20 g surovega masla, pol del belega
vina.
Mleko in vodo v kozici zavremo. Koruzni zdrob počasi
stresamo v vrelo tekočino in med kuhanjem neprestano
mešamo, da je polenta gladka in gosto tekoča, ne pa trda.
Pladenj namažemo z malo olja, zlijemo nanj polento in jo
s pooljeno paleto razmažemo na 1 cm debelo. Ko se ohladi,
jo razrežemo na 5 x 3cm visoke pravokotnike in jih pobe-
remo s podlage. Kose zložimo na mrežico in jih spečemo
v pečici, ogreti na 200 °C, ali v ponvi na maslu ali olju. Biti
morajo zlato rumeni.
Medtem raztopimo surovo maslo v ponvi, damo vanjo
pečenice, jih nekajkrat nabodemo z vilicami, posodo pokri-
jemo in klobase opečemo. Čez nekaj časa prilijemo vino in
kuhamo, da se vse vino pokuha. Klobaso narežemo na
kolesca. Pravokotnike iz polente naložimo na pladenj, na
zobotrebce nabodemo kolesca klobase in jih zabodemo
v pravokotnike. Serviramo zelo vroče in zraven ponudimo
kozarec piva.
Zelenjavne solate
Vitaminska injekcija
v obliki osvežujoče solate je
še posebno zaželena v spo-
mladanskem času in zlasti
za tiste, ki živijo v samskem
gospodii^stvu in so zaposle-
ni. Paziti moramo le, da so
vse sestavine, iz katerih pri-
pravljamo solato, zares
sveže.
Solato in zelenjavo mora-
mo v času od nakupa do po-
rabe shranjevati v zmrzoval-
niku ali v hladilniku v poso-
di za zelenjavo.
Zelenjavno solato iz zele-
njave kot je rdeča pesa, fižol,
zelena lahko pripravimo iz
presne ali pa blanširane zele-
njave. Zelenjavo moramo ze-
lo skrbno pripraviti. Dobro
jo moramo oprati pod tekočo
vodo in ne smemo jo pustiti
stati v vodi, ker bo sicer izgu-
bila dragocene vitamine in
mineralne snovi.
Porova solata
Recept je za eno osebo in
znese 370 kalorij. Potrebuje-
mo: 1 manjši por, 1 jabolko,
1 žlico vinskega kisa, 2 žlici
olja, sol, poper, curry.
Por očistimo, po dolgem
prerežemo na pol in pod te-
kočo vodo list za listom te-
meljito operemo. Potem ga
narežemo poševno na zelo
tanke rezine, kijih odcedimo
v cedilu ali pa na kuhinj-
skem krep papiiju.
Jabolko olupimo in s po-
sebnim nožem izrežemo peš-
čišče. Potem ga na ribežu
grobo naribamo.
Olje, kis in začimbe dobro
zmešamo in zlijemo na por,
ki smo mu prej dodali nari-
bano jabolko.
Cvetačlna solata
Recept je za eno osebo in
znaša 490 kalorij. Potrebuje-
mo: 1 cvetačo, slano vodo,
1 žlico limoninega soka, 2 re-
zini sira, 1 paradižnik, 1 rezi-
no kuhane šunke, 1 žlico ma-
joneze, 1 žlico jogurta, 1 šče-
pec curryja, sladkor, 1 žlico
drobnjaka.
Cvetačo razdelimo na po-
samezne cvetove, ki jih v ra-
hlo slani vodi skuhamo. Ko
je kuhana, jo pokapamo z li-
moninim sokom, da ne po-
temni. Potem jo polovico ali
dve tretjini zamrznemo, od-
visno od tega kako radi jo
imamo in za kakšen obrok jo
bomo imeli.
Sir, paradižnik in šunko
narežemo na majhne kocke
in zmešamo s cvetačo.
Miuonezo in jogurt zmeša-
mo (seveda lahko vzamemo
samo m^onezo) in začinimo
s curryjem in sladkorjem.
Obe mešanici združimo, ra-
hlo premešamo in povrhu
potresemo z drobno nareza-
nim drobnjakom.
