PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini z-* Ai\ 1 • Abb. postale I gruppo “ LCIlil ziU llF Leto XXI. Št. 153 (6131) TRST, sreda 30. junija 1965 VOJNA V VIETNAMU ZAŠLA V NOVO FAZO Dva tisoč ameriških padalcev sodeluje pri napadih na osvobodilno vojsko Novi močni napadi partizanskih enot na sajgonske postojanke Ameriška letala prodrla globoko v notranjost Severnega Vietnama Gordon Walker poziva ZDA na pogajanja z osvobodilno fronto SAJGON, 29. — Enote osvobodilne vojske so včeraj ponoči bombardirale z možnarji nekatere položaje sajgonske vojske na polovici poti med Ton Morongom in glavnim krajem pokrajine Kontumom, 440 kilometrov severno od Saj gona. Ton Mo-rong, ki so ga enote osvobodilne vojske zasedle v soboto, je še vedno v njihovih rokah. V obalni pokrajini Puyen se- verno od Saj gona je prišlo do močnega spopada med sajgon-skdmi četami in osvobodilno vojsko. Na obeh straneh so precejšnje izgube. Približno 50 kilometrov od Saj gona sodeluje dva tisoč ameriških vojakov in nad tisoč južnovietnamskih vojakov v tako imenovani operaciji «iskan j e in uničenje«. Na to področje so poslali tudi tisoč avstralskih vojakov. Gre za prvi neposredni nastop avstralskih čet v vojni in prav tako tudi za prvi neposredni napad ameriških čet na osvobodilno vojsko. Operacije so začeli že sinoči. Zatrjuje se, da se na omenjenem področju vežbajo enote osvobodil- ne vojske. Ameriške in južnoviet-namske vojake so na to področje prepeljali s helikopterji, še prej so 45 minut bombardirali področje, kjer so pozneje pristajali helikopterji. Ameriški predstavnik je izjavil, da so enote osvobodilne vojske sprejele prve helikopterje z močnim streljanjem. Tudi na padalce so močno streljali. Pravijo, da so ameriške patrulje odkrile bolnišnico osvobodilne vojske ter velike zaloge riža (približno dvesto ton), žita, prosa, cigaret, čaja, vode in drugih živil. Nekaj pred polnočjo so enote osvobodilne vojske izvedle poskusen napad na ameriške in sajgonske položaje, toda so se kmalu umaknile. Pričakuje se, da bo operacija trajala nekaj dni. V ameriških vojaških krogih od- •illiliiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimimiiiitniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiiiiniiliiiiiililiiliiiiiiliiiiillliiiiliiiiiiiiiilitMi KOSIGINOVO OPOZORILO ZDA SZ bo povečala pomoč Severnemu Vietnamu MOSKVA, 29. vjetske vlade Kosigin je govoril danes na slovesnosti, na kateri so izročili diplome afriškim, azijskim in latinskoameriškim študentom na moskovski univerzi «Patriee Lu-mumba«. Poudaril je, da bo Sovjetska zveza v celoti podpirala vietnamsko ljudstvo in da bodo morali ameriški vojaški krogi računati na povečano sovjetsko pomoč in podporo Vietnamu. Kosigin je polemiziral z ameriškim predsednikom Johnsonom. Dejal je: «Johnson nima prav,, ko v opravičilo svoje intervencije v jugovzhodni Aziji trdi, da razlika med državljanskimi vojnami in vojnami med državami sedaj izginja. Z uvajanjem te teorije si ZDA lastijo pravico odločati, kakšen socialni sistem naj uvede ta ali ona država, ne oziraje se na voljo domačega prebivalstva.« Kosigin je pripomnil, da so te teorije in ta politika premoženje ameriške reakcionarne skrajne desnice, ki jo je svoj čas vodil senator Goldwater in ki si jo je ameriška uprava sedaj prisvojila. «Washington ne bo prevaral nikogar, je dodal Kosigin, ko trdi, Predsednik so-, Vietnama, ki se bodo še dalje o-krepili s povečano pomočjo in podporo vse socialistične skupno- sti. Sicer pa ie ameriška politika v Vietnamu brez upanja, kakor dokazuje dejstvo, da razširitev vojne, ki jo je Washington določil februarja, ni do sedaj dala pozitivnih rezultatov za Američane * Zatem je Kosigin dejal, da je dolžnost vseh narodov prispevati k borbi proti imperialistični politiki napada in samovolje. Dodal je, da je Sovjetska zveza vedno podpirala potrebo okrepitve mednarodnega sodelovanja vseh sil, ki se borijo proti imperializmu in za mir, in je dodal: »Nadomestiti to mednarodno protiimperiah-stično enotnost z rasno enotnostjo je v nasprotju z marksizmom-leninizmom in je pojav rasizma. Za nas se pojavi rasizma ne morejo ločiti od kolonializma, od fašizma, od despotizma in barbarstva.* Zatem je Kosigin dejal, da je sramota dvajsetega stoletja obstoj južnoafriške republike, katere zgledu sedaj sledi tudi Južna Rodezija. Zasedanje ZEZ LUKSEMBURG, 29. — Danes se je začelo zasedanje sveta ministrov zahodnoevropske zveze. Pregledali so glavna gospodarska in politična vprašanja. Najprej so govorili o odnosih med šestimi državami zahodnoevropske skupnosti in sedmimi državami EFTA. Potem so govorili o Vietnamu; popoldne pa so govorili o položaju o Latinski A-meriki in o položaju v Afriki na področju južno od Sahare. Zatem je belgijski zunanji minister govoril o položaju v Kongu in d sosednih državah. Nova seja bo jutri zjutraj. klanjajo kakršne koli podatke o dosedanjih izgubah. V Washingtonu je predstavnik ameriškega državnega departmaja izjavil, da spadajo te operacije v okvir sodelovanja med vojaki obeh držav na bojišču, kakor izhaja iz izjave Bele hiše v prvih dneh junija. Medtem nadaljujejo ameriška letala napade na Severni Vietnam. Sinoči so dvakrat bombardirala ra. darske naprave na otoku Hon Nieu. Danes pa so ameriška letala zelo globoko prodrla v notranjost nad sevemovietnamsko ozemlje. Šestnajst letal je bombardiralo vojašnice v Tuan Cau, 247 kilometrov sevemozahodno od Hanoja. Protiletalsko topništvo je sestrelilo eno ameriško letalo. V okviru vojnega stanja, ki ga je razglasila sajgonska vlada, so danes poklicali pod orožje vse mla. deniče od dvajset do trideset let starosti, tudi tiste, ki so kitajskega porekla. Bivši britanski zunanji minister Gordon Walker je prišel sinoči iz Londona na »poluraden« obisk v ZDA. Danes popoldne je imel sestanek z državnim tajnikom Deanom Ruskom, jutri pa se bo sestal s predsednikom Johnsonom in z njegovim svetovalcem Bundyjem. V govoru, ki ga je imel Walker sinoči v nekem mestecu v Virginiji je govoril o položaju v Vietnamu. Med drugim je Walker izjavil: 1. ZDA bi se morale pripraviti na neposredna pogajanja z narodnoosvobodilno fronto. 2. ZDA se morajo zavedati, da ni mogoča zmaga v tradicionalnem smislu. 3. Zaradi tega mora biti njihov smoter politična rešitev, ki naj Odtegne Vietnam kitajskemu nadzorstvu. 4. Vietnamski nacionalizem je sila, ki se lahko koristno usmeri k temu smotru, tudi če bi pripeljal do režima »komunističnega nacionalizma« v Vietnamu. Po razgovoru z Deanom Ruskom je Walker izjavil, da bi morale ZDA: 1. Sprejeti ukrepe, da ne zgubijo vojne. Popolna vojaška zmaga je nemogoča, vendar pa Z«A ne morejo dopustiti, da bi zgubjle vojno in morajo vzdržati do konca sezone monsunov. 2. Nadaljevati rhorajo politiko, ki naj jasno pokaže, da se bo moral spopad končati s sporazumno rešitvijo. 3. Izkoristiti morajo vsako priložnost, da razdelijo nasprotni tabor, «ki ni konec koncev ni tako enoten«. Zatem je Gordon Walker izjavil, da je zanimivo, da Severni Vietnam ni še odgovoril na noto Com-monvvealtha. Čeprav ne pričakuje pritrdilnega odgovora, vendar je po njegovem mnenju značilno, da odgovor ni še prišel. Komentator agencije Tass je nocoj izjavil, da Je vojna v Vietnamu zašla v novo fazo z uporabljanjem ameriških padalcev pri ofenzivi proti osvobodilni vojski. Dodal je, da je na tisoče sajgonskih vojakov prešlo na stran osvobodilne vojske, in to je pripravilo Američane, da se neposredno udeležijo bojev proti osvobodilni vojski. leta 1932 do 1936. Leta 1939 je bil izključen iz švicarske socialistične stranke, ko se je vrnil s potovanja po Sovjetski zvezi. Leta 1944 je u-stanovil švicarsko komunistično stranko, ki je uradno znana z ime nom laburistična stranka. Ustanovil je tudi glasilo stranke, ki ga je vodil do leta 1952, ko je zaradi notranjih sporov v stranki izstopil in ustanovil novo politično stranko, ki je imela spočetka nekaj u-spehov, a je počasi zgubila vse pridobljene sedeže. Nato se je Nicole umaknil v privatno življenje zaradi slabega zdravja. BONN, 29. — Zahodnonemški kancler Erhard je sprejel davi italijanskega poslanika Luciollija. Med drugim sta govorila o bližnjem obisku predsednika Saragata v Zahodni Nemčiji. Erhard je italijanskemu poslaniku izjavil, da pripisuje Zahodna Nemčija veliko važnost temu obisku. Priprave na proslavo prekomorskih brigad LJUBLJANA, 29. — Ob proslavi prekomorskih brigad bodo odkrili spominske plošče v najvažnejših krajih, ki so vezani z znano potjo prekomorskih borcev in njihovih enot. Med drugim bodo odkrili spominsko ploščo na otoku Visu, na Korčuli, kjer je padlo 300 borcev, na polotoku Pelješcu, v Splitu, Postojni, Ilirski Bistrici in v drugih krajih. Vsega bodo odkrili 18 spominskih plošč, med njimi tudi na Vršiču, preko katerega se je 6. maja 1945 na poti na Koroško prebijal motorizirani odred prekomorcev. V Ilirski Bistrici, kjer bo 3. in 4. julija o-srednja proslava, bodo postavili spomenik padlim prekomorskim borcem, ki ga bodo odkrili na dan republike. London - Bonn BONN, 29. — Danes so se v Bonnu zaključila pogajanja med Za hodno Nemčijo in Anglijo v zvezi z vzdrževanjem angleških čet v Zahodni Nemčiji. Sporazumeli so se, da bo Zahodna Nemčija plačala predčasno 464 milijonov mark kot pomoč v devizah Veli' ki Britaniji. Sklenili so tudi po BREZ POMEMBNIH DOGODKOV NA PRAZNIK Minister Mariotti se zavzema za sodelovanje sindikatov Deset komunistk iz časov ilegale je prejelo «zlate garibaldinske zvezde» - Brandt je odpotoval daljšati za eno leto sporazum o pomoči v devizah, ki bo veljal do I končno odražajo na 31. marca 1967. | nih in socialnih inštitucijah. RIM, 29. —■ Posebnih političnih dogodkov danes ni bilo. Nekateri politiki pa so izkoristili današnji praznik ter so imeli v raznih mestih govore. . Minister za zdravstvo Mariotti je govoril v Genovi. Med drugim je dejal, da na zasebnem gospodarskem sektorju kažejo delavci čut odgovornosti ter tako bistveno pri-spevajo, da se premaga gospodarska kriza dežele. Stavka delavcev ENEL, ki je bila v zadnjem trenutku preklicana, stavka carinikov, ki se je zavlekla več dni — vse to povzroča velikansko škodo javnim financam ter dokazuje nemir, ki sedaj preveč časa vlada na sektorju javnih služb, skoraj vsak dan v bojnem razpoloženju in to ne vedno iz utemeljenih razlogov. Na ta način, je zatrjeval Mariotti, se beleži nizek dohodek, ki mora povzročati skrbi delavcem. Sindikati pa ne opravljajo, je dejal Mariotti, svoje funkcije, če ne opozarjajo na nevarnost, ki jih krije nizek dohodek investicij. To pa ustvarja vseh vrst težave, ki se - - ' — samih politič- .............MII.....IIIIINI.milMII......iii.iiiiiii......"■■lili*...... Odložen na danes sestanek Naserja, Sukarna, Čuenlaja in Buta Cuenlaj odpotuje danes iz Kaira v Peking ■ V OZN se bojijo, da bo delo skupščine trpelo zaradi odložitve konference na november Leon Nicole umrl ŽENEVA, 29. — Danes so javili, da je ustanovitelj švicarske komunistične stranke Leon Nicole umrl v neki bolnišnici blizu Ženeve v starosti 78 let. Nicole je bil predsednik ženevske kantonske vlade od KAIRO, 29. — Predsedstvo ZAR je danes javilo, da bo sestanek »malega vrha« jutri zjutraj. Prvotno je bil sestanek med Naserjem, Cuenlajem, Sukarnom in pakistanskim zunanjim ministrom Butom določen za danes. Ker pa je Buto zakasnil svoj prihod iz Alžira, so sestanek odložili na jutri. V nasprotju s prejšnjimi sporočili, dom- nevajo, da ne bodo objavili nobenega skupnega sporočila o razgovorih, temveč bodo baje podali skupno izjavo časnikarjem. Zvečer se je zvedelo, da bo predsednik kitajske vlade Cuenlaj odpotoval jutri popoldne v Peking. V Pekingu so objavili sporočilo, ki pravi, da je bil sklep o odložitvi afriškoazijske konference pozitiven ter da pomeni «poraz imperialistov m reakcionarjev, ki so nameravali v celoti sabotirati konferenco«. Izjava pravi dalje, da ta odložitev «nima nič skupnega z odložitvijo, ki so jo predlagale Indija in nekatere druge države«. Izjava trdi, da je Indija skupno z drugimi državami skušala konferenco sabotirati. Burgibov predstavnik, minister Mongi Slim, ki se je danes vrnil v Tupis, je izjavil, da je zadovoljen zaradi odložitve konference, ker bo ta odložitev omogočila, da se zagotovi njen popoln uspeh. Takoj po njegovem prihodu ga je sprejel Burgiba. V krogih Združenih narodov se bojijo, da bo odložitev afriško-azijske konference ovirala reden potek dela glavne skupščine. Dvajseto zasedanje skupščine se bi moralo začeti septembra in se zaključiti nekaj pred božičem. Da se omogoči afriškoazijskim delegatom udeležba na alžirski konferenci, bo verjetno potrebno pospešiti delo skupščine ali pa odložiti razpravo o številnih važnih vprašanjih na čas po tej konferenci. V poučenih krogih menijo, da bodo verjetno izbrali drugo rešitev, tudi zaradi tega, ker bo septembra sestanek na vrhu Organizacije afriške enotnosti. Izgnani iz Švice (rije francoski državljani ŽENEVA, 29. — Departma /a sodstvo in policijo je danes javil, da so imeli trije francoski državljani nedavno stike s kitajskim poslaništvom v Bernu. Švicarska protivohunska služba je ugotovi la, da pomenijo ti stiki nezakoni tp politično dejavnost. Zaradi te ga so omenjene francoske držav ljane izgnali s švicarskega ozem lja, in švicarska vlada je formal no protestirala pri kitajskem po slaništvu. Sporočilo omenjenega departmaja pravi, da so omenjeni francoski državljani dobavili kitajskemu poslaništvu politični material, finančno pomoč ter navodila za gibanje naklonjeno Kitajski v Franciji. Omenjene osebe je policija ustavila 20. junija. namesto pokojnega Brkiča izvolil za novega predsednika republiškega izvršnega sveta Rudja Koleka, dosedanjega podpredsednika republiškega izvršnega sveta. KAIRO, 29. — V Arabski ligi v Kairu teko razgovori o sklepu britanskih kolonialnih oblasti na področju Aleg v Perzijskem zalivu, da odstavijo vladarja emirata El Sarki. V Arabski ligi menijo, da je nedavna odstavitev tega emira prva poteza v okviru širšega načrta britanskih oblasti, da obračunajo z vsemi vladarji v območju zaliva, ki podpirajo načrt Arabske lige o vsestranski materialni in politični pomoči vzhodnim emiratom Arabskega polotoka, da bi tako preprečili tujo infiltracijo. Tak položaj, je dejal Mariotti, lahko koristi desnici in komunistom. Italijanski delavci morajo nujno občutiti nevarnost komunistične politike po geslu «čim slabše tem boljše«. Ta politika skuša napraviti konec levi sredini, ne da bi v zameno nudila kaj resnega, ter sodelovanju med socialisti in katoličani, ki predstavlja veliko zgodovinsko in politično postavko. Govoreč posebej o zdravstveni pomoči na sploh, je Mariotti dejal, da se socialisti odločno bore za združitev raznih ustanov za pomoč. Denar narodne skupnosti se mora dobro uporabiti, da bo naš produktivni in finančni sistem zopet učinkovit. Minister za reformo javne uprave Preti je govoril v Ferrari. Svoj govor je zaključil s tem, da je tudi pozival na čut odgovornosti. Scelba je imel govor v Pratu, v katerem je med drugim ponavljal svoje stališče, naj se država preveč ne vmešava v vsa področja socialnega življenja. V Povigliu so danes socialisti in socialdemokrati skupaj počastili obletnico smrti Giacoma Matteotti-ja. Govorila sta socialist Simonacci ter poslanec Giuseppe Amadei, tajnik parlamentarne skupine PS-Dl. Simonacci je govoril o osebi in žirtvi Matteottija, medtem ko je Amadei v zvezi s sedanjo politično situacijo dejal med drugim, naj bi delali tako, da bi bil duh Matteottija pomirjen ter bi se u-resničil njegov opomin: socialisti s socialisti, komunisti s komunisti. Po tem, kar je dejal poslanec De Martino, socialistična združitev še ni blizu, vendar pa tudi upamo, da ni nemogoča. V nadaljevanju svojega govora je Amadei rekel, da bi združitev pomenila porast socialističnih sil ter zmanjšanje komunističnih sil. Rekel je tudi, da pomeni sanjati o kakih drugačnih združitvah, kakor je na pr. tista, o kateri govori Longo, samo izgubljati čas. Danes se je zaključila četrta konferenca komunističnih žena s spominsko svečanostjo na čast komunistkam, ki so sodelovale v odporništvu. Na svečanosti je poslanka Nilde Jotti podelila »zlate garibaldinske zvezde* 15 ženam, ki so bile članice partije v dobi ilegale. Poleg glavnih voditeljev KPI so bile navzoče delegacije komunističnih partij drugih dežel, kot iz SZ, Jugoslavije, CSSR, iz Francije, ZDA. Sovjetski pesnik Jevtušenko je pozdravil italijanske komunistke ter deklamiral neko svojo pesem. Končno je povzel besedo sekretar KPI Longo, ki je dejal, da velja ta proslava vsem italijanskim ženam, ki so se borile za svobodo. Prvič v zgodovini Italije, je dostavil, je prišlo do množične udeležbe italijanskih žena v velikem boju. S tem so si italijanske žene na široko od- prle vrata v javno življenje. Longo je pozval na koncu komunistke, naj bodo tudi danes v prvih vrstah pri ustvarjanju novih odnosov med vsemi demokratičnimi silami, laičnimi in katoliškimi. Rumor, je dejal Longo, je pozval demokristjanske žene, naj bodo na čelu protikomunističnega boja, mi pa pozivamo komunistke, naj bodo na čelu boja za enotnost demokratičnih sil. Levica PSI, ki ima v vodstvu stranke Balzama, Vercellija in Ve-ronesija, im$ namen sklicati vrsto pokrajinskih in deželnih zborovanj, na katerih hoče odločno braniti avtonomijo in enotnost PSI. V drugi polovici julija bo vsedržavno zborovanje te struje. Skupina komunističnih poslancev se bo sestala v četrtek; istega dne se bo sestala tudi skupina komunističnih senatorjev. V dneh 2. in 3. julija bo predsednik Čila Eduardo Frei uradno obiskal Italijo. To bo prvi državni predsednik, ki ga bo Saragat sprejel kot uradnega gosta na Kvirinalu. Danes je odšel iz Rima vodja nemške socialdemokratske stranke ter župan zahodnega Berlina Willy Brandt. Imel je danes tudi tiskov-no konferenco, pri kateri pa ni povedal nič takega, kar ne bi bilo znano iz njegovih dosedanjih razgovorov ali pa tudi sicer. Predsednik Saragat je poslal papežu Pavlu VI. brzojavko, s katero mu je čestital za drugo obletnico kronanja. Podobno brzojavko Je poslal ministrski predsednik Moro državnemu tajniku kardinalu Cico-gr.aniju. ... A vstrijski kancler Klaus danes na obisku v Parizu Glavni predmet pogovorov bodo odnosi Avstrije s skupnim tržiščem Izjave kanclerja in zunanjega ministra Kreiskega o politiki Francije Donava resno ogroža Novi Sad Mrzlično utrjevanje nasipov Pri obrambi pred poplavo sodeluje nad 37.000 prebivalcev Vojvodine in vojakov da oboroženi napadi na narodnoosvobodilna gibanja ne ogrožajo svetovnega miru, ko skuša določiti razliko med «omejenimi» voj nami in svetovno vojno. Ljudsko gibanje proti ameriški politiki se na svetu razvija. Nikoli kakor sedaj ni borba za mir zavzemala tako velikega obsega.