Soočanje z dejstvi
Nekaj polemičnih misli okoli ZM
Takoj moram povedati, da* mi kot dolgoletnemu aktivne-mu sodelavcu mestnega sveta organizacij za tehnlčno kultu-ro Ljubljane, naj zveni ne-skromno ali ne, torej kot do-bremu poznavalcu razmer m dogajanj v teh organizacijah, ni dolžnost ugotavljatl še en-krat tistega, kar so pred me^ noj že tako opravill avtorji spomega članka To je verjet-no odveč, saj želini po pogo-vorih z nekaterimi sodelavci v vodstvu mestaega sveta orga-nizacij za tehnično kuituro zgolj pojasniti ozadje očitane zaprtosti argandzacij, v tem priineru »zaprtosti sekcjje Ljudske tehnike v KS Gradi-šče«. Mimogrede, nepodpisani avtorji sploh ne vedo t^a, da delujejo organizacije za teih-ničmo ku^.turo pod tem imenom že skoraj dve leti, od republi-Ske kooferance Ljudske tehni-ke 1972 y Trbovljah, ko so se iz orgaaodzacij Ljudske tehnike preameaovale v organazacije za tebnično kulturo. To ime nam-reč bolj ustreza vsebini dela naših organizacij, likrati pa se z njim formalno potrjuje, da gre za zvezo samostojnih or-ganizacdj s pestro in raznovrst-no dejajvnoBtjo na področju tehnične kulture.
Toda pojddmo raje kar k stvari. Mladina občdne Cesnter ugotavlja, da stanje v organi-ziranosti zveze mladine v kra-jevnih skupnostih nd zadovolji-vo, ob tem pa se verjebno po-zablja vprašati, kdo je zato pravzaprav kriv?! Ne zanikamo trditev, da je mladine, stanu-joče v vseh osmih krajevnrih skupnostdh mDogo in da ne Bajemajo ndti enega cxJstotka mladih, toda spet smo tam: kdo naj nosi za tako stanje vso odgovornost? Mar naj so po sodbi mladih edino odgo-vorne za vključevanje mladine v krajevne skupnosti naše pod-ročne organizacije za tehnično kulturo? Prav gotovo ne iz-ključno organizaoije za tehnič-no kulturo, čeprav smo sd pre-tekla leta prizadevali, da bi tudi v vsakodnevni praksd de-lovanja krajevnih sfcuipnosti uveljavili našo programsko težnjo — željo, da se mJadi v čim večjen> številu vključujejo v inteiresne sfcupnosti, torej tu-di  v  organizacije za' tehniično
kulturo, ki so jim bdle in jtm bodo ostale vedno odprte. Po vsem tem ni dvoma, da vidimo mesto mladih ^urii v naših or-ganizacijah, vprašanje pa je, ali so mladi, v našem primeni iz občdne Center, sploh kdaj pokazali pripravljenost za po-vezavo in dogovarjanje o skup-nih akcijah, o programskih na-logah, lti bi pritegnile zanlma-nje, tako organizacij za teh-ndfino kulfcuro, kot mladih v krajevnih  skupnostih.
Kdo naj bo po vsem tem »prvi na p&tezi«, ali kdo naj poišče stik z ustreznimii organi specializiranih organizacij, med njimd r.tidd organizacij za teh-nidno ktilturo? Občinska kon-' ferenca ZMS Center sicef ugo-tavlja in si obenem zastavlja nalogo, da bo »morala najti ta. stik« s specializiraniini organd-zacijami! O teh težnjah sode-lavci mestnega sveta organiza-cij za tehndčno kulturo Ljub-ljane ne dvomimo, vseeno pa prlpominjamo, da J» bilo po našem prepričanju vodsbvo OK ZMS tisto, ki ni našlo stika z našim me6tnim svetorn. V pod-krepitev te ugotovitve morda satno to: nepodpisani avtorji se v članku, ki je povzročil v naših vTStah upravičeno og^or-čenost, poslužujejo podatkov, ki ne držajo že več kot pet let, zato se ne moremo čuditi, da je s tako neodgovornim pisa-njem prišlo tudi do dezinfcw-macij, do popačenja dela or-ganizacdj za tehniftno kultiiro v krajevnih skupnostih.
Prav zaivoljo nepoznavanja dela in uresnieevanja program-skdh nalog našdh organizacij v krajevnih skupnostih, moramo reči, da je mestni svet organi-zacij za tehndčno kulturo tes-no povezan z delom svojih pod-roftnih organizacij, v spornem primeru tudi s KS Gradišče. Ne želimo se po »vzorcu« OK ZMS Center spuščati na nepre-verjen način v »ugotavljanje dejstev«, toda povedati jim že-litno vsaj to (če tega ne vedo toliko časa!?), da v Gradišču ni »vase zaprte sekcije Ljud-ske tehnike«, pač pa v tej kra-jevni škupnosti že lep čas de-la mladinski' tehničnd center (Rtmska c 24), ki je' »odprte-ga ttpa« in je v njem vključe-nih največ mladlh. Center. o čigar delu bomo obširmeje pi-
sali v eni izmed naslednijlh §tevilk Dc^ovorov, ima stro-kovno izdelan Lzobraževalni ~ teoretični in praktični del svo-jih tečajev, med njimd brodar-sko-modelarskih tečajev ter le-talsko-modelarskih in raketno-modelarsklh tečajev, namenje-nih v prva vrsti začetndkom.
Po letu dni njegov^a plod-nega delovanja s panosom ugo tavljamo, da je Center v Gra-dišču, ki je nastal po zaslugi velikih prizadevanj naših orga-nizacij, skuipščine občine Cen-ter, krajevne skupnosta Gradi-Sče in drugih, doslej edina to-vrstna ustanova v Sloveniji, ka-tere celoten program slani na vzgoji mladine na vseh pod-ročji^i modelarslva in drugih tebiričnih disciplin. Ce govori-mo torej o mladinskem teh-nidnem centru, mislimo pri tem predvsem na mlade, ki jih že vkljuduje v svojo sredo in jih bo verjetno zbral ofcrog se-be v bodoče še mnogo več, kot danes. Vprašanje pa je, če je OK ZMS našla s centrom do-slej »stik«? Najsi ga je našla ali ne, je žalostno spoznanje, da o tej izredno pomembni mladinski ustanovi, edind v na-ši republiki, ve tako malo, sko-raj nič! Sodeč.po neodgovornih trditvah o »vase zaprti sekcd-ji...«. Dejstvo pa je, da ne gre za nikakršno sekcijo, mar-več za mladiinski tebnični cen-ter!
Za boljše pozanavanje stanja organizacij za tehnifino kultu-ro naj tovarišem v C^K ZMS povemo še to, da deluje v ob-6ini Cemter poleg mladinskega tehndfinega centra v Graddšču že tri ^eta tudi astronavtsko raketarski klub Vladimir M. Komairov, ki ima več kot 30 dlartov, največ srednješolcev in štuidentov:
Ob vsem tein in morda še ob marsičem je očitno, da mla-di doslej niso našli stikov z arganizacitamd za tefenldno kui-turo, bodisi v okvini občine Center ali mesta. Tedaj ver-jetno ne bd prišlo do takih dezinformacij in neodgovorne-ga pisanja, kot ga je predsbav-Ijal članek »Potožaj ZMS v krajevnih skuipniostih«, - objav-ljen v januarski štCTilM Dogo-vorov,
Ivan Virnik