NASVETI ZA DOM
Smolne madeže očistimo
tako, da zmešamo 2 grama
bencola, 5 dag špirita in 17
gramov salmijaka. Tkanino
položimo narobe na topel li-
kalnik, po licu pa brišemo
madež s krpico.
Rjave robove na posodi
hitro očistimo, če jih tremo
s soljo.
Oljnate madeže iz perila
odstranimo, če nalijemo
1 del etra in 4 dele terpentina
v mehko vodo ter vanjo na-
močimo perilo. To pustimo
čez noč, zjutržo pa operemo.
Plesnivi madeži na perilu
izginejo tako, da jih vsak dan
polivamo z vodo, v kateri je
salmijak in sol ter damo na
sonce. Lahko pa perilo tudi
skuhamo v sirotki ter damo
na sonce.
Če so madeži na polvolne-
nih tkaninah: omočimo ma-
deže z vodo in položimo na
vsak madež košček kalijeve-
ga jodita. Čez nekaj časa iz-
peremo z vodo.
Na bledih tenkih tkani-
nah: zmešamo pšenični
škrob z vodo, ga nanesemo
na debelo na madeže in ko se
posuši, ga iztepemo, da od-
pade. Sveži madeži izginejo,
pri starejših to ponavljamo.
Če so krvni madeži na
žimnicah zmešamo rižev
škrob z vodo in nanesemo to
na madeže. Čez dva dni oš-
četkamo. Ali pa omočimo
madeže z vodikovim okisom
in čez nekaj časa operemo
v mlačni vodi.
Madeže od piva očistimo
z destilirano vodo, zmešamo
s špiritom ali pa z milnico;
nato operemo.
GREMO V KINO
KINO UNION
do 28. 5.: RATTLE AND
HUM - U-2 - ameriški film
do 28. 5.: ARIZONA JUNIOR
-	ameriški film
od 29. 5. dalje: RAMBO - 3.
del - ameriški film
MALI UNION
do 27. 5.: RADA SE TE SPO-
MINJAM - angleški film
od 29. 5. dalje: NEVERJET-
NI MALCOLM - avstralski
film
KINO METROPOL
do 28. 5.: KRVOLOČNI PTI-
ČI - ameriški film
do 31. 5.: DEBBIE OSVAJA
DALLAS - ameriški film
od 29. 5. dalje: AKCIJA TE-
RORIZEM - ameriški film
27.	5.: SKAVT - nemški film
-	matineja
KINO DOM
do 28. 5.: OBRAČUN
V	HONG KONGU - hong-
konški film
od 29. 5. dalje: SKAVT
-	nemlški film
do 28. 5.: ŠTIRI PESTI PRO-
TI RIU - italijanski film
-	mladinski program
KINO VOJNIK
28.	5.: POVRAČILNI OGENJ
-	ameriški film
KINO ŽALEC
25.	5.: JUMPING JACK
FLASH - ameriški fihn
26.	in 28. 5.: VETERANI
V	AKCIJI - ameriški film
27.	5.: ROSMARIE - nemški
film
30. 5.: YENTL- ameriški film
KINO PREBOLD
25.	5.: ŽIVLJENJE S STRI-
CEM - jugoslovanski film
26.	5.: OIRAN - japonski film
28.	5.: JUMPING JACK
FLASH - ameriški film
30. 5.: OPOROKA - ameriški
film
KINO POLZELA
25. 5.: OIRAN - japonski film
27.	5.: ŽIVLJENJE S STRI-
CEM - jugoslovanski film
28.	5.: REŠITEV OB PRA-
VEM ČASU - ameriški film
30.	5.: VETERANI V AKCIJI
-	ameriški film
KINO LIBOJE
27.	5.: JUMPING JACK
FLASH - ameriški film
KINO GRIŽE
28.	5.: YENTL- ameriški film
KINO VRANSKO
28. 5.: ŽIVLJENJE S STRI-
CEM - jugoslovanski film
31.	5.: VETERANI V AKCIJI
-	ameriški film
KINO DOM MOZIRJE
25. 5.: FERRISOV NORI
DAN - ameriški film
27. in 28. 5.: GLASNIK SMR-