« Zatem je Kosigin izjavil, da A-merika ne more govoiriti o miru, ko nadaljuje bombardiranje Severnega Vietnama in napada partizane na jugu. Pogoji za mirno rešitev vietnamske zadeve so: prenehati mora bombardiranje severno od 17. vzporednika in povrniti se j« treba k spoštovanju ženevskih sporazumov. Američani morajo umakniti svoje čete iz Južnega Vietnama, vietnamskemu prebivalstvu je treba omogočiti, da samo odloča o svoji prihodnosti. »Ce ne bo VVashington upošteval realnega stanja v jugovzhodni A- (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Nad 37.000 prebivalcev Vojvodine, med njimi več tisoč pripadnikov jugoslovanske ljudske armade brani in utrjuje nasipe v dolžini 1.300 kilometrov vzdolž Donave. Na tem področju se vodi prava bitka, v kateri sodelujejo v borbi proti vodi tudi motorni čolni in vlečne ladje. Največja bitka se vodi sedaj pred Novim Sadom, kjer nad 7.000 prebivalcev in vojakov gradi še dve obrambni liniji pri Futogu in novosadski naselbini Vetmik, medtem ko zahodno od Novega Sada utrjujejo o-brambne nasipe. Ponoči so prispeli iz Skopja v Novi Sad težki gradbeni stroji z okrog 100 strokovnjaki in se takoj priključili branilcem Novega Sada. Na poti so razna transportna sredstva iz Beograda, Skopja in Bitovlja. Središče o-brambe je na futogoškem nasipu, dolgem pet kilometrov, v katerega so vgradili 76 kubičnih metrov zemlje. Tu je nasip dosegel v dolžini 20 kilometrov višino dveh do treh metrov. Danes ponoči so prekinili železniški in cestni promet preko Novega Mosta, ki veže Novi Sad s Petrovaradinom, ker je obalni nasip na petrovaradinski strani popustil. Mednarodni v1«ki na progi Beograd-Novi Sad - Subotica - Budimpešta so preusmerjeni po progi Vinkovci - Kragujevac - Subotica. Pričakuje se, da bo most usposobljen za promet v dveh do treh dneh, ko bodo končali graditev no-železniški voda zajela več avtomobilov, ki so prisiljeni čakati odtok vode. V vasi Begeč je poplavljenih nad 20 hiš in skladišče kmetijske zadruge z okrog 100 vagoni žita. B. B. Indija in Pakistan sklenila sporazum o področju Kač NOVI DELHI, 29. — Jutri zjutraj bodo podpisali sporazum med Indijo in Pakistanom o področju Kač, kjer je nedavno prišlo do ostrih spopadov med četami Indije in Pakistanom. Predstavnik indijske vlade je izjavil, da je ministrski svet odobril danes načrt sporazuma, ki so ga dosegli s pomočjo mednarodnega posredovanja, zlasti pa z angleškim posredovanjem na sestanku ministrskih predsednikov Common. wealtha v Londonu. Sporazum bodo podpisali jutri in bo stopil v veljavo 1. julija. Sporazum določa premirje, ki dejansko že traja dva meseca. Kač je področje, ki meri 16.000 kvadrat« nih kilometrov in je polno močvirja slane vode ob meji med Indijo in zahodnim Pakistanom. Indija pravi, da pripada v celoti k indij- vega nasipa. Sedaj se promet Beograd - Subotica opravlja . 0,emltu medtem ko za s presedanjem med Petrovaradinom skemu ozemlju, medtem ko za in Novim Sadom. Na cesti med No- hleva Pakistan severni del zase. del tega ozemlja. Podrobnosti o sporazumu niso bile objavljene. KP Francije o predsedniških volitvah PARIZ, 29. — Glavni tajnik KP Francije Waldeck Rochet je po prvi seji centralnega komiteja izjavil, da so pripravljeni na vse, da se doseže sporazum levičarskih strank in gibanj za predsedniške vo litve. V ta namen so pripravljeni začeti pogajanja, zlasti s socialistično stranko. Walaeck Rochet Je dodal, da Je stranka pripravila načrt skupnega programa, ki bo predložen ostalim levičarskim strankam. Pripomnil je: «Neuspeh Gastona Defferra je odstranil hipoteko in ustvaril se je nov položaj, ki odpira velike perspektive za sporazum levice.« Japonska kandidira za Varnostni svet TOKIO, 28. — Japonska je radno postavila kandidaturo nestalni sedež v Varnostnem svetu OZN. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da upajo, da bo Japon ska izvoljena, ker do sedaj ni bila zastopana pri nobeni kandidaturi za sedež, ki je določen za Onečaščenje odporniškega spomenika FIRENCE, 29. — Preteklo noč so neznani vandali prevrgli in razbili . spomenik trem predstavnikom od- nostjo. Pripomnil je, da bodo po DUNAJ, 29. — Avstrijski kancler Josef Klaus je odpotoval danes popoldne z vlakom z Dunaja v Pariz na tridnevni uraden obisk; v Pariz bo prispel jutri zjutraj. Z. njim potuje zunanji minister Kreisky. Pred odhodom je Klaus izrazil zadovoljstvo, ker bo imel priložnost razgovarjati se z de Gaullom in $ člani francoske vlade. Dodal je, da med Avstrijo in Francijo ni nerešenih vprašanj. Zato bodo go-vorili predvsem o drugih zadevah. Ena od teh bo ureditev avstrijskih odnosov z zahodnoevropsko gospodarsko skup- __z:.. T-r ’______;i ■ „ j „ UnJ„ pomištva. Brž ko je župan Lagorio zvedel za dogodek, je stopil v stik z voditelji partizanskih in protifašističnih združenj ter poslal deželnemu svetu odporništva brzojavko, s katero obsoja sramoten dogodek tar obljublja, da bo 11. avgusta ob obletnici osvoboditve mesta zopet slovesno postavljen spomenik Boc-ciju, Morandiju in Piccagliju. BEOGRAD, 29. — Republiški izvršni svet Bosne-Hercegovine je UUdtjU. Z »ipuumi* UU WUUU gajanja verjetno še dolga ter bodo morali premagati še nekaj težavnih razdobij. Zato je važno, da obrazloži in pojasni namene Avstrije med neposrednimi razgovori z de Gaullom in da se seznani s francoskim stališčem. Zatem je Klaus dejal, da Avstrijo vedno zanima evropsko sodelovanje, toda mora tudi spoštovati obveznosti, ki izhajajo iz njene svobodno izbrane nevtralnosti. S tem se postavljajo meje, kar se ziji, bo imel opravka z narodi I vim Sadom in Bačko Palanko je Pakistanska vojska je že zasedla j azijske države. Predsednik Saragat in zahodno berlinski župan Willy Brandt tiče politične integracije. Zaradi tega francoske ideje o evropskem sodelovanju še posebej pritegujejo pozornost Avstrije. Klaus je nato dejal, da je ugotovil, da ima francosko in avstrijsko mnenje o politiki med Vzhodom in Zahodom v Evropi mnogo skupnega, čeprav niso razlogi vedno enaki. Zato bo zelo poučna izmenjava pogledov glede tega. Zunanji minister Kreisky pa je v intervjuju pariškega dnevnika «Combat» odgovoril na več vprašanj. Kar se tiče odnosov med Avstrijo in skupnim tržiščem, je dejal: «2elimo postaviti most med EFTA in skupnim tržiščem. Ne pozabimo, da bomo imeli leta 1967 v Evropi dva popolnoma razvita trgovinska sistema. Tedaj bomo razpolagali z velikimi proizvodnimi možnostmi. Ce nam ne bi uspelo uresničiti velikega trga tristo milijonov ljudi, bi prvikrat po vojni grozila Evropi globoka kriza. S tehničnega in političnega vidika so sprejemljive rešitve za skupno tržišče in za EFTA. Ne pozabimo, da je EFTA najvažnejši klient skupnega tržišča.« Kar se tiče odnosov med Francijo in Avstrijo, je Kreisky izjavil, da ni glede tega nobenega problema, in odnosi temeljijo na prijateljstvu in simpatiji. Dodal je, da je Francija pokazala posebno zanimanje za majhne evropske države, «to pa ne pomeni, da se je med obema vojnama vedno ravnalo pravilno«. Pripomnil je, da zelo ceni de Murvilla in da je med njima sporazum glede ocenjevanja položaja v srednji Evropi, v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Dodal je, da po njegovem mnenju pripadata CSSR in Madžarska srednji Evropi, Jugoslavija jugovzhodni Evropi, Poljska, Bolgarija in Romunija pa vzhodni Evropi in da bi bilo treba upoštevati »te nianse«. O zbližanju med Parizom in Moskvo je dejal: »Z avstrijskega stališča želim poudariti vso zapletenost odnosov med Vzhodom in Zahodom. Seveda pozdravljamo ponovno zbližanje med dvema tako važnima evropskima državama « «Ceprav ne podpisujem vseh pogledov francoske zunanje politike, je dodal Kreisky, moram vendarle izjaviti, da nam iz Pariza sedaj prihajajo ideje, ki bi jih morali mednarodno skrbno proučiti. Kot Avstrijec še posebno želim, da Pariz z večjo skrbnostjo prouči potrebo povezave med skupnim tržiščem in EFTA. To bi pomenilo za Evropo znatno gibalo akcije, in Francija bi mogla vnesti mnogo konstruktivnega duha.