Največji slovenski dnevnik V Združenih državah Volja ta vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS TELET0W: CHclsea 3—3878 NO. 160. — ŠTEV. 160. Iistrslovenskih delavcev r Ameriki. Entered m Second Glasa Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: OHelsea 8—387* NEW YORK, SATURDAY, JULY 9, 1932. — SOBOTA, 9. JULIJA 1932 VOLUME ZZXZ. — LETNIK FRANCOZI IN NEMCI SO SE SPORAZUMELI SAMO ŠE NEKAJ PODROBNOSTI JE TREBA REŠITI NA KONFERENCI Po dolgih pogajanjih je prišlo do sporazuma med Francozi in Nemci. — Nemčija bo morala plačati $750,000,000. — Ta sporazum daje novo upanje za mir v Evropi. — Evropa si je pridobila novo zaupanje. VETERANI SE UPIRAJO _POVELJNIKU Komunizem seje zelo razširil med veteransko armado. — Priredili so nov pohod proti kapito-lu. LAUSANNE, Švica, 8. julija. — Med Francijo in Nemčijo je bil dosežen popoln sporazum v pogajanjih na konferenci glede dolga in vojne odškodnine. Po tem sporazumu je vojna odškodnina Nemci je določena na tri biljone mark, ali okoli 750 milijonov dolarjev. Bondi za to svoto bodo; izdani po 90, kadar bo Nemčija imela dovolj kredita. Sedanji sporazum določa, da so vojne odškodnine konečno končane in da se med narodi prično novi odnošaji na podlagi medsebojnega zaupanja. Naznanilo o konečnem sporazumu je bilo razglašeno, ko je bil francoski ministrski predsednik Herriot v konferenci z angleškim ministrskim pred sednikom Ramsey MacDonaldom v njegovem ho telskem stanovanju. Zapisnik sporazuma bo tekom dneva sestavljen. Kmalu potem, ko je MacDonald za malo časa prišel iz svoje sobe in rekel časnikarskim poročevalcem: "V kratkem boste dobili zelo dobra poročila/* je bilo po radiju sporočeno, da je bil dosežen sporazum. Nemški kancler Franz von Papen je ugladil pot do sporazuma s tem, da je umaknil zahtevo Nem-nje, da se izbriše iz versaillske pogodbe točka, ki ^:vrača krivdo svetovne vojne na Nemčijo. Do sporazuma je prišlo pozno zvečer. Naslednje i jutro so se francoski in angleški delegati zedinili v začasnem zapisniku o sporazumu, kar je potrdila tudi nemška delegacija, neha. ra zapisnik ne omenja nikakih političnih vprašanj in tudi krivde o postanku vojne ter ne nalaga nobeni državi kakih obveznosti. Največja ovira za sporazum je bila nemška zahteva glede vojne krivde. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da je nemški kancler von Papen tekom pogajanj spoznal, da je Francija nepopustljiva glede vojne krivde, vsled česar je Papen popustil, da je rešil konferenco, da se ni razbila. Von Papen je svojo zahtevo glede krivde umaknil šele potem, ko je iz Berlina prejel sporočilo, da je nemški kabinet zadovoljen, da v tem oziru od LAUSANNE, Švica, 8. julija. — Francoski ministrski predsednik Herriot je časnikarskim poročevalcem potrdil, da je bil na konferenci za vojno odškodnino dosežen spoazum. "Končano je," je rekel francoski finančni minister Louis Germani-Martin, ko je prišel od seje med Francozi in Nemci. Rekel je, da je treba rešiti samo še nekaj malenkosti. v V Lausanne je ves dan vladalo veliko upanje, ko se je razširila vest, da se je kancler von Papen po dolgem času prvikrat smejal, ko je prišel od konference z MacDonaldom. Tedaj je rekel kancler: "Počasi napredujemo.** Poprej tekom pogajanj je bil von Papen vedno tako razburjen, da po konferenci ni prav nič govoril, temveč še je takoj odpeljal k jezeru, kjer se je skopal v mrzli vodi. MacDonald je delal ves dan in tudi dolgo ponoči, navzlic temu, da mu njegove oči povzročajo hud glavoboL Washington, D. C., 8. julija. — Med armado veteranov je zopet vzplamtel upor proti vrhovnemu poveljniku Walter ju W. Watersu. John Pace, ki je elan Worker's Ex-Service Men's League, ki je komunistična organiza«ija, je organiziral parado na kapitol. navzlic temu. da jih jo Waters okušal od tega odvrniti. Tace je trdno uverjen, da bo kongres vstregel zahtevam veteranov. Ako pa tega kongres ne stori, bo Paee šel s svojimi tovariši v zbornico in povedal svoje mnenje. Vendar pa izgleda, da velika večina veteranov, ki so vtaborje-ni ol> reki Potomac, podpira Watersa. Obe zbornici ste dovolili 100 tisoč dolarjev za prevozne stroške veteranov. W.iters pa je, ko >je o tem izvedel izjavil: — Mislim, da bodo vsi ostali tukaj, dokler ne dobijo bonusa. In preskrbljeno mora biti za njihovo hrano in obleko. — Ako bo tukaj kaj izgredov, tedaj bodo tudi še drugod po Združenih držvah. Tedaj pa ne bo nobene moči. ki bi mogla preprečiti revolucijo v tej deželi v teku šestih mesecev. — Veteranska armada je kl'juc do tega položaja. »Skušali smo odvrniti nevarnost, toda bojim se. da je že prepozno. SVETOVNA LETALCA STA ____NAJDENA Aeroplan je moral pristati na poljsko-ruski meji. Aeroplan je bil razbit. Letalca samo malo o- praskana. -----——.....— 1,1 Moskva, Rusija, 8. julija. — Kot poroča ruska časnikarska agenutura "Tas", sta bila ameriška letalca, ki sta imela namen poleteti okoli sveta. James Mat-tern in Bennett Ciriffin. prisiljena pristati v bližini Ho risova. 50 milj oil Minska. Aeroplan je popolnoma razbit. letaJca pa ista odnesla .samo malo opraskano kožo. Skle-' nila sta. da dalje ne bosta več letala, ter se bosta z železnico odpeljala v Moskvo. | * Minsk, ki je posebno znaiv iz svetovne vojne, se nahaja takoj I za poljsko mejo na ruskem ozemlju in nekako sredi poti med Berlinom in Moskvo. ) Po poročilih sta se morala , le-'talca spustiti na zemljo okoli štirih zjutraj, to je osem ur potem, ko sta odletela iz Berlina. Ker se nahaja Minsk ž<> 50 centov na uro. i ^ parlament odobril v aprilu. Močni 22 let stari Emil Ktf-\ Ko je v aprilu parlament potr-nip.skv. ki je rekel, da bi se rad FINSKO1, Komunisti so umorili več oseb. — Vlada je razglasila obsedno stanje. — Komunisti so zavzeli del mesta. Nenapadalna po godba sklenjena. — Sledila bo trgovska pogodba. — Prva baltiška država, ki jje v pogodbi z Rusijo. Helsingfors, Fitiska, 8. julija. Finska je prva baltiška drŽava, ki je sklenila z Kusijo nenapa-dalni pogodbo, ko ije finski pred- inehiškega de-J Ke'lllik »vinhufsvtul podpisal po-i godbo z dodatno pogodbo o poga- učil za odvetnika, pa nima denarja, je stal poleg 27 let stare postrežnice Vivian Roberts. .Miss Robert* je "kupil" nek kandidat za občinskega svetnika Ko je dil pogodbo s sovjettsko Rusijo, je stavil pogoj, da mora Rusija stične pogodbe skleniti tudi v. drugimi evropskimi sosednjimi državami. Ker so Estonija. Let vi ja in Poljska pričele pogajanja za 50 centov na uro .Pa tudi Ka- slit'no P°Sodbo' > Finska skleni- ZA BREZPOSELNE NI KRUHA Clinton, Mass., 8. jifija. — Nad 