TI - ameriško-italijanski film
KINO JELKA NAZARJE
27. in 28. 5.: SENCA SANJ
-	ameriški film
31. 5.: PRIČO JE TREBA
UBITI - ameriški film
KINO UUBNO
25.	5.: TAM KJER REKA PO-
TEMNI - avstralski film
26.	5.: NOVA EMANUELA
-	francoski film - nočni kino
27.	in 28. 5.: OBRAČUN
V	VELIKEM MESTU - ame-
riški film
30. ali 31. 5.: MOŽ S SREBR-
NE REKE - avstralski film
KINO ŠMARJE
25. 5.: PRINCESKA-NEVE-
STA - ameriški film
25.	5.: BILOXI BLUES
-	ameriški film
27. in 28. 5.: POD OGNJEM
-	ameriški film
26.	5.: SEKS NA BEVERLY
HILLSU - ameriški film
-	nočni kino
KINO ROGAŠKA SLATINA
25.	in 26. 5.: NEDOTAKUI-
VI	- ameriški film
27.	in 28. 5.: BREZ USMI-
LJENJA - ameriški film
29.	5.: G AD JE MATURIRA-
JO - fi-ancoski film
30.	5.: HUDIČ V TELESU
-	italijanski film
31.	5.: BILOXI BLUES
-	ameriški film
26.	in 27. 5.: DESERT S SME-
TANO - ameriški film - noć-
ni kino
KINO RTC UNIOR ZREČE
25. 5.: REVIJA RISANIH
FILMOV
25.	5.: VRAŽJI POLICAJI
-	ameriški film
28.	5.: AMERIŠKI NINJA IN
13 KONDORJEV - hongkon-
ški film
26.	5.: ANNIN A OBSEDE-
NOST - ameriški film - nočni
kino
KINO SLOV. KONJICE
25.	5.: LUTKICE IZ SAINT
TROPEZA - ameriški film
26.	5.: ŽENSKA ZA VSE
-	italijanski film
27.	in 28. 5.: RDEČE OBAR-
VANO - ameriški film
28.	5.: JUTRO NASLEDNJE-
GA DNE - ameriški film
30.	5.: POLICIJSKA AKA;
DEMIJA - 3. del - ameriški
film
REDNI KINO TITOVO
VELENJE
25. in 26. 5.: HEIDDEN
-	ameriški film
27.	in 28. 5.: PRINC ODKRI-
VA AMERIKO - ameriški
film
29.	in 30. 5.: KURIR - angle-
ški film
31.	5.: LOV NA DRAGULJE
-	ameriški film
Nočni program
25. in 26. 5.: LJUBEZEN iN
STRAST - italijanski film
Nočni video program	,
27., 28. in 29. 5.: NENA, 3. del
-	ameriški film
KINO DOM KULTURE
25. 5.: PRINC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
Ciklus filmov Toma Cruisa
29. 5.: TOP GUN - ameriški
film
KINO ŠOŠTANJ
28.	5.: DVA BEGUNCA iN
FRKLJA - francoski film ^
29.	5.: PRINC ODKRIVA
AMERIKO - ameriški film
Nočni program
27. 5.: LJUBEZEN iN
STRAST - italijanski film

MAJ 1989	NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
MAJ 1989
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN - NOVI TEDNIK
25. MAJ I9ft.
Poklic? Zbiralec
starega papirja
Zoran Sandel iz Titovega
Velenja je star 16 let. Učil se je
sicer za električaija, pa je mo-
ral šolanje zapustiti. Redne za-
poslitve ni dobil, pa se je odlo-
čil za zbiranje starega papiija.
Sčasoma je delo steklo. Danes
ima že vso potrebno strojno
opremo in v desetih dneh zbe-
re tudi več kot 5 ton starega
papiija, ki ga prevzema mari-
borska Surovina. Za eno po-
šiljko izplačajo Bandlu okoh
3,5 milijona dinaijev, s tem de-
narjem pa se, po odbitju vseh
stroškov, že da nekako živeti.
Pri delu mu malce pomagata
tudi oče, ki sicer hodi v.službo,
pa mlajši brat, osnovnošolec.