« Tito nadaljuje razgovore v Moskvi MOSKVA, 29. — V Kremlju so se danes nadaljevali jugoslovansko • sovjetski razgovori med predsednikom Titom ter njegovimi sodelavci in člani sovjetske delegacije, v kateri so bili prvi tajnik CK KP SZ Brežnjev, predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan, predsednik izvršnega sveta Kosigin, Andrej Gromiko in druge visoke osebnosti. V razgovorih, ki so trajali tri ure, so proučili mednarodna in aktualna vprašanja s področja mednarodnega delavskega gibanja in možnosti nadaljnjega razvoja odnosov med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo. Medtem ko sta na prvih sestankih po prihodu predsednika Tita v Moskvo delegaciji prikazali svoje poglede na posamezna vprašanja, so na današnjem sestanku analizirali stališča ene in druge delegacije o mednarodnih vprašanjih. Ugotovili so enakost pogledov o na j več jem številu načetih vprašanj. Pričakuje se, da bo v zaključnem sporočilu ta enakost pogledov tudi javno potrjena. Nocoj je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi Dobrivoje Vidič priredil v hotelu «Sovjetskaja» sprejem, katerega so se udeležili najvišji sovjetski državni, politični In vojaški voditelji, med njimi Brežnjev, Mikojan, Kosigin, Suslov, Kozlov, Vorošilov, številni maršali Sovjetske zveze z zastopniki bojevnikov. zastopniki številnih sovjetskih ustanov in šefi diplomatskih misij, akreditiranih v Sovjetski zvezi. Med sprejemom sta Tito in Mikojan izmenjala zdravici. Jutri bo v kremeljskem dvorcu zborovanje prijateljstva sovjetskih in jugoslovanskih narodov, na katerem bosta verjetno govorila Tito in Mikojan. Po odložitvi afriškoazijske konference v Alžiru so se v Kairu sestali predsednik Naser, Sukarno in Cuenlaj. Za včeraj je bil določen uraden sestanek treh predsednikov in pakistanskega zunanjega ministra, ki pa je bil odložen z uradno obrazložitvijo, da je pakistanski zunanji minister zakasnil svoj prihod. O teh razgovorih vlada največja tajnost. Vendar pa se dorane. va, da razpravljajo o dogodkih v Alžiriji in o posledicah, ki so jih ti dogodki imeli. Zdi se, da Cuen-laju ni do sedaj uspelo pridobiti Naserja za svojo politiko, zlasti kar se tiče odnosov s Sovjetsko zvezo. Cuenlaj bo jutri zapustil Kairo. V Novem Delhiju bodo danes podpisali sporazum med Indijo in Pakistanom v zvezi z obmejnim področjem Kač. kjer so bili pred meseci ostri spopadi. Ta sporazum daje upati, da bo vplival na popustitev napetosti med obema državama in da bo mogoče nadaljevanje pogajanj tudi o sporu okoli Kašmira. V Južnem Vietnamu so močne enote ameriških padalcev in avstralske enote neposredno posegle v boje ob strani sajgonskih čet proti osvobodilni vojski. 2e od nedelje so severno od Sajgona močni spopadi. Predsednik sovjetske vlade Kosigin je včeraj izjavil, da bo Sovjetska zveza še povečala pomoč Severnemu Vietnamu, in je ostro polemiziral s predsednikom Johnsonom, ki skuša opravičiti svojo intervencijo v jugovzhodni Aziji. V Moskvi je predsednik Tito nadaljeval včerai razgovore s sovjetskimi voditelji. Danes bosta na večjem zborovanju govorila Tito in Mikojan. Vreme včeraj: najvišja temperatura 28, najnižja 18.6, ob 19. uri 24.1, zračni tlak 1019,5 raste, veter 5 km jugozahodnik, vlaga 75 odst., nebo Jasno, morje skoro mirno, temperatura morja 22 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA. 30. junija Emilija Sonce vzide ob 4.18 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 21.37 jutri, ČETRTEK, 1. julija Bogoslav 1 VČERAJ V OKVIRU TRŽAŠKEGA VELESEJMA X. mednarodni dan lesa je potekel v zanimivih razpravah izvedencev Stalno naraščanj/’ potrošnje gradbenega lem na osebo z razvojem sodobnih tehnik obdelave lesa - Pobuda za mednarodno lesno razstavo v Trstu Včerajšnji dan na velesejmu je bil posvečen 10. mednarodnemu dnevu lesa, katerega so se udeležili italijanski, avstrijski, jugoslovanski, francoski, švicarski, kamerunski in drugi tehniki, strokovnjaki, operaterji in industrijci lesnega področja. Med drugimi so bili države pomembno tržišče za njihove proizvode. Ker so gospodarstva afriških držav praktično šele v začetni fazi svojega razvoja, bo prav gotovo prišlo do povečanja medsebojnih trgovskih izmenjav. Letos se bodo tega zasedanja udeležili predstavniki osmih afriških prisotni direktor tehničnega gozdne-1 držav: Abesinije, Malte, Maroka, ga centra iz Pariza Morellet, glavni j Tunizije, Kameruna, Libije. Gabo-tajnik trgovinske zbornice za kme-1 na in Gane. Do prvih stikov je tijstvo in gozdarstvo Kameruna Le- prišlo že v preteklih dneh med guil, ki načeluje številni tehnični delegaciji svoje dežele, kakor tudi razstavljavci iz operativnih središč Zuericha, Dunaja, Celovca, Ljubljano itd. Za predsedniško mizo so bili glavni direktor za gorsko in gozdno gospodarstvo dr. Pizzigallo, ki je predsedoval zasedanju, direktor državnega lesnega centra iz Firenc prof. Giordano, predsednik lesnega združenja iz Trsta dr. Gu-nalacchi in direktor lesnega centra iz Trenta inž. Zaccaria. Po pozdravu vsem kongresistom, ki ga je izrekel predsednik tržaškega velesejma Sutura, je povzel besedo dr. Pizzigallo, ki je predvsem podčrtal, da je Trst najprimernejše središče za mednarodno zborovanje o lesu tako zaradi njegove realnosti na operativnem kot tranzitnem področju, ter je označil zasedanje kot najvidnejše in najpomembnejše s tega področja v Evropi. Dr. Gu-nalacchi je v imenu tržaških lesnih operaterjev govoril o veliki vlogi lesnega pristanišča pod Skednjem, ki ni samo tranzitno pristanišče, temveč tudi skladišče lesa vseh vrst, ki je tukaj na razpolago italijanskim in tujim operaterjem. Prvo poročilo je nato podal direktor oddelka za les FAO-CEE iz, Ženeve dr. E. Kalkkinen. Njegov referat se je nanašal na obsežno in zahtevno temo «Les in njegovi derivati v konkurenčni tekmi z drugimi materiali in odgovarjali položaj na trgu s stališča dežel s svobodno trgovino«. Kalkkinen je dejal, da je potrošnja lesnega materiala v Evropi v stalnem porastu in da se je od 0,37 kub. m v letu 1920 povečala na 0,55 kub. m v letu 1960. Po predvidevanjih organizacije FAO se bo potrošnja lesa na osebo do leta 1975 (brez upoštevanja lesa za kurjavo) povečala na 0,72 kub. m. Po njegovem mnenju se bo potrošnja žaganega lesa, lesnih plošč, vezanih plošč in plošč iz vlaken itd. večala do leta 1975. Do večje potrošnje lesa je prišlo z uvedbo lesnih plošč in drugih lepljenih elemoiKov. Dr. Kala-kfch«A je dejal, da bi sedaj ne smelo biti več nobenih predsodkov proti lesu saj so moderne feb-nike povečale uporabo lesi proti vsem njegovim najbolj nevarnim konkurentom. Pri tem je zlasti o-menjal večjo uporabo lesa v družinskih stavbah, v počitniških bivališčih, v montažnih hišah na splošno, v izdelavi vrat, oken, za-slonjal itd. Nato je član kamerunske delegacije dr. Robert Coron podal poročilo o lesu iz svoje države in pri tem zlasti poudaril izvozne lesne vrste, saj je Kamerun lani izvozil 220.000 kub. metrov lesa in nad 34.000 kub. metrov žaganega lesa. Poudaril je tudi, da se bo z zgraditvijo transkamerunske železnice povečala proizvodnja in moderno izkoriščanje lesa v vsem srednjem in vzhodnem delu Kameruna. Direktor državne zvez.e lesnih trgovcev dr. Trippodo je govoril o lesnem tržišču v EGS in Italiji s posebnim ozirom na iglavce. V popoldanskem delu zasedanja je najprej govoril inž. Lanz iz Zuericha o splošni in tehnični propagandi za les, pri čemer je navedel, kaj delajo druge države in predvsem Švica za valoriziranje lesne surovine. Inž. Kabalin z Reke, ki je zamenjal obolelega in najavljenega referenta prof. Horvata z zagrebške univerze, je v svojem krajšem nagovoru predvsem poudaril važnost dneva lesa na tržaškem velesejmu in pa povečanega jugoslovanskega izvoza lesa v Itali’0. Pri tem je poudaril, da se že kažejo znaki večjega zanimanja za jugoslovanski les zlasti v južni in srednji Italiji, poudaril pa je kako zavzema les v Jugoslaviji sami vedno večjo vlogo zlasti pri gradnjah montažnih in week-end hiš predvsem v Dalmaciji, v Istri in v Sloveniji na splošno. Po govorih še nekaterih dis-kutantov, je povzel zaključne misli prof. Giordano, ki se je zlasti ■zadržal pri naraščajoči potrošnji lesa in lesnih izdelkov na posameznika, pri veliki in po njegovem mnenju neozdravljivi krizi potrošnje lesa za kurjavo, pri po večanem uporabljanju vezanih in lepljenih plošč in pri važnosti moderne tehnične obdelave za povečanje potrošnje lesa in za zmanj Sanje cene, pri naraščajoči uporabi lesa v montažnih izdelkih ter pri nujnosti propagande za večje uporabljanje lesa tako v državah izvoznicah kot pri državah uvoznicah. Končno je izrazil željo, da bi prav tržaški velesejem postal pobudnik mednarodne lesne razstave. Predsednik dr. Pizzigallo se pridružil zaključkom prof. GiordA na in zlasti zamisli, da bi tržaški Velesejem postal pobudnik mednarodne lesne razstave, ki naj ne bi temeljila samo na teoretičnih raz-"glabl janih in konferencah, temveč zlasti na predstavitvi lesnih izdelkov vseh vrst, ki naj bi dokazali Važnost, ki jo ima les v primerjavi z drugimi plastičnimi materiali. ' Včeraj dopoldne je tržaški velesejem obiskal italijanski generalni Konzul v Kopni dr. Amedeo Cer-ohione. Pri ogledu razstavišča ga Je spremljal predsednik velesejma Suttura. ! S prihodom delegatov Malte