300 mož in otrok, ki so vsi brez dela in lačni, so prikorakali pred mestno hišo in so prosili mestne očete, da bi jim pomagali v njihovi stiski. Zupan jim je odgovoril. da v mestni blagajni v to svr-ho ni denarja in oditi so morali lačni, ne da bi bili kaj dosegli. Pozneje je župan izdal oklic na meščane, da pomagajo tem revežem. BOGATA KRAVA Lonoke, Ark., 8. julija. — Tukajšnji farmer Fred Holloway ima triindvajset krav. V vampu ene izmed njih pa se nahaja $777 njegovega prihranjega denarja. Ko je molzel svoje krave, mu je denarnica s tem denarjem padla iz žepa. Denarnico pa je pogrešil šele istega dne popoldne. Naglo gre v hlev,'toda od vsega denarja je našel par bankovec v, in "n dajm. Krava je pojedla njegov denar. Farmer je poklictl živinozdrav-nika. ki je operiral dve kravi, toda denarja ni bilo nikjer. Parmer ni hotel da bi živinozdra vnik operiral še d a Kje, kajti za dve operaciji je moral plačati dvajset dolarjev. DOBRA LETINA V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 8. julija. — Po celi iNemn'iji kaže letošnja letina zelo dobro. Ako ne pride •kako neurje, bo letos imela Nemčija iza sebe dovolj žita. Ker se je sojanje pšenice po celi Nemčiji tako naglo povečalo, bo tudi glede pšenice iNemči^a neodvisna od inozemstva. NANKING V BOJU PROTI KOMUNISTOM Kitajska vlada je posvari-1 a vsa poslaništva in konzulate. — Sest dijakov je bilo ubitih. Šanghaj, Kitajska, 0. julija. — Kitaij.ski vladi se je posrečilo pre-1 skrbeti zadostno vsoto denarja za šestmesečno proti-komunistično kampanja, katero bo vodil <1ang Kaj-Šek. Obenem pa je tudi nan-kingška vlada obvestila vsa tuja poslaništva, da so velike pokrajino v provincijah Ilunan in Ifupeh zaradi naraščajočega komunističnega gibanja zelo nevarne in da se bo v kratkem pričela vojna v velikem obsegu. Kitajska vlada prosi vsa poslaništva, da obveste svoje podanike. da se izselijo iz pokrajin na obeli straneh Peiping-JIankow železnice ter od Ilankowa do CVng-čova, okoli 275 milj proti severu v provinciji Honan. Ta pokrajina za nedoločen čas ne bo varna. V Paotingfu so se komunistični dijaki spopadli z orožniki in vojaki. V tem boju je bilo ubitih šest dijakov, štirje so bili nevarno ranjeni, ubiti so bili tudi štirje orožniki in deset nevarno ranjenih. Zadnja dva tedna so orožniki stražili šolo, ker je policija odmerila, da se med dijaki komunizem zelo širi. Dijaki so pod vodstvom komunističnih voditeljev iz Kiangsi provinci je zavzeli šolo pod pretvezo, da bi bil imenovan nov ravnatelj šole. Oblasti pravijo, da so dijaki prvi pričeli streljati ter so klicali: — Živela komunistična stranka! V Peipingu in po severnih krajih države je bilo aretiranih mnogo komunistov. iza n nskv je bil "prodan". V svojo službo g;i je vzel sam Bvrens po centov na uro. Zelo živahna -je postala dražba za I fen ry j a Marion, ki je rekel, da je že štiri leta brez dela, četudi je že bil trgodv.ski potnik, uradnik pri tvrdki za razpošiljanje blaga, šofer, navadni delavec in strojepisec. — Tukaj je velik, močan fant, — je klical By reus z glasom kot pravi dražitelj. — Pridite, potip-ljite njegove mišice, .le prodajalec. šofer itd. Koliko kdo ponudi? — Petdeset centov na uro, — se oglasi CI. N. Kirkman, ki seli h iše. — Petdeset — ko da več — petdeset — prvič, drugič in — t retjič. Kirkman ga je odpeljal v svoj urad in nato sta odšla, tla preselita neko hišo. Ločena žena Mrs. Hazel Wall, ki je rekla, da zna kuhati, opravljati vsa gospodinjska dela in da ana pisati na stroj, je stopila na oder. "Kupila" jo je lastnica kavarne Mrs. Arricott za centov na uuo. Thomas Mack, ki je rekel, da govori glako nemško, francosko, špansko, italijansko in angleško in da zna tudi kuhati, je sprejel delo v garaži Barney Kal za za 50 centov na uro. ' In tako je šla dražba dalje, da je Byrnes prodal vseh svojih osem "sužnjev". TUDI VOJAKI NE DOBIJO PLACE Lima, Peru, 8. julija. — Ko je bilo v vstaji komunistov ubitih več oseb v mestih Trujilo, Puerto C'hicama in Paijan v državi Li-bertad. je vlada razglasita v tej pokrajini obsedno stanje. V Limi je bilo mirino Vladno poročilo pravi, da so uradniki v Puerto Chicama napadli policijo in so enega polieLsta ubili, enega pa ranili. Dva pol i cist a sta bila tudi ubita pri napadu na policijsko stražnico v Paijan. Poročilo tudi pravi, da so komunisti z rdečimi zastavami korakali skozi mesto Trujilo ter po boju z artilerijo za se tli i del mesta. Policija in artilerija je lojalna vladi. Med komunisti je bil ubit njih vodja Barrett o. Buenos Aires, Argentina, 8. julija. — V diplomatičnih krogih so mnenja, da bodo južno-ameri-ške države skupno nastopile proti nevarnosti komunizma. Peruvanski poslanik se je posvetoval z argentinskim zunanjim ministrom in mu je priporoča! skupno postopanje proti komunistom. Peruvanska vlada je tudi po mnenju diplomatov v enakem smislu priporočala skupno postopanje proti komunistični nevarnosti ostalim jU.no-ameriškim vladam. Vernon, Ind., 8. julija. — O pol eni popoldne je solnce pri'jazno si-Governo3 Island, N. Y.f 8. juli-'jalo na to mirno mesto. Eno mi-ja. — Splošna varčnost vlada prijnuto pozneje pa je tornado dose-2. koru ameriške armade na Go-1 gel severozapadni konec mesta; vernors Lslandu. Že od 1. julija! dve minuti pozneje je odletela je vojaška blagajna praena in streha z dvonadstropnega sodni j- blagajnik bi najrajše pobegnil, da bi se ognil zahtevam velikega števila vojakov. Do tega položaja je prišlo, ker kongres za drugo polovico leta, ki se prične s 1. julijem, še ni za armado dovolil potrebnega denarja. Mnogo vojakov, katerih vojaška doba je potekla 1. julija, je ost a J o brez plače. OTROCI TRPE LAKOTO Washington D. C., 8. julija. — Federacija ameriških učiteljev je poslala predsedniku Hooverju spomenico, v kateri učitelji po-Vočajo. da je bilo tekom eadnjega! leta prisiljenih 13,000 krajev prikrajšati učitelje pri njihovih plačali. V mnogih državah šolski otroci stradajo. Učitelji prosijo predsednika, da vlada kaj stori la, da podpise pogodbo, navzlic temu. da so bila sedaj »pogajanja med Rusijo in Romunsko še neuspešna, toda se ravno sedaj nadaljujejo v Ženevi. Finska je bila naglo pripravljena skleniti z Rusijo to pogodbo. ker ji je mnogo ležeče na tem, da sklene ž njo tudi trgovsko pogodbo, kar ise bo zgodilo v bližnji bodočnosti. Finski kmetje so pred kratkim pričeli pošiljati v Lj en in grad mnogo surovega masla, mleka in jajc in finska vlada je preskrbela za redni železniški promet za to trgovino. (Nasprotno pa je Rusija rla.la več naročil finskim parobrodnim družbam «a ladje