Takole opisuje Zoran svoje de-
lo: »Papir zbiram povsod, po
hišah, trgovinah, ko se 1ји<ђе
selijo, pa tudi smeti je najti
povsod. Le opaziti in pobrati
jih je seveda treba..
L. OJSTERŠEK
Zmagali so najmanjši in najmlajši ribiči iz Šempetra
Preteklo soboto je Ribiška družina Celje, v čast dneva mladosti, priredila mladinsko
ekipno tekmovanje v lovu rib. Tekmovanja seje udeležilo devet ekip s celjskega območja in
pobratenih ribiških družin. Po triurnem tekmovaryu, je na tehtnici pokazalo da so najtežje
ribe ulovili mladi ribiči iz Šempetra. Drugi so bili Laščani, tretje mesto pa sta si razdelili
ekipi iz Vevč in Celja. Na sliki udeleženci tekmovanja.	p bqqadj

Novice, 25. maj 1853
Dopis iz Celja. Pozno je prišla, pa prišla je vendar
blagomila pomlad z obilnim popovjem in zelenim list-
jem, z belimi in rudečimi cvetlicami vred. Iz toplih
prezimiš priromale nazaj so ljube lastovke, in škerjan-
čiki veselo prepevajo pod sinjem obokam neba. Pri.
čela seje tudi dolga zaželjena doba kmetijskih opravi]
na poljih in vinogradih, in bližnje toplice razpošiljajo
vabljive naznanila v široki svet, ter obetajo pomoč
bolehavim, kratek čas in veselice pa zdravim obisko.
valcem.
Med mnogimi koristnimi opravki za občno varnost
in obrambo ljudi si prizadevno tukajšnji verli žen-
darmi tudi skrivno mazaštvo zalezovati in sodnii izro-
čevati. Tako je pred kratkim neki priden žendarm ne
dalječ od Celja zalezel kmečkiga mazača, ki je nekiga
67 letniga bolnika z negodnim ravnaiijem v smertno
nevarnost zavlekel. Obsojen je bil mazač na en mesec
v zapor.
Ujetnica svobode
Na kozjanskih dvoriščih je domača raca vse redkejša. Zato pa nas je pri Ivanki Bračun, po
domače pri Oreških v Kristan vrhu, med kokošjo jato presenetila udomačena divja raca. Ali gre za
leni primerek nekdaj divje živah, ki se raje naje ponuđene hrane, ne vemo. Vemo pa, da je raes
sprva s svojimi poleti vzbujala med kokošmi, ki so jo takrat še zame^evale za jastreba, pravo
kokošjo paniko. Zdaj so se z nepovabljeno gostjo, ki pridno nese jajca z vehkimi rumeiyald.
zafrfota in si le občasno privošči izlete do bhžruega Mestinjskega potoka, že spoprijateljile. Račka
se sicer пгОгаЈе zadržuje v kokošji družbi, vendar pa se »divja« račka vehko rajši fotografira kot
kokoši.	gj
Veronika Deseniška sicer
res ni bila obsojena za čarov-
ništvo, a je vendar umrla na
tak način, kot prej in pozneje
mnoge čarovniškega zločina
obsojene ženske. Tako je
grof Herman odstranil to
oviro, a ko sta umrla sinova
Herman III. in Ludvik, se je
stari grof hitro pobotal z Fri-
derikom, mu vmil gradove,
bogastvo, časti in naslove.
Toda držal ga je pripravlje-
nega za kakšno dobro prilož-
nost, v ognju pa je razgreval
novo celjsko železo - Urha,
žal zadnjega celjskega kneza.
Pravijo, da je zgodovina
učiteljica človeštva. Je res?
Nekateri pravijo, da se po-
navlja. Je res tudi to? Carov-
niški procesi so bih oblika
obvladovanja; nižje v po-
korščini, srečke v mejah do-
pustnosti, najvišji pa se niso
smeli pregrešiti zoper te-
meljne stebre na katerih je
slonela njihova oblast. Če je
prišlo do tega, so se na vrhu
kotalile glave. Zgodovina se
v svojem ponavljanju odli-
kuje predvsem kot učiteljica
tistih, ki so v vrhovih.