in Tunizije se je povečalo število u-Jeležencev drugega evropsko-afri-ikega zasedanja, za katerega je dal ■pobudo velesejem v sodelovanju s irgovinsko zbornico za razširitev prometa med obema kontinentoma. posebni sobi kar precej slikarskih eksponatov in blokov s pesniškimi izlivi. Toda vročina je bila prehuda, da bi se razsodišče takoj sestalo. Zato je prej prišlo na vrsto obilno kosilo, ki dela čast tupelški gostilni in njenemu gospodarju Jazbecu, pa tudi vsem tistim strokovnjakom pri Slovenskem klu- bu, ki so ga ((odkrili«. Še prav posebej pa je šla v grlo odlična črnina — teranf ki ima svojo domovinsko pravico prav na tem področju. No in šele potem je prišlo na vrsto uradno poslovanje razsodišča, ki mu je predsedoval prof. Josip Tavčar ob pomoči tajnika razsodišča prof. dr. Vlada Turine. Predsednik Slovenskega kluba dr. Robert Hlavatg izjemoma tokrat ni imel nobene besede, ker je bil pač prizadeta stranka, saj se ie tekmovanja udeležil v dvojni vlogi: kot slikar in — pesnik. Delo desetčlanskega razsodišča nikakor ni bilo lahko, ne morda toliko zaradi števila razstavljenih slik in predloženih pesmi (saj bi prvih in drugih lahko bilo še več glede na število tržaških slovenskih slikarjev in zlasti mladih pesnikov), kot predvsem zaradi težke odločitve pri določanju vrstnega reda. Prav tako pa so bili člani razsodišča (z izjemo umetnika Lojzeta Spacala seveda) postavljeni tudi pred težavno nalogo, kako uskladiti svoje neumetniške poglede na Kras s pogledi umetnikov ■ slikarjev. Kljub vsem težavam pa je razsodišče vendarle najbolj objektivno in na najbolj demokratičen način sprejelo svoje, sklepe, saj je odločalo glasovanje vsakega člana razsodišča posebej, ki je imel na razpolago od 1 do 10 točk tako za ocenitev slik kot pesmi. Seštevek točk vseh desetih članov razsodišča je dal potem končni vrstni red, ki je bil naslednji; 1. nagrada: slikar Klavdij Palčič, ki je prejel denarno nagrado občine Sežana; 2. nagrada: pesnik Filibert Be-nedetič, za pesem »Pridi z menoj«, ki je prejel nagrado v naturalijah, dar gostilničarja Jazbeca; 3. in 4. nagrada ex equo: slikarja Avgust Černigoj in Robert Hlavaty, ki si delita praktični na gradi Primorskega dnevnika in Slovenskega gledališča; 5. nagrada: slikar Zulian, ki je prejel nagrado Slov. kluba; 6. nagrada: pesnik Robert Hla-vaty za pesem ((Krasu«, ki je prejel nagrado SKGZ; 7. nagrada: slikar Robert Faganel, ki je prejel nagrado ZTT; 8. nagrada: pesnica Danijela Ne- , , v« doh za pesem «Tolažnik«, ki je prejela nagrado ZTT; 9. nagrada: pesnik Primož Možina za pesem ((Kras«, ki je prejel nagrado Slov. kluba; 10. nagrada: pesnik Sergej Verč za pesem «Ljubim Kras«, ki je prejel nagrado SKGZ. Po razglasitvi nagrajencev in izročitvi nagrad so si vsi prisotni gostje in domačini lahko ogledali razstavljena dela, pesniki pa so svoje umotvore tudi prečitali. Prijetno snidenje se je potem še dolgo nadaljevalo ob veselih omizjih in ob radostnem prepevanju, ob sklepanju novih prijateljstev in utrjevanju starih ter ob splošnem zatrjevanju, da bo prijazna Jazbečeva gostilna tudi v bodočnosti še deležna takih prireditev in obiskov.. j. k. Prof. Tavčar čestita Klavdiju Palčiču. Med njima dr. Turina nejo v takšnem breztežnostnem stanju človeške zmogljivosti in lastnosti nedotaknjene, če mora človek živeti v teh ((nečloveških« razmerah samih 'deset dni, kolikor je pač potrebno, da poskus s pristankom na Luni uspe z ustrezno časovno rezervo. Prej smo omenili ((nečloveške razmere«. Čemu ((nečloveške«? Iz enostavnega razloga, da je kozmonavt zaprt v svoji vesoljski tutl in je v takšnem stanju «bolj podoben ličinki, kot pa metulju«. Kozmonavtova obleka bo sicer izdelana do popolnosti, toda kozmonavt se bo vendarle moral hraniti in dihati skozi posebne cevi, da ne omenjamo nevšečnosti, ki so v zvezi še z drugimi. fiziološkimi potrebami človeka. Toda to še ni vse. Temperatura, vlaga, sestava zraka, ki ga kozmonavt diha, vse to vpliva na fiziološko stanje človeka, ki je vse drugačno od njegovega normalnega stanja, ko živi v svojem ((habitatu« In spet še ni vse. Vse to namreč vpliva tudi na psihološko stanje kozmonavta. In najhuje pri tem je to, da se kozmonavt vsega tega zaveda, da ve, da ne živi normalno življenje. Ta moment nekakšne »trajne mentalne akcije«, trajnega nenormalnega psihološkega vzdušja je treba 1% posebej upoštevati. K tem prav nič «veselim» problemom nenormalnega okolja, ki obdaja kozmonavta, pa je treba prišteti še veliko nevarnih ovir, ki se jim kozmonavt izpostavlja, ko drvi v svoji ladji po vesolju, še posebej pa tedaj, ko iz vesoljske ladje, pa čeprav za nekaj minut, stopi v ((vesoljski nič«, kot : nekdo zelo lepo označil ve- soljski skoraj brezzračni prostor. Kdor sledi astronavtiki, že ve, na katere nevarnosti mislimo: gre za tako imenovane radiacijske pasove, za ((bombardiranja« kozmičnih delcev, ki prihajajo s Sonca in z galaksijskih področij. Ko smo pred nedavnim poročali o ameriških in še prej o sovjetskih vesoljskih poskusih, smo zapisali tudi podatek, da je bil na primer Nikolajec ((deležen« še šibkejšega žarčenja, kot ga utrpi pacient pri navadnem roentgenskem pregledu. To bo držalo, ker so to povedali strokovnjaki. Toda na kongresu strokovnjakov za vesoljska raziskovanja v Firencah je pred časom prof. Parin, direktor Zavoda za normalno in patološko fiziologijo pri sovjetski akademiji znanosti — v popolnem soglasju s svojim ameriškim kolegom Pacejem — priznal, da zadeva kozmičnih žar-čenj ni tako enostavna in, kar je baje še huje, da so vibracije, ki jih utrpijo kozmonavti pri izstrelitvi rakete in pri vračanju na Zemljo, tako močne, da kozmonavti več dni trpijo motnje v sistemu krvnega obtoka, v sistemu osrednjega živ- iiiiiiiiimmiiiMiinHiiMiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiirriiimiiiiiiiiiiiiiiii OVEN (od 21.3. do 20.4.) Tudi če ne boste v stvar popolnoma prepričani, jo branite. Prijetno vzdušje za sodelovanje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Nepopustljivi bodite proti tistim, ki jim ni do dela. V družini se obeta spor. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Pazite, da vas tekmeci ne bodo prehiteli. Več elastičnosti do oseb, s katerimi imate opravka. R^K (od 23.6. do 22.7.) Dan bo vsestransko pozitiven, čeprav se to v začetku ne bo zdelo. Preveč ste lahkomiselni. LEV (od 23.7. do 22.8.) Več metodičnosti v reševanju zapletenih HOROSKOP zadev. Zvečer po možnosti ostanite doma. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Neko stalno nasprotovanje sodelavca. Neko srečanje bo razčistilo staro neprijetno zadevo. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10,-Ne prevzemajte novih odgovornosti, ko pa tega ne zmorete. Prijatelji ali sorodniki vam prihajajo v goste. ŠKORPIJON (od 24.10.) do 22.11.) Pustite sodelavce pri miru, ker so že tako nerazpoloženi. Več zaupanja v mlajše sile. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Obetajo se vam jasnejši dnevi, vendar vse ne bo šlo gladko. Bodite dojemljivi za tuje želje. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Izkoristite slabe strani tistih, Ki vam mečejo polena pod noge. Mirno sprejmite nezainteresiranost ne-ko osebo VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo prinesel veliko novega. Napetost zaradi nekega nesporazuma. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Jasnijo se vam dnevi, toda ne bo šlo vse samo od sebe. Pismo, obisk ali vest. čevja in tudi v nekaterih drugih življenjskih centrih organizma. Napetost krvnega pritiska v teh trenutkih upade, krvne žile izgubijo svojo normalno elastičnost, potreba po kisiku se neprimerno poveča, ves metabolizem pa nekako odpove. In to res ni malo. Te ugotovitve prav gotovo ne dajejo kdove kako trdnih zagotovil za to, da se bo človek po vesolju sprehajal. Američani so v zvezi s tem napravili nekaj sistematičnih poskusov in pri tem ugotovili, da se celice, iz katerih jo sestavljeno človeško tkivo, v takšnem stanju bolj naglo cepijo kot sicer, kromozoni pa se ne cepijo normalno. Te motnje pripisujejo predvsem že omenjenim vibracijam, tresenju. Američani so do teh ugotovitev prišli pri pošiljanju kultur s posebnimi sateliti, in pri umetnem okolju, ki so ga ustvarili na Zemlji. Genetične posledice vsega tega pa ne dajejo velikih upov, pač pa vzbujajo raje pesimizem. Našteli smo le nekaj težav, s katerimi se ukvarjajo prvenstve-n • medicinski strokovnjaki v zvezi z bodočimi vesoljskimi poleti in že ti primeri nam dokaj zgovorno pričajo, da smo še daleč, zelo, zelo daleč od tega, da bi se nekje v bližnji bodočnosti sprehajali po vesolju. Neki strokovnjak je celo rekel, da se ne bo človek nikoli kar tako sprehajal po vesolju, kajti za njim j° milijon let razvojne dobe za »habitat« na Zemlji. V tem ((habitatu« se je razvil za to, da v njem živi, razmere v vesolju pa so umetelne, ki so v marsičem v nasprotju z zakoni, ki veljajo nu Zemlji. D. D. W. s topov itd. Vsekakor pa bomo o-menili nastop najmlajših iz otroškega vrtca, ki so