in raznim tovarnam za stroje. Med obema dr- m ADCDITD^AMI ža.vama izdelujejo načrt za obsež- AtSotSU KZ-Al\i no trgovino med Rusijo in Fin- SO POZABILI sk° MAKSIMILJANA Varšava, Poljska, 8. julija. — _ Rusko-romunska nenapadalna po-1 Dunajf Avstrija 8 juli)-(a _ godba je popolnoma izdelana kot | f.ptluH jft na krsti R^eh^adskega vojvode v kapucinski cerkvi, kjer je pokopanih 200 Hahsburžanov, še vedno mnogo cvetja, ki je bilo položeno v spomin na stoletnico njegove, smrti, veličastni kovina-sti sarkofag cesarja Maksimilijana, nesrečnega mehiškega cesarja in brata avstrijskega cesarja Fraijca Jožefa, ni okrašen, dasi je njegov stoletni rojstni dan. Maksimilijan je bil rojen v gradu Schoenbrunn blizu sobe, v ka-teir je dva tedna podprej umri Reichstadtski vojvoda, sin cesarja Napoleona in avstrijske nad-vojvodinje Marije Luize. Kapucinski guardijan je časnikarskim poročevalcem rekel, da je zelo začuden, da se nikdo izmed številne habsburške rod o vine ni spomnil svojega velikega sorodnika. četudi je dunajsko časopisje mnogo pisalo o žalostnem koncu nesrečnega mehiškega cesarja. Profesor dr. Ernst je našel v starih arhivih, zelo važne listine, ki dokazujejo Maksimilijanove zveze z Združenimi državami. Iz zatrjujejo dobro poučeni krogi. K temu je mnogo pripomogla poljska diplomacija v Ženevi in Moskvi. Pogodba bo podpisana takoj po končani konferenci v Lausanne in s tem bo odstranjena zadnja ovira za pobjsko-ro-munsko nenapadalno pogodbo, za katero so se pričela pogajanja že pred tremi meseci. TORNADO JE NAPRAVIL VELIKO ŠKODO sekga poslopja ; tri minute zatein je bilo vsako poslopje v trgovskem delu mesta v razvalinah; ištiri minute zatem je pričel tornado besneti po južno-vzhodnem delu in je podrl vsako hišo. ki jo listine je razvidno, da je Mak je dosegel. Ob 12.25 je solnce zopet sijalo. Orkan je zavzel čez mesto ostro začrtano pot. Nobene hiše, nobenega telefoničnega droga, nobene cvetlice, nobenega drevesa, nobenega grma ni bilo videti na opustošenem prostoru. TURČIJA BO POVABLJENA V LIGO similijan v svoji stiski prosil za pomoč predsednika Johns ona. ŽGANJE V AVTOMOBILSKIH OBROČIH sklenila, da povabi Turčijo vstop v Ligo. Turčija bo n' 3§ za te otroke, ki so nedolžne žrtve svečano sprejeta 18. julije,,* ko se El Paso, Texas, 8. julija. —> Nadomestujoaei obroči na avtomobilu. ki je pričel voziti čez mednarodni most med Juarez v Me-Ženeva, Švica, 8. julija. — Tz-jhiki in El aso, Texas, so se mehi-vanredna fseja Lige narodov j*- škemu finančnemu uradniki Luis ■de la Rosa zdeli malo preveč napeti. Ko jih je odprl, je našel v depresije. i zopet prične Ligina seja. njih 47 pajntov žganja. Voznikaj avtomobila je takoj aretiral, ^, T Z AB IA K O D1" NEW YORK, SATURDAY, JULY 1932 THE LARGEST 8L0VEHE DAILY in U. 8. A. [ "Glas Naroda" of Um corporation and tddnaiM of above officers: •f Maahalfa. Mew I«t OHy. N. I. QUI NAKODA ItHM of HM rmmptmt Iwy Ml •owlayi and BolUija Mk> loto Talfa UM m Ameriko* Za Mew T«rk $6.00 H Za poi lets. oefto Itlo in m pol lets . Cetrt lets 17.00 ~*S.60 IS JO Zs mosemstro *». eeio ieto--»7.00 J 1.60'' Zs pol lets ............................„63.60 Subscription Yearly $0XK) on "Otu Naroda* isbtjt ss^sll In la oaataMtt m a* prlobdsjsjo f^f nsj ss bis-poMIjsti po Monty Order. Pri spranemu fcnja nsrotouo?, o. M nam tudl prejtaje blTslltte nssnsnl, ds fcltrejo nsjdemo iMslmU>. •mil HIBODI", SM V Telephone: ltth Street, New I«fc, M. X. IS hiMi PLAČAJ IN PLAČAJ! Novi davki! Novi davki skoro lin vsako malenkost, ki jo kupiš! in višji davki sedaj, ka ljudstvo nima denarja! Človek bi mislil. pravično pomislimo, ne morejo delati rirugafe. kajti tudi v državni blagajni se je za redi) vraitva, \a Polskavi se še ni pomirilo vznemirjenj«*, ki se je polastilo prebiva lseva ob . aretaciji pol-skavskega požigalca. ko je razburil vso okolico nov zločin, pri katerem j«* bila prelita kri mladega življenja. 19. junija so otvorili v bližnji okolici Zgornje PoLskave vinotoč ter se jo na njem zbralo staro in mlado. Med njimi >ta bila tudi 27-Ietni delavec Zigert Stefan s svojim dekletom in hlapec Maks Velcer. Ko so se po&etniki vinotoča zvečer v mraku jeli razhajati. sta se dvignila tudi oba gori imenovana s svojo družbo ter se napotita proti domu. Med tem pa se je Žigertova izvoljenka slučajno pridružila Velcer jev i skupini, kar je Žigerta «ilno raz-kačilo. Poskočil je za svojim dekletom in se <»d zadaj zaletel \ Veleenja. češ kaj ima opraviti z njegovo izvoljeriko. Zdi se. da je bil Velcer na ta izbruh ljubosumja. Že pripravljen in je v hip«, kn se je Zigert zaletel vanj. sunil z odprtim nožem nazaj ter zadel Zigert a v vrat s tako silo. da mu je zadal -trašno izevajočo rano. gajočo od tilnika do grla. Velcer se ni zmenil za svojo žrtev ter je odšel mirno proti domu. Žigert je napravil še nekaj korakov, stiskajoč krvave rane. nato pa se je zgrudil sredi množice preplašenih ljudi, ki so se zavedli šeie. ko je nesrečneža objela smrt. Vest o strašnem dogodku se je razširila bliskovito po vsej fari. Obveščeni so bili tudi orožniki na Prager-skem, ki so poslali patruljo pod vodstvom Pajka, ki je odšla nu lice mesta. Pri mrtvem Žigertu so postavili orožniki vaško stražo in truplo je ostalo na mestu zločina vso noč do prihoda sodne komisije. Orožniki so se napotili nato po Velcerja. Xašli so ga mimo sedečega pred Kasovo gostilno. Ko ga je vodja patrulje vprašal, če prizna, da je sunil Žigert a. je odvrnil, da ga je. Toda ko mu je bila napovedana aretacija. je vzrojil. Velcer je znan po vsej okolici kot silno močan fant, ki mu je malenkost. zadeti na pleča 100 kg teže. Orožniki sami mu sigurno ne bi bili kos in bi bili prisiljeni rabiti orožje, da jim ni priskočila na pomoč množica kmetskih fantov. Šele po hudem boju se je posrečilo premagati Velcerja ter ga podreti na tla. Ležečega so zvezali na nogah in rokah z veriga mi ter ga naložili na tovorni avto. ki ga je zapeljal pod nadzorstvom orožništva v zapore okraj- sodnega obračuna na cesti iz Starih v Stranske Makole. kjer sta trčila oba nasprotnika skupaj. Kodrič je nasadil Kranjcu nož v ce ter ga na mestu usmrtil. Za zločin se je hitro izvedelo in kmalu so doznali tudi obupni svojci1 za ismrt nesrečnega Kranjca. Odnesli so mrtvega mladeniča še pred prihodom orožnikov domov ter ga položili na mrtvaški od— Lir 690---------$ 27, Ur 1000 ... v dinarjih ali t' i * Amcrifil-. Naročajte fcal jtti **9t agoraj navedeno, bodlal lirah dovoljujem« ie bolje pogoje. ^ IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Za Izplačilo $ 5.00 morate poslati______$ 5 70 ✓ " $10.00' " " ......