* * *
Vrnimo se zdaj spet k lovu
na čarovnice, da se razume-
mo, k tistemu pred stoletji.
Sto let kasneje sekta skakačev
Kakšnih sto let potem, ko je
Katarina, vdova po Urhu,
zgubila svoj boj za celjsko
dediščino, so se dognale ve-
Uke reči. V prvi polovici 16.
stoletja, natančneje 1540, je
v Laškem župnikoval pridi-
gar Primož Tnibar, kasnejši
reformator, ki se je že v Loki
spopadal z »štiftaiji«, ki so
povsod hoteh zidati cerkve,
videli prikazovanja svetni-
kov, ki so take gradnje naro-
čaU in terjali. S Trub^em je
povezano kratkotrigno ob-,
dobje reformacije, prote-
stantizma. Ko se začerpa pri-
poved o približevarvju vr-
hunca lova na čarovnice po
naših krajih, je bil protestan-
tizem v vseh slovenskih de-
želah pregnan, razen na Go-
ričkem onstran Mure. Spo-
pad rimsko-katoUške cerkve
s protestantsko ločino se je
posledično vmešal tudi v ča-
rovniške procese, čeravno so
luterani, oziroma protestanti
tudi sami bih prepričani
v obstoj copmic in čarovni-
kov. Toda to se je dogajalo
v obliki boja proti heziji dru-
god. V naših kr^ih se je
v zadnjem desetletju šestnaj-
stega stoletja med kmečkim
prebivalstvom razširila sekta
»skakačev«, ki je imela ča-
sovno in vsebinsko poveza-
vo s prej omenjenimi »štif-
taiji«. Skakači, ali metalci so
zlasti po slovenski Štajerski
ustanavljali svoje župnije, zi-
dah celo cerkve, opravljali
obrede kje na jasah, gričih in
zakotnih kr^ih. Zbirah so se
ob določenih krajih, navad-
no ob sobotah. Skakači so se
bičali, plešah do onemoglo-
sti divje plese, da so potem
obležali izčrpani kot v tran-
su. Ваде naj bi se ponekod ti
obredi sprevračah še v orgi-
je. Hkratni pojav verskih bo-
jev med rimsko cerkvijo in
protestanti, je cerkvene
oblasti v naših krajih pojav
skakačev močno vznemiril.
Skrivno sh^anje, plesanje
divjih plesov, sobota kot obi-
čajni dan sh^anja, vse to so
povezah s čarovništvom, ple-
som čarovnic, jahanjem na
Klek, s heretično soboto (Sa-
bath). Razvnelo se je prepri-
čao, da se skakači prikla-
njao in molijo hudiča, skrat-
ka, da so satanisti.
Knezoškof Martin Brener,
ki si je naložil zaobljubo po-
novno katolizirati deželo, tu-
di štajerski deželni stanovi
so posegh vmes. 14. decem-
bra 1597 je deželni tajnik Ma-
tej Ammann na posvetu po-
vedal, da kmetje še naprej
zganjajo copmije in brezbož-
nost. Navedel je, daje skaka-
ško cerkev ah sekto ustano-
vila neka Maruša z Goričko-
ga, ki so jo potem zgrabili in
vkleniU v železje.
V devetdesetih letih 16
stoletja se je na Št^jerskeit
pojavil deželni ječar Jakol
Bithner z nalogo, da dežele
in javne ceste očisti potov
cev, razkropljenih soldner
jev po tridesetletni vojni, d
ganov in drugih popotna
skupin. Ker pa je Bithpi
prišel s Saškega, je s seb<|
prinesel iskušnje in vêdenjl
o čarovniških zločinstvih. N
mogoče podceniti njegovi
vloge za izbruh lova na či
rovnice na mariborskem ob
močju in starem celjsken
grofovstvu.
Prihodnjih
BLIZU 400 PROCESO^
V DVEH STOLETJI!
Grad Ojstrica nad Taborom. Zgoraj razvaline starega gradu, spodaj novejši grad, nasi
okrog 1600, porušen v začetku XIX. stoletja.