prikazali zelo ljubke prizorčke ter zapeli več otroških pesmic. Na koncu sporeda pa so učenci treh višjih razredov uprizorili dvodejanko «Kralj Matjaž in A-lenčica«, v kateri so nastopili Evgen Hervat kot Pavliha, Adri-jana Skit ati kot Alenčica, Robb;/ Matevlič v vlogi kralja Matjaža, Klavdij D.ilič kot Sulejman, Lutko Zahar kot Musafa, David Zabič kot Hasan ter Muro Zobec v vlogi Alija, telesne straže sultana. Uši so bili dobri, še posebej sta bila odlična Pavliha in Alenčica. Seveda bi pridni otroci vsega tega ne zmogli, če bi jim ne pomagali požrtvovalni učitelji, katerim gre vse priznanje. M. M. Celotni zbor šolarčkov osnovne šole pri Korošcih Razstava ročnih del in risb na isti šoli mamam Razstava ročnih del in risb na osnovni šoli v Borštu Razstava ročnih del osnovne šole (zgoraj) in otroškega vrtca (spodaj) pri Sv. Ivanu Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 šopek slovenskih; 11.45 Mali ansambli; 12.00 Manzoni: »Ponesrečena zaroka«; 12.35 Za vsakogar nekaj; 13.30 Prijetna srečanja; 17.00 Ansambel harmonik «Miramare»; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Iz programske glasbe; 19.00 Ansambel Dol-phy; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Harmonija; 20.00 šport; 20.35 Orkester E. Barclay; 21.00 Simf. koncert; v odmoru: Knjižne novosti; 22.15 Večerne melodije; 23.00 »The Four Freshmen«. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Operna glasba; 14.35 Drobci iz domače zgodovine. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Pesmi sledi pesem; 8.30 Ansambel Joža Viahovič; 9.00 Pod senčnikom; 10.00 Glasbeni mozaik; 10.45 Današnji pevci; 11.00 Pisan spored; 11.30 Na sporedu glasba; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi in plesi; 15.00 Glasbeni vrtiljak: 15.35 Slovenski oktet; 16.00 Pianisti; 16.40 Oddaja za mladino; 17.10 Pojo Les Surfs; 17.40 Polke in valčki; 18.00 Prenos RL; 19.00 Ritmi z juga; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Wilder; 22.40 Mozarfova serenada. Nacionalni program 8.30 Jutranja pozdrav; 9.10 Glasbeni spored; 9.45 Operna antolo- SREDA, 30. JUNIJA 1965 gija; 10.30 Melodije; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Schumannova Sonata bt. 1; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Solisti lahke glasbe; 14.55 Vreme na morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Spored za najmlajše; 17.25 Na spo-iedu Sibelius; 18.00 Radijska črtica; 18.15 Klavirske skladbe; 18.35 Neapeljske melodije; 19.05 Kmetijska oddaja; 20.30 Cervantes -Frazzi: «Don Kihot«. //. program 8.00 Jutranja glasba; 8.35 Glasba od vsepovsod; 10.45 Nove ital. pesmi; 11.05 Plošča za poletje; 14.00 Pevci na odru; 15.00 Canta-giro; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Ritmi; 16.00 Rapsodija, vmes Tour de France; 17.00 Plošče; 17.35 Enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.05 Koncert lahke glasbe in pesmi brez besed; 21.00 Anketa: Tovornjaki morja; 21.50 Pesniki s plošč; 22.10 Glasba v večeru. Ul. program 18.30 Filmski pregled; 18.45 Martinova sonata; 19.00 Gospodarski aspekti vojne; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Schubertov Mo-vimento za godalni trio; 21.20 Božanska komedija; 22.15 Dantejeve proslave. Slovenija 8.05 Zabavni zvoki; 8.25 Mirk: Simfonična suita: 9.00 Svet skozi sončna očala; 9.15 Mladinski zbor; 9.30 Domači orkestri; 10.15 Sopranistka Nedda Pittana; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih; 11.02 Turistični napotki; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Drobni operni prizori; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 Češki pevski zbor «Moravan»; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 ((Poletni dan v gorah«; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Iz fonoteke radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Massenet: «Manon»; 22.10 Popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. Ital. televizija 17.30 Spored za najmlajše; 18.30 Tour de France; 19.00 Dnevnik; 19.15 Četrt ure z Mario Doris; 19.30 TV pošta; 19.55 Šport in ital. kronike; 20 30 Dnevnik: 21.00 Almanah; 22.00 Današnji Čile, ob koncu dnevnik II. kanal 2100 Dnevnik; 21.15 TV zgodba «Tajni potnik»; 22.25 Avtomobilizem. Jug. televizija 18.20 Poročila; 18.25 Na črko, na črko — oddaja za otroke; 19.15 Modri plamen — sovjetski glasbeni film; 19.45 Misijon dobre volje — humoristična oddaja; 20.00 Dnevnik; 20.30 Poezija Aleksandra Vuča; 20.47 Deset zadetkov; 22.07 Nogometna tekma Svedska-Brazilija; 23.37 Poročila. y o 30. junija 19(K> ZA IZBOLJŠANJE TURISTIČNEGA GOSTINSTVA Briškim gostilničarjem razdelili za poldrugi milijon lir prispevkov Za izboljšave so gostilničarji potrošili skoro 10 milijonov lir Na Goriškem je bilo lani na razpolago 14 tisoč ležišč za turiste Včeraj dopoldne ob 10. uri so predstavniki pokrajinske uprave in Pokrajinske turistične ustanove u-redno razdelili pripevke gostilničarjem iz Brd, ki so se udeležili lanskega natečaja za izboljšanje gostinskih naprav na tem področju. Prisotni so bili poleg predsednika PTU Peternela in več svetovalcev te ustanove tudi odbornik Pecora-ri za pokrajinsko upravo odbornik Agati za goriško občino, predstavni prefekture in drugi. Pokrajinski odbornik Pecorari je poudaril prispevek te uprave pri organizaciji in izvedbi tega nate- čaje ter pripravljenost pokrajinske uprave, da sodeluje pri vseh pobudah, ki služijo za razvoj turizma na Goriškem, naj je to tudi v državnem merilu največja in naj-donosnejča industrija. Napovedal je tudi, da bodo podobne natečaje za izboljšanje gostinstva pripravili tudi za druga področja naše pokrajine. Predsednik PTU Peternel je na kratko orisal delo in napredek te ustanove, kar ji je bilo omogočene tudi s povečanimi dohodki. Ti so znašali leta 1961 skoro 24 milijonov, lani pa so se dvignili na IMMIMIIItllllllllllHIlillMiliiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiittiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiUHIMI PO DVEH DNEH POJASNJENA TRAGEDIJA Najdeni trupli utopljencev v morju blizu Starancana Najprej so našli blizu obale truplo mladega Alfreda Ferletiča. nato pa še truplo 23-Ietnega Calligarisa Včeraj ob 11.30 so našli blizu obale pri Staranzanu trupli 8-let-nega Alfreda Ferletiča iz Staran-zana, Ul. 1. maja 7 in 23-letnega Giuseppa Calligarisa iz Ul. Pog-gio della III Armata, ki je stanoval v hišah lntes ter je bil zaposlen kot delavec v neki tekstilni industriji. Utopljenca so našli štirje mladeniči, ki so se kopali v morju na obalnem področju, ki je znano pod imenom Riva Lunga. Malega Alfreda so opazili kakih 150 m proč od obale. Truplo je plavalo na površini vode. Na tistem mestu je voda globoka komaj dober meter. Četrt ure pozneje je Mario Beraldo iz Staranzana peljal z motornim čolnom od Rive Lunge proti obali Marina Julia Kakih 350 m od kraja kjer so na šli malega Ferletiča, je opazil Cal ligarisovo truplo. Takoj je obve stil o najdbi policijske oblasti, ki so poklicale gasilce in ki so spravili truplo na kopno. Tako se je po dveh dneh razvozlala uganka o izginotju malega Ferletiča in Calligarisa. Kot je znano, se je Ferletič šel kopat VERDI. 17.30 «Fargo, la valle del desperados«, S. Taylor in P. Cal-vet, ameriški čmobeli film. CORSO. 17.30 «Ciau Charlie«, Tony Curtis in D. Reynolds; ameriški barvni kinemaskopski film. MODERNISSIMO. 16.00 «11 grande bluffa, E. Constantine in D. Wilms; ameriški čmobeli film. VITTORIA. 17.15: «Le sette viperea, G. Paul, M Dorsi, Franco Fran chi in Ciccio Ingrassia; italijanski čmobeli film, mladini pod 18. letom vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «La vergine di ceraa, Boris Karloff in Sandra Knight; barvni film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odpr- ta v Gorici lekarna AL CORSO na Korzu Italia 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 29,2 stopinje ob 17.30, najnižjo 17,4 ob 4. uri zjutraj. Povprečne dnevne vlage je bilo 73 odstotkov. skupaj z bratom preteklo nedeljo popoldne. Ni minilo niti pol ure in že Alfreda ni bilo nikjer. Prestrašeni brat je šel domov ter obvestil starše. Ker Alfreda le ni bilo nazaj, so o zadevi obvestili policijske oblasti. Tedaj so ugotovili, da je izginil tudi Calligaris. Patruljni čolni luškega poveljstva in financarjev so do včeraj zjutraj preiskovali vse področje, toda brez uspeha. Negotovost o u-sodi dečka in mladeniča je bila toliko večja, ker ni nihče prisostvoval tragediji. Zdi se, da se je mali Alfredo pri kopanju znašel v težavah in da mu je Calligaris skušal pomagati. Zal sta oba izgubila življenje. 