-»fl^fl " $15.00 " »* ___$15410 $20.00 " . " ____$21 <00 *' " $40JH) " » _______ $41110 " " $90.00 " " ___fS130 Prejemnik dobi v stanm kraju IrulaMlo ▼ dolarjih. Nujna nakazila tovrftujwno 9« CABLE LETTER u prietojbine H ti« WEST tm STREET NEW V0MK. m. r. Nuga-Tooe meje napravil močnega in zdravega • Vef let sem bil slaboten in Imlehen i:i skoro nezmftic".: 7m delo." Mr. N. rnviehrt. i)etr.)il, Ml«*h. ".Mf>j ielrxler mi j«' delal veliko sitnosti in imel snu ^liivobol skoro vetlno. Zgubil sem na teži i.i mofj, moj petit je bil slab In kar seri pojedel mi je škodovalo. Nisem mo !-..; dobro spati v noti. Jemal sem niz-lienn zdravila, anip;Lk ni bilo poinoi-i d Kitr nisem vz*-l Xuga-Toiie. Ko sem vži: dve steklenici, lahko resnično re-<"<-f!i. :m po noči." Nusa-Tone je napravil čudesa za milili.ne mož in žena na vseh krajili svein. V; s napravi zdrave in močne, vam da dotier aiietit, prežene želodčne neredno-Kt' zaprtnico in ojača oslabola jetra« ter drugv organe. Ako niste pri najbolj-š^ni zdravju tu»!i vi bi morali jemati Nnfa-Tonf. Produ ja se v vseh lekarnah. Ako pa vaS lekarnar ninui. rei-'ite pa j ga naroči (»d kupca ful debelo. Od-kicriite vsako nadomestilo. Xoheno zdnt-vilo vam ne moiv naredili tega kar Nu-fjti-Tone napravi. (Adv.) Udobno Hitro Poceni i Lahko danes potuje veakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na potovanju nobenih zaprek, pišite z a brezplačna pojasnila na — Metropolitan travel bureau 216 West 18th Street N«wYork,N. Y. POGLAVJE 0 REKLAMI. Prodajalci "poslužujejo vsakovrstnih trikov, da bi f*im lažje prodali svoje blajro. § roda reklama mora hiti bolj in bolj i/naijdljiva in originalna, f-e hoi-e. ji bo s»«tlel kupec na liui. Stari triki se ne obiier»ejo več. Pred di'setiuti ali dvajsetimi leti se je d;il rojak ujeli trjjtrveu. ki je ponujal kako stvar zastonj. Toda tista reč. ki jo je "zastonj" dobil. ;rn je presneto draffo kost a la. Kot sem omenil. .3e iznajdljivost nekaterih ljudi neizčrpna. l*re«l kratkim so je bil pripetil v N't*\v Vorku naslednji slučaj. Sredi bloka je imel trgovce ponižno hišico, v hišici pa se bolj ponižen štori rek. v k sit prem je liki pajeka čep«*l o«! ranega jutra pn/.no v no«"- in prodajal t-virn. sivanke. kravate, nogavice in drugo tako ropotijo. Zaslužiti ni tnojrel rlosti. nekaj je pa vsekakor, ka.it i ko je velika kompanija pokupila vse hiše v njegovi bližini, ni hotel on svojega brloga za noben denar prodati. Xekaj časa so se pogajali ž njim. ker pa do kupčije ni prišlo, so podrli pokupljene hiše ler začeli graditi ogromen department štor. 1^'vo. desno in vrhu njega je v par mesecih zrasla ogromna moderna prodajalna. Kdo drugi na njegovem me-tu bi obupal, on pa ni. še malo ne. Svojo hišico jc dal prebarvati s tako barvo kot je bilo prebarvano pročelje department štora, ki jo je obdajal, nad svoja vrata je pa obesil gromen lepak z napisom: Main Entrance. Kilafvni vbodi. Tudi jaz bi nekoč skoro postal žrtev lakega prebrisanca. Bilo je med vojno, ko so bile vse stvari strahovito drage. Moške obleke smo plačevali v New Yor-ku po šestdeset do sedemdeset dolarjev. ('o si kupil srajco za dva ali tri dolarje, jc bilo bolje, da je nisi dal prati, ker si dobil vso razcapano nazaj. Poštenega klobuka nisi dobil izpod štirih ali petih dolarjev, do-čilm so bili srednjevrstni čevlji po šest ali sedem dolarjev in pol. Ko grem nekoč po Rivington Street u. opazim v zakotni izložbi par čevljev, in na čevlju jc bila cena za tiste ča,se smešno nizka — $3.50. — To bo pa nekaj — sem si mislil. dasi nisem verjel svojim očem. V žepu sem imel štiri dolarje in zato sem pogumno vsto-Pil- V ozadju trgovine jc čepel poleg male pečice star možic, ki me je prijazno pozdravil in lokavo pogledal. — Tiste čevlje bi rad. ki v izložbi spodaj na desni. Ali so res po tri dolarje petdeset centov.' Ali so res iz usnja? Ali res nis<» dražji.' — je vrelo iz mene. Sama uljudnost pra je bila. ko mi je navdušeno pritrjeval. In izvlekel je čevlje iz izložbe ter mi jih dal. da si jih pomerim. Šalament. kakor bi po malin stopal kot da bi bili posebej zame narejeni. Prilegali so se mi kakor rokavica roki. — Dobro — sem dejal. — in kupčije vje bila sklenjena. — Ali jih boš obul? — me je vprašal. — Da obul jih bom — sem odvrnil in mu velel zariti moje stare škrpete. Nato sem položil na mizo tri dolarje in dva kvodra. Možic jc v veliki zadregi gleda mojo desno nogo in se postavil pred vrata. — Xo. kaj pa je? — ga vpin-šaro. — Menda me nočete odepariti za tri doladje in pol ? — je odvrnil in lokavo pomežiknil. — Saj sem vam vendar dal tri dolarje in pol — sem vzrojil. — Ja. seveda, za levi čevelj, toda desni še ni plačan. (Pozneje Bem se spomnil, da je bila znamka "$3.50" res samo na levem čevlju). ' fte nikdar se nisem tako hitro preobul kakor takrat. Nikdar ni bila moja navada skriviti ljudem lase na glavi, toda tedaj sem napravil izjemo. Za levi čevelj sem zahteval plačilo na«aj;desni čevelj sem mu pa zalučil naravnost v glavo. In ni mi žal, še danes ne. -i .n:r V- "t Lil 11 B o 0 r NEW YORK, SATURDAY, JULY 9, 1932 THS LARQ2ST BLOV1HI DAILY in 0. S.. Z, KAKO SE SEDAJ DOBIVA PERMIT? ICS A VER MEŠKO; Vse na&e poti od prvih let spoznanja do groba, niso li vse potrebne s cvetjem in trdnjem: z lepi-in boleznimi spomini? Še po r.aiogih mnogih letih vzame človek tak cvtt v roko. in glej čudo, razcveti se ti mahoma v prelestno rožo. Dotakneš se v bolestni uri že cavno pozabljene«! trna in glej, j iani tc natnovo, da ti spet curko-Jia poteče vroča srčna kri. Izmed tisočerih utrgam danes.' utrgam spoštljivo in pobožno, le en1 cvet: spomin na pot z Marije na I Žili v Bače Kakor krasota raja, z zubrsanim, sladke mehkosti polnim svitom zahajajočega solnca očarat en a, se mi zde danes tiste poti. Tista prva. pot zadnje septembrske nedelje leta 1906 — začetkom srptembra sem prišel na Žilo. Rad bi btl videl Bače in jezero že prej. pa mi je zabičal baški cerkovnik Kuk: - Prej ne smete priti! Na že-tnanje! " In se je smehljal prijaz-no-skrivnostno. Da mi nameravajo prirediti slovesen spreiem, ni povedat. Pa smo &li v mladem nedeljskem .'utru skozi tiste prelestne gozdove: Klari nadučitelj Eller, mož, kakr-.vnih dandanes brž ni več, Štofov oče. glavni steber naše posojilnice, blag in kremenit Zilan, da se mi stoži po njem in njegovi družini vrelej, kadar se spomnm nanj, in jaz. V Bačih slovesen spreje m. Načelnik poierne brambe Treiber — c .'lepel je pozneje, še mlad, in mlad umrl — je govoril pozdravni govor v tisti prelepi zilski slovenščini, ki' «'Ovi in Je vredna sestra ponosite »csede gorenjičine. Poveljeval pa je svoji četi nemško. Omenil sem pozneje Kuku: - Vse je bilo lepo. iluaje so izredno prijavni in dobri, a emu nimajo slovenskega oovelj-nega jezika, ko pa so sami Sloven-ci!" Kuk, velik mož z izklesanim zakrnelim obrazom, je v velikem KOROŠKI POTI začudenju zamahnil z mogočno roko, kakor bi se branil nevarnega napada, in je razsodil z odločno besedo: "Gospod, tega še Bog ne bo predeJal, ne da bi kdo drugi." Cerkev okusno ovenčana. To so brhke Bačanke razumele, da ne kmalu kdo tako. In so delale za ceikev z veseljem. In cerkovnik je bil vendar Kuk! »Pisal se je za Markovica.) Več mu je bila cerkev ko jed in pijača, več ko domača hiša in družina, in vse na svetu. — Žsi, da sem moral tudi njega mladega pokopati. Solze sem skrivaj brisal ob njegovem pogrebu. Od tedaj nešteti poti z Žile v B.ičc, poleti in pozimi,vsak teden v«aj enkrat če ne večkrat. A sem hodil rad, ker so bile Bače v verskem in narodnem duhu najboljša vas v župniji; semkaj, ker je lepa vas s prijaznimi belimi hišicami bolj oriualjena od Beljaka in ker ted3j tudi š« železnica ni tekla mimo, kvarni duh mesta ni tako hudo vpli_! val. Ko sem prišel zjutraj na vsej zgodaj iz zilske vasi na polje, sem se redno vsako pot ozrl gori proti Sv. Višarjem, bi li videl cerkvico, Matere Božje, Ob lepih jutrih, ko je1 solnce pravkar vzhajalo, se je belila z višav kakor bela vrh gore počivajoča golobica. Nekega popoldne ned vojno pa je nenadoma nastal v vasi velik nemir: izmd Sv. Viša-rij se je dvigal oblak dima, za njim je vzplamtel visok plamen, kakor bi gora bruhala. Cerkev je gorela. v.*a vas je za njo žalovala. Od tedaj so nas gledale z gore z oslepelimi očmi le ni?ke, očrnele razvaline. Povzpevši se cez polje pod gozdove na hribu, sem se tudi tam na cbraciku navadno okrenil in z dolgim pogledom objel in pobožal mesto in okolico. Ne vem, se li kaže Beljak še s kake točke v taki name-č; krasoti kakor odtod. Sredi ravnine morje hiš: v ozadju slikovito zestorje gorovja: Drava, valeča se v širni in oblastni mogočnosti skozi mesto; dolge vrste vitkih topolov na vsak strani ceste proti Osojam; r.ad mestom belo-rdeča cerkvica 8v. Martina; pred mestom kakor vestni, resni stražniki vitka stolpa in visoka kupola romarske ceiikve Sv. Krža na Peravi; nad mestom šotor neskončnega neba. na mogočno gorovje v ozadju poveznjen in pritrjen — oko gleda in gleda, na-gledati se ne more.... Gozd sam. nepretrgan se razprostirajoč od Žile do Bač, le dva travnika, *-na Poljani" imenovana. Eiiivata ob stezi sredi gozda kakor d.v zeleni pravljični jezeri, je imel v vsakem letnem času svoje zanimivosti in čare, v vsakem drugačne, a vedno lepe, vedno misij in čuha mameče in oplodujoče. Ko se je spomladi budilo v lesu novo življenje, brstelo popje, na dan sililo presno mlado zelenje — kako so se mi v balzamičnem jutra-rjtm zraku bočilfc prsi, kako je valovilo srce v sladkem nemiru, v mladostnem hrepenenju, v kipečem veselju in velikem občudovanju:— "Kako čudežno lep je vendar svet bežji!" Pelo je z vseh vrhov, z vieh vej, kakor bi vsak list imel svoj glas in bi pel z brati in sosedi za stavo. Stopal sem ob teh himnah po samotni gozdni poti kakor v sanjah, kakor v prečudežno lepi, pojoči pravljici. Poslušal sem in poslušal in najrajši bi se še sam pridružil stoteroglasnemu zboru ter zapel slavospev deviškemu mlademu jutru, vsi ti pomladnji krasoti in Gospodu Bogu, Umetniku vseh u-met.nikov, stvaritelju vse te lepote in radosti. Večkrat mi je dejala1 v vigredi kaka preprosta ženica, navaden kmetski fant iz Bač, če sem se čudil, da so bili že na vsf zgodaj v ccrkvi na Žili: "O. ko pa je tako % (Nadaljevanje na 4. strani.) Knjigarna "Glas Naroda" 216 Weit ISth Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI. K*ko w f"m ,aa| (AlcSovwi 1. ivewL ........ m. ......,U0 (K.daijevarJtJ Dalmatinske povrnil ......... lloljta roka............................. ...............»5 ...............5« I»« Ohrida in llilolja ........ .............. 1»«H * orurirm ................. _______________M' LKr Mliki: — Nji»«; Starka .. .(Me^ko) ..................... ...............60 lArvlru UrlraiiKka .............................5« IMihsvui ImiI .......... - r ,,.,, Ortlrk i« pravil; Marinka .............. i in &kra- Irljrki ..................... _______________4« Klizakrla ................ ...............ss fr'aMjuta ali rrkev v Kalakombali.....45 Krao tiar on Trciik................ ................S5 rMM*»fHk« Zfodlaa ............... ..............6« Kra INatttlo ........................ ____________.M G«id«ivnik CJ ZVF.ZKA) . _____________t .20 («oispodarlra »vrta ............. ................40 (ioHtilne v stari Ljubljani . ................«0 Ufika Mytolofija _______________ •ot. 1, <«i»arjl _______________________ ___________15' |>unar v oblakih .............. ...............JO tfadif Mmct* (TolflUJ) ... ........«.....4# Hti papeža, vex. ............,/» ,,. _________1.— Hektarjev »p« ................... ...............M Itnlvfka .............................. ...............40 Hadi Mar doV, v«w Hrletm (Kmetova t ........... Had* Brezdno <11. «»,» 'lolKra .75 ...............40 .............M Humorakr. (irMnhe la 8«Un , veMtto .......................................JI broAlraoo______..............................91 Islet «. Broufka ____________________1.20 Ubrani spini dr. li. __________it le tajnoati prlrofe ________________________JO la modernega a veta. trdo vex.__1.61 aplai dr. Ivan Mencinger; 2 zvezka ...............................1J0 Igralke, brofiirano ..............................JI Ifralec ________,______________________I JnfnJe -..........L___________________'._______U (• is Metka (u otroke) .............DO na«mmt. Med itazovi — A* (Strug) trdo »M ......______________15 JprtUevl spini; 1'opolM iedaja vaefc 10 irnkor, lepo veznaIb ------------1________It.— 6. zvezek: Dr. Zeber — Tngiiw broširano ,•.......<....•.,..»..«..•......« «71 Kubo sem *e ja/ tikal (AlcSuvec) II. zv..........................no Kako nem se jaz likal (Ali-SoreeC III. irezek ___________GA Korejska brala, i»ove*t iz inisljonov » Kareji ..