42 milijonov, predvsem zaradi višjega prispevka ministrstva za turizem Leta 1962 smo na Goriškem prekoračili število en milijon turistov ter ga v poznejših letih vkijub splošni krizi še nekoliko povečali. Lani je turizem prinesel na Goriško skoro 7 milijard lir. Vzporedno so se razvijale tudi turistične naprave in gostinstvo. Tako je bilo lani v vsej pokrajini na razpolago skoro 14 tisoč ležišč. Najmanj napredka je bilo opaziti v Gorici sami z izjemo hotela Transalpina, ki Je popolnoma preuredil in povečal svoje lokale, ka>- bo v korist turizmu in podjetju samemu. Peternel Je priporočal deželni u-pravi, da bi prispevala k ureditvi turistično važnih cest in poti ter pr.pomogla k povečanju turistične propagande v inozemstvu. Končno je povedal, da se je k natečaju za izboljšanje gostinstva v Brdih prijavilo 11 interesentov za skupno vrednost nad 25 milijonov lir. Ob zapadlosti določenega roka pa je le 7 udeležencev dokončalo z iz-boljševalnimi deli za skupno vrednost skoro 10 milijonov lir. Za ta dele je posebna komisija določila natečajne prispevke do najvišje mere po 20 odstotkov celokupnih stroškov. Sledila je podelitev nagrad. Bare Michele Formentini je za svoje gostišče v Steverjanu prejel 600 tisoč lir prispevka: Mirko Grauner iz Grojne, ki je povečal in moderniziral svojo gostilno je pre-j 460 tisoč lir; Jožef Sirk iz Su-bide pri Krminu je dobil 140 tisoč; grofica Tacco za svoj obrat na Dvoru v Steverjanu 130 tisoč; Lu' Canciani iz Jenkovega 70 ti-Sui , Marcello Panzera iz Subide pri Krminu 70 tisoč ter Paolina Vattolo iz Blankiša pri Moši 30 tisoč. V DVORANI NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Razstava otroških vrtcev tudi letos lepo uspela Svoje izdelke so prikazali tudi otroci slo-venskih vrtcev iz Ul. Croce in Randaccio i . - , r Šolska prireditev v Sovodnjah: nastop učencev iz Rupe KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE V osmi etapi zmaga Nizozemca De Rooja Danes vzpon čez pirenejske prelaze BORDEAUX, 29. — čeprav je vročina precej motila udeležence profesionalnega Toura in čeprav so se ti zavedali, da jih jutri čaka prva težja etapa z vzponi na Aubisque in Tourmalet, je bila današnja osma etapa od La Rochelle do Bordeauxa precej živahna. Favoriti so sicer samo opazovali in pazili, da jim ne bi kdo prekrižal račune in prav zaradi tega se - je vsak poskus bega kmalu razblinil v nič. Poskusov je bilo toliko, da jih je bilo težko prešteti. Začeli so se, vedno seveda po zaslu- gi manj zvenečih imen, že po 55 Goriški župan si ogleduje razstavo slovenskega otroškega vrtca v Ul. Croce v Gorici PO 14-DNEVNEM BREZUSPEŠNEM ISKANJU Soča je včeraj vrnila truplo utopljenega Carniellija iz Trsta Pri Farri ga je našel moški, ki je zjutraj nabiral suhljad - Danes pozno popoldne pogreb v Trstu Tudi letošnja razstava občinskih otroških vrtcev, ki so jo preteklo nedeljo in ponedeljek uredili v spodnji dvorani novega trakta na županstvu v Gorici, je lepo uspela. Na številnih mizah so otroške j vrtnarice razložile lične izdelke malih umetnikov in njihove zvezke, med katerimi so seveda prevlado-| vale risbe z najrazličnejšimi «pi-cassojevskimi« motivi in inspiraci-. jami. Razstavljalo Je 17 občinskih vrtcev, ker nekateri po predmestjih spadajo pod upravo OSAIRC. *******j **»~**~~*.*. **»»w*., ds, ^ km vožnje in so se zaključili pri 182 km, ko je prišlo do odločilnega napada. Tega je izvedel Pin-geon, kateremu je glavnina pustila proste roke. Holandec De Roo pa ni hotel zaostati in se je pognal za njim. 10 km pred ciljem sta imela begunca že 20” prednosti in ta se je na vratih Bordeauxa še povečala. Tik pred ciljem je Holandec ostro potegnil in gladko zmagal, medtem ko se je glavnina predstavila na vratih kolesarskega dirkališča, kjer so bili postavljeni časomerilci, z zamudo 59”. Gimondi je ohranii svoje mesto in čeprav se zaveda, da bo jutrišnja etapa resen preizkusni kamen, je optimistično razpoložen. Isto lahko rečemo o Adomiju, ki je že vnaprej napovedal, da se bodo jutri Italijani držali obrambne taktike. Počakali bodo na predviden in napovedan Poulidorjev napad in šele tedaj bodo odgovorili. Namen Gimondija in seveda tudi Adomija je priti čez Pireneje z zadostnim naskokom do nevarnega francoske- ga tekmeca, ki upa na končno zmago. Poulidor je izjavil, da bo jutri pustil Italijane za seboj za poldrugo minuto. Gimondi je takoj odgovoril, da ima Francoz verjetno prav, vendar, da preveč podcenjuje italijanske sile. NA CILJU 1. DE ROO (Hol.) 4.56T4” (z odbitkom 4.55T4”), povpr. hitrost 40,002 km; 2. Pingeon (Fr.) 4.55’44" 3. Haeltermann (Belg.) 4.57’08" Po 14-dnevnem brezuspešnem iskanju specializiranih oddelkov je Soča včeraj vrnila truplo drugega mladeniča, 17-letnega Luciana Car-nellija iz Ul. Gallija 1 v Trstu, ki ga Je pogoltnila v ponedeljek 14. junija. Najdbo je treba pravzaprav pripisati srečnemu naključju. Okoli 5. ure zjutraj je priletni možak Giacomo Bonutti iz Farre hodil ob desnem bregu Soče. Nabiral je suhljad, ki ga voda pušča ob bregu, da bi si z njim kuril peč. Naenkrat zagleda blizu brega človeško truplo, ki plava v vodi. Z dolgo palico ga je ustavil, da se ni oddaljilo. Stekel je v vas ter sporočil karabinjerjem iz Gradiške, kaj je našel. Le ti so brž obvestili gasilce iz Gorice, ki so se pripeljali na kraj Ponte Romano s pnevmatičnim čolnom. Truplo, ki je že dokaj razpadlo, so spravili na suho. Medtem je na kraj prišla komisija, ki je ugotovila mladeničevo smrt ter odredila prevoz trupla v kapelico pokopališča v Farri. Od tam so ga pozneje pripeljali na pokopališče v Gradiško, kjer je že bilo truplo njegovega prijatelja Gabriela Schwagla, ki so ga našli prejšnji dan. V dopoldanskih urah so o najdbi obvestili tudi Camiellijeve starše. Prišli so tudi številni skavti iz Trsta ter Schwaglovl starši in sorodniki. Popoldne ob 15. uri so njuni trupli odpeljali v Trst, danes pozno popoldne pa bo skupni pogreb. Mednarodna razstava psov v Gorici V občinskem parku za županstvom v Gorici je bila včeraj šesta mednarodna razstava psov, ki so jo priredili domači rejci psov ob podpori PTU, pokrajinske zveze lovcev in goriške občine. Na razstavi so prikazali 260 psov 53 raznih pasem, ki so jih pripeljali iz Avstrije, Jugoslavije, Nemčije, Holandske, Švice in raznih pokrajin Italije. Prvič so na tej razstavi pokazali pet bernardincev ter kraške ovčarje, ki so jih začeli gojiti v Jugoslaviji. V ocenjevalni komisiji za nagrade so bili poleg udeleženih držav. Jugoslavijo je zastopal Tibor Lavrenčič kot izvedenec za nekatere pasme. Čeprav je bila tudi včeraj precejšnja vročina, se je vendar izkazalo, da je občinski park za pse mnogo znosnejše razstavišče kot pa otroško igrišče v dolini Korna, kjer je bila peta razstava in kjer je vročina mnogo bolj občutna. Razstava je vsekakor lepo uspela in so si jo včeraj ogledali številni kinofili. Med razstavljajočimi sta bila tudi slovenska otroška vrtca iz Ul. Croce, ki ga vodi gospa Lorefice, in iz Ul. Randaccio, ki ga vodi gdč. Lebanova. Otroci iz vrtca v Ul. Croce so prikazali številne slike tudi v olju, dalje vaze, krožnike in drugo poslikano keramiko, poleg tega pa še razne izdelke iz plastelina in seveda cel kup zvezkov z risbami, slikami ali prvimi poskusi v pisanju. Slovenski otroški vrtec iz Ul. Randaccio pa je poleg drugega prikazal lično izdelane štorklje, slike na odrezkih drevesnih debel, psičke iz rafije, lične gobice s hišico ter seveda tudi zvezke z deli malih sf I umetnikov. Pri vseh ročnih izdelkih v enem in drugem vrtcu so seveda Trčenje motociklista pri prehitevanju Pri prehitevanju avtomobila je včeraj ob 21.20 zaletel motociklist 25Jetni Marcello Gogoj iz Ul. j niarllivo 'sodelovali 'vsi ^otroci! Leom 37 v avtomobil, ki mu je prihajal nasproti. Pri padcu se je I Razstavo je v nedeljo dopoldne Gogoj udaril v glavo ter se ranil! otvoril župan dr. Gallarotti, ki si po obrazu. Avtomobilist Sergio Riz- Je ogledal številne izdelke in jih zatto ga je s svojim vozilom pripeljal v civilno bolnišnico v Ul. Vittorio Veneto, kjer so ga pridržali na zdravljenju, okreval bo v osmih dneh. Na kraj nesreče je pohvalil. Potem pa so se vkljub vročini, saj smo imeli 34 stopinj v senci, ves dan vrstile številne mamice, ki so jih mali sodelavci pri razstavi pripeljali, da si ogledajo odšla prometna policija, da ugo-1 njihov sad enoletnega prizadevanja ivuiiiiaiji uoRiouc w v**** b i plilije*, ugu- ■ mjjuuv aau italijanskih tudi zastopniki drugih | tovi vzroke in sestavi zapisnik. | «na začetku učenosti«. 4. Janssen (Hol.) 4.57T3” 5. De Haan (Hol.) 6. Nijdam (Hol.) 4.57'08” 7. Bocklandt (Belg.) 4.57’13” 8. Beneyt (Belg.) 9. Karstens (Hol.) 10. Simpson (VB) 4.57’08” 11. Gimondi (It.) 12. Wright (VB) 4.57’13” 13. Gustave Desmet (Belg.) 14. Van Den Berghe (Belg.) 15. Ronchini (It.) 16. Schleck (EUlts.) 17. Brands (Belg.) 4.57’13” itd. SPLOŠNA LESTVICA 1. Van De Kerhove (Belg.) 42 ur 45 >28” 2. Van Espen (Hol.) z zaost. 1’01” 3. G. Desmet 1 (Belg.) 1’56” 4. Gimondi (It.) 2’05” 5. Wolfshohl (Nem.) 3’04” 6. Pingeon (Fr.) 3’04” 7. Otano (Šp.) 4’58” 8. Adorni (It.) 4'59” 9. Bračke (Belg.) 5’07” 10. Poulidor (Fr.) 5’16” 11. Gustave Desmet (Belg.) 5’25” 12. Stevens (Belg.) 5’34” 13. Janssen (Hol.) in Den Hartong (Hol.) 5’39” 15. Haast (Hol.) 5'59” 16. Karstens (Hol.) 6’18” 17. Monty (Belg.) 6’19” 18. De Roo (Hol.) in Plankaert (Belg.) 6’28” 20. Duee (Fr.) 6’48” 21. Anglade (Fr.) 6’49” 22. Van Looy (Belg.) 6’53” itd. BOLOGNA, 29. — Z zmago nad Češkoslovaško v hokeju na travi si je Italija prvič osvojila trofejo Zovato. Za Italijani, ki so si nabrali 4 točke, so se z 2 uvrstili Švicarji, medtem ko se je morala CSSR zadovoljiti s tretjim mestom. TOUR DE L’AVENIR BORDEAUX, 29. — Deveta etapa amaterskega Toura na 189 km dolgi progi od Chatellaillona do Bor-deauxa se je končala z zmago člana skandinavske ekipe Hojlunda. Belgijec De Locht je ohranil rumeno majico. Vrstni red na cilju Je naslednji: 1. HOJLUND (Skand.) 