________________________________30 Kriiim oh veta ....................................30 Kmečki pnnt (Senon) .........................60 Kuhinja pri kraljici gosji notici ...50 Kaj se jc Markaru sanjalo ___________.25 Katftki .................................................GO Krllev pot patra Kupljenika .........70 Kaj se je izmislil dr. Oks .................45 Levstikovi zbrani spini .....................90 1. zv. Pesmi; Ode in elegije; So-netje; Romance, balade In legende; Toimat t Levstik .......70 5. zv. Slika Levstika in njegove , kritike in polemike ........................70 Trdo vezano ............................1*— Ljubljanske slike. HiSni lastnik. Trgovec, Kti|)čijskl stražnik, L'mrtnlk, Jezični doktor,' C.ostil-nlčnr, Kleiictulje, Katakarca, Duhovnik, Itd____________________________.00 L*r na teno (roman) ....................M Lucifer .............................................. Marjetica .........................................£0 Materina žrtev ....................................£0 Moje tuljenje .....................................75 Mali I^ord ..........................................m Mifjooar brez denarja..................„75 Maron. krUanki deček lz Libanona ..............................~.............?5 Mladih zanlkernefov lastni iivo- topls .......................................33 Mlinarjev Janez .............................-50 Mirnima ............................._..............40 Mrtvi Gosta« .............................______35 Mali Klatei .......................................„70 Mesijo ............................................JO Malenkosti (Iva« Albrecbt) ..........25 Kadim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino ......................JS5 Misterija. reman............................. 1.— Moije ................................................IJ0 Na različnih patih ------------------------.40 Notarjev nos, humoreska ...?..............J35 Narad, ki Iz mira ...........................40 Noto vas, DL dol, i povesti___________JO Noto Erotiko, trdo vet .................,70 Naši ljudje..............................„............40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavilt poljanah. Tir'jenje in strahote z bojnih pohodov blvSe- En slovenskega JKIIL« ....................1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .„25 Onkraj pragozda .................................99 Odkritje Amerike, trdo vezano .........60 mehko vewa ...........i.................JS0 Praprečaoove zgodbe ..........................35 fasti in zanki .....................................25 Pater Kajetan ....................................1__ Piugvinski olok ...................................00 Povest o sedmih obešenih .................50 Pravica kladiva ...................................50 Pabirki iz Roža (Albrecbt) .............25 Pariški zlatar .......................................S5 Prihaja*, povest ................................ *ožigalec...............................................25 Papežinja Fausta ........................ 1.60 Povesti, pesmi v prosi (Baudelaire) trdo vecano ______________________________1.— Po strani klobuk ...............................30 Plat zvona .............................................40 Pri stricu ............................................60 Prst božji .............................................90 Patria, povest iz irske Junaške dobe ...................................................30 Prva ljubezen ...................................50 Pa gorah in dolinah ..........................JB0 Pol litra vipavca ...............................80 Poslednji Mehikance ...........................dO Pravljice H. Majar ............................M Predtriani, Predem In drugI svetniki v gramofonu .................... Pri godbe Čebelice Maje, trda vez Ptiee selivke, trda vez.................. Pred nevihto ................................. Popotniki ..................................... Poznava Boga ___________________________ Pirtil ................................................. Povodeoj ....................................... Praški judek _______________________________ Prisega Hurouakega glavarja .........30 Vsi oni inozemci, ki nameravajo lelos odpotovati v stari kraj, si pri-^;anijo mnogo sitnosti, ako poznajo sedanja pravila glede takozva-nili "permitoV" < reentry permit-s) T. permiti so kakor znano dovoljenja za povratek v Združene države po začasni odsotnosti v inozemstvu. , Poprej so se vse prošnje za permit (Form 631» pošiljale po pošti na generalnega priseljeniškega komisarja v Washingtonu, skupaj z dvema fotegraifijami in z Money Ordrom za S3.—. Ko se je ugotovilo, da je bil inozemec zakonito pripuščen za stalno bivanje v /'združenih državah, je generalni priseljeniški komisar izdal permit", ki je bil veljaven za eno leto. Tekom zadnjega leta pa je prišlo na dan mnogo goljufij s permiti. Nekateri so dobili permite na imena ljudi, ki so bili zakonito pripuščeni, in precej ljudi je šlo v zapor radi tega. Vsled te zlorabe so bila izdana nova pravila, da se preprsčijo take foljufije. Sedaj se zahteva, da inozemec r.iora zapriseči k istinosti navedb v prošnji v prisotnosti priseljeniškega uradnika. To pomenja, da mora osebno vložiti prošnjo. Mora se torej podati na priseljeniško p- j .r>tajo in tam vložiti svojo prošnjo.1 Najbolj primerno je, da se poda na i priseljeniško postajo, ki mu je naj-j bližja, in tam navede, na kako pri-i sčljeniško postajo naj se pošlje per- j mil. Na primer, priseljenec, živeč v Illionisu. naj vloži svojo prošnjo! v Chicagu. Da se mu ni treba povrniti v Chicagu za permit, lahko zaprosi, naj se končni permit pošlje na priseljeniški urad v New York, kjer pojde ponj, ko pride v New Tčork za odhod v stari kraj. Najbolj sigurno pa je. da ne zapusti dela in bivališča, dokler ne dobi obvestila iz Washingtona. da je bil permit izdan in da lahko gre ponj na priseljeniško postajo. Kajti je vedno mogoče, da priseljeniška oblast ni v stanu najti zapiska o prihodu in zato mu ne izda permita. Zr.to ponavljamo: Ne zapusti svojega bivališča, dokler nisi obveščen. da je bil permit izdan. Po sedanjih praviih treba vložiti prošnjo za permit 30 dni pred odhodom. Še boljše je. da se pro-šnia vloži šest tednov ali dva me-Rtca pred nameravnim odhodom. Tekom poletja je mnogo prošenj in zamuda je nepreprečljivo. Kedaj ni treba osebno vložiti prošnjo? Splošno pravilo je da treba podati se orsebno na priseljeniško postajo v svrho vložitve prošnje. Vi nekaterih slučajih pa tega ni tre-: fca in zadostuje, kakor poprej, ua. sc prošnjo podpiše pred javnim notarjem in pošlje po pošti v Wash-1 t ington. Sledeči inozemci niso pri-, mora n i vložiti osebno svojo pro-' šli jo: 19 / Popoldan jt1 prehajal xo v vvror, skozi tcinarnn ohlapno nebo in z dežjem prepojeni zrak se je kradel skozi okna zgodnji mrak še bolj zgodaj k<»t sicer. KruinscUei se'i.skrile. Potnik je vrgel na mizo tolar. Kakor bi uganil Peterčkove misli, je rekel: — Posodim vam. kaj pa bova igrala ! — Sestinšestdeset. He, krčmar, karte! Luč! Peter ji* mešal, zamaščene in od umaza-nosti odebelele karte so letele v rokah kot bi bile rožni listi. In pri tem ni odvrnil niti pogleda od tolarja na mizi, kakor magnet ga je privlačevalo okroglo srebro. Takilne bi potreboval osem. ne. še več, še več! Pil je sit beraškega življenja. Neb«»te skoraj proti svoji volji, je iztegnil svoje prste; vzel je tolar v roke in ga začel ogledovat i. — Skoraj nov, — je rekel -potnik, — in popolnoma pristen. Naš blagajnik si je pu-slil nekoč natveziti ponerejenega. pa smo mu ga nabili na blagajno — liha! Toda zdaj začniva, da bova vsaj videla, kdo ima večjo srečo v ljubezni — vi ali jaz! — Pogledal je drzno mlado ženo in se smejal. Peter se je tudi smejal; zvit in obenem jezen nasmeh mu je razvlekel ustnice. Igrala sta. Potnika je zabavalo, kako goreče je bil ubogi hudič pri si vari. Ali bi človek mogel pripisovati komu v tej zaostali, nckult ivirani pokrajini toliko spretnosti? In srečo je imel! Vedno je imel najboljše karte; dobival je. Luea je opazovala igro, to se pravi mežikala je v igro. nenavajeno pitje jo je u-trudilo. naslonila se je vznak na steno. Lu- Svetil se je povsod, na mizi, na tleli, po stenah napolnjeval je prostor od tal do stripa. ..— To — lar, — je jecljal..... . .— Po — ste — no pri — do —bljeu! ~ je odvrnil potnik. Vsak zlog je pretrgalo kolranje. Tudi 011 ni bil več popolnoma tre zeli. — Moja — moja obleka, — je jecljala Luca. V gostilniški sobi je postalo tiho; igre je bilo konec. Potnik je objemal• Lueo; občudovala je >: odrevenelimi široko razprtimi očmi v tihem občudovanju njegovo debelo zlato talini verižico in ponarejeno briljantno iglo v njegovi gmnhnici. Peter je sedel za mizo v svojem najljubšem položaju, uprt na oba komolca, glavo siisnjeno med roki in bulji! predse. V njegovem žepu na prsih ga je žgal Tolar, čutil ga je skozi suknjič in srajco, do gole kože. Zunaj na vratih je nekaj zapraskalo. — Vrata so se odprla in v sobo se je opotekla stara Sclmeiderjeva. Na glavi je imela veliko ruto; zaslepljena od luči je gledala izpod rute kakor sova, ki se boji svetlobe. — Kakšna habura pa je to> Haha! Le naprej, habura. — je vpil potnik. 1 Ali sanja ali bedi ? Kakor za debelim zidom, ki duši glas. je čul govoriti starko. <'uj! Ali ni rekla, da je Harbka umrla in da naj pride Peter Moffert zabit rakvo' Planil je iz omotice kvišku; starka je z ostrini glasom klicala Krumscheida in ko j,* prišel, je zahtevala pol merice žganja. — Karbki je postalo slabo, da mora zaužiti kaj močnega. — Pokusila je. potem pa si je oblizovala ustnice. — To jo bo že še spravilo pokonci. Ah —! — Pomaži jo s tem tudi malo pod nosom. — je rekel krčmar. — Ne požrite ga med potjo sami. — je kričal Peter. Naenkrat se je tako raztogotil. da j«1 zglcdalo, kakor Ivi se hotel vreči na Scbneid-t rjevo. — Le kaj vam je uboga žival storila, da ji» pustite crkavati zadaj v hlevu —a l Stresel je starko. — Kje je babica, a. ti nesramna, stara, skopa čarovnicah! — Dvignil je roko k udarcu, starka se mu je u-maknila. morda s<> je zazibala, prevrnila, žganje se je razlilo po tleh. Kriče in zmerja je je počepnila Selmeid- jana. ...» 1.— ...35 ...00 ...30 ..M ...30 Pravljice in pripovedke .(Kofiatnik* 1. xvecek ___________________....4f 2. zvezek ..........................-4i Prvič med Indijanci__________________________ freganjanje inrtijunukih miijooar- jer ______________________________30 Roblnzoh ..........J_________________________SO Robinzon Crusoe______________________________Ji Revolucija na PntOpUmi ______~30 Hčeim hi bela vrtalo, povest_____30 Roman M*i}a|k A3» 1. .Inozemci, ki so bili za stalno pripuščeni od 1. julija 1924 naprej na podlagi konzularne priseljeniške vize. 2. Inozemci, ki so "legalizirali" svoje bivanje v tej deželi in so do-b;li takozvani Certificate of Regi- stty. 3. Inozemci, ki so dobili prejšnji permit od 1. januarja 1932 naprej. Treba posebne prošnje za vsakega inr.zemcg, brez razlike na starost, 3kc družina potuje. Ni pa treba, da se vsi podajo na priseljeniško postajo za vložitev prošnje, marveč 7-dostuje, da oče oziroma družinski poglavar vloži prošnje za vse člane družine. V takem slučaju pa jt potrebno, dai žena in otroci podpišejo poprej prošnjo pred javnim notarjem. Permit se izda po eden za vsako osebo. Permiti se ne pošiljajo prosilcu na dom, marveč on mora iti 00 permit na ono prišel j eniško po-rtajo, ki jo navede v svoji prošnji kot najblj primerno. Permiti se izročijo le vpravičeni osebi. Niti mož ne more dobiti permit za otroke in ženo. Vsaki prošnji za permit treba priložiti dve fotografiji in pristojbino cd $3. Velikost fotografij je dva in pol inč na dolgo in široko in treba podpisati se na gliki v prisotnosti Istega uradnika, pred katerim pro- (ltoitUmak r/ • • i -i . , , v . , bogo ljustvo smesno! Smejal se ic je glasilo v noč. f ~ Krčmar. dajte ženi vendar pošteno mero. za njeno žejo. — je zaklical jiotnik. Peter je bil ves pri igj-i, na njegovih li- _ Hahaha! Na moj račun! cih so se pojavile rdeče pege. Potnik mu Krumscheid se je približal s steklenico je pridno nalival; pogumno je praznil ko- žo-anja iu merico; preklinjajoč mu ]\ iztr-zare<'. Imel je nepogasljivo žejo. ki si jo peter napr)1 l)razuo zel'eilko iz rok io nikakor 111 mogel utolažiti. 2e je postajal 5 n na du^k z (livjim sllloboin so je 4 \ -njegov ]>ogled nioten. vse je videl dvojno rekel mito ob steno. ---- Zdaj ni videl več enega tolarja, 5 ^ , . , ,. ........ ne. dva, tri, štiri pet šest sedem — sto. HejJ Imel ^ (]ovolJ* Z(la-1 1,1 ve<' rUtll» ° počutiti kot doma. Gaspa llza je dobro vedela, da liinko ne bo niti pet minut osti V sobi. Lili je že zopet veselo odskakala. ko gospa llza pelje goste v sobe ter f»re tudi sama v .svojo spalnico, da bi od tukaj skrivaj opazovala. ako je njena sumnja pravilna. In glej, ni bilo dolpo in Hinkova močna, pa elegantna postava se prikaže pred hišo. Videla je, kako nekaj išče in njegov obraz je bil nekoliko razočaran. Ali je mislil, da ga bo Lili kar tako pričakovala? Zato je bila mala mucka pre^vita. S tihim veseljem ije gospa llza videla, da je Lili poiskala svoj prostor v udobnem naslonjaču, katerega je postavila skoro sredi trate pod košato drevo, da jo je Mogel vsakdo takoj opaziti. Na videz sedi Lili, kot bi ji cel svet ne bil nič mar in d rži pred seboj krojijo, kot bi prav pazljivo brala. Toda njeni pogledi so plavali čez rob knjige in je doktorja že davno opazila, toda še vedno ga ni! Po nekaj korakih se wtuvi, si prižge cigareto in se ozira okrog. Lili se zelo energično obrne na stolu, tako zelo. da stol zaškrip-ije, najbrže, ker ji je solnee .sijalo v obraz; nato pa zopet resno bere dalje, — njena tenka ušesa pa prav dobro slišijo škripajoče korake, ki so po peščeni poti prihajali vedno bližje ter se nato naglo vstavijo. Ker je bila i> hrbtom obrnjena proti poti. ne vidi nikogar; tudi ne sliši tihega kašljanja. tako je bila zatopljena v branje. Kaš-Jjanje pa postane glasnejše Sama pri sebi se smeje: — Le počakaj! — Milosti ji va gospica! — In pozneje zopet: — Milosti jiva £0-spiea! Nato pa se dvigne. kot bi bila presenečena. — Gospod doktor, vi? Mislila sem, da spite. —• Oprostite, da vas motim, milosti jiva grospica— ni bil moj namen Iskal sem Pi;o. Toda vrt je tako velik, da bi se človek v njem še izgubil. — pravi Hinko. ki obstane na robu trate. — O. Pija — je daleč tam za dej; tam. kjer grmovje španskega bezga najbolj cvete. Skoda, da bo cvetja kmalu konec. Tam smo privezali gtlgalnico. — In pri tem pokaže Lili z daleč iztegnjeno roko po vrtu. — <> bom mogel na'ti sam pot do tja? Da bi milosti ji vo gospi-eo prosil za spremstvo, je meida preveč predrzno. Lahno rdečica se razlije po Lilinem obrazu. To je bilo sedaj, kar je tako goreče želela in kar je enkrat dosegla z vsemi zvijačami. Enkrat biti sama ž njim! — O, ne. gospod doktor. Rada ise žrtvujem. Kaijti najin prostor je zelo hkrit in imate popolnoma prav — zelo težko bi jo našli. Ko se Lili dvigne, si poravna lase, ki so biti nekoliko v neredu, nato pa steče po trati k Hinku. •Brezskrbno pusti knjigo na stolu. Oba se pogledata : sreča jima je v očeh, sreča v srcu. Počasi korakata dalje, tiho eden poleg drugega. Gospa llza z nasmehom stopi nekoliko od okna, ko ji oba izgineta izpred oči. Kaj n^ki bi rekel njen mož, ako bi mu povedala, kar je videla? Pa za to je bilo še dovolj časa! Možje so bolj počasni, predno razumejo, in bolj strogi, ker lažje pozabijo kot ženske, da so tudi enkrat bili mladi! Zato je bilo boljše, da je še molčala. • ' i' 18 - . Poredni solnčni žarki so se vkradli skozi gosto listje in so se .grali na lepem dekliškem obrazu, ki je celo v spanju kazal bolest in žalost. Pija je počivala v jrugalniei, ki je bila razpeta med dvema močnima grmoma španskega bezga. In tako trdno je spala, da ni slikala korakov, ki so se približevali njenemu skrivališču in ni čutila pogledov, ki so počivali na njej. Lili je hotela zazibati gugalnico, da bi se Pija zbudila, toda liinko jo zadrži a tem, da ji položi roko na njeno ramo. Ni opazil, tla je Lili igrala ž njim poredno igro, kajti mnogo (ji je bilo ležeče nt tem, da bi Pija še dalje trdn^ spala. — Pustimo Pijo, naj spi, dokler se sama ne zbutii, — pravi Hinko tiho. — Kakor želite. — prikima zadovoljno Lili, ker tudi ni pričakovala drugače, — jaz pa vam bom medtem pokazala naš vrt, ako va« (o zanima. l*o različnih potih ga vtyli po vrtu, ki je bil bolj podoben parku in ki je bil zaraščen z visokimi drevesi. Vse to ga je zelo zanimalo. Toda veeje zanimanje je imel do krasnega bitja ob svoji strani, ki je kot mlada arna na vitkih nogah skakljala poleg njega in katere na«rli jeziček ni nikdar miroval, samo da nt^bi nastal molk, ki bi jo spravil v zadrego. V notranjosti pa ji je utripalo srce in se treslo v hrepenenju. S Hmkom hodi po ravni poti po drevoredu visokih lip, katerih vrhovi so te do«tkali in je izgledalo kot velik obok. Lili obatane; Hinko sledi njenemu zgledu in jo radovedno po- Jlinko pritrdi. S .solničimi žarki oblita je stala koncem drevoreda. -r Papa je tudi dal postaviti klop, ki sem jo krstila "Jlzino počivališče". ker tam mama vedno rada sedi, — raizlaga Lili. Prideta do klopi in Lili .sede. Krasen razgled je s klopi do hiše. — Včasih gremo zvečer tušem na izprehod. Mati tako rada gleda, kadar ravno za našo hišo zaha/ja solnee. Ali pa pozneje pri luninem svitu, ki koplje hišo kot v srebru — kot začaran grad stoji, kjer stanuje zakleta kraljičina. — Kraljičina tudi v resnici stanuje v njej, — pravi Hinko ter >e skloni proti njej in ji pogleda v oči. Rdečica oblije Lilina lica in povesi oči, nato se nekoliko odmakne. da liinko. ki je do sedaj še vedno stal, sede poleg nije. (Dalje prihodnjič.) KOROŠKI POTI Nadaljevanje s 3. strani.) lepo iti zjutiaj skozi les. Ves les poje." Poleti, ko so smreke jokale svetle .solze in je ves gozd dehtel v smolnatem vonju — saj se tedaj skoro n> bilo mogoče ločiti od njega. Zu-riaj vročina in soparica, da je človeka morila, mu pila iz telesa vgo meč, ulenjala in ubila ves pqlet duha, a v širnem svetišču gcv.da pri-jtlen osvežujoč hlad, da bi človek ležal na voljnem de Mečem mahu ves dan, ves dan zavzet prisluškoval skrivnostim, ki jih nevidna roka plete od drevesa do drevesa, razgrinja od veje do veje, da je naposled vsa šuma kakor ena sama prelepa pravljica, prebajen sen. Ležal bi človek v tej mameči krasoti od jutra do noči ter satnjaril, sanjaril. Jeseni, ko je gozd umiral, ko je lžstje rumenelo, z bolestnim šumom odpadalo, ob vsakem koraku pod nogami vzdihovalo in jokalo, ko je bil gozd poln ostrega vonja gnji-čega listja in mahu — kako težka, hiaana melanholija^ se je polaščala tedaj srca, kakor bi se ga vsega o-vijila tista neprijetna vlažna paf ut*chlanil v Cherbourg in Hamliuii Bremen v Cherbourg In v Bremen CO. avgusta: S AT 17 K XIA V TRST Milwaukee v Cherbourg In Hamburg YoVmlam v Cherlmurg in v Boulogne Mil Mer 21. avqusta: Columbus v Cherbourg In v Bremen 24. avgusta: t** ui t ga rt v Cherbourg In v Bremen I'i-u t.sel i land v Cherbourg in v Hamburg 26. avgusta: 0 « oni** Biancamano v Oenovo Homeric v '""herbourg Westernland v Havre v 27. avgusta: :ie iie France v Havre De »Jritsse v Havre Minnewanka v Cherbourg Rotterdam v Cherbourg iti v Bmilognto St'r Mer 10 -ivgusta: T.«viathan v r"li^rbfnirg 1 a fayette v I l.ivre Harding v Cherbourg in v llum- •ji:rg r.icmeii v Ch»ibouTg in v Brerren 11 avgusta: t tiytiipic v Cherbourg Aiiuitaliia v 1'herlK.urg Roma v Oenovo V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspresnem ParnUcu FRANCE 16. Julija 29. Julija: Weslernland v Havre 30. JuMJa: lie de France v TTavre St. Louis v Cherbourg In Hamburg Kotlerilam v H tajta naše pooblaščene agent« 9r»eaeh J&rte 19 STATE STREET. NEW YORK VSE PARNIKEl in LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: LEO ZAKRAJŠEK (itneral Travel »Servire 1339 Second Ave, New York, N.V.j ilmiiniiniiK. ,......,■• .,„..........i"|||||lr, POZOR ROJAKI Vse, kar se tiče "Glasa Naroda", to je naročnino, dopise, vprašanja it