4.50’01” (i odbitkom 4.49*31”) 2. Albonetti (It.) 4.49'46" 3. Bodart (Belg.) 4. Rippel (Skand.) 5. Catieau (Fr.) 6. Monstein (Belg.) 7. Bobekov (Bolg.) 8. Valenčič (Jug.) SPLOŠNA LESTVICA 1. DE LOCHT (Belg.) 40.20’12" 2. Furian (Av.) z zaost. 1*02” 3. Stevens (Hol.) 2’26” EKIPNA LESTVICA 1. Belgija in Nemčija 14.30’23” (35 točk) 3. Danska in švedska 14.30*23” (36) 4. Jugoslavija 14.30’23” (38) SPLOŠNA EKIPNA LESTVICA 1. Španija 121.00*52’* 2. Poljska 121.04'26” 3. Francija 121.05’00” •..................im........i,,"i"i"n,"i",|„|„„l,l|,t||,|||||||||||||,|,||m|,|,||,„|||||,|||M||||||.. PLAVANJI :, ri SINOČI V RIMU Največ prvih mest za Svedinje in Nemce Nov rekord italijanske ženske štafete RIM, 29. — 2enski plavalni troboj Italija - Francija . švedska se je nocoj zaključil z zmago Švedske nad Italijo 52:30 in nad Francijo 42:40, medtem ko je Francija premagala Italijo 42:40. Italijanska ženska štafeta 4x100 m je izboljšala državni rekord. Tega so izboljšale tudi Francozinje. Izidi tekmovanja zadnjega dne so naslednji: 100 m prosto 1. Hagberg Ann Christine (Šved.) 1'02"8 2. Beneck Daniela (It.) 1’03”4 3. Jafvert UUa (Šved.) 1’04"9 100 m hrbtno 1. Caron Christine (Fr.) 1’08”9 2. Borie Francoise (Fr.) 1’12”0 3. Hilljebaeck Yvonne (Šved.) 1’13”6 400 m v 4 slogih 1. Dorleans Daniele (Fr.) 5’39”6 (nov francoski rekord) 2. Ljungren M. (Šved.) 5’46”4 3. Berglund (Šved.) 5’51”7 TUINTAM ATUTfKA Giuseppe Gentile novi italijanski rekorder v troskoku RIM, 29. — Danes Je na stadionu Farnesine 22-letni član CUS Roma Giuseppe Gentile izboljšal med tekmovanjem za trofejo Lazia italijanski državni rekord v troskoku. Gentile, katerega trenira prof. Ro-sati, je skočil 16.17 in s tem izboljšal za 7 cm bivši rekord, ki ga je Enzo Cavalli dosegel 14. junija 1959. leta v Varšavi. Cavalli, ki je danes tudi nastopil, je s skokom 14.31 m zasedel drugo mesto. TfTTTTf NEW YORK, 9. — Domača enaj-storica New Yorka je nepričakovano zmagala na mednarodnem nogometnega turnirju. Domači nogometaši so igrali v zadnji tekmi z Varesejem neodločeno 0:0 in si tako osvojili prvo mesto. NEAPELJ, 29. — Člana Circolo Canottieri Napoli Carlo Rolandi in Alfonso Marino sta danes z jadrnico Caprice III. osvojila že četrtič itelijanski naslov prvakov v razredu Star. MALCESINE DEL GARDA. 29. — Član Yachting Cluba Torri del Be-naco Fabio Albarelli je danes osvojil naslov italijanskega prvaka v jadranju za razred Finn. Štafeta 4x100 v 4 slogih 1. švedska (Hiljeback, Israelsson, Andersson, Hagberg) 4'51"4 2. Italija (Cutolo, Schiezzari, No-venta, Beneck) 4’53”9 (nov italijanski rekord) 3. Francija (Caron, Dorleans, Pom-mat, Lefevre) 4’55"4 (nov francoski rekord) • • • Plavalci pa so se spoprijeli za trofejo sedmih gričev. Zmagali so Nemci ASK Rostocka s 36 točka- mi. Sledijo SC Leipzig, VISS Leipzig in Dukla iz Prage. Izidi so naslednji: 100 m prsno 1. Katzur Klaus (ASK Vonvaerts Rostock) 1’11”3 (CN Sabadell) (Dukla Praga) 2 Roos Joachim < Wasserfreunde Wuppertal) 1’12”1 3. Henninger Egon (ASK Vorwaerts Rostock) 1’12”6 200 m metuljček 1. Gregor Horst Guenter (Wissen-schaft Leipzig) 2’15”8 2 Pommat Jean (Stade Francais) 2’18”3 (nov francoski rekord) 3. Fossati Giampiero (Can. Napoli) 2’18”5 1500 m prosto 1. Torres Miguel 17*54 >>3 2. Lohinicky Petr 18’19”4 3. Mitbauer Axel 18*31**6 200 m hrbtno 1. Monzo Jaime (CN Montjuich) 2’18”4 (nov španski rekord) 2. Cabrera Jesus (CN Metropole) 2’19”3 3 Kunze Roland (Wissenschaft Leipzig) 2’20”2 100 m prosto 1. Wiegand Frank (ASK Vorwaerts Rostock) 55"2 (izenačen nemški rekord) 2. Boscaini Pietro (SS Lazio) 55”9 3. Cesaire Raymond (CN Brunoy) 56”5 (SC Leipzig) KRIŽMAN 25.000 kilometrov čutno poveča. DELO IN ZABAVE 1964 TRST TOKIO TRST Tudi ponoči se sliši vrvež, talno pa tulijo sirene policij-kih, rešilnih in gasilskih av-ov. V Tokiu ni veliko kriminal-ev. Prometne nesreče zahteva-o povprečno eno do tri. življe- nja na dan, požari pa so zaradi lesenih hiš zelo pogosti in iz angleških časopisov, ki so izhajali med olimpiado, sem razbral, da jih je bilo kljub deževnemu vremenu vsak dan od 20 do 40. V suhih poletnih mesecih se število nedvomno ob- Dve gejši Na Japonskem vse hiti, ljudje pa niso nestrpni in se zelo hitro vdajo v usodo. Zelo hitijo tudi pri delu. Večkrat sem videl japonske delavce pri gradnji hiš, pri raztovarjanju in natovarjanju kamionov in pri delu y ribiškem pristanišču. Prav nič ne pretiravam, če rečem, da je ritem dela na Japonskem dvakrat tolikšen kot pri nas. Veliko del opravljajo tudi ženske. Pometajo ceste, urejajo vrtove in drevorede, čistijo šipe na izložbenih oknih trgovin in podobno. Kljub hitremu delu so japonski delavci zelo skromni in prejmejo povprečno od 40 do 60.000 lir mesečno. Življenjski standard je zarar di nizkih mezd nižji kot pri nas in razlika med revnejšimi in bogatejšimi sloji ljudstva je občutnejša kot pri nas. Brezposelnosti na Japonskem menda še ne poznajo, ker sta tako težka kot lahka industrija v velikem razvoju in dela za sedaj nikoli ne zmanjka. Zelo malo je po mestu beračev. Ti so pri svojem «delu» ze- Rokoborba sumo lo mirni. Nikoli glasno ne opozarjajo nase in največ stegnejo roko. Veliko starih moških in žensk opravlja razna dela na pločnikih v bližini železniških postaj. Nekateri čistijo čevlje drugi čevlje popravljajo, tretji prodajajo stare časopise in knjige Japonska je dežela, ki se hitro modernizira, pravzaprav a-merikanizira. Po Tokiu je vse polno avtomatov, ki delijo cigarete, pijače in raznovrstno drugo blago. Z avtomati se Japonci tudi zabavajo. Tokio je kar posejan z dvoranami, kjer so nameščeni električni strojčki, podobni «flipperju», ki je bil pri nas popularen pred leti, in Japonci izgubljajo v teh dvoranah o-gromno časa. Igra se imenuje pachinko in se pri njej lahko sli- Iz- tudi kaj konkretnega dobi, na primer čokolada, cigarete in drugo, vrednost dobljenih stvari pa je za mnogo manjša od vrednosti izgubljenega časa in zaigranega denarja. Pachinko je v Tokiu pravi »narodni šport*. Igrajo stari in mladi, ženske in moški. Prav povsod se v Tokiu šijo tudi moderne popevke, redno priljubljeni so ameriški, francoski in italijanski kričači, mnogo oboževalcev pa imajo tudi Beatles in mnogo mladincev posnema njihove dolge kocine. čeprav so modemi plesi tako priljubljeni, niso Japonci veliki plesalci in plesišča najdemo le v zahodnjaških nočnih lokalih v središču mesta, ki pa so zelo dragi in zato rezervirani le za bogatejše ljudi ali za turiste. Med mladino izstopajo študenti. Vsi so ostriženi na kratko in nosijo črne uniforme Uniforme nosijo zato, da bi ne bilo že v obleki razlike med revnimi in premožnimi. V šolah vzgajajo mladino verjetno zelo strogo, ker so študenti zelo resni in se po cestah obnašajo zelo korektno do vseh. Poleg pachinka hodijo Ja- ponci tudi mnogo v kino, nekaj dražji pa je obisk znamenitih gledališč. Najbolj znano tokijsko gledališče je Kabuki, kjer predvajajo le ljudske igre. Zanimivo je, da v tem gledališču igrajo tudi ženske vloge moški. Drugo znamenito gledališče v Tokiu je Takarazuka, kjer predvajajo glasbene komedije za-hodnajškega, predvsem ameriškega značaja. Nasprotno od Kabukija igrajo v Takarazuki tudi moške vloge dekleta. Predstave obeh gledališč pogostoma prenaša tudi barvna televizija. Radio in predvsem televizija je dosegla na Japonskem menda višek. V Tokiu se lahko gleda kar 8 različnih programov, od katerih je eden tudi barven. Programi so od zgodnjih jutranjih ur do pozne noči. Izredno veliko je na televiziji reklame, sicer pa prevladujejo koncerti narodne glasbe, ljudske igre in kriminalni filmi, ki pa so po navadi zelo veseli. (Nadaljevanje »ledi) Sabljanje kendo UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6. II. TELEFON 93-808 ln ' četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: « fon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — Iz vseh 84-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 • II, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 8°° Ur ~ v®*preJ: tednu 30 din, mesečno 600 din — Nedeljska: posamezna 50 din, 2.400 din za leto 1965 — Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS Ljubljana, Star* tele- - OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, oserTri^tu 150 lir - Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine se naročajo pri npravl drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubblicitk Itallar.a«. — Odgovorni urednik: STANISLAV KENKy^'4zd